Po*1ri!rui v JUTRA Leto II. (IX.), štev. 24 Maribor, pondeljek 30. januarja 1928 fcriiaja razun nedelje in praznike« vsak dan ab 16. im-i — . Račun pri počtnam č»k. im. v LMrMenl it tl. 40® AAf\ ToMa maMČnn pr»j.n».i* » opravi ak po poiti tO Dtn. Po»*oM*>.n m 4*m pa 16 Din ureon Ur*d»ičivo h» wpra«a: Maribor, AtakaaiPdre«« aeeta it 1® Ogtaai po Mrd« Odložilni boj v "N CiSTi 1 Din L___ lodovlntki ptuvi ,s ALI BOMO TUDI TOKRAT ZAMUDILI UGODNO PRILIKO! Maribor, 30. januarja. Ko sta gg. Pribičevič in Radič pred meseci v imenu Kmečko-demokrat-ske koalicije poslala g. Davidoviču znano pismo, s katerim sta izrekla željo za združitev vseli demokratskih grup narodne skupščinev enotno par-lametarno grupacijo in s katerim sta g. Davidoviču ponudila vodstvo te grupacije in s tem tudi vodstvo novega režima v državi, je bila prilika za sjrremembo današnjega hegemo-nisličnega sistema kar najbolj ugodna. Takrat je g. Davidovič okleval, deloma, ker so ga strašili z neodločnostjo in nezanesljivostjo g. Radiča, deloma ker so ministerijalci v njegovem klubu slikali posledice razbitja koalicije z radikali za demokratsko stranko v čim najbolj črnih barvah. G. Davidovič je odgodil svoje nadalj-ne korake do kongresa svoje stranke, ki se je vršil v sredi tega meseca. Kmečko-demokrafska koalicija je čakala, pa med tem tudi z vsemi legalni mi sredstvi rušila današnji režim političnega nasilja, nemorale in plječke. Kongres demokratske stranke je Izrekel politiki, g. Davidoviča polno zaupanje ter prikrito grajo politiki rni-nisterijalcev v stranki. G. Davidoviču samemu je dal proste roke za na-daljni razplet situacije. Kmečko-demo kratska koalicija je s svojim mogočnim zborovanjem v Zagrebu, mogočnim po udeležbi in po notranji vsebini, storila korak naprej, da pospeši razčiščenje položaja. Sklicujoč se na svoječasno pismo g. Davidoviču. ga je pozvala, naj sedaj, ko mu je najvišji forum stranke da! v roke polno pooblastilo in moč, stori kot patrijot svojo dolžnost in zbere krog sebe vso demokracijo cele države. Danes, ko to pišemo, je zgodovinski dan in morda tudi usodni dan za celotni nadaljni razvoj političnega življenja v Jugoslaviji. Ako bo danes g. Davidovič v svojem klubu imel dovolj odločnosti in se bo zavedal velike naloge, katero mu je poveril narod po svojih zastopnikih na strankinem kongresu, potem bo že danes izvršena velika faza v naravnem razvoju političnih dogodkov: ujedinjenje Kmečko-demokratske koalicije in Demokratske zajednice v enoten parlamentarni klub s 164 poslanci, ki bi tvoril že sam na sebi večino narodne skupščine, ki bi ga na podorli tudi zemljoradniki z devetimi poslanci. Že ta grupacija sama bi po svojem številu in po svoji du.ševnl sili bila sposobna, da prevzame usodo države v svoje roke in končno v desetem letu obstoja države izvede predvsem izenačenje zakonov, zlasti izenačenje 'davkov, ter ustvari pogoje za dobro, pošteno, denolitizirano upravo in ga j končno rešitev gospodarske krize, i Nedvomno pa je. da bo tudi velik del radikalne stranke uvide! nujno potrebo novega sistema v državi in se Po priključil široki koncentraciji. Združenje celokupne demokracije V državi pa ni le postulat sedanjosti *a rešitev velikih nalog v smeri pralce, enakopravnosti In poštenju, am-fak ga predvsem zahteva splošni na-*“°dni in državni interes. Ako hočemo Paše politične in gospodarske prilike * bodočnosti konsolidirati, moramo stremeti za tem, da poenostavimo naše politično življenje ter da izidemo iz današnjega kaosa političnih strank in strančic v sistem dveh treh močnih strank, kakršen sistem imajo v An- DAVIDOVIČ ZAHTEVA Z VSO ODLOČNOSTJO FUZIJO S KMEČKO - OR* MOKRATSKO KOALICIJO, MARINKOVIČ ZA OKREPITEV SEDANJEGA REŽIMA. - DEBATA SE POPOLDNE NADALJUJE. BEOGRAD, 30. januarja. S skrajno napetostjo vseh političnih in par- Amerj.k* in drugod j lamentarnih krogov pričakovano sejo v državah, ki so politično daleko zre- . , , , ,, , . , lejše od nas in ki so tudi