PRIMORSKI dnevnik Je začel izhajati v Trstu maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI NEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal ^ tiskarni »Doberdob« v ^ovcu pri Gorenji Trebu-~}' od 18. septembra 1944 ° 1- maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pn Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja številka- Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432> 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 165 (13.698) Trst, sreda, 18. julija 1990 Poljska vlada bo dogovor sprejela le po uradni združitvi obeh Nemčij Konferenca »dva plus štiri« potrdila nedotakljivost poljske meje z Nemčijo Pariške konference se je tokrat udeležil tudi poljski zunanji minister Skubiszewski Opcija Nemčije, da se priključi NATO, vzbudila različne reakcije v JVashingtonu ... PARIZ, WASHINGTON — Tretja runda pogajanj, ki so Rn diplomatsko poimenovali »dva plus štiri«, je potekala v el° optimističnem vzdušju. Zunanja ministra obeh Nemčij ®r zunanji ministri držav zmagovalk druge svetovne vojne ^ fancije, Velike Britanije, Sovjetske zveze in ZDA) so do-r®Sh pomemben dogovor o ohranitvi meje med Poljsko in emško demokratično republiko na rekah Odra in Nisa. Konference se je tokrat udeležil tudi poljski zunanji mi-lster Krisztof Skubiszevvski, ki je med drugim sprejel Revni red vseh bodočih pogajanj, vendar je postavil svoj Pugoj: Poljska bo dejansko pristala na dogovor, šele ko bo P 'slo do združitve obeh Nemčij. Skratka, njen edini sogo-biik bo nova nemška vlada. Konferenca »dva plus štiri« P® le predstavljala tudi priložnost za razjasnitev številnih Rešenih vprašanj, ki nastajajo ob procesu nemškega zdru-r vanja. Vzhodnonemški zunanji minister Meckel je opozo-1 na problem nove vojske; sedanja Vzhodna Nemčija bo r °j;ala tudi po združitvi v Zahodno ohraniti lastno struktu-v° .°rez kakršnega koli poseganja s strani zahodnonemške iske. Meckel pa je ponovno poudaril potrebo po dodat-j, Pa zmanjšanju števila sovjetskih vojakov, za katero sta se °hl in Gorbačov že dogovorila, da bo pristalo na 370 tisoč O^kih. O teh in ostalih vprašanjih ter o potrditvi meje na Kvc *n Pa b° govor še na novembrski konferenci SE, ki bo v bistvu potrdila sedanje dogovore in izpopol-ipH P°stoPek umikanja vojaških čet iz Evrope in krčenja J brskega arzenala ter konvencionalnega orožja. Medtem pa se po vsem svetu dvigajo reakcije na dogovor NADALJEVANJE NA 2. STRANI Se primeri »vdorov« na tuje ambasade na Kubi HAVANA — Včeraj je skupina štirih Kubancev vdrla v rezidenco italijanskega veleposlanika na Kubi. Policija je nemudoma obkolila sedež veleposlaništva, v težavah so bili tudi na švicarskem veleposlaništvu, kjer je nekdo prav tako skušal vdreti v poslopje. Nad afero enajstih Kubancev, ki so pribežali na sedež češkoslovaške ambasade na Kubi, pa je medtem obvisel oblak suma, da je celotni diplomatski zaplet sad kake spretne režije. Po »prostovoljnem« odhodu skupine, ki je najprej prosila zastopnika češkoslovaške vlade, naj ji omogoči odhod iz države, je vseh enajst Kubancev zapustilo veleposlaništvo. Glasnik češkoslovaške vlade Dobrovskij je dejal, da gre najbrž za posledice nemernega kubanskega posega. Predvčerajšnjim je na sedežu ambasade vdrla skupina sedmih Kubancev, ki so bili oboroženi in so grozili, da bo veleposlaništvo skočilo v zrak, če jim ne bodo dali na razpolago letalo za beg v tujino. Dobrovskij je dejal tudi, da so bili člani te skupine trenirani in vešči v uporabi orožja, zato najbrž ni šlo za skupino »rednih« pribežnikov. Medtem ko del KD zavrača vsakršen kompromis Podpredsednik vlade opozarja na nevarnost vladne krize Pred zasedanjem slovenske skupščine Slovenijo čakajo še težki dnevi tjjj , ^ — Okrog usode zakona Mam-lemit Vedn° vladajo negotovost in po-najj**6- Levica Krščanske demokracije strdn^ oporeka PSI, ta pa po drugi 9a k zahteva spremembo originalne-vlflj/^sedila omenjenega zakona, kov Ctl0 s prepovedjo reklamnih vlož-do pftled predvajanjem filmov. Arnal-šino 0,r*ani je včeraj ostro grajal manj-je ^ jo v KD vodi De Mita. Dejal nejj^56 Ino,ra slednja držati najosnov- živij Pravil, ki urejujejo vsakdanje Iauje in torej tudi delovanje to pa je ravno spoštovanje JhC« ta n]6*'.*1 odločitev. V primeru, da se liti avda kršijo, hkratipa skušajo vsi-Pod v Va ~T le dodal — je postavljena ke, vJ?5a^ai sama enotnost neke stran- For£ Kritike' na račun levice je Arnaldo strani1.1 .izrekel na zasedanju ene od Skr ln*^ n°tranjih komisij. p°sk atka, Forlani je odkrito obtožil Po dr,86, razbitja strankine enotnosti, Lami strani pa se je soočil z obtož-ja. -p P?dpredsednika vlade Martelli-gro i® le izjavil, da vladna kriza že saj izjavil, »v primeru, ko se vlada ne Zakon obmejna območja: kako je s postavko o naši riianjšini? NA 4. STRANI more nasloniti na večino v parlamentu glede tako pomembnih vprašanj, je njen konec neizbežen«. Kriza — je dodal Martelli — postane nerešljiva tudi ko se del večine, v sodelovanju z opozicijo, poteguje za spremembe volilnega sistema. Parlamentarna demokracija ima pač svoja pravila, teh pa se je treba držati. Podpredsednik vlade je hkrati spomnil, da so trenutno obravnavani zakon sestavili v času, ko je petstrankar-sko vladno koalicijo (in hkrati Krščansko demokracijo) vodil De Mita. Taisti De Mita se sedaj poslužuje orožja nepoštenosti, v primeru pa, da bo s tem orožjem pripomogel k porazu vladne večine v parlamentu, bo vlada neizogibno padla. Socialistični predstavnik torej svari pred razcepitvijo vladne večine, razcepitvijo, ki bi pripeljala do vladne krize in mogoče tudi do predčasnega razpusta parlamentarnih zbornic. To možnost Martelli ne zavrača, saj bi naravni iztek zakonodajnih teles sovpadal z iztekom sedem- letnega mandata predsednika republike Cossige. To bi povzročilo nekatere težave, zato bi ena od možnih rešitev bila ravno predčasni razpust in zatem seveda obnova senata in poslanske zbornice. Na ta način (z razpustitvijo parlamenta) bi razveljavili proceduro v zvezi z referendumom o volilni reformi. Med tistimi, ki so včeraj podpisali v korist referenduma, je podpredsednik senata, komunist Luciano Lama. Možnost referenduma je pozitivno ocenila tudi predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti, ki je dejala, da bi predčasen razpust zbornic bil škodljiv, saj bi onemogočil reformo institucij. Dve leti za pripravo in izpeljavo reforme so več kot dovolj, spomnimo naj le na sestavo ustave, za katero so potrebovali poldrugo leto. Osnutek o volilni reformi je medtem vložila poslanska skupina KD. Ta predvideva volitve v enem krogu, uporabili pa naj bi dve glasovnici, eno za izbiro stranke, drugo pa za izbiro koalicije. G. R. BOGO SAMSA LJUBLJANA — Danes, jutri in morda še kakšen dan bo zasedala slovenska skupščina z izredno obsežnim programom, ki čisto utežno tehta nekaj kilogramov papirja. Toda to so tudi istočasno nekatera ključna slovenska vprašanja in tokrat bo razprava ponovno razgreta, polemična in stališča bodo po vsej verjetnosti zelo različna. Osrednji točki dnevnega reda sta predlog predsedstva republike o novi slovenski ustavi, katerega bo prebral predsednik Milan Kučan in predlog vladnega programa, o katerem bo imel uvodno poročilo predsednik Lojze Peterle. Zelo verjetno pa se bo zapletlo še pred začetkom razprave, ko bodo odločali o dnevnem redu, kar se je izkazalo, da postaja za slovensko skupščino kar kočljivo vprašanje. Pa tudi ostala vprašanja so lahko zelo zapletena. Izreden je odjek na zahtevo pravosodnega ministra Rajka Žeja in suša pestita Italijo RIM — Že pozimi so izvedenci napovedovali, da bo poleti katastrofalna suša z dramatičnim pomanjkanjem vode prizadela Italijo. Njihove črnoglede napovedi so se v glavnem uresničile. Napoved navsezadnje ni bila tako težka. Že pozimi je bilo v zajetjih do 50 odstotkov manj vode kot običajno. Spomladi se je položaj še poslabšal, saj ni bilo dolgotrajnejšega dežja. V vsem tem obdobju pa kot običajno ni nihče poskrbel, da bi začeli dolgoročnejše reševati to vprašanje, ki je v raznih italijanskih deželah postalo že endemično, letos pa se je razširilo na domala vso Italijo. Izjemi sta le Furlanija-Julijska krajina in Tridentinska-Južna Tirolska. Ta podatek pa že sam po sebi vzbuja sum, da pomanjkanju vode ne botruje samo pomanjkanje padavin, temveč da je treba vzroke žeje iskati tudi drugje. Že pred meseci smo navajali, da je večina italijanskih vodovodov dotrajanih, da so V nekaterih primerih vodovodne cevi kot prava rešeta, iz katerih izteka do 50 odstotkov vode. Sedaj pa postaja jasno, da podatek o 50-odstotni izgubi ni bil izjema, temveč pravilo, saj odgovorni že navajajo, da v povprečju izgubijo od zajetij do vodovodnih pip od 30 do 40 odstotkov vode. V takem položaju bi morala vlada nemudoma sestaviti dolgoročni načrt posodabljanja in združevanja vodovodnih omrežij. Sodeč po včerajšnjem sestanku ministrov za kmetijstvo Mannina, za proračun Pomicina in za civilno zaščito Lattanzia ter podtajnika pri predsedstvu vlade Cristoforija se bodo ponovno omejili le na subvencije prizadetemu kmetijstvu, poskrbeli bodo za cisterne, in odpravili bodo davek na vodo, v gnilo jabolko pa ne bodo ugriznili, ker bi trčili v lokalistične interese. Nič čudnega torej, da že prihaja do protestov, do pravih izbruhov nezadovoljstva. Da bi bila mera polna, je neoporečnost vode iz dneva v dan bolj vprašljiva, podtalnica se je namreč znižala, tako da so sedaj onesnažujoče snovi raztopljene v manjših količinah. Vlada je že res poskrbela in odpravila davek na vodo, ohranila pa je davek na mineralno vodo, saj je na dlani, da se bo sedaj poraba zvišala. Ob vsem tem izvedenci navajajo, da letošnja suša ni izredna, da se taka sušnata obdobja periodično ponavljajo, le da se je sedaj povečala poraba vode in dotrajenost vodovodov, tako da bi lahko odgovorni pravočasno ukrepali. Suše ni torej kriv pojav tople grede, kot si marsikdo želi, da bi opravičil svoje pomanjkljivosti. Pirnata in ustreznega predsednika poslanske komisije, naj odstopi predsednica slovenskega vrhovnega sodišča Francka Strmole - Hlastec, kateri očitajo samo to, da je nekdaj bila članica centralnega komiteja ZKS. S pismom so jo poklicali na razgovor in ji predlagali, da zboli. Na poziv ni odgovorila, včeraj pa je na tiskovni konferenci povedala vse podrobnosti in tudi komentirala zahtevo po odstopu kot grobo vmešavanje države v sodno oblast in pritisk na sodstvo. Zadeva se bo v parlamentu nujno zapletla tudi zato, ker bo v ospredju razprave ponovno