Leto VI Szombathely, 1919 március 23 Štev. 12 Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več . . . . . . . . . . . 6 K. Naročniki k novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“ Cena ednoga drobca je doma 10 filerov. VREDNIK: KLEKL JOŽEF pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye. K tomi se more pošilati naročnina i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce. Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye. Mladina! Sveti Jožef z Devico v Marijov iz Jezušom ponüja vam deviškim düšam lelijo nedužnosti. Kaj molimo od njega; jel je .glava sv. Drüžine ? »Jožef najčistejši, prosi za nas í* Kaj verjemo od matere sv. Drüžine, njegove žene Bl. D. Marije? Ka je naj-čistejša dovica bila pred porodom i ostala tüdi po porodi/ í tak močno je bilo njeno nakanenje devojka ostati, ka niti časti božjega materinstva ne štela sprejeti zato, ka je mislila, ka de mogla v zakon stopiti i tak venec dfevištva zgübiti. Samo te je pri molila, ka mati božje postane, kda jo je Angel zagotovo, ka stem ne zgübi de-vištva, zato ka ne sprejme od človeka božjega Sina, nego on sam stopi v njeno z presvéto otrobe po moči Svetoga Düha. Jezuš/ dete sv. Drüžine, je pa božjo teli ja, zaročnik vseh deviških düš. Pa te dičec lelij ne bi krepo de-deviške düše, ka bi stanovitne osta-noleíl Ne bi ta čast ka so zaročnice samoga Boga, toga najlepšege najbo-gotejšega i najbolšege zaročnika, nje z veseljom napunila, njim moč dala, ka proti vsoj sili tela, pekla i sveta do se do smrti častno boríte za nebeski venec nedužnost!!? Deviški düše v sv. Drüžino slišao, šo kotrigo te Drüžine. Vsaka düša, je te že moškoga ali ženskoga spola, najvekšo čast te ma, če je deviška, zato ka jo Dev. Marija 1 sv. Jožef mata za zaročnico Jezušovo. Vekše časti ne ga na zemlji, ne je špot zato, nego dika, če sem stara dekle, stari dečko, naj sem samo čisti na düšinego i na teli. Sv. Maticerkev nas vči to, kda deviški stan više za-konskoga postavi: Če bi što trdio, ka je zakonski stan za več kak deviški i pezákonski stan i ka je ne bolše i blaženejše ostati v.devištvi ali v ^zákonskomi stani kak pa v zakon stopiti ; naj prokleti bo. (Frid. zbor, XXIV. can,. 10.) Tak nas vči na trientskom občinskom zbor! Maticerkev i krivovernik je, ki bi tajio té réči. V zakon stopiti je toti dovoljeno vsakomi. Zakon je Svestvo. Ali nezmerno vekšo miloščo ma tisti od Boga, ki lehko brez njega žive. čuva] zato deviška düša, té veliki bot ji dar, prosi v sküšnjávah pomoč Jezušovo, Marijino, sv. Jožefa, ka te ne zmoti sukaj v tvojem sklepi. Vojska, biti toti mora ali vüpaj se ponjej zmaga bo prišla^ Slovenci l Kmetje! Približavajo se volitve vu narodno sküpščino (aemzetgyülés). Sami si bodete kovali svojo Usodo. Ali pa te čakate, da do vam drügi delili pravico,, ví te se pa te samo tožili. Na veke se tožiti, je dečinsko delo i navada starih báb. Na noge stopte, obnašajte se, kak možje. Či ste vu strelnih jarkah znali smrti vu lice gledati, ne bojte se zdaj, kda je od toga guč, kak bodo z , vami i z vašov decov ravnali. Či delavci po mestah i vesnicah gučijo proti verskom! navuki vu šolah i na nas ščejo prisiliti nevernost, tak mi moremo braniti našo vero, moremo želeti versko sloboščino. Tem bolje, da mi s cerkvjov i verov nikše sváje ne mamo. Do zdaj nas je maticérkev vodila. D )bro Poglednite onoga, što se za vašega voditele šče spraviti. Znam jas, da bi naši Slovenci svojo deco i na dalje pošiljali na navuk, či bi^ga včasi izvšol vrgli. Nego sram bi nas bilo, da poleg naše nemarnost! smo zgübili pravice, 'smo državljan! drüge vrste grátali. Vu drügih rečeh je moje pisanje kratko. Habsburžanov nam več ne trbe, ne nam trbe več politike grofov i velikášov, ne nam trbe guča velkih magjarskih narodnjakov, ki s svojim šovinizmom delajo nemir med narod-nostami. K nam naj samo on pride, ki de vednako za kmeta i delavce. Mi Ščemo mirno živeti iz naših trüdov. K nam' najbliže stoji krsčánsko-socialna stranka. Bi podpirali stranko malih kmetov (kisgazdapárt), nego ona je odplavala od nas na drügi breg. Mi za njov ne bodemo šli. Či kaj šče naj nazaj pride.' Nego zdaj te vsi na šance. Na ovom kraji vküp držijo, samo mi bodemo razsipsni snop? Vsi naprej! Stari, mladi ešče ve stare mamiee, ki se vsikdar tožile.