gospodar- demokratskega kluba je otvonl na- sko na višini. Naše stremljenje mora ‘ čelnik Ljuba D a vi d o v i č šele ob iti za tem, da se ustvari v naši državi 11.30 dopoldne in stavil po kratkem iz vseh današnjih demokratskih sku- pozdravnem govoru takoj formalen pin velika in mogočna stranka celokupne demokracije, kateri nasproti bo stala združena reakcija. Stremljenje Kmečko-demokratske koalicije torei ni usmerjeno samo v to, da iz narodnih in državnih inte- predlog. da naj se Demokratska Za-jednica (demokratska stranka in. muslimani) združita s Kmečko-demo-kratsko koalicijo v enotno parlamentarno skupino pod skupnim vodstvom. re?ov trenutno vzame v roke krmilo Predlog so pozdravili Davidovičevi države, ampak ie njen pogled obrnjen 0?jj pristaši z viharnim odobrava-tudi v bodočnost. In zlasti iz tega . . , , ! razloga je današnji dan tako zgodo- m m P^os^an3ern* ! vinske važnosti. K predlogu je prvi govoril zunanji j — j minister dr. M arinkovič, ki je mariborsko olcdalisčč PIedV<» naloge tor jih tudi BUsrikarski m dnemi drstit n r •1 Češki klub u marlboru V soboto je imel mariborski Češki klub v hotelu »Pri zamorcu* svoj občni zbor. s katerim stopa v 25. leto svojega delovanja. Kakor vsa dosedanja poročila o klubu, je pokazal tudi sobotni občni zbor veliko agilnost in discipliniranost češke kolonije v Mariboru. Udeležba je bila zelo lepa in to tudi s strani ženstva. Po poročilih predsednika in ostalih funknijonarjev, ki so pokazala zelo pestro delovanje, zlasti pa skrb društva za češko mladino v Mariboru, je bil z ve*ikim navdu* . ,' ... . . " ,. .... uavuu--'-ntpm pnrovno irvnl^n za požar je bil na Aleksandrovi cesti-v hiSi predsednJka dosedanii vodia urar in trgovine Koražija, kjer se ni šlo samo elan mcst[,e(ra sveta. ^ Franjo Pureš< za vnetje ostrešja, kakor se je pisalo po nekaterih listih, ampak za veliko aevar-nost vsled nakopičenih mnogovrstaih gorljivih tvarin. Okolica je bila tudi tc-krat v veliki nevarnosti. Tudi v Siko-lah, kjer je ob največjem vetrovju sredi noči začelo goreti in je plamen zgrabil že 9 s slamo kritih poslopij, so bili mariborski gasilci prvi na mestu ter so preprečili pogin cele vasi. V pogledu naprav in orodja se je društvo istotako uspešno izpopolnilo. Nakupilo je 400 m cevi za motorne brizga ike, 6 malih aparatov in enega velikega za dušenje ognja, zlasti v slučajih, če se vname bencin ali olje, kakor je bil že slučaj pri tvrdki »Zora«. Veliko turbino so pa morali poslati radi popravila v ino zemsko tovarno. Tudi delavnice se jo-večujejo ter so usposobljene za popravljanje lastnih avtomobilov. Ko je govoril o opremi pisarniških prostorov, se je poveljnik hvaležno spo irunjal mestnega gradbenega urada. Go-! vornik je še v mnogih drugih ozirih Iskreno hvaležen občini, naglaša pa tudi, da prostovoljna gasilska družba prihra njuje mestu vsako leto ogromne stroške, ker nadomestuje ppklicne gasilce in prevaža zastonj vse Reveže na poziv mestnega fizika ta. Gasilci so bili v pretečnem letu 52krat alarmirani in' sicer 22krat v mestu, 14-* krat v okolici, 16krat pa ob raznih nesrečah ter so 503 možje v 131. urah vr-5ili službo s 106 orodji. Rešilna postaja ie pa nastopila 1644 krat ter je priSlo povprečno na dva dneva 9 slučajev re-lilne pomoči. Iz prejšnjih zapisnikov je razvidno, da delovanje gasilcev, zlasti pa rešilnega oddelka rapidno narašča. Lepo se je poveljnik zahvalil sreikemu poglavarstvu in velikemu županstvu, za* zne šolske proslave o priliki državnih praznikov ter sklepu šolskega leta. Letos bodo uvedli polpg dopolnil-, ne šole tudi »školku«, otročki vrtec j za najmlajši če?ki naraščaj. V živah-i nem stiku je bil Ce?ki klub z JČ Ligo. i pri kateri so včlanjeni vsi mariborski Čehi. ! Pri slučajnostih se je med drugim razmotrival zlasti način proslave 25 letnice društva, za katero so nrišle mnoge prijave iz ČPR. Navzoči dr. Reisman je priporočal, da posveča društvo večjo pažnjo nascljevarta takozvanih če?kib industrij v Mariboru. ki