pravosodni minister in ker gre za tako delikatno vprašanje. Predsednica vrhovnega slovenskega sodišča je bila ponovno izvoljena pred dvema letoma za dobo osem let in je razen v zakonsko izredno točnih primerih ne more odstaviti nihče, povrh pa je po splošnem mnenju vrhunski pravni strokovnjak in je tudi svoje delo opravljala v NADALJEVANJE NA 2. STRANI Palermo spet brez župana PALERMO — Palermski župan, demokristjan Leoluca Or-ladno, ki je bil izvoljen 9. julija, z glasovi dela KD, KPI in zelene liste, je odstopil. Odločitev je sprejel predsinočnjim zvečer po daljšem pogovoru z demokr-ščansko svetovalsko skupino. KD je odstop utemeljila s trditvijo, da bi pogajanja za imenovanje novega občinskega odbora zašla na mrtvi tir, če bi Orlando ohranil svojo funkcijo. Z odstopom Orlanda se za palermsko občinsko upravo odpirajo nove možnosti in vse kaže, da se bo bitka za stole začela povsem na novo. Sam Orlando pa je dejal, da je odstopil, ker noče, da bi se nadaljevala stara In škodljiva politika uslug, ultimatov in podkupovanja. Po poročilih iz Manile, naj bi potres terjal izredno visoko število mrtvih in ranjenih Več kot 1.000 žrtev na Filipinih MANILA — Posledice močnega potresnega sunka, ki je v ponedeljek popoldan ob 16.30 po krajevnem času stresel filipinski Sever, so kot po pričakovanjih zelo hude. V enem samem dnevu so reševalne ekipe potegnile izpod ruševin več kot 500 trupel, na stotine oseb pa še pogrešajo. Po prvih razpoložljivih podatkih, ki jih je posredovala filipinska državna televizijska mreža, je več kot 10.000 ranjenih, dokončno število žrtev pa bi lahko naraslo na tisoč in več. To vest je potrdil tudi filipinski minister za družbena vprašanja Mita Pardo de Tavera, ki je dejala, da je predsednica Corazon Aguino proglasila izjemno stanje na otoku Luzon, kjer je potres povzročil največ škode in žrtev. Epicenter potresa je bil vsekakor v kraju, ki je oddaljen približno 10 kilometrov od glavnega mesta pokrajine Nueva Ecija na Luzonu Cubana-tuan. V tem mestu se je porušila katoliška šola Philippine Christian School. Do sedaj so našli 53 trupel in rešili petdeset dijakov in učiteljev, vendar so priče povedale, da je bil na šoli takrat pouk, zato je bilo v poslopju več sto oseb. S pomočjo žerjava so odstranili nekaj železobeton-skih blokov, kar je omogočilo nadaljnjo reševalno akcijo, vendar je bila šola v petnadstropni stavbi in je zato malo verjetno, da so potresni sunek preživele osebe, ki so bile v spodnjih prostorih. Položaj je izredno dramatičen tudi v gorskem turističnem središču Ba-guio, kjer je veliko hotelov, ki so namenjeni izključno počitku in letovanju ameriških vojakov. Zaradi potresa se je pet večjih hotelov spremenilo v kup ruševin, kar 42 zgradb pa je bilo popolnoma uničenih. V veleho-telu Hyatt je ostalo pod ruševinami zgradbe od 150 do 200 oseb. Minister za turizem Narzalina Lim je dejala, da je bilo v letoviščarskem kraju več kot 2.000 turistov, od 300 žrtev, ki so jih do danes našli v Ba-guiu pa so bili le trije tuji državljani. Tudi v industrijski coni Baguia je potres žel svoje žrtve v velikih poslopjih, ki so se sesule kot bi jih kdo 'zgradil iz peska. Stavba, v kateri so bili vladni uradi, je pokopala več kot 800 uradnikov. Potres je težko poškodoval tudi državno cesto do Baguia, zato so jo zaprli, tako da se lahko reševalci podajajo na prizadeto območje le s helikopterji, ki jih pa žal nimajo veliko na razpolago. Nekoliko manj dramatično je v Manili, kjer je potres terjal menda le deset žrtev, v glavnem osebe, ki jim je omagalo srce ali so jih pohodil v neverjetnem pouličnem kaosu. Število ranjenih pa je v mestu izredno veliko, saj so največ »žrtev« povzročile šipe, ki so se vdale tresljajem. Ruševine luksuznega hotela Hyatt v letoviščarskem kraju Baguio (Telefoto AP) Miloševič predsednik SPS Markovič pa rešuje vlado LJUBLJANA — Po maratonskem zasedanju so v Srbiji včeraj končno ustanovili Socialistično partijo Srbije, ki pomeni združitev dosedanje Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva. Predsednik je postal Slobodan Miloševič, ki je prejel 1228 glasov, njegov formalni protikandidat Radmila Andjelkovič pa je prejela komaj 66 glasov. Izvolili so tudi 111-članski izvršni odbor, v katerem so med drugimi Antonije Isakovič, Bogdan Kecman, Dragotin Zelenovič, Borisav Jovič, Živorad Igič, Rahman Morina, Mi-halj Kertes in drugi, med katerimi so nekateri dobili komaj zadostno število glasov. Ob zaključku je Slobodan Miloševič izjavil, da je ta stranka rezultat jugoslovanske krize, ki je pod pritiskom konzervativnih in separatističnih sil, zaradi katerih so v Srbiji morali organizirati stranko levo usmerjenih sil, ki naj ustvarijo družbo »brez gospodarskega izkoriščanja in brez politične hierarhije«. Šešljevo četniško gibanje pa je v cerkvi na beograjskem Trgu republike poskrbelo za mašo zadušnico ob obletnici smrti četniškega vodje Draže Mihailoviča. Po maši je kakih 1500 ljudi, med katerimi jih je bilo 50 v četniških unifor- mah, priredilo na trgu pred cerkvijo zborovanje, na katerem je spregovoril Vojislav Šešelj. Ob vsem tem pa predsednik vlade Ante Markovič nadaljuje svoje potovanje po jugoslovanskih republikah in zbira podporo za izvajanje drugega dela reformskega programa. Včeraj je bil v Makedoniji, dan prej v Črni gori. Veliko vprašanje pa je, kako je sploh z njegovo vlado, kakšno podporo še uživa v vedno bolj razkrajajoči se Jugoslaviji in kakšen bo zaključek tega potovanja. Po Beogradu že krožijo govorice o možnosti, da vlada tudi odstopi. Vse pa je tesno povezano s Kosovom, kjer včeraj ni bilo večjih novic in se nastalo stanje postopoma utrjuje. Včeraj na Kosovu ni bilo organiziranih stavk, ker je alternativa oprezna in noče sprožiti vala stavk, ki bi lahko povzročil nerede in omogočil milici, da ponovno na krvav način posreduje. Osrednja vest dneva pa je bila na Kosovu zvišana cena kruha za 22 odstotkov, kar je v tamkajšnjih razmerah izredno resen udarec za veliko večino prebivalstva. Uradna obrazložitev je bila, da je treba uskladiti cene kruha po celi republiki. B. S. Ministra Bernini in Slokar podpisala dogovor o sprostitvi železniškega tovornega prometa BEOGRAD — Italijanski minister za prevoze Bernini in njegov jugoslovanski kolega Jože Slokar sta včeraj v Beogradu podpisala pomemben dogovor o sodelovanju med železnicama obeh držav. Odslej bodo pristojnosti nad upravljanjem železniškega prometa prešle neposredno v roke uprav jugoslovanske in italijanske železnice, in bosta tako obšli vse birokratske ovire meddržavnega značaja, ki so znatno otežkočale razvoj prometa. Bernini in Slokar ter njuni sodelavci so nato proučili številne obude, ki so v zvezi s prevozi in i so že obrodile dobre sadove. V bodoče se bo sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo na tem področju še okrepilo, saj imata obe državi pomembno vlogo v tovornem prometu z Vzhodom. Po njunih cestah in železnicah se namreč odvija večji del tega prometa. Bernini je govoril tudi o možnosti kombiniranega prevoza po železnici, cesti in morju. Prvi korak na tej poti je bil že narejen z Osimskim sporazumom o gradnji hitre ceste, ki bo povezovala jugoslovansko obmejno območje z avtocesto preko Ljubljane, Zagreba Beograda in Skopja do grške meje. Minister za prevoze se je pogovarjal tudi z jugoslovanskim zunanjim ministrom Budirnirjem Lončarjem, medtem ko je odpadlo njegovo srečanje z zveznim ministrom Markovičem. Bernini bo danes gost slovenske vlade. Metropolit o premoženju ki so ga odvzeli Cerkvi LJUBLJANA — Ob pogledu zbranih podatkov in dokumentacije o premoženju, ki je bilo po vojni odvzeto cerkvenih ustanovam, je bilo ugotovljeno, da gre za precejšnje premoženje. Ob tem se zastavlja vprašanje, kaj naj Cerkev od tega zahteva nazaj. V izjavi za sredstva javnega obveščanja je ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar med drugim sporočil, da Cerkev želi in pričakuje, da se popravi krivica, ki so ji jo storili z neupravičenim odvzemom premoženja. Cerkev se tudi zaveda, da ne more zahtevati nazaj celotnega premoženja in meni, da je treba vsak primer reševati zase, z neposredno prizadetimi in s pristojnimi ustanovami in osebami. Cerkev, pou- darja nadškof Alojzij Šuštar, se nikakor noče obogatiti na račun ljudi, zlasti ne revnih in zato zavrača vsa podtikanja in sumičenja o kopičenju premoženja in bogastvu cerkev na Slovenskem. Cerkev želi v odkritem in strpnem dogovarjanju urejati vsa vprašanja svojega premoženja, svojih obveznosti do duhovnikov ter redovnikov in redovnic, cerkvenih ustanov in samostanov tre socialne in karitativne obveznosti. Nadškof Šuštar je poudaril, da se Cerkev noče okoristiti na račun nikogar, ne poza-meznika, ne družbe, ne države in tudi ne pričakuje, da nihče, dokler ne bo premoženjsko vprašanje urejeno, ne bo zlorabljal ali izkoriščal cerkvenega premoženja, (dd) Za sedaj ne bodo imenovali nove kosovske skupščine PRIŠTINA — Podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Srbije Momčilo Trajkovič je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da za zdaj ni osnovnih pogojev za morebitno ustanovitev nove skupščine Kosova in pokrajinskega izvršnega sveta. Nujno oblikovanje, je pojasnil Trajkovič, bo odvisno od položaja, vendar kot kaže zdaj, bodo to najverjetneje storili po sprejetju nove republiške ustave in svobodnih večstrankarskih volitvah. Trajkovič je novinarje obvestil, da je v zaključni lazi tudi utrjevanje pokrajinskih upravnih organov in da bodo že na prihodnji seji skupščine SR Srbije imenovali določeno število starešin ter organov. Člani sveta zveze svobodnih sindikatov Slovenije pa so včeraj sprejeli izjavo o Kosovu, v kateri so zapisali, da zaradi kršenja človekovih pravic, teptanja dostojanstva, kršenja svobode in demokracije, zaradi preziranja pravic delavcev preganjanja in sikinira-nja stavkajočih in administrativne prepovedi njihovega delovanja, podpirajo in se solidarizirajo z aktivnosmi nedovisnega sindikata na Kosovu. Ta namreč skuša z legitimnimi sredstvi zavarovati človečanske vrednote, ki vzpostavljajo civilizirano in demokratično družbo in državo. (dd) • Slovenijo čakajo redu, saj so ji ponudili, da bi ostala med vrhovnimi slovenskimi sodniki. Naslednje delikatno vprašanje se nanaša na slovenski tisk. V ponedeljek je Delo objavilo vest, da so združili funkciji glavnega in odgovornega urednika in da je to mesto prevzel sedanji odgovorni urednik znani časnikar Tit Dobr-šek, dosedanji glavni urednik Božo Kovač pa je postal