- Nišče ne sme doma ostati! - Te dnih je sobočka Socialdemokratne stranka eden razglas vödala. Se razmi, da židov more voditel biti. To edno že zadosta zadene za stranko. Slovenskomi lüdstvi dale nej trbe tolmačiti. Razglas lepo pripovedáva, ka vse dobroga nam ponüja Socialdemokratne stranka; pa zasedlivo zamuči,' ka je nej tanačiio povedati. Ali škrampli se zato spoznajo. Trezno slovensko lüdstvo je nej tak lehko vkaniti. Za krščanskoga človeka je nej so-ciáldemokracia I Ka ona dobroga želi, je vse najti v krščanskom socializmi; ka pa v njej zavržti, s toga neprosiníb! V prišestnoj^ števili razložimo raz-loček med dvojbv strankov.' Vsaki se lehko prepriča, da so tak na sprotne, kak ogenj i voda. ^Slovenci! Pazite, da Vucjé ne pridejo med vas v ovčenom gvanti! G. dr. Obal je P Soboti gučo prve dni marca od nikše autonomije. Sobočki Magjari so trebivalstvo šče braniti od kvara. Na slednje ne ostane drügo blago damo za blago. Nego kje je blago? Sami fhoremo z tihinskoga živež prositi. Češki zvünenji minister Beneš seje tožo v Parizi, da sé vu Budapešti, v Beči i v Berlini vojni komplott (napad) spravlja proti česko-slovaškoj republiki. Češko-slovaško zastopstvo tiska na mirovnoj konferenci v osredje pitanje koridora med Češko-slovaškov i Jugoslavijo v za volo iz voža českih indust-rijskíh izdelkov. Jugoslovanska meja bi poleg toga Šla na'sever od Monoštra. Na mirovnoj konferenci je više 20 teritorijalnih pitanj, kama de edna ali drüga krajína slišila, štera pitanja so odločiti ne mogli. Na Wilsona čakajo. Dom í svet. — Glási. Naznanilo. Kolenko Števan z Črensovec nameni iz zahvalnosti, ka je srečno prišo domo z boja, 60 K darüvati Siromaškomi slepomi slovenskomi vojaki Slovenske Krajine, neka ženska pa za, volitev moža SO K dvema siro-mačkima hromima našima vojaka. Do 15. Aprila se Zglasite po svojem g plebanuši ali g. farar! pri pcdpisanom. Klekl Jožef, vp. pl. v Črensovcih, Cserföld Zala m. Sombotelskoga püšpeka je Vlada internirala vu klošter v Celldömöíki. Od tistoga mao cele procesije idejo vu klošter. Tak demonstrirajo verni proti vladi. »'Reči ljüdstva1, se to ne vidi, proši vlado, naj prepreči romanja ljüdstva. Tom tak je boli, da je ljüdstvo kre püšpeka. Bivšega ministra princa Wmdisch-grütza tožijo, da se je 4 milijon koron zgrabilo k njegovim rokam. Princ je na Švicarskom. Vlada prosi veško ljüdstvo, naj ne da prek gladi meščansko prebivalištvo (vu varošah), ovak nemiri postanejo, ka de vsem nam škodilo. JTo mi vse podpišemo i z dobre vole damo iz višešnjéga silja, nego dönok s poniznost^ pitamo, zakaj so ne v jesen vse vküp spravili i na gvüšnom mesti shranili. Za nas, ki smo že dali, je krivo, či mo znovič mogli dati mestobnih, ki so Odali, zošvercali ali spolagali. Sobočancom je obečano, da na državnih stroškah njim kanališe napravijo, ka de kakših 250 jezer kron ko štalo. Dobijo, palačo za ravnitela (kormányzósági palota), tű tüdi pomore držáva. Dobili so v najnovešem časi meščansko šolo za dekle (leány-polgari). Pa ešče več drügo je njim obečano, Pa kde je hvala ? Mi njim kostanje iz ognja grenemo, oni nas pa po prstah kučejo. V Segedini so razóroženi vojaki župana pozvali, da vu 24 vörah plača vsakomi 540d kr. Vküp je prišlo kakših 15 jezer ljüdi. Z Budapešta so prišli vojaki, da bi red napravili. Na Šumorskdm so polski delavci vu "drüštva stopili i so prek vzeli marofa. Detelčno semen, grahorka ne ma več maksimal cene. Meterski cent grahorke 450—500 kr. Plača kočišov, berešsv na marofah. Pogodili so se: 24 meterskih centov silja (10 pšenice, 8 žita, 6 ječmena ali kukurce), 32 kg soli, 32 kgr. špeha, 1600 klaftrov zemlje pod sečivo, 300 klaftrov ograda. Za kravo 'krmo, v leti pašo, tele do óstavlanja. Edna držina (familija), kelko šttč jih slüži, samo dve kravi slobodno ma. Či ne ma krave, vsaki den 2 litra mleka, mesto teleta 300 kron. 2 svinji. Kelko kür šče držati, goske ne. Eden par črevljov ali 192 kr. Zaman doktor i vrastvo. Drva, kak do zdaj. Či je dižmče na poti, na pol dneva 10 kr., na celi den 20 kr. V ednom leti 12 slobodne dnoiov vu tjedni. Či svetek ali ? nedelo dela, 30 kr. V penezah dobi 1000 k. ‘Na leto 36 litrov petrola, či prek vöre dela, vsaka vöra 2 kr. Na samostan sv.Drüžine: v kronah: Gabor Št. z M. Polane 10, N. z D. Bistrice 10, Žalig^ Katá z Črensovec 4, Kolenko Jožef z D. Bistrice 10, Gjörek Marija z D. Bistric 1, N. z Pet-rovec 40, Ciglar Ana z Petrovec 10, z Tűrnišča: Maroša Ana 4, N. 1 K. Pošta. Ž. Hvala na pozdravi. Za pesmice ne mam prostora. Lepoša v Markovci. Mrtelen list pokojnoga moža rudeči križ naskori pošlje. Nyomatott a Marticeum nyomda K.-T. Ssombathelyen,