so češke le še po imenu države, ne pa dejansko. Celo naj-I večja tekstilna tvornica »Doctor in drug«, ki so io doslei smatrali v Mariboru za češko narodno podfetje. ima že domala polovico nemških nastav-Ijencev. Pri drugih tekstilnih indu-striiah kojih lastniki so prišli deloma iz Avstrije deloma iz Če?ke, je v na-cijonalnem oziru še slabše'. Poleg tega te industrije tudi socitalno le. izrabljajo delovno silo naših Hudi ki imaio skrajno nizke plače. Če?ki klub naj bi ob svoji 25 Wnici skupno z našimi oblastvi. mestno občino, upravnimi oblnstvi ter našimi nacijor.alnimi društvi skušal te razmere izbolišati ter z informacijami ter nropagando prinnmoči k naseljevanju resnično čeških pod>>tnikov pri nas. Doslej imamo v Mariboru pravzaprav le >110 res češko tvrdko, to je Ježek. Obžalovati je te neugodne razmere zta^ti radi tega. ker so tekstilne industrije v Jugoslaviji skrajno favorizirane po carini in prava renta za podjetnike ki na ves svoj ogromni čisti dobiček pošiljajo v tujino. Izvajanja dr. Peismana so vsi navzoči iskreno odobravali in bo kl"b po Iziavi predsednika skušal v bodoče tudi v tej smeri delovati. V novem odboru so zastonnn! šte- O t-! vseJj 25 lfit 'n Muha. Mariborski župan potrjen. V soboto je kralj Aleksander podpisal ukaz, s katerim je potrdil izvolitev odvetnika g. dr. Alojzija Juvana za mariborskega župana. — Mecenstvo slovenskega trgovca. Narodna galerija je prejela od gospoda Roberta-Koilmanna, veletržca v Ljub Ijani, dopis te-le vsebine: »V nekaj tednih poteče 40 let, kar sem vstopil v znana trgovsko tvrdko Fran Koilmann v j Ljubljani. Praznujem torej letos štiridesetletnico svojega delovanja v tej tvrdki. Ta svoj jubilej dela hočem slaviti s tem, da podarim fondu za »Akademijo znanosti in umetnosti ter Narodno galerijo« svoto 100.000 Din in podprem na tak način velevažni kulturni zavod s)o-j venski. Želim postati na podlagi tega darila »Ustanovitelj Akademije znanosti in umetnosti in Narodne galerije«. Ukreni! sem že potrebno, da izplača Mestna hranilnica ljubljanska fondu navedeni znesek«. Darilna listina gosp. Koilmanna je spravljena, poleg nekaterih drugih krasnih dokazbv slovenske kulturne zavesti in velikodušnosti, v galerijskem arhivu. Ime plemenitega darovalca pa bo vklesano med ervimi ustanovnikl naših najvišjih prosvetnih zavodov, na marmornati tabli v vestibulu Narodnega doma. Naj postane dejanje gospoda Koilmanna zgled slovenskim trgovcem in in-dustrijcem! — Ljudska univerza. H kompmemu koncertu,, ki se bo vršil v petek, dne 3. t. m. v veliki kazinski dvorani, moramo pripomniti, da sta ga. Brandlova in g. F r i s c h izmed redkih, izredno nadarjenih naših glasbenikov, ki sta se posvetila tudi koncertnemu poklicu. Priredila sta že več izredno uspelih koncertov pri nas, kakor drugod, kjer sta bila sprejeta z izrednimi simpatijami in polnim priznanjem. Tudi čelištinja, gdč. Folgerjeva z Dunaja, je opetovano in z največiim u-sfcfehom nastopala v solističnih koncertih. Obeta se nam torej prvovrsten u-metniški užitek in se roset koncerta naj-topleie nriporoča. S prodajo vstopnic se ie pričelo. . Fran ZagorsM Iz mariborske oblasti. Popularni vitez in večni nosilec svoje Skrinjice g. Fran Zagorski je bil od tukajšnje policije radi ponovnega javnega nasilstva in nadlegovanja oblasti, za kar je bil obsojen na kazni od 1 meseca, 6 tednov in več, izgnan ne samo iz ooli-cijskesra okoliša Maribor, ampak iz cele mariborske oblasti za dobo petih let. °roti koncu zadnje ka^ni je bil deležen tudi amnestije. Pri policiji ima še »v dobro« 17 dni policijskega zapora, ki je radi njegove bolehnosti začasno odložen. Gospod Fran Zagorski se je proti izgon-skenm odloku mariborske policije sicer nritožil, kar pa ne bo dosti pomagalo. — Oddahnile se bodo volilne komisije in podano je jamstvo, da bo pri vseh bodo- k vc ’”ca manj. Nov telefonski imenik. Uredništvo telefonskega imenika pri ministrstvu pošte in telegrafa v Beogradu je izdalo nov telefonski