pomočnik. Sklep je sprejela skupščina, ki jo sestavljajo predvsem čansikarji, ki so prevzeli vlogo izdajatelja. To je omogočal dosedanji zakon in menda je bilo vse v redu po črki in smislu zakona. Toda včeraj je vlada na zaprti seja odobrila popravek, po katerem naj bi nacionalizirali tisk in bi glavne in odgovorne urednike vseh medijev imenovala vlada za vse slovenske, za krajevne pa občinski izvršni sveti. Celoten slovenski tisk bi torej z jutrišnjim dnem prišel trdno v vladne roke. Seveda je to še nepopolna informacija s seje vlade, ki je bila za zaprtimi vrati, povsem nepričakovano in izven dosedanje prakse. Sporna je tudi nacionalizacija sredstev strank in dosedanjih družbenih organizacij, s čimer so pod udarom predvsem prenovitelji, pa tudi socialisti, liberalci in sindikati. Osrednje sporno vprašanje predstavlja lastnina in predlogi, da bi jo v celoti nacionalizirali in nacionalizirano dosledno vračali lastnikom, katerim so jo nacionalizirali po drugi svetovni vojni. Še zlasti zapleteno je lastninsko razmerje do kmečke obdelovalne zemlje. Zapletenih vprašanj z velikim političnim nabojem torej ne manjka, o večini teh je Demos razpravljal v soboto na svojih »duhovnih vajah«, nekakem zaprtem seminarju, ki je bil tokrat v prostorih skupščine. Na predhodnem podobnem seminarju, ki je bil v Novem mestu, se je »rodila« deklaracija o suverenosti Slovenije, tokrat pa je bil v ospredju predvsem vladni program in njegova resnična vsebina. Slovensko predsedstvo je včeraj obravnavalo dve občutljivi vprašanji. Vladna prepoved sečnje je namreč čez noč postavila v stečajni položaj celotno slovensko lesno industrijo in gozdno gospodarstvo. Razpravljali pa so tudi o teritorialni obrambi, saj nista bila odstavljena poveljnika, ki sta oddala orožje, kar je slovensko predsedstvo zahtevalo. Ponovno gre za izredno delikatno vprašanje, povezano s splošno jugoslovanskimi grožnjami, da je treba izvajati zvezno ustavo in se pri tem »poslužiti vseh sredstev pravne države«, kot so že učinkovito naredili na Kosovu. Te grožnje so tokrat usmerjene proti Sloveniji in Hrvaški. Svobodni slovenski sindikat je včeraj energično interveniral pri Kučanu in predsedniku skupščine Bučarju, ker je že vsaki tretji zaposleni delavec tako slabo plačan, da je ^ resnici že revež. Navedli so, da devetdeset tisoč zaposleni** prejema komaj tri stare milijarde na mesec (dobrih tristoti soč lir), brezposelnost pa narašča. Napovedali so za 10. se' ptember splošno stavko. • Konferenca »2 + 4« med kanclerjem Kohlom in Gorbačovom o opciji nov^ nemške države, da se priključi Severnoatlantskem paktu ^ Washingtona prihajajo sicer optimistične ocene, iz zakulisL pa veje prizvok precejšnjega razočaranja. Bush se je včet po telefonu dolgo pogovarjal z Gorbačovom in Kohl° ’ šele potem je dal v objavo svojo oceno. V njej hvali niške vrline« Gorbačova, čigar privoljenje je v korist v'g Evrope vključno s SZ. Do tu uradni del izjav Bele ti1 Odločno manjše pa je bilo zadovoljstvo vplivnega defflO ratičnega poslanca Leea Hamiltona, ki je z zaskrbljeno* ugotovil, da sedaj Bonn kar sam razpreda niti sodelova**L med Zahodom in Sovjetsko zvezo. Hamilton je menil, da g bilo zadoščenje popolno, če bi dogovoru o opciji NeflK v za NATO prisostvovali tudi Američani, ki so konec kot1 prvi iznesli ta predlog. ^ Hamilton pa ni edini, previdne izjave prihajajo na® tudi s strani washingtonskih poznavalcev evropskih razrI1,a. ki so prepričani, da je Kohl toliko bolj močan, ker raZKal« ga s finančnimi sredstvi, s katerimi bo lahko še »o®6*1 Moskvo. Presenečenje prihaja tudi s strani zunanje9a nistra Bakerja, ki je vest o opciji izvedel od novinar)j je bil na poti v Pariz. Nejevoljo Bele hiše pa je poveča ^ način, s katerim je prišlo do dogovora: korektnejše 131 .tjrj če bi napoved o Gorbačovovem privoljenju dale vse sile, ki se udeležujejo pariške konference. . Drg- Mimo ameriške »užaljenosti« prihaja do izraza tudi F cejšnja previdnost, s katero so dogovor med K°di° Gorbačovom ocenili Poljaki in Vzhodni Nemci, me ^gjedi' Japonci ocenjujejo predvsem njegove gospodarske P ,aStjo ce. Del poljskega tiska opozarja pred naraščajočo °boCj0£o Zvezne republike Nemčije in predvsem pred njeno 0(j težo v Evropi. Pripomniti pa je treba, da ie ^° ^vse® nekdaj podpirala potrebo po nevtralni Nemčiji, pr ^ ^gz pa nekompromisnost njenih odločitev. Zadovoljstvo, ^a. vsakega navdušenja, je izrazil tudi šef vzhodnonem ^ru-de De Maiziere. V televizijski politični tribuni je m dragim izjavil, da bi bila NDR bolj zadovoljna, če bi ^^jtvi nila vsaj nekatere pristojnosti in interese tudi p° z „0-obeh držav in obžaluje, da je bila prav NDR tako stranski dejavnik pri tej zgodovinski odločitvi. Izola ima končno tudi izvršni svet IZOLA — Kar delegatom izolske občinske skupščine ni uspelo v treh dosedanjih poskusih, so z veliko lahkoto in brez zapletov opravili na ponedeljkovi seji občinske skupščine; izvolili so najprej mandatarja in ga zatem potrdili še za predsednika izvršnega sveta, s tretjim glasovanjem pa so potrdili tudi predsednikov predlog članov občinskega izvršnega sveta. Izolska občina ima torej od sinoči novo vlado. Predsednik IS je Jože Černelič, 38-letni diplomirani ekonomist, dosedanji direktor zdravstvenega doma v Izoli. Podpredsednik IS je Branko Andrejašič, ki bo skrbel tudi za občo upravo in usklajeval delo upravnih organov, Aleksander Lozej bo skrbel za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve, Dunja Komljanec-Stepanek za finance in družbene dejavnosti, Ivanka Krnel za družbene prihodke in Milan Pristov za notranje zadeve in SLO. Vsi bodo funkcije opravljali profesionalno. Člani izvršnega sveta, ki bodo funkcijo opravljali nepoklicno, so še Marino Antolovič za področje turizma, Livio Cimador za področje narodnosti, Janko Gobbo za drobno gospodarstvo, Vinko Jereb za finance, Alojz Zorko za gospodarstvo, na predlog delegatov pa bo predsednik izvršnega sveta v desetih dneh moral poiskati še dva neprofesionalna člana in sicer za področje obrtništva ter za področje ekologije in varstva okolja. I. U. Dan vstaje v SEŽANA — 22. julij - dan vstaje slovenskega naroda bodo na Sežanskem proslavili edinole v Rodiku in na Artvižah, kjer bo osrednja proslava v soboto, 21. julija. Prireja jo občinska organizacija ZZB NOV Sežana v sodelovanju s krajevno skupnostjo Rodik in KS Artviže. Na slovesnost, ki se bo pričela ob 17. uri pred spomenikom padlim v Rodiku, so vabljeni borci, partizani, aktivisti in vse strukture borcev kot tudi ostali občani in prebivalci, da se srečajo s soborci in obudijo spomine. Ta dan bodo obudili spomin na 21. 7. 1944. leta, ko so Nemci prav v Rodiku pobili 4 mladinke in enega mladinca. Na žalni komemoraciji bo v kulturnem programu nastopil pevski zbor iz Divače ter mladi recitatorji iz Rodika. Ob 18.30 uri pa bo pred spomenikom žrtvam na Artvižah drugi del svečanosti, na kateri bo slavnostni govornik Emil Škrlj, predsednik sežanske borčevske organizacije. Sledilo bo tovariško srečanje. Hkrati bo to edina in osrednja proslava ob 22. juliju - dnevu vstaje v sežanski občini. -oks- G. Carbone predstavil smernice za deželni proračun ’91 TRST — Programske Investicije °ežele Furlanije-Julijske krajine so povišale na 4.600 milijard lir, od Katerih je 3.000 milijard lir namenjenih za izvajanje deželnega razvojnega načrta. Večja pozornost je n*la namenjena socialnim storitvam Jn stanovanjski problematiki. Tako le včeraj v bistvu obrazložil deželni odbornik Gianfranco Carbone na hskovni konierenci, na kateri je razpenil dva dokumenta, na osnovi kadrih bo deželna uprava pripravila Pforačun za leto 1991. Obala: 2.000 delavcev ob delovno mesto KOPER — Te dni bo ostalo brez zaposlitve še kaiih 200 Tomosovih delavcev. Pravzaprav nič nenavadnega, saj je Tomos v stečaju in lahko v skrajnem primeru podobna usoda doleti prav vseh 1800 delavcev, kolikor jih je že zaposlenih. Tomos pa ni osamljen primer. V obalnem gospodarstvu prihaja do prave psihoze - skorajda že ni več podjetja, v katerem ne bi iskali »viškov« — preveč zaposlenih. Po ocenah, ki smo jih lahko slišali v predsedstvu Obalnega sveta sindikatov, je takih delavcev, ki naj bi jih v kratkem (ali najkasneje jeseni) odpustili, približno 200, oziroma šest odstotkov od 32 tisoč zaposlenih v Slovenski Istri. Zaradi dogajanja v Tomosu in zaradi množičnih napovedi o odpuščanju delavcev, so funkcionarji Obalnega sindikata napovedali protestno demonstracijo, ki jo bodo organizirali 26. julija ob 15. uri na koprskem Titovem trgu. »Sindikat ne more biti vnaprej proti odpuščanju delavcev in torej ne ovira uveljavljanja tržnega gospodarstva. Vendar nismo zadovoljni z načinom, kako prihaja do teh odpustov. Nihče ne pove, kaj je z odpiranjem novih delovnih mest, kako je z rizičnimi skladi, z zakonodajo o odpuščanju... Ne moremo dopustiti, da bi delavce pripeljali v brezizhoden položaj,« je noivnarjem izjavil Ciril Mezek, predsednik Obalnega sveta sindikatov. Zaradi štirih stečajev, ki so jih imeli doslej na Obali, je na koprskem Zavodu za zaposlovanje še nekaj čez 700 nezaposlenih, sicer pa je v šestih juž-noprimorskih občinah zdaj približno 3000 nezaposlenih. V številnih podjetjih zdaj šele razmišljajo o odpuščanju delavcev. Koliko natančno, še marsikje ni jasno. Toda zvedeli smo za nekaj številk, ki pa niso uradne in so včasih le ugibanja. V Tmosu naj bi odpustili kakih 500 delavcev, v Soči Koper 50 do 80 delavcev, v Hotelih Bernardin 100 (ne letos), v Cimosu 200 (pretežno v Buzetu), v Iplasu 200, v Mehanu Izola 300, v Lami Dekani 150, v Splošni plovbi 55, v Splošni bolnišnici Izola 100, v Drogi 100 itd. Seveda o odpuščanju razmišljajo še v vrsti drugih organizacij, tufli v trgovskih in turističnih podjetjih. Največ naj bi jih odpustili v koprski občini - računajo, da okoli 10 odstotkov zaposlenih. BORIS ŠULIGOJ h razprave s sobotne programske konference Slovenske kulturno-gospodarske zveze Skrb za prenovitev organizacije j^anes objavljamo še preostale po-s.9e iz razprave s sobotne program-d e konference Slovenske kulturno-jV^Podarske zveze, ki je bila v Di-skem domu v Trstu. Sergij lipovec .Sergij Lipovec je opozoril na visoko nceptualno raven debate, ki se je ko znotra3 SKGZ. Dejal je, da je v nfUktualnost čisto naraven pojav v g ®ki družbi in da ravno iz take kon-Ktualnosti se porodijo najplodnejše t^isli za učinkovito delo. Pri vsem pj01 Pa je važno, da se razpravljale! ne ri) PUstijo strastem. Lipovec je opozo-pj' aa SKGZ, čeprav ima tudi ta orga-bor svoie 9rehe, je še vedno naj-v b demokratična organizacija Slo-panCev v Italiji in da še zmeraj zasto-be betežni del zamejske civilne druž-SL To pa so temelji, na katerih bi pr lahko preuredili. Lipovec je sKr79al’ nai b>0P° volilna baza Ig Tj Z odborniki društev in ustanov, 2^° vključeni v našo krovno organi- BARBARA gruden kot'r'^a ie na programsko konferenco, rw 1® sama dejala, s precejšnjo mero iti ,Panja v njene morebitne sklepe a iz dveh razlogov; ker so v SKGZ iz bedno osebe, po njenih izjavah, ki ip °lj ali manj prikritih razlogov ne stran-° n°hene spremembe, po drugi kod?1 Pa, ker se boji, da bi se tudi ta trtecierenca sprevrgla v merjenje sil teb različnimi strankami. Na osnovi 2j| alenih osebnih prepričanj je izra-fpSa .“ojazen, da bi bila konferenca le japj°a' ki jo narekujejo sedanja doga-tiptd Vsepovsod po svetu. Izrazila je fljp g£.e*0 vrsto kritik na račun delova-riiba in glede Primorskega dnev-p0 '. kjer je sama zaposlena, in kjer se akli- ih. besedah zaradi očitne nedo-vQljJlv°sti nekaterih položajev, ne do-PotjPrNesiormlnih šefov in poklicne Nir -j^osti tistih, ki bi ga morali t1, nič ni spremenilo. ^ERruccio clavora Slttv^anl je predvsem, da se Zveza S{/pih izseljencev ne strinja, da bi h®kai ^ morala spremeniti, če se je zahtpvSPremenil° v Sloveniji in če to Poseg al° nnki zunanji dejavniki. Svoj k ah&„Pa. 1® osredotočil predvsem na bora gi 'ndomskega pokrajinskega od-r® stani?6 te programske konference. Pašejg1 ®e. ki je bilo objavljeno tudi v "nevniku, je stališče le enega, jklboja Hoškega dela pokrajinskega n PjŠini Pa’ P° njegovih besedah, v 1 reh k0 dosedanjega stanja, med-,Jf^rnosti treba upoštevati tudi druge Srk s® je ,,V videmski pokrajini. Zaviti 0oi Pov Se^a,kor za rešitev treh med 3 zhotraeZan’h problemov: pluraliz-1 organizacije, legitimnosti njenih članic in enakopravnosti vseh komponent, ki jo sestavljajo. SERGIJ PREMRU Zavzel se je za prenovljeno organizacijo, ne pa za vsako ceno. Opozoril je na veliko nevarnost lotizacij in dodal, da bi SKGZ za boljši pristop do italijanskih laičnih organizacij morala iskati tudi nove variante. Na tem področju je namreč veliko število argumentov, s katerimi je možno soočanje. Predvsem pa je Sergij Premru podčrtal, da je potrebno iskati boljše kontakte z italijansko manjšino v Jugoslaviji (s tem v zvezi je predložil predlog, ki ga objavljamo spodaj v okvirju). Imamo pač veliko število skupnih in sorodnih interesov. In prav v reševanju le-teh lahko sklenemo marsikatero zavezništvo. Enotne pobude imajo namreč veliko več možnosti, je poudaril Sergij Premru, da jih večinska skupnost sprejme. V to smer je zato potrebno vložiti čimvečji napor tudi zaradi tega, ker so pogoji sedaj izredno primerni. DARIJ ČURIN Vsi vemo, da je bila SKGZ organizacija, ki je odločala, ki je bila oblast. To pravico si je pridobila z leti in leti resnega dela, ki so ji ga vsi priznavali. Priznavali so ji ga vsi tako v manjšini, v večini in matični domovmi. Zadnji dogodki pa so nekatere privedli do tega, da sedaj zahtevajo, da bi se center odločanja prenesel na drugo stran. Tako je uvodoma ugotavljal Darij Cu-pin, ki je nato z odločnostjo zavrnil neutemeljene kritike, ki jih je Barbara Gruden iznesla že na občnem zboru v Čedadu, kjer je v bistvu govorila v prazno. Enostavno je ugotovil, da Barbara Gruden ne priznava, da bi SKGZ lahko odločala. Bistvo pa je, čeprav se lahko kdo ne bo s tem strinjal, da bo odločanje v organizaciji SKGZ. Sploh ni problema, je poudaril Darij Cupin, da bi danes to odločanje prenesli na drugo raven. Obstajajo pa druga vprašanja, kot na primer notranje reorganizacije. Težo odločanja je po njegovih besedah treba prenesti na članice, ko pa se izvoli vodstvo, ga je treba tudi spoštovati. V vseh teh razpravah je namreč potrebno in nujno medsebojno spoštovanje, je poudaril, sicer je vsakršna diskusija zaman! DUŠAN KALC Tajnik SKGZ je med drugim dejal: »Kot narodnostna skupnost smo v drugačnih zgodovinskih okoliščinah izoblikovali neke modele mišljenja in obnašanja, ki so nam kljub konfliktom, omogočali preživetje in določen razvoj. Ti modeli so danes zaradi svetovnega razvoja zašli v krizo. Zato je treba nujno sprožiti neki kulturni proces temeljitega preverjanja in preoblikovanja vrednostnih lestvic, kritično pristopiti do naše preteklosti in se tvorno in kar se da strpno in enotno lotiti načrtovanja prihodnosti. K temu procesu pa moramo pristopiti vsi in ne le en del zamejskih Slovencev, kot da bi samo en del živel v zgodovinski zmoti. Aktivna zaščita Slovencev predpostavlja takšno organiziranost in enotnost pri zaščiti narodnostnih interesov, da pri tem ne more biti prostora za ozke strankarske, struj arske ali celo osebne interese. Našo bodočnost bomo morali graditi na tvorni in pozitivni dialektiki (...), ki terja kritično • analiziranje preteklosti in opuščanje preživelih miselnih postopkov. Večkrat pomanjkljivo sodelovanje med zvezo in njenimi članicami je ena glavnih hib naše organizacije, ki potrebuje čim agilnejše pretakanje mnenj in informacij. V tem smislu bo tudi boljša in bolj pogosta povezava med glavnim in izvršnim odborom Zveze ter med posameznimi pokrajinskimi in področnimi odbori SKGZ odločilnega pomena tako pri načrtovanju kot pri uresničevanju raznih de- Za sodelovanje med manjšinama Ena izmed značilnosti našega obmejnega prostora je obstoj dveh manjšin, ki sta s svojo prisotnostjo in vlogo že doslej ogromno prispevali k zbliževanju in odpravljanju mejnih pregrad. Razumljivo je, da je njuna vloga lahko toliko večja, kolikor bolj določene so pravice njunih pripadnikov, položaj enakopravnosti in uveljavljanje takih odnosov z večinskim narodom, ki so lahko trden branik pred asimilacijo. Slovenska manjšina v Italiji in italijanska manjšina v Jugoslaviji živita in delujeta tudi v prostoru, ki ga bogatijo različne kulture in ki omogoča medsebojna vplivanja, kot najboljše sredstvo za medsebojno spoštovanje in spoznavanje. Sodobni razvoj omogoča in zahteva uveljavljanje obeh manjšin na vseh področjih, položaj obeh manjšin in njuna vloga pa se lahko razvijata in uveljavljata toliko bolj, kolikor sta tudi obe skupnosti medsebojno povezani, razvijata madsebojno spoznavanje in sodelovanje na vseh področjih, ter s tem opravljata tudi pomembno vlogo v odnosu do svojih matic. Ker imata obe manjšini tako sorodne probleme in potrebe, programska konferenca SKGZ smatra, da bi njun položaj moralo krepiti že začeto organizirano sodelovanje, zastavljeno na osnovi skupnih dogovorov, programov in pobud. javnosti, ki terjajo veliko napora. Pri vsem tem pa se bomo morali soočiti tudi z večinskim narodom, in v tem smislu nam potreba po razvijanju in utrjevanju kulture sožitja ne sme izzveneti kot poceni fraza.« BORIS SIMONETA Boris Simoneta je podal nekaj predlogov za reševanje socialne problematike znotraj naše skupnosti. »Skrb za socialo,« je dejal govornik, »mora biti eden izmed temeljnih kamnov našega vsakodnevnega boja za preživetje in ohranitev narodnih korenin.« Simoneta je podal podobo slovenskih socialnih struktur v zamejstvu. Da pa bi bile te ustanove še bolj učinkovite, je nujna reorganizacija vseh teh struktur. BORIS PERIC Predsednik goriškega teritorialnega odbora SKGZ Boris Peric je med drugim spregovoril o predlogu novogoriškega župana Pelhana o združitvi obeh Goric. Taka združitev bi bila za slovensko manjšino v Italiji zelo pozitivna, je menil Peric, ker bi tako naša skupnost lahko odigrala nezamenljivo vlogo posrednika, saj je edina organizirana skupnost, ki je domača tako v slovenski kot v italijanski stvarnosti. PAVEL PETRIČIČ Predstavnik Slovencev videmske pokrajine Petričič je v svojem posegu v polemiki s Ferrucciom Clavoro zagovarjal predlog, ki ga je za reorganizacijo SKGZ dal videmski pokrajinski odbor zveze. Dejal je, da je povsem legitimno, da je bil ta predlog predstavljen kot predlog pokrajinskega odbora, čeprav so bili nekateri odsotni, ko se je o tem sklepalo. Lepo bi bilo, da bi vsi skupaj prispevali za skupen predlog, je poudaril, vendar pa do tega ni prišlo. Podprl je valorizacijo različnosti in se izrekel proti diktiranju predlogov s strani drugih komponent. V obrazložitvi predloga je odločno poudaril, da nikakor ne gre za rušenje enotnosti med nami, ampak, nasprotno, za njeno potenciranje. Petričič je vsekakor poudaril, da bodo Beneški Slovenci iskali poti za uveljavitev SKGZ in njenih dejavnosti, ne pa posameznih ljudi ali skupin. DUŠAN UDOVIČ Glavni urednik PD je uvodoma poudaril, da je ta konferenca prvo soočanje po občnem zboru zveze in pomemben prispevek za večjo učinkovitost organizacije. To pa nas ne sme privesti do tega, da ne bi pravilno ovrednotili vsega dobrega, kar je zveza naredila v vseh teh letih in, nasprotno, potencirali, morebitne napake. Ni prav, je poudaril,'da sprejemamo vulgarizi-rane ocene o SKGZ, ker so za temi ocenami samo politične računice. Glavni urednik PD je še dodal, da se zveza ne sme spreminjati zato, ker se je nekaj spremenilo v Sloveniji in ker nekateri zaradi teh razlogov to tudi zahtevajo. Zaustavil se je nato pri nekaterih vprašanjih reorganizacije zveze, predvsem pri novem volilnem sistemu in problemu individualnega članstva. Ob koncu svojega posega pa je vsekakor poudaril, da bomo skrbeli, da bo Primorski dnevnik avtonomen ne glede na to, kdo in kje komandira. SILVIJ TAVČAR Silvij Tavčar je spregovoril o samostojnosti organizacije. »Če bi razpustili SKGZ,« je dejal Tavčar, »bi nedvomno ugodili določenim političnim krogom, s tem pa bi obenem načeli organizirani razvoj Slovencev v Italiji. SKGZ bo tudi v bodoče odigrala svojo neobhodno potrebno vlogo v prid naše skupnosti, če bo predvsem uspela organizirano ohraniti in razvijati svoje kulturne, športne in gospodarske organizacije in lastno avtonomijo, če bo znala tudi z vplivom in ugledom svojih članic pogojevati odnos posameznih strank do naših vprašanj, ne pa obratno.« Tavčar je s tem v zvezi izjavil: »Če želimo še potencirati tvorni politični pluralistični dialog, ki bi bil potreben celotni slovenski narodnostni skupnosti, da bi bila učinkovitejša v odnosu z večinskim narodom, lahko ustvarimo, in ne v SKGZ-ju, ampak ob SKGZ-ju, novo slovensko laično gibanje. Vsi Slovenci te laične fronte bi morali namreč ovrednotiti iskanje dialoga in sodelovanja. Ustvariti pa bi bilo potrebno pogoje za ustanovitev takega gibanja.« Kar pa se striktno tiče programske konference, je Tavčar dejal: »Programsko konferenco moramo nadaljevati z načelom, da napredovati ne pomeni rušiti, kar je vrednega, dobrega, solidnega.