imenik vseh naročniških postaj v kraljevini razen postaj v področju direkcij v Ljubljani in v Zagrebu. Imenik velja 40 Din in si ga interesenti lahko naroče na pristojni pošti ali pa neposredno pri sekciji III. direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Hkrati z naročilom je treba tudi vplačati oziroma nakazati znesek. Imenik naročnikov v okrožjih ljubljanske in zagrebške poštne direkcije bo tudi v kratkem dotiskan. č’-nt Nočni izgredi. Prošla noč je bila bogata na izgredih, | zagrešenih po večini iz pijanosti. Neki M. P. je v svojem stanovanju tako temeljito razbijal, da so ga policisti komaj potegnili iz ruševin posode, pohištva in drugega ter odvedli v zapor. Brat po delu in razpoloženju V. B. je pa svojo moč udejstvil v gostilni »Zrinjski« na Frankopanov! cesti. Razbijal je steklenice, kozarce, posodo in bogzna, kaj bi še napravil, če ne bi na poziv natakarice Še ; pravočasno prihiteli stražniki. Tretji je pa razbijal celo v zaporih pri »Grafu«, i Ko so ga nosili v celico je še sunil z no-'go ter razbil Sipo na oknu. Občni zbor Bralnega In izobraževalnega društva v Ivanjkovclh se je vršil v nedeljo 29. t. m. prav lepo. Ob pol 3. popoldne se je zbralo v društveni dvorani, ki bi delala čast vsakemu mestu, okrog 60 članov in članic, da posluša poročila funkcijonarjev o delovanju v preteklem letu. Z graditvijo dvo rane in lepega odra si je društvo naprtilo ogromno breme, ali marljivost in dobta volja članov in Vodstva je premagala vse težkoče in še par prireditev pa bodo vsi stroški pokriti. Društvo ima tudi lepo knjižnico, ki se je pridno poslužujejo vaščani. Dosedaj jo je vodit1 učitelj Bitenc, ki pa je bil s tem šolskim letom prestavljen za upravitelja v Runeč. Še bo prihajal k svojim prosvetnim sodelavcem v Ivanjkovce, ali za knjižničarja je občni zbor moral določiti drugega. Knjižnica bo poslovala vsako nedeljo po jutranji maši. Za 1. 1928. je bil izvoljen stari odbor. K društvu je pristopilo več novih Članov in članic. Po oficijelnem delu je predaval predsednik Zveze kult. društev iz Maribora, g. Skala, o zanimivem vpra šanju: Kako pravilno pojmujem demokratizem? Vsi'navzoči so z veliko pazljivostjo sledili govornikovim izvajanjem in so sklenili, da bodo še priredili taka poučna predavanja. Nad vse lepo uspeli občni zbor je s pozivom na složno delo za napredek in prosveto naroda zaključil načelnik g. Lovro Petovar. Junak s sekiro. Posestniški sin Henrik Horvat Ij Oseka pri Sv. Lenartu se je vračal pretekli porideljek s. tremi fanti mirno proti domu. Ko so prišli mimo tleke gostilne, je nenadoma pridrvel, ves razkačen, ven Matija Hobot in plani) j kar na osupnjenega Horvata s sekiro ter mu zada! precej težke rane na roki in desni nogi. Horvat je bil nekaj ( dni sicer v domači oskrbi, ker pa se ; mu je med tem stanje poslabšalo, je j moral iskati sedaj pomoči v maribor-ski bolnici. *— Potres v Mariboru ni bil nikoli tako katastrofalen, kot pred tremi leti na Japonskem, ko je uničil cela mesta in pokrajine. Marljivi Japonci so svojo deželo kaj hitro restavrirali in kdor bo hotel videti, kako izgledajo te ljubke pokrajine, nizke stavbe in vrtovi ob razsvetljavi stotin lampijonov, ta bo prišel na Sokolsko maškerado, dne 4. februarja, kjer mu bodo postregle ljubeznive Japonke s pristnim kitajskim čajem in drugimi okrepčili. — 239 Planinski ples. Kakor vsako leto, tako bo tudi letošnji planinski ples. ki ga priredi mariborska podružnica SPD s požrtvovalnim sodelovanjem naših vrlih Rušanov, edina predpustna zabava, kjer pride vsak po-setnik na svoj račun. Prireditveni prostori bodo primerno izpremenjeni v pravo planinsko zavetišče, kjer se bo vsak prav kmalu udomačil. Za plesaželjno mladino bo marljivo svirala godba »Drave«. Da pa pridejo oni' plesalci in plesalke, ki se nočejo izneveriti stari šoli na svoj račun, je preskrbljeno, da ooleg Fox - trot - charlestona, Tanga, Black-Bottoma je na programu dovoljno število »preziranih« valčkov in poskočnih polk. Poskrbljeno je tudi za prvovrstno kapljico iz ljutomerskih goric. Ker ne bo prireditev nikaka konkurenčna revija toalet mariborskih »pariških modnih salo- tlOV«, pjg«. ninske »dečve«, irhaste hlače, žametast lajblc, in krivček za klobukom, so tudi zakonski možje in skrbni očetje rešeni skrbi za ogromne toaletne izdatke! 241 Jueo*lovenskl ples. Ta prireditev, ki se je v treh letih tak® lepo obnesla tudi letos ne bo zaostajala za prejšnimi. Dekoracije bodo impozantne in bodo odgovarjale narodnim motivom in običajem, kakor tudi ciljem Jugo-slovenske Matice. Posebnost bo letos gosposvetski stol in revija narodnih noš. O polnoči izide »Mariborski klopotec«, letos v zelo šaljive mtonu, za zabavo neplesalcetn bodo poskrbeli potujoči pevci, poljski žid i. dr. — 240 Pevsko društvo »Luna« v Krčevini priredi dne 1. svečana zvečer v gostita! VVombek (Taferna) prdoustno maškera-do z godbo In petjem 188 5fran JL smmanmmmmmamm Iz velikaikega življenja Razsipnost indijskih knezov. — Za bisere milijone, za frizuro 160 tisoč. Zelo bogata Američanka Nancy Miller hoče po vsej sili za moža enega od indijskih knezov. Njen izvoljenec je bivši indijski maharadža. Oče s svojimi kupčijskimi prijatelji pa s tem ni zadovoljen, ker se boji, da bi njegovo lepo premoženje hitro skopnelo na eksotičnem indijskem dvoru. Stari Miller je našel zaveznike proti srčni izbiri svoje hčerke tudi v Angliji in sedaj se je začelo po angleških listih mnogo pisati, da se moderni ljudjene morejo spuščati v zveze z indijskimi velikaši, ker so ti pri vseh svojih eksotičnih razvadah tudi neverjetno razsipni. Indorski velikaš ima že dve ženi in čc si vzame še tretjo, se gotovo še zadolži in zgubi ugled. Londonski listi — ko so enkrat načeli poglavje razsipnega življenja indijskih knezov — pripovedujejo res gorostasne stvari. Eden od knezov je več let na svojih potovanjih krjžem sveta neprestano kupoval vse mogoče ter spravljal domov. Veliki njegovi dvorci so se do zadnjega kotička napolnili. Ko za nove nakupe ni bilo niti najmanjšega prostora, je začel vse z največjo naglico razprodajati po smešno nizkih cenah. Ko je napravil prostor, je začel zopet kupovati. Maharadža v Jodhpuru si pa od daleč naročuje brivce in jih plačuje kakor ministre. Ko mu je eden napravil posebno lepo ferizuro. je dobil zato v našem denarju okroglo 160.000 dinarjev. Brivca je bil naročil iz Bom-baya, imel pa niti prvi, niti drugi dan časa. da bi se dal ostriči. Pozneje je na lovih in zabavah pozabil na svojo frizuro in brivec je čakal dva mesca, predpo je prišel do las njegove visokosti. Tretji knez ima največje veselje s posteljami in divani. Posteje si da napraviti iz srebra in zlata in okrasiti z dragulji. Knez Shah Jeban pa ima poleg dragocenih postelj tudi na tisoče zrcal z briljantnimi okvirji. Kopalne sobe njegovih dvorov imajo po stenah eno dragoceno zrcalo poleg drugega in celo strop je veliko ogledalo. Današnje razsipne kneze je pa še prekosil maharadža Nizam iz Hidera-bada, ki je umrl malo pred začetkom vojne. Zapustil je dragulje milijardne vrednosti. V svoji delavni sobi je za papirni utež uporabljal velik kos rie-brušenega kristala in šele po njegovi smrti so doznali, da je to eden izmed izredno velikih dijamantov. O tem knezu se pripoveduje sledeča značilna zgodbica: Ko je bival kot gost pri nekem drugem indijskem veljaku, je naročil slugi, naj pripravi vode, da si umije roke. Predno se začne umivati, si sname dragocen prstan ter ga preda slugi, da bi ga držal. Sluga pa pade na kolena ter se začne zahvaljevati za dragocen dar. Maharadža je moral malo pomisliti, predno je razumel, kaj to pomeni. Doma bi dal služabnika za neumnost pretepsti ali pa prikrajšati celo za glavo, tu je pa malomarno zamahnil z roko, češ, dosti je hvale za tako malenkost. Prstan je bil pa milijonske vrednosti. Ta maharadža je bil srečen, če je lahko pred ljudmi pokazal svojo brezprimerno razsipnost. Enako svojim današnjim vrstnikom si je rad naročeval posebne vlake ter jih pustil čakati zakurjene dneve in tedne. Ko so ga opozorili, je dejal: »Saj je vendar vlak radi mene tu in ne jaz radi vlaka!« Šport 50 letnica tiskoune založbe „Ullsiein“ Nemška tiskovna založba »Ullstein« je nedavno praznovala 501etnico svojega obstoja. To je velikansko tiskovno podjetje, ki porabi na leto 24.459 ton časopisnega papirja. Jubilej tako velike tiskovne ustanove bi bil vreden pozornosti že radi velike množine knjig, časopisov in revij, ki jih je založba izdala med svet. Posebno pozornost od naše strani pa zasluži ta zaloga vsled tega, ker tvori jedro demokratična Nemčije in odpor proti temu, kar je v nemškem svetu prišlo ob nekdanjo veljavo s koncem svetovne vojne. UUsteinovo tiskovno podjetje tiska sledeče liste: »Berti-ner Morgenpost« v 600.000 izvodih*, »Vossische Zeitung« v okroglo 70.000 Izvodih in »Berliner Illustrierte Zeituog« r ogromno IM milijona naklade. Rekord tega lista se najboljše pokaže v primerjavi z najmočnejšim ameriškim listom, ki ima 2 in H milijona naklade, ko inia Amerika okrog 120, Nemčija pa okrog 60 milijonov prebivalcev. Ullstein je imel v pretečenem letu zaposlenih S396 ljudi ter porabil poleg 24 in Y> tisoč tone časopisnega papirja še blizu 12 tisoč ton papirja za razne ilustracije. Tisk tega velikanskega podjetja je deloval že pred vojno z vso odločnostjo za duševno obnovo Nemčije, za demokracijo proti reakciji, poosebljeni v cesarski vladi. 30. julija 1914 je bil v Ullsteinovi tiskarni že postavljen uvodnik za list »Morgenpost«, ki pravi pod naslovom »Zadnje svarilo« sledeče: »če bi imeli vojni hujskači toliko razuma, kolikor imajo zlobo, bi delali najbrž manj hrupa. Njih računi so napačni in to hočemo v kratkem u-gotoviti, predno se začno boji ali predno bo s posebnimi odredbami in z ječami udušena vsaka resnična beseda. V zadnjem trenutku torej: Naši vojni hujskači računajo slabo, ker trozveze ni. Italija ne bo šla z nami, prejkoprej se priključi antanti. Drugič: Anglija ne bo ostala nevtralna. Priključila so bo takoj ali pa v slučaju nevarnosti Franciji. Anglija ne bo trpela pohoda nemške vojske skozi Belgijo. Ko se Anglija postavi nam nasproti, bo proti nam ves angleški svet, zlasti pa Amerika. Najbrž ves svet. Četudi ne priljubljena, je Anglija povsod u-vaievana, kar se o nas ne da reči. Tre- tjič: Japonska ne bo napadla Rusije, prej napade nas. Skandinavske države bodo nam prodajale, kar jim bo odveč, več pa od njih ne smemo pričakovati Avstrija sama je vojaško kos komaj Srbiji in Rumuniji, gospodarsko pa lahko s stradanjem preživotari 3 do 5 let. Nam nima kaj dati. Na naglo revolucijo v Rusiji se ne sme nihče zanašati. — To na hitro in kratko v zadnji uri! — Drugo jutro je bil ta Članek seveda zaplenjen, ostal je pa za spomin v tiskarni, kakor je bil postavljen. O obletnici je bil postavljen z vso predzgodovino v dokaz, da je Ullsteinov tisk svojim idejam zvest in dosleden. Božičnica v Krčevini. Osnovna šola v Krčevini je v času pred Božičem 1927. podvzela širokopotezno akcijo za obdarovanje ubogih šolskih otrok iz Krčevine in Lajtersburga, ki jih jo v šolskem okolišu čez 300, t. j. ca. 60% od vseh šolarjev. Vodil je akcijo šolski upravitelj, ki je pri raznih denarnih zavodih v Mariboru in Ljubljani ter pri »blagih srcih« v mestu in v okolici nabral v gotovini 6440 Din, razven-tega še blaga v vrednosti 5000 Din. Tako je bilo mogoče obdarovati na Miklavževo 60. v božičnici 23. dec. 120 in naknadno še 36 otrok z obleko in obuvalom, skupaj torej 216 otrok, kar pomeni v primeri z dosedanjim rekord v dobro-tvornosti. Skupni stroški znašajo 6523 Din 50 p in presegajo dohodke za 88.50 Din. Razdelilo se je skupno: 34 parov čevljev, 44 hlač, 25 sukenj, 49 dekliških oblek In 21 srajc; drugo so bile nogavice, kape, predpasniki, rokavice itd. — Vsem dobrotnikom izražajo najiskrenej-šo hvalo obdarovana deca in —nabira-telj. Blaga srca naj bodo uverjena, da so omogočila res zelo potrebno dobro dolo v smislu Gregorčičevega nauka: »Odpri srefe, odpri rokč, sirotam olajšuj gorjč!« Da so darovalci videli razrado-ščene obraze teh revnih, v mnogih slučajih samo napol oblečenih in »podhranjenih« otrok, bi mnogi darovali za prihodnjo božičnico še enkrat toliko! —-Obračun pregleda tročlanski odbor. — Okrajni zastop mariborski topot ni nakazal podpore, ker je bil ves tozadevni kredit izčrpan, nadejamo se pa, da ▼ tekočem letu ubogih šolarjev iz Krčevl-' ne In Lajtersberga ne bo pozabil. —• Prua letošnja tekma ASK Primorje odnese na lastnem igrišču v Ljubljani pičlo zmago nad »Mariborom« v razmerju 2:0 (2:0). »Maribor« se še ni povrnil iz Ljubljane s tako ugodnim rezultatom kakor včeraj. Vkljub trenutno najmočnejši postavi ASK Primorja, čigar moštvo je po dolgih mesecih tudi v izvrstni formi, niso uspeli akademiki izsiliti v škodo mariborskega prvaka več kot dva gola. Za Primorje so nastopili: Ertran; Sve-tic, Pečnik; Zemljak, Slamič, Pišek; Jug I, Erman II, Čebohin, Uršič, Kariž, ki so se jim predstavili naslednji Mariborčani: Kavka; Koren, Klinček; Hreščak I, Kirbiš, Prevo; Cmrl, Tonček I, Paulin (v drugem polčasu Tonček II), Hreščak II, Pepček. Dasiravno je nastopil »Maribor« brez treninga, je izpolnil napram rutiniranemu moštvu ASK Primorja vsa pričakovanja. Četudi ima Primorje za seboj že tri javne tekme in je gojilo temeljit zimski trening, se je moralo zadovoljiti z zelo pičlo zmago. Mariborčani so bili na mestu tako tehnično kakor taktično in so s svojo lepo igro zapustili v Ljubljani najboljši vtis. V ocenjevanju našega moštva bi delali krivico, če bi zapostavljali enega ali drugega igralca. Upoštevati je pač treba njihovo utrujenost radi dolge vožnje in pa terenske neprilike, kef je padel v Ljubljani preteklo noč dež in sneg. »Primorje« je predvedlo s svojo najmočnejšo postavo prvorazredno igro; zlasti so se odlikovali Zemljak, Slamič, Pišek, Uršič in Jug. Pred zaključkom igre je g. Vodišek, ki je sodil dobro, izključil Primorjana Slamiča radi nedostojne grožnje na naslov Tončka II. Kratek potek tekme: »Maribor« in-scenira takoj lep napad in izsili dva kota, ki ostaneta neizrabljena. »Primorje« reportira in doseže v 18. minuti po Ermanu zelo dvomljiv gol. Igra ostane naprej odprta in nekaj minut pred polčasom zabije Uršič drugi in poslednji gol. Drugi polčas prevzame »Maribor« inici-jativo in oblega polnih 30 minut nasprotnikova vrata, ne da bi se mu posrečilo izenačiti ali poslati vsaj enkrat žogo v primorjansko mrežo. S svojo fair igro je zapustil »Maribor« v Ljubljani vrlo simpatičen vtis. Državno smužko pruenstuo u Kranjski gori Prvi nastop ISSK Maribora. Lepi uspehi Mariborčanov. Včeraj so se vršile velike smuške tekme za državno prvenstvo in obenem Izbirne tekme za zimsko olimpijado v državno prvenstvo, skakalne tekme in državno prvenstvu, skakalne tekme in tekme šolske mladine. Tekem za državno prvenstvo se je udeležila poleg olimpijskih tekmovalcev fie cela vrsta smučarjev iz različnih k.ajev. Tudi naše mesto je bilo po ISSK Mariboru in SPD častno zastopano s svojimi tekmovalci. Start je bil ob pol 10. in vodil iz Kranjskegore v smeri železnice proti Jesenicam po zelo dobro markirani poti(!) na Ruski križ (4 km), na konec Krnice; ob desnem breru Pl-šence se je tekmovalna pot obrnila zopet v smer Kranjskegore, nato v Podkaiec, čez Bokavec (najtežji del) in zopet na Kranjsko goro na cilj. Proga je bila dolga 30 km, polna terenskih izpremqmb, izborno markirana; a sneg je bil pod kritiko .preveč se je oprijemal, kar je opaziti tudi v splošnih časih. V najboijšem časn je prišel na cilj Joško Janša in s tem postal državni prvak za 1. 1928 (2:45:54). Med ostale so se plasirali: II. Bervar Stane 2:52:04, III. Režek Boris 2:52:14, IV. Dr. Kmet Stane 2:54:10, V. Janša Janko 2:56:44, VI. Klofutar 2:56:58.5. Od vseh tekmovalcev, ki so startali, Je prišlo 17 na cilj. Skupina ISSK Maribora je startala prvič in kot taka v grupi novincev. Tu so bili od ISSK Maribora: Vezjak Viljem, četrti (od vseh tekmovalcev štirinajsti) 3:27:30, Koroša Rado peti (petnajsti) 3:28:03 in Petrovič Aleksander sedmi (sedemnajsti) 3:47:0-1 Izmed tekmovalcev iz Maribora je vozil skozi cilj tudi Boris Cijan (SPD). Ako upoštevamo, da je ena tretjina tekmovalcev, ki so bili bolj trenirani kot naši, izstopfla, moramo čestitati športnikom ISSK Maribora in mariborske SPD! V damskih tekmah (Kranjska gora—i Ruski križ 4 km( je zmagala gospa Naglas v času 30:54 in je s tem postala dr-žavrta prvakinja. Nato so se vršile še mladinske tekme. Izmed dečkov 9 do 12 let je zmagal na 2 km dolgi progi Mrak (8:56), pri dečkih 12 do 14 let je zmagal Jakopič (7:58) in izmed deklet Bajtadela (11:05). V skakalnih tekmah je dosegel najlepše skoke ing. Hansen z najdaljšim skokom 26 m, kar je glede na slab sneg izboren uspeh; izmed domačinov so sledeči se dobro izkazali vsi okoli 20 m: Subert, J. Janša in Dolenc. Predsedstvo tekme je bilo v rokah g. univ. prof. dr. Jesenka. Vojnega ministra, pokrovi-telja tekem, je zastopal general Popovič. Z dolgim večernim vlakom se je skupina smučarjev vrnila v Ljubljano, kjer je bil obhod z godbo po mestu. 300(1) smučarjev se je po vriskanju in vpitju pred »Zvezdo« razšlo. Zagrebški nogomet. Včerajšnji četrtfinale za Balakovičev pokal v Zagrebu je končal s sigurno in veliko zmago favoritev, ako izvzamemo zmago Viktorije nad Croatio 3:2 (1:1). }erby je podlegel Gradjanskemu 7:1 3:1), Železničarji Concordiji 5:0 (1:0) in 3eštanski Hašku 12:2 (8:0). Dne 12. tm. se tako sestanejo v tretjem kolu protiv-niki: Concordija proti Viktorji in Hašk proti Gradjanskemu. Žoga v Beogradu. Včeraj se je »Jugoslavija« na svojem igrišču revanžirala »Jedinstvu« za petkov poraz, in sicer z rezultatom 3:Q (3:0). Kotov je bilo 8:2 za Jugoslavijo. Nogomet na Dunaju. Včeraj sta bili med številnimi nogometnimi tekmami odigram dve še za jesensko prvenstvo, ena je bila pokalna, druga pa prijateljska. »Vienna« se je morala udatl »Herthi« 3:2 (2:1) in FAC je bil zadovoljen, da jo je izvozil 2:2 (2:1) napram Simmeringu. Pokalna tekma je topot končala z zmago WAC nad »Rapid Oberlaa« 4:1 (3:0). Prijateljske: Rapid-BAC 6:2 (1:1); Hakoah—Slovan 2:2; Sportklub—Wacker 3:2; Admira Nichol-son 4:1. Praške nogometne tekme kažejo včeraj naslednje izide: Slavija—* Viktorija Žižkov 2:1 (1:1), Sparta—Ce-chie Karlin 2:1 (1:0). Svetovno prvenstvo v ping-pongu je dosegla v Stockholmu Madžarska. Na drugem mestu so Avstrijci in na tretjem Angleži. Naši sodniki na olimpijadi v nogometu bodo gg. Dubravčič, Fa-bris in Jakšič, ki jih je JNS že javil v Amsterdam.______________________________ »Čudodelno« zdravljenje. Po uradni statistiki je v Nemčiji na leto okrog pet tisoč smrtnih žrtev iz* med velike množice lahkovernih ljudi. ki se zatekajo k raznovrstnim mazačem. Poleg mazačev, ki prodajajo za drag denar razna zdravju škodlji-va sredstva, so tudi mazači in raznovrstni »čarodejni« zdravniki, ki daja-jom ljudem sicer popolnoma neškodljiva zelišča ali jih pa zdravijo celo samo s molitvicami, škodljivi so pa vendarle eni, kakor drugi. Prvi neposredno, drugi pa vsled tega, ker ljudje v slepi veri v čudedolno zdravljenje zamudijo čas za pravo ozdravljenje od svojih bolezni. Sodišče v Wal-denburgu je vršilo sedaj razpravo pro ti bivšemu rudarju Kohlerju, ki trdovratno zatrjuje, da ozdravi vsako bolezen — celo oraka v 14 dneh.Navajal ,je celo številne priče svojih velikih uspehov. Zdravniki so vse te priče preiskali ter ugotovili, da so zdrave. Domneva se, da je »čudodelni« zdravnik ljudem najprej sugeriral kako bolezen. Ker so tudi praški in druga njegova zdravila brez vsakih škodljivih posledic za zdravje, ni preostalo sodišču drugega, kakor obsoditi obto^ ženca na denarno globo. V Mariboru. <4tm> ?W. Z ■iiaBBanMWwwmMiMwnBi n i i i ii Hans Dominik: Oblast treh »Kam greva, Atma? Kaj bo z našim letalom? € »Letalo je dobro skrito. V Newyork se peljeva. Vprašat dr. Glossina,