« SUZI PERTOT Suzi Pertot je vprašala, zakaj odbor za vzgojo in izobraževanje, ki so ga ustanovili na zadnjem občnem zboru, ni nikdar zaživel. Predlagala je, da bi se tisti, ki so domači na tistem področju srečali in preučili kako rešiti morebitne organizacijske težave. EDVIN ŠVAB Ravnatelj Dijaškega doma je menil, da se Slovenci v Italiji moramo povezovati z nam naklonjenimi silami. Porazno bi bilo, če bi se sami izolirali. Vloga SKGZ pa naj bo predstavniška. Ta organizacija pa mora postati družbeno priznana avtoriteta. * * * V včerajšnjem poročanju s programske konference je prišlo do napake. Na njej ni posegla Ana Kralj, temveč Damjana Kralj, predsednica Mladinskega odbora SKGZ, ki je med drugim izjavila, da se v okviru zveze večkrat pomembne stvari odločajo v zoženem odboru in da se zaradi neustrezne organizacije zanemarja delo članic. Biasuttijevo stališče o zakonu za obmejna območja Dežela je privolila v črtanje finančne postavke o manjšinah Črtanje finančnih sredstev za našo manjšino in za italijansko v Jugoslaviji iz zakonskega osnutka za vsestranski razvoj obmejnih področij Furlanije-Julijske krajine je sprožilo polemike na seji deželnega sveta in neobičajno ostro reakcijo predsednika Dežele Adriana Biasut-tija. Zadevo je še pred koncem lanskega leta sprožil deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar, ki je pravzaprav iz tiska izvedel, da je vlada čez noč črtala iz zgoraj omenjenega osnutka finančno postavko za kulturne potrebe obeh manjšin, ki jo je skupaj s celotnim normativom s široko večino glasov že odobrila poslanska zbornica. Za črtanje tega člena in za morebitno predložitev ločenega predloga o tem vprašanju so se sredi lanskega novembra sporazumeli v Rimu na sestanku, ki ga je v vladnem imenu sklical podtajnik Nino Cristofori, udeležila pa sta se ga tudi Biasutti in podpredsednik Dežele Gioacchi-no Francescutto. Rimskemu sestanku je sledil popoln molk, zakonski osnutek (seveda brez postavke o manjšinah) pa je še ustavljen v senatu, kjer ni jasno ali se bo parlamentarni postopek sploh kdaj nadaljeval. To je spodbudilo Brezigarjev poseg in istočasno tudi poseg (seveda iz nasprotnih političnih vzgibov) melonarskega prvaka Gianfranca Gambassinija. Biasutti je v skupnem odgovoru najprej podčrtal, da se je o slovenski manjšini, o njeni zaščiti in o pobudah za podporo njenih dejavnosti že večkrat govorilo na seji deželne skupščine. »Zato mislim, da ni koris- tno, zlasti za poslovanje deželnega sveta, da se znova vračamo na ta argument in da konec koncev ponovimo iste misli, ki smo jih že izrekli in tudi že večkrat slišali,« je rezko nadaljeval predsednik, po mnenju katerega po vsaki razpravi prihajata do izraza dve stališči: tistih, ki menijo, da so posegi v korist slovenske manjšine pretirani, in drugih, ki nasprotno menijo, da so posegi nezadostni. Deželna vlada je vsekakor mnenja, da mora parlament uzakoniti »organsko« zaščito manjšine in ne soglaša s tistimi, ki se zavzemajo za popis manjšine, kot je v svoji interpelaciji zahteval listar Gambassi-ni. Biasutti je konec koncev izrazil zaupanje v parlamentarni postopek, za katerega predstavlja Maccanicov osnutek primerno vsebinsko izhodišče, »tako da obstajajo pogoji, da bo lahko prišlo do uzakonitve premišljenega normativa, ki bo lahko uravnovesil vse potrebe in probleme, ki jih ta argument nujno postavlja«. Glede zakona o obmejnih področjih pa je predsednik včeraj napovedal, da se rimska vlada nagiba k oblikovanju ločenega osnutka za finansiranje obeh narodnih manjšin ob italijansko-jugoslovanski državni meji. Kdaj bo ta osnutek pripravljen in predložen parlamentu, pa Biasutti ni povedal. Za Brezigarja je bil Biasuttijev odgovor nezadovoljiv in nesprejemljiv. »Jaz nisem vprašal predsednika deželnega odbora za mnenje o zaščiti naše manjšine, ampak sem hotel samo zvedeti za usodo finančne postavke v korist obeh manjšin. Se- daj sem končno uradno slišal, da so omenjeno finančno postavko dokončno črtali iz predloga za razvoj obmejnih področij, pri čemer izhaja, da Dežela v vseh teh mesecih ni v bistvu naredila nič, da bi ta postavka še dalje ostala v normativu, ki ga je svojčas odobrila poslanska zbornica,« nam je dejal svetovalec SSk. V zvezi z včerajšnjim dogodkom pa se je oglasil tudi komunist Miloš Budin, po katerem je nevzdržno Biasuttijevo stališče, da je diskusija o Slovencih v deželnem svetu pravzaprav izguba časa. Nasprotno je treba ta vprašanja še dalje obravnavati povsem normalno, a tudi z vso potrebno občutljivostjo, ki jo zahteva objektivna situacija naše manjšine. Tudi za slovenskega svetovalca KPI je vsekakor nesprejemljivo, da je Dežela politično podprla črtanje finančne postavke v korist manjšin, ki igrata, posebno na kulturnem področju, veliko vlogo za utrditev obmejnega sodelovanja v naših krajih. Zato Budin poziva deželno vlado in politične stranke, ki jo podpirajo, naj se sedaj konkretno zavzamejo, da bodo senatorji ohranili finančno pomoč obema manjšinama, ki mora tako znova postati sestavni del zakonskega predloga za obmejna področja. S. T. Pokrajinski sedež INPS v Trstu sporoča, da bodo njegovi uradi v obdobju od 28. julija do 1. septembra zaprti tudi ob sobotah. Hude poletne preglavice Tržačanov Težko življenje v mestu zaradi razritih cestišč Kakšno je življenje v teh poletnih dneh v našem mestu in okolici? Številne ulice v samem središču mesta in na periferiji asfaltirajo - torej je po njih promet ustavljen, kot je prepovedano parkiranje avtov. Drugod še vedno popravljajo kanalizacijo in plinsko ter telefonsko omrežje. Če k temu dodamo, da so v popravilu številna stanovanjska poslopja v samem središču, ki jih povsem obnavljajo (in morajo torej zaradi dovoza gradbenega materiala zapreti ulice in tudi cele mestne predele), potem lahko rečemo, da je življenje v mestu kar težavno. K vsemu temu je treba dodati začetek razprodaj v raznih trgovinah. Tam, kjer so res ugodne, so zopet gneče, zopet navali domačih in tudi tujih kupcev. In, kot bi vse to ne zadostovalo, je tu še poletna in turistična sezona. V zadnjih dneh so se proti Trstu, nato pa iz njega ven vile takšne vrste avtomobilov in avtobusov, da je človeka postalo strah. Na Trbiški cesti je bila na primer v soboto in nedeljo kolona avtomobilov in drugih vozil tja od odcepa za Zgonik pa vse do Trsta, oziroma do odcepa za Koper. Trst in njegovo prebivalstvo pestijo medtem še gore smeti. Če jih je težko prenašati v spomladanskih in zimskih mesecih, postaja sedaj položaj prav moreč. Ali je čudno, če hočejo, vsi iz mesta, če si želijo preživeti nekaj oddiha ob morju, ali na Krasu? No, in kaj se zgodi potem? Da naletijo na tiste nepregledne kolone vozil, ki jim vzamejo še zadnjo iluzijo, da se bodo iz vsega tega kaosa rešili in zadihali resnično dober zrak ob morju ali na Krasu, do katerega pa je skorajda nemogoče, ali pa vsej zelo težko priti. Srečni tisti, ki jim to uspe! (ni) Na sliki (foto Križmančič): takšna je zaradi kanalizacijskih del že več tednov videti zelo prometna Ul. Rossetti. Se o spornem predsedstvu tukajšnje luke Pogovor s šentjakobsko podravnateljico Ondino Pavletič »Z zapiranjem šol zgubljamo otroke« Novega predsednika tržaškega pristanišča (nekdanjega rektorja tukajšnje univerze) Paola Fusarolija je v skladu z zakonom neposredno imenovalo ministrstvo za trgovsko mornarico, deželna uprava pa je samo dala povoljno mnenje za prodor te kandidature. Tako je na včerajšnji seji deželnega sveta predsednik odbora Biasutti odgovoril na vprašanje komunističnih svetovalcev Folija, Padovana, Travanuta in Perle Luše, ki so bili mnenja, da je bil Fusaroli imenovan na osnovi medstrankarskega sporazuma, pri čemer je strokovna plat te zadeve stopila na drugo mesto. Bivši rektor, ki se prepoznava v Krščanski demokraciji in tudi v večinski komponenti, ki vodi tržaško stranko, je na čelu luke prevzel mesto dolgoletnega predsednika Micheleja Zanettija. Predsednik Dežele je v odgovor komunističnim svetovalcem uvodoma naglasil, da pripada po zakonu imenovanje predsednika pristanišča državnemu poglavarju na formalni predlog ministra za trgovsko mornarico, ki mora pred tem zaprositi za mnenje ministrski svet in istočasno tudi deželno vlado. Minister Vizzini je zaprosil Deželo za mnenje v začetku lanskega decembra, po poglobljeni razpravi -kot jo je označil Biasutti- je odbor prižgal zeleno luč za Fusarolija. Njegovo imenovanje je naletelo na polemične ocene tudi pri sindikalnih organizacijah, ki so bile, podobno kot komunisti, mnenja, da je bil Fusaroli imenovan predvsem kot strankarsko opredeljena osebnost. Šentjakobska slovenska osnovna šola je pred dvema letoma praznovala 200-letnico ustanovitve, škedenjska je še starejša, obe sta po vojni šteli tudi več kot 300 učencev. Skupaj z osnovnima šolama pri Sv. Ani in v Ulici Do-nadoni spadata pod šentjakobsko didaktično ravnateljstvo, ki ga zadnjih osem let vodi Ondina Pavletič. K tem štirim šolam bi morali prišteti še peto: šolo Dragotin Kette v Ul. sv. Frančiška, ki pa je žal — zaprla duri. Če brskamo po brošurah, ki so jih te šole izdale ob poimenovanjih, nam prav zastane dih. Kako temeljito so se stvari v nekaj desetletjih spremenile. Na slabše, seveda. Vsaj za nas Slovence. Vse te četrti, nekoč pravzaprav vasi — Škedenj, Sv. Ana, Kolonkovec — so iz pretežno slovenskih krajev postale predmestna periferija, v kateri se slovenski predznak počasi staplja z dominantnim italijanskim. Šlovenske šole ostajajo v marsikaterem primeru (Sv. Ana, Sv. Jakob) zadnja ali ena od zadnjih oporišč slovenske identitete. O tem, kako se bije ta boj, smo se pogovarjali s podravnateljico Pavleti-čevo, ki problematiko dobro pozna, saj je — pred nastopom nove službe — 25 let poučevala v škedenjski osnovni šoli. »Bolje je, da odmislimo povojne številke, saj nas drugače napade depresija. Vedno manj nas je, to vemo. V zadnjih letih se na šentjakobski osnovni šoli število otrok suče okrog 40, v vrtcu pa okrog 20. Tu se še dobro držimo, tudi zato, ker so avtobusne zveze z mestnim središčem dobre in starši brez hujših težav pripeljejo otroke. Zaradi skromnega števila vpisanih se število razredov na posameznih šolah spreminja iž leta v leto in je vsak otrok "dragočen". Osnovna šola Ivan Grbec v Skednju je letos šibka, toda vrtec si je opomogel, tako da bo verjetno prihodnje leto bolje. Žal mi je tudi, da kljub naporom nam na šoli pri Sv. Ani ni uspelo ustanoviti prvega razreda. Na seznamih šoloobveznih otrok smo na osnovi slovenskim priimkov lahko hladnokrvno ugotavljali, koliko slovenskih staršev je vpisalo otroka v italijansko šolo, toda, kaj hočemo... Z razlastitvami in priseljevanjem so se nacionalne značilnosti Ko-lonkovca in Svete Ane popolnoma izničile. Da je ta pritisk veliko pogubne) ši od fašističnega, nam zgovorno pokaže prav število vpisanih otrok po vojni in sedaj.« Sedaj, na začetku devetdesetih let, je na slovenskih šolah največ otrok iz mešanih zakonov. To potrjuje tudi Pavletičeva. »Na šoli Karel Širok jih je večina, na drugih pa tudi precej. Na neki šoli imamo celo otroka iz popolnoma italijanskega zakona. Starša sta prepričana, da je zanj dobro poznati dva jezika, poleg tega pa jima zelo ustreza lokacija šole, ker je blizu materinega delovnega mesta.« Posebnih težav pri pouku otrok iz mešanih zakonov na šolah šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva ni. »Učiteljice se seveda morajo veliko več potruditi in otroku individualno pomagati. Včasih je potrebno celo prevajati, toda normalno nadarjeni otroci se kmalu naučijo obeh jezikov.« K temu pripomore tudi podaljšani pouk (otroci govorijo torej osem ur samo slovensko) in pozitivna plat problema, o katerem toliko diskutiramo — maloštevilčnost. Glede tega vprašanja ima podravna-teljica zelo jasno izdelano stališče. »Iz svojih izkušenj lahko trdim, da nudijo maloštevilčni razredi boljše pogoje za vzgojo in pouk, saj ima učitelj več časa, da se posveti posameznikom. Ne pozabimo, da so nekoč otroci bogatašev imeli svojega "osebnega" učitelja... Glede socializacijskega aspekta pa je treba upoštevati razvoj didaktike in pedagogike. Danes razredi niso več zaprti, otroci različnih starosti se skupaj udejstvujejo v dejavnostih, kot so telovadba, petje, priprave na proslave ali prireditve.« Pri tem je naša sogovornica omenila tudi odprtost do drugih pobud in kot primer navedla skupno pustovanje z italijansko šentjakobsko šolo, sodelovanje na mladinskih igrah, na razstavah, ki so jih otroci priredili z italijanskimi vrstniki. Kaj pa enorazrednice? »V Skednju — če se čez poletje nič ne spremeni bomo prihodnje šolsko leto prvič imeli enorazrednico. Starši so zaskrbljeni, vendar brez potrebe. Ker sta na šoli dve učiteljici, se bosta lahko tako organizirali, da bodo vsi otroci imeli svoje. Saj pravim, ker je otrok malo, se V Repnu bo le še do nedelje odprta razstava slik Zore Koren - Škerk Slikarska razstava Zore Koren - Škerk v galeriji Kraške hiše v Repnu, ki je doslej doživela med obiskovalci veliko uspeha, bo odprta samo še ta teden po naslednjem urniku: danes, v četrtek in v soboto od 17. do 19.30, v nedeljo pa, ko bo zadnji dan razstave, od 10. do 12.30 in od 17. do 19.30. Gornja slika (foto Magajna) je z otvoritve. pismo uredništvu 0 slovenščini na zavodu Stefan Da je D.P.Z.I.O. Jožef Stefan šola za na splošno slabe dijake, vedo tudi vrabci na strehi. Morda zato, ker potrebujemo tudi zamejci velemestnih mitov, morda izhaja ta običaj iz starejšega fašističnega, ko so bili liceji dostopni le »nekaterim«, »drugi« pa so se morali zadovljiti s »strokovno« šolo. Diskriminacija pa se ne da tako zlahka izkoreniniti, čeprav smo se dijaki D.P.Z.I.O. Jožef Stefan že večkrat dvignili nad raven drugih slovenskih zavodov in to ne le v športu ali elektroniki in informatiki. Članek na 6. strani Primorskega dnevnika z datumom 28. 6. 1990 nas je zato neprijetno presenetil. Predvsem hudo nam je bilo, ko smo bili prisiljeni brati »Težave jim je povzročala slovenska slovnica in tudi njihov besedni zaklad ni bil ravno bogatejši« in stavek smo v glavnem ocenili kot grobo žalitev. Sestavili smo zato pismo uredništvu, da bi razjasnili nekaj osnovnih stvari v zvezi s poučevanjem slovenščine in uspehom dijakov, pri tem pa smo si dovolili kritizirati članek in njegovega avtorja, kateremu smo in še vedno očitamo številne napake, ki smo jih v prvem pismu pikolovsko našteli, tokrat pa jih bomo iz obzirnosti izpustili. Pisma nam niso objavili, povabili pa so nas na pogovor, kjer so nam očitali, da smo bili v pismu žaljivi do avtorja članka (ki je bil na žalost medtem na dopustu). Oprijeli smo se zato poslednje možnosti, na izrazimo svoje stališče in pismo reformirali brez tistega, kar so na Primorskem dnevniku imenovali »osebna žalitev«. Avtorju članka pa se opravičujemo za prvo (žaljivo) pismo un upamo, da bo v bodočnosti manj hudomušen in malce bolj obziren - na lastni koži je menda občutil, kaj pomeni, da te nekdo (neopravičeno) zali. V upanju, da nismo nikogar užalili (kaj, ko je prag občutljivosti tako nizko postavljen..^ se zahvaljujemo uredništvu in bralcem Primorskega dnevnika za razumevanje. Š spoštovanjem V. razredi T.K.I. T.M.I. T.E.E.I. D.P.Z.I.O. Jožef Stefan da vse zadovoljivo urediti, še posebno, ker je učiteljski kader danes dobro pripravljen, se izpopolnjuje in dopolnjuje, tako kot učni načrti in pristop do otrok.« Bo že res, toda za šolo Kette so se starši zbali, da bi otroci bili prej več osamljeni in poslopje, je sedaj prazno. »Po nepotrebnem. Otroci s0 skupaj z drugimi hodili na zimovanja, v gledališče, vsi so imeli tudi priložnost, da se družijo z vrstniki pri drugih, denimo športnih dejavnostih, skratka, otroci danes niso izoliram-Moj strah je, da ko enkrat zapremo šolo, izgubimo otroke iz tistega okoliša. Pomislimo za primer, kaj bi se zgodilo, če bi letos, ko je malo otrok, združili škedenj sko šolo z ono pri Sv-Ani. Direktne avtobusne zveze m, ostaja torej le prevoz z avtomobilom-Koliko staršev (v glavnem sta zaposlena oba) bi bilo pripravljenih peljah otroke k Sv. Ani in nazaj? Ne le mlm' neži, tudi zavedni Slovenci bi klonih pred bližnjo italijansko šolo (kamor 9a lahko pospremi tudi nona), glede slovenščine pa bi se tolažili, češ... saj j° bo otrok govoril doma. Ko govorimo 0 združevanjih, ne smemo nikoli pozab1' ti na te praktične, a večkrat odločim® vidike. Osnovnošolski otroci niso avtonomni, treba jih je spremljati v šolo; in koliko staršev je pripravljenih al jih ima sploh možnost, da otroka dva krat na dan pelje skozi kaotični Pr° met? To velja še posebno za mestn predele, toda tudi na Krasu je treb^ biti previdni. Šola ni le vzgojna ust* nova, je tudi kulturna dediščina, ha11, ko jo je zapirati, odpirati pa ne. Pr° asimilaciji se moramo boriti predvs® s kakovostjo pouka, z novimi pobud ^ mi, otrokom moramo nuditi čimV® zadoščenja. To je naše orožje.« Šolska kariera malčkov se lahko_ z ^ čne zgodaj, zgodaj. Za italijanske ze jaslih, za slovenske pa ne, ker _J . enostavno ni. Ta problem zelo 2 Ondino Pavletič, ki se že tri leta i da bi v mestu Občina odprla slov ske otroške jasli. »Prošnjo s 40 podp staršev sem oddala aprila 1987, ko . bil odbornik za šolstvo Nereo ‘ j za za. Moram reči, da se je zelo zavzeijna stvar, skupaj sva pregledala štev , _ stanovanja in druge objekte, bl ni[i ko služili namenu. Toda zaradi ali drugih razlogov (negativno nm ^ o vili Tomažič je dala KZE, čes f 0§jci prostori nefunkcionalni za jasli, s _ za adaptacijo pa bi za občinsko V vo bili previsoki) zamisel ni Po1® -je, Ko se je spremenila sestava koa^ pa se je še bolj pogreznila. N°, v. dnjih časih smo se slovenski pre ^ niki srečali z odbornikom Seghenej . in upati je, da se bo iz tega kaj 12 lo. Vprašanje slovenskih jasli je zelo pomembno, kajti sama P° jZ več primerov slovenskih otrok, K ^ italijanskih jasli prešli v italijans tec in seveda tako naprej...« p_ Župan naj bi postal Dario Locchi (KD) Nabrežina: ali smo že pred dogovorom? Poglavitni razlog je premajhno število uslužbencev V poletnih mesecih bodo zaprti nekateri manjši tržaški muzeji Sinoči so se v Sesljanu na sedežu znova sestale delegacije devinsko-nabrežinskih občinskih sekcij Krščan-pe demokracije, Socialistične stranke Jtalije in Slovenske skupnosti, da (morda dokončno) preverijo možnosti za oblikovanje tristrankarske levosredinske uprave. Pred srečanjem sta tako KD kot SSk vztrajno zahtevali zase župansko mesto, med včerajšnjo Sejo deželnega sveta pa se je razširila vest, da je tristranski sporazum z županom demokristjanom Locchijem dejansko tik pred podpisom, odprt pa Paj bi bil le dogovor za porazdelitev odborniških mest. Neuradna potrdila, P® je podpis sporazuma dejansko za p°galom, so prišla tako iz vrst KD kot “SI, medtem ko iz krogov SSk prihajajo za sedaj le odločni demantiji. V Primeru takega sporazuma bi bil Da-ho Locchi prvi devinsko-nabrežinski Zupan italijanske narodnosti, SSk pa Paj bi v zameno za to izvolitev med drugim dobila eno pokrajinsko odbor-uištvo, predsedstvo neke pomembne Javne ustanove ter zagotovilo, da bo Uovi deželni volilni zakon upošteval sPecifiko slovenske stranke. To so si-c®r samo ugibanja, ki jih je nekajkrat °bjavil tukajšnji italijanski dnevnik, ne da bi jih kdo demantiral. Mi z naše ^trani lahko samo rečemo, da bi moral Zupan v narodnostno mešani situaciji je nabrežinska obvladati jezika °beh tam živečih skupnosti. Ce sodimo po poteku prve seje ob-fmskega sveta lahko rečemo, da so si drla stališča KD in SSk glede župana Zelo različna, glede PSI pa smo imeli vds, da so že povsem pristali na Loc-duijevo kandidaturo. Načelnik sveto-mske skupine SSk Martin Brecelj je razčlenjenem posegu znova uteme-W, kaj pomeni za devinsko-nabrežin-p1 Položaj slovenski župan. Ne gre za acionalistične vzgibe, kot napačno u v slabi veri tolmačijo nekateri, am-Pak je nadaljnje poroštvo, da se do-®dno spoštujejo razne narodnostne Pravice slovenskega prebivalstva, ki v Devinu-Nabrežini v manjšini. »V ? °bem in očitnem nespoštovanju us-VpUih načel, a tudi mednarodnih ob-Ztjosti Italije je treba iskati pogla-£ mi razlog, zakaj se Slovenci tako kr-ciVlto držimo vsake pridobljene pozi-pa naj bo to pisana norma ali esto v krajevni upravi. Nam gre za rodnostno preživetje,« je še dejal P ®dstavnik SSk. Stranka se zavzema v Uadaljevanje politike sožitja in raz-v »žal pa moramo povedati, da smo nihanjih časih na uradnih in neurad-ZaH P030v0iub o bodoči upravi priča uržanjem, ki omenjeno bogastvo Previjajo v nevarnost. Priča smo torej umnosti, ki nam je v tej občini do-, J tuja in ki je sicer tudi drugod rodi-Utalo dobrega«. Kako naj bi pristali v s°delovanje - se je vprašal Brecelj -katerem bi ne uživali polnega spo-«:,V,anja za to kar smo in kar pred-liPfljamo? ^umunist Giorgio Depangher je bil p^Uja, da je levičarska uprava SSk-r 'KPI edino jamstvo za uravnovešen dalVoi občine in tudi, da bo župan še daJe sJovenske narodnosti. Rekel je, ^ s° jasne predloge o sestavi nove Prave doslej iznesli le komunisti in Pokristjani, vsi ostali pa nekam v Združenje Italija-ZSSR sporo-a, dd bo njen sedež zaprt zaradi "°Pusta od 23. julija do 23. av-ubsta. Od 24. avgusta dalje pa ° tajništvo odprto od ponedelj-a do petka od 17. do 19. ure, ob !,0botah pa od 10. do 12. preveč slepomišijo, kar gotovo ne utrjuje zaupanja občanov v stranke in v krajevne uprave. KPI se ne boji opozicije, iz katere namerava vsekakor konstruktivno sodelovati za dobrobit celotne skupnosti, zahteva pa, da si tudi drugi (predvsem PSI in SSk) prevzamejo svoje odgovornosti pred volilci. SSk je med slovenskimi volilci postala prva stranka (z gesli o slovenskem županu je pobrala precej glasov zlasti KPI), zato bi pomenilo res paradoks, da bi v teh pogojih prižgala zeleno luč za prvega italijanskega župana Devi-na-Nabrežine. KPI se torej zavzema za takšno sestavo uprave: Slovenski skupnosti župana in eno odborništvo, socialistom namestnika župana in en odborniški resor, komunistom dve od-borništvi, odbornika pa bi dobila tudi Zelena lista s simbolom golobice. Zeleni Andrea Wehrenfennig je imel na prvi občinski seji zelo oster politični poseg. Rekel je, da ga ne zanimajo politične formule, ampak da mu je pri srcu edinole reševanje konkretnih problemov, posebno tistih, ki od blizu zadevajo zaščito okolja. Izrekel se je proti načrtovani »cementifi-kaciji« Sesljanskega zaliva, z ostrino pa se je obregnil tudi ob organizacije slovenske manjšine, češ da neupravičeno nasprotujejo ustanovitvi Kraškega parka. Stalno nasprotovanje parku predstavlja za Slovence v resnici nerodni »avtogol« s kvarnimi posledicami za Kras in za vso manjšino, je še dodal Wehrenfennig, ki vsekakor pozablja, da je prav avtohtono kraško prebivalstvo doslej največ prispevalo za zaščito tega teritorija, čeprav ostaja vprašanje parka vsekakor še odprto. S. T. Na poletno zaprtje raznih, javnih lokalov in drugih ustanov smo že navajeni, kljub stalnemu ugotavljanju in negodovanju, češ da nekaterih služb ne bi kazalo niti začasno zapirati. Ne glede na stalno privajanje na neljuba presenečenja, pa uradna napoved o začasnem zaprtju nekaterih tržaških muzejev le ne more neopazno mimo. Zaradi nezadostnega števila osebja je namreč uprava tržaških Mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev odredila, da bo od včeraj do 20. avgusta zaprt Muzej Mor-purgo, od včeraj do 27. avgusta občinstvo ne bo imelo vstopa v Zgodovinski in umetnostni muzej in Lapidarij v Ul. Cattedrale, od 20. julija do 27. avgusta bosta zaprta Muzej o italijanskem preporodu (Risorgimento) in Kostnica Oberdan, medtem ko bo knjižnica Mestnih muzejev v Ul. Cattedrale za publiko odprta ob delavnikih od 9. do 13. ure. Kot je bilo ob začetku letošnjega poletja večkrat in zelo jasno rečeno na vsedržavni ravni, zapirati muzeje poleti, ko je velika večina ljudi na dopustu in naj bi zato imela več časa tudi za obisk takšnih ustanov, ni najbolj modra odločitev. Vendar pa gre največkrat, kot je tudi izjavila direktorica tržaških Mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev Grazia Bra-var, za edini možni izhod iz stiske. Razprava o nesmotrnosti organizacije dela v italijanskih muzejih je bila v zadnjem času že večkrat na dnevnem redu, zaenkrat pa je predvsem razgalila hibe javnega muzejskega sistema, ne da bi glavne težave rešila. Do razrešitve ključnih vprašanj, ki se npr. nanašajo na sindikalne dogovore o delovnih pogojih za uslužbence in na možnosti najemanja začasne delovne sile, pa si pri posameznih ustanovah morajo pomagati sami. In navadno je rezultat preverjanja števila razpoložljivih uslužbencev in turnusov, ki bi jih bilo treba kriti v muzejih, sličen' tržaškemu: vsi muzeji ne morejo ostati odprti, ker je premalo osebja. Upoštevati je še treba, da je poleti obisk množičnejši, kar zahteva večjo prisotnost uslužbencev, in da v poletnih mesecih razne ustanove pripravijo večje razstave, ki prav tako terjajo nadzor specializiranega osebja. V okvir tržaških Mestnih muzejev sodi osem muzejev, od katerih pa sta dva - Gledališki muzej in Muzej o italijanski zgodovini (Museo di storia patria) - v bistvu zaprta za občinstvo. Uprava jih uporablja kot urade in arhive, v katere zahajajo skoraj izključno raziskovalci. Nekateri pa so z vidika tržaške zgodovine, kot sta npr. Muzej na Gradu sv. Justa in Rižarna, tako velikega pomena, da bi bilo njihovo poletno zapiranje ali krčenje urnikov za oglede občinstva povsem nesprejemljivo. Poleg vsega pa so letos Muzej Sar-torio, ki tudi sodi v sklop Mestnih muzejev, vključili v okvir zanimive pobude o neoklasicizmu, kateremu so posvetili več razstav. Povsem pravilno je, je poudarila direktorica Grazia Bravar, da imajo takšne razstave za občinstvo »dostojen urnik«, kar pomeni, da so odprte vsak dan, in sicer dopoldne in popoldne. To pa seveda v konkretnem še dodatno bremeni Mestne muzeje, ki so morali Sartoriu nameniti posebno pozornost, kar pomeni, da so mu morali dodelil-ti dovolj osebja. Za vse muzeje, ki so v njeni oskrbi, pa je imela uprava v povprečju na razpolago osemnajst stalnih uslužbencev. »Kjerkoli smo začeli šteti, je na koncu zmanjkalo oseb. Zato je bila odločitev o začasnem zaprtju nekaterih manjših muzejev nujna,« je izjavila direktorica, ki se med drugim zavzema, da bi lahko za poletne mesece najemali začasno delovno silo, npr. tudi študente, ki bi jih ustrezno usposobili na posebnih tečajih. Resnici na ljubo je treba priznati, da so muzeji, ki bodo letos poleti zaprti, v splošnem precej slabo obiskani. Po njenem mnenju tudi zato, ker so odprti samo dopoldne. Omejen urnik imajo zaradi nezadostnega števila uslužebencev, osebja pa ni več, ker so razpoložljiva sredstva omejena. In tako je začarani krog sklenjen. Nujno je zato po oceni dr. Grazie Bravar iskati takšne rešitve, ki muzejskih ustanov ne bi preveč bremenile, istočasno pa bi omogačale, da bi urnike muzejev skladneje prilagodili željam ljudi. Kljub precejšnjim težavam, ki uprave muzejev sili k sprejemanju nepopularnih odločitev, pa v poletnih mesecih prihaja tudi do prijetnih pobud, o katerih sicer širše občinstvo ni podrobno seznanjeno. Tako je npr. Grazia Bravar izrecno poudarila, da je ob četrtkih in petkih Muzej Sarto-rio z vrtom odprt od 10. do 22. ure. Uredili so namreč tudi vrt, kamor gre lahko vsakdo, ne da bi moral plačati vstopnico za ogled razstave. S to pobudo, ki je seveda prvenstveno namenjena prebivalcem predela, v katerem je muzej, se je uprava Mestnih muzejev želela vključiti tudi v splošnejša prizadevanja za boljšo kvaliteto življenja, (bip) V okviru letos precej razširjene ekološke odprave Ekološka jadrnica Helios Re bo v soboto priplula v Trst V soboto bo priplula v naše mesto jadrnica Helios Re, ena izmed treh, ki sodelujejo v letošnji peti ekološki akciji »Zeleni škuner« (Goletta verde). Odpravo, ki se je začela konec junija, sta kot ponavadi organizirala Liga za okolje in tednik Espresso, letošnja novost pa je v tem, da bo akcija krepko presegla italijanske morske meje in segla na francosko in na del španske obale, do Malte in Krfa, povrhu pa bo zajela tudi istrsko obalo. Konec junija so na tako podaljšano pot odplule jadrnice Anoelle, Hig-hlander in Helios Re. Prva, stara skandinavska ribiška ladja, se je odpravila vzdolž tirenske obale od Fiumicina do Saint Tropeza, španskega Balearskega otočja, Sardinije in Korzike. Dvojambornik Highlander je vzel pod drobnogled južna morja, in sicer obalo Sicilije, Malte in Krfa ter Jonsko morje in Otrantski preliv. Analiza jadranske obale od Otranta do Istre pa je zaupana jadrnici Helios Re, ki bo odsek med Riminijem in Trstom, kjer so učinki onesnaženja reke Pad najmočnejši, preplula kar štirikrat. V naše mesto bo torej Helios Re priplula v soboto, v nedeljo pa bo odrinila proti Istri, kjer se bo mudila do torka, 24. julija. Kot poročajo koprske Primorske novice, pripravljajo tokrat (za razliko od lanskega leta, ko so »Zelenega škunerja« uradne oblasti v Portorožu sprejele neprijazno in z nezaupanjem) ekološki odpravi gostoljubnejši sprejem. Na včerajšnji sindikalni skupščini kritično o ukrepih vodstva V tovarni Stock dodatno število delavcev v dopolnilni blagajni V podjetju Stock bodo poslali v dopolnilno blagajno še dodatno število uradnikov: tako je sindikalnim predstavnikom uslužbencev sporočila uprava podjetja, ki na ta način skuša rešiti vprašanje odvečne delovne sile. V skladu z načrtom o reorganizaciji podjetja, ki so jo začeli izvajati že pred dvema letoma, naj bi bilo še trideset oseb več od predvidenih uslužbencev. Včeraj zjutraj je bila v podjetju množično obiskana skupščina, na kateri so se zbrali delavci, ki so že dalj časa ali pa bodo odslej v dopolnilni blagajni in pa še polno zaposleni uslužbenci. Pogovarjali so se o nastalem položaju, ki seveda z vidika zaposlitvene ravni ni preveč razveseljiv. Ob tem pa so poudarili, da se vodstvo to- varne pri določanju oseb, ki naj bi šle v dopolnilno blagajno, poslužuje lastnih kriterijev. Uprava podjetja namreč zagotavlja, da še ni izdelala dokončnega staleža, ne glede na dejstvo, da bi morali načrt izvesti do 14. februarja prihodnje leto. Na osnovi te trditve vodstvo pošilja v dopolnilno blagajno uslužbenke, ki so zaposlene part time, sindakaliste in vse, ki ne soglašajo z načrtom o reorganizaciji podjetja. V obdobju, ko se v podjetju še veča število delavcev v dopolnilni blagajni, pa se vodstvo poslužuje »izrednih delovnih doprinosov« in to tudi v tistih oddelkih, ki naj bi jih reorganizirali, kar je v nasprotju z zakonskimi predpisi. Skupen nastop sindikatov upokojencev CGIL-CISL-UIL Problem povezave med plačami in pokojninami je bil v ospredju včerajšnjega srečanja pokrajinskih vodstev sindikatov upokojencev CGIL, CISL in UIL, ki so še enkrat obsodili omahljivost vlade ob tem vprašanju in sklenili, da se bo njihov boj za dosego te povezave nadaljeval. Že sinoči pa je v Rim odpotovala delegacija sindikalnih zastopnikov upokojencev iz naše dežele, ki je v prestolnico ponesla 114.750 podpisov pod zahtevo po povezavi med plačami in pokojninami, ki so jih zbrali v FJK. V Rimu se bodo danes zbrali sindikalni predstavniki upokojencev iz vse Italije, ki bodo združili več kot 2,5 milijona podpisov, zbranih po vsej državi in jih predali parlamentu. Druga točka na dnevnem redu včerajšnjega tržaškega sestanka pa je zadevala deželni zakon št. 33 o socialno-asis-tenčnem načrtu naše dežele, pri katerem sindikati upokojencev kritizirajo predvsem točke, ki se nanašajo na oskrbo ostarelih. Sklenili so, da bodo tudi glede tega problema nadaljevali s svojimi zahtevami, še zlasti tistimi, ki zadevajo ustanovitev centrov za neavtonomne ostarele občane. Prav v zvezi s tem vprašanjem pa bo danes ob 11.30 sestanek, na katerem se bodo zbrali tržaški občinski svetovalci, predstavniki političnih strank in sindikatov upokojencev ter občinski odbornik za skrbstvo Berce in predsednik Krajevne zdravstvene enote Rossini. V ospredju razprave bo vprašanje vzdrževalnine in izboljšanja storitev za ostarele v zavodu Gregoretti. V posebnem tiskovnem sporočilu sindikalne organizacije CGIL-CISL-UIL poudarjajo, da vodstvo tovarne Stock ne more večino svojih težav zvrniti na rame zaposlenih ali celotne skupnosti. Zato bodo sindikalne organizacije na osnovi mandata, ki jim ga je poverila skupščina delavcev, v naslednjih dneh zaprosile za vrsto sestankov z raznimi javnimi ustanovami in z Deželo. Na teh srečanjih bodo predvsem pregledali možnosti za prehod delavcev iz enega podjetja v drugo, ker se število uslužbencev, ki jih pošljejo v dopolnilno blagajno in za katere ni verjetno, da bi jih spet polno zaposlili, zaskrbljujoče veča. Prireja ga Deželni urad za delo in zaposlovanje tokovno srečanje o novostih na področju zakonodaje dela s0tj^eznaniti periferne urade ministrstva za delo, ki so priba D X deželi Furlaniji-Julijski krajini, z zadnjimi novostmi p0SgO slovensko stalno gledališče Marij Čuk S TREBUHI ZA KRUHI Režija Jože Babič Danes, 18. t. m., ob 21. uri v KRIŽU - Ljudski dom V nedeljo, 22. t. m., ob 21. uri na OPČINAH - Prosvetni dom SATIRIČNI POLETNI KABARET BANANA HAWAII PRAZNIK ŠPORTA V TREBČAH pri nogometnem igrišču do 23. julija Program: turnir v malem nogometu Ples z ansamblom KRAŠKI TRIO s pevkami Vabljeni! gledališča GLEDALIŠČE VERDI Festival operete - Trst Ali kako sta BORIS KOBAL in SERGEJ VERČ sklenila zapustiti svoj rodni kraj in se za vedno naselila na Hawarie med opice, palme, banane in ... bananovke. V petek, 20. t. m., ob 21. uri v Repnu - Pokrajinski muzej koncerti VERDI Festival operete - Trst Danes, 18. t. m., ob 21. uri bo v dvorani Tržaškega Lloyda recital tenorista Nikolaja GEDDE ob klavirski spremljavi Natascie Kersevan. Na sporedu bodo skladbe Giega, Masseneta, Duparca, Do-nizettija, Rossinija, Čajkovskega, Straussa, Zellerja in Lebarja. razstave V foyerju Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, je na ogled razstava DRAGA DRUŠKOVIČA. V repenski Kraški galeriji je do 22. t. m. na ogled razstava slikarke ZORE KOREN SKERK. ' Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito -je do 30. t. m. na ogled razstava ruskega slikarja Erteja. Urnik: vsak dan od lO.do 19. ure, tudi ob praznikih. Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah je do 21. t. m. na ogled razstava slikarke SILVIJE OSOJNIK. Jutri ob 20.30 bo v gledališču Verdi na sporedu ponovitev Lebarjeve operete DEŽELA SMEHLJAJA v italijanski verziji Maria Nordia. Dirigent Tiziano Severini, v glavnih vlogah nastopajo Daniela Mazzucato, Giuseppe Sabbatini, Ugo Maria Morosi in Sabina Macculi, Grad sv. Justa Danes, 18. t. m., ob 21.15 PREGLED Z OSKARJEM NAGRAJENIH FILMOV 1990. Nocoj bo na sporedu ENRICO V. Miramarski park Poletna prireditev LUČI in ZVOKI Jutri ob 21.30 bo predstava v nemščini, ob 22.45 pa v. italijanščini; ob sobotah staobe predstavi v italijanščini. Kavarna San Marco V petek, 20. t. m., ob 18. uri bo v kavarni San Marco RECITAL sopranistke Milene RUDIFERIA iz Gornjega Poadiž-ja. Predprodaja vstopnic od jutri dalje pri blagajni gledališča in v kavarni sami. Gledališče Mlela Danes, 18. t. m., pb 18. uri bo v okviru zasedanja o Richardu TAUBERJU govoril Michael ASPINAL o "Richardu Tau-berju, čarodeju in virtuozu". Ob 21. uri bodo predvajali film LAND VVITHPOUT MUSIČ Walterja Fordeja. včeraj - danes Danes, SREDA, 18. julija 1990 FRIDERIK Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.49 - Dolžina dneva 15.16 - Luna vzide ob 1.13 in zatone ob 17.44. čestitke ALEKSANDER BRANKO LOZAR, stanujoč v Ljubljani, praznuje svoj rojstni dan. Vse naj, naj mu želijo soletni-kl iz Bazovice. Na tehnični agrarni šoli v Gradišču sta uspešno maturirala MARTIN PER-TOT in ANDREJ ANTONIČ. Iskreno jima čestitata in želita novih uspehov Llvto In Nineta. Danes praznuje TATJANA TURCO rojstni dan. Vse najboljše ji želijo vsi, ki jo imajo radi. ___________prispevki_________________ Ob 10. obletnici smrti predragega Karla Križmančiča se ga spominjajo žena Antonija, Silvano in Boža z družinama ter darujejo 50.000 lir za KD Skala iz Gropade. V spomin na Vlastp Kosmač vd. Družina daruje Milka Žerjal 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Franca Košute daruje Ema Kerševan 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Pod geslom "Tujega nočem" daruje N-N. 200.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost, 50.000 lir za Združenje aktivistov in invalidov NOB in 41.560 Ur za politične preganjance (VIZAPP). V spomin na Jasnino mamo daruje Franka 15.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Ernesto Jagodic ter Slavo in Franca Košuto darujeta Franka in Franc 45.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na starše Elde, Vide in Darja darujeta Mira in Erika Fonda 60.000 Ur za malega Giulia Vidalija. Ob obletnici smrti Rudija VVilhelma daruje žena z družino 50.000 lir za gradnjo Ljudskega doma na Opčinah. V isti namen daruje sestra Ivanka 50.000 Ur za Sklad Dela. V spomin na našo drago Pino Perhau-čevo daruje D. K. 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Pine Perhauc darujeta Rudi in Marija Mikeš 50.000 Ur za Dijaško matico. V spomin na teto Pino darujejo Majda, Sergij in Anka 200.000 Ur za Dijaško matico. Ob 1. obletnici smrti drage sestre Dane Krošelj daruje sestra Sonja 20.000 Ur za barkovljansko cerkev. Ob 1. obletnici smrti drage tefe Dane Krošelj daruje nečakinja Mara 30.000 lir za MePZ M. Pertot. V spomin na Franca in Slavo Košuto darujeta Ljudmila in Boris Jogan 20.000 lir za malega Giulia Vidalija. _________mali oglasi OSMICO je odprl Ladi Rebula (Bajta). OSMICA je odprta - Zajčja farma v Rep-niču. OSMICO ima odprto Ivan Terčon Mavhinj. Toči belo in črno vino U1 reže domač pršut. OSMICO je odprl v Štandrežu (Gorica) Stanko Marušič. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. PEDIKERKA KLAVDIJA, Ul. sv. Frančiška 11, obvešča svoje cenjene stranke, da je njena nova telefonska številka izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu organizira enotedensko bivanje v dveh izmenah v Domu Mangart v Žabni-cah od 8. do 15. septembra in od 15. do 22. septembra. Vključeni so enodnevni in poldnevni izleti. Vpisovanje in informacije do 30. julija na sedežu društva v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324. SKD Vigred iz Šempolaja prireja 8-dnevno potovanje od 24. do 31. avgusta v Barcelono in Costo Bravo. Cena 350.000 lir. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Za vpisovanja tel. na št. 200150 (Škrk Franka) do 19. do 21. ure najkasneje do 31. t. m. razna obvestila Slovenska kulturno-gospodarska zveza obvešča, da so uradi odprti do 31. avgusta samo v jutranjih urah. kino ARISTON - 21.30 Scandal II - caso Pro-fumo, VB 1989, r. Michael Caton Jones. EKCELSIOR - Zaprto. EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 22.00 Batman, i. Jack Nicholson, Michael Keaton, Kim Basinger. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Kickboxer 2, i. Jean Claude Van Damme. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 II sole bulo, □ NAZIONALE III - 16.20, 22.10 Desiderio carnale, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.30 II male oscuro, r. Mario Monicelli, i. Stefania Sandrelli, Giancarlo Giannini, □ ' GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta. MIGNON - Zaprto. EDEN - 15.20, 22.00 Lussuria e deprava-zione, pom., □ □ CAPITOL - 17.30, 22.00 Nightmare V. -II mlto, □ LUMIERE - 20.00, 22.15 Nuovo cinema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore, i. Philippe Noiret, Salvatore Cascio. ALCIONE - 18.30, 22.00 Scandalo segreto, r.-i. Monica Vitti, i. Elliott Gould, Catherine Spaak. RADIO - 15.30, 21.30 Voglia di lei, porn. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Jutri, ČETRTEK, 19. julija 1990 ARSEN PLIMOVANJE DANES: ob 2.00 najnižja -45 cm, ob 8.57 najvišja 14 cm, ob 13.17 najnižja -2 cm, ob 19.21 najvišja 41 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 28 stopinj, zračni tlak 1018,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 22,5 stopinje. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. julija 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Se-vero 112, Ul. Baiamonti 50. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel: 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Se-vero 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. 370436. NA KORČULI so na razpolago prosti apartmaji, razen za obdobje od 27. juli' ja do 19. avgusta. Interesenti naj telefonirajo na št. 228878 ob delovnih urah’ PRODAM plug in obračalnik za traktor baggioli 10 za 450.000 lir. Tel. 200760; PRODAM ford escort 1300 ghia, letnik '82, plave metalizirane barve, peter® vrat. Tel. v popoldanskih urah na S1' 226519. PRODAM avto fiat duna, letnik 198°' prevoženih 28.330 km, v odličnem stanju. Tel. od 13. do 14. ure na št. (0481) 520092. V OKOLICI Opčin se je izgubila tri mesece stara psička pasme belgijski ovčar, črne barve z belo liso na prsih' Odgovarja na ime Vindi. Tel. 414668. BELGIJSKEGA OVČARJA (Groenndael) z rodovnikom podarim ljubitelju živa' li. Tel. 200834. ŠPORTNA TRGOVINA išče vajenko Tel. 212717 v večernih urah. POŠTENA GOSPA lepe zunanjosti i^ poldnevno zaposlitev kot prodajalka trgovinah čevljev, galanterije ali koh lekcije, pa tudi v trgovinah kuhinjsk posode. Govori slovensko in srboh vaško. Tel. od 13.30 do 14.30 ali zveč«1 od 20. do 21. ure na št. 828976. PROFESSIONAL ŠPORT, Ul. Udirfn 45/a, tel. 418315, obvešča, da ima o 21. avgusta sezonsko razprodajo s p° pusti do 50 %. V TRENTI, dolinici v osrčju Triglavsk« ga narodnega parka, vam nudimo lep^ in sodobno opremljene apartmaje, želji vam organiziramo tudi 9or.®v. vodništvo in druge atraktivne dej nosti. Gotour, tel. (003865) 81166. menjalnica TUJE VALUTE FIXING : MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar .. 1208,600 1190,— Nemška marka .... .. 732,210 725,— Francoski frank ... .. 218,410 215.— Holandski florint . .. 649,370 642,— Belgijski frank ,. 35,545 35.— Funt šterling .. 2186,200 2140,- Irski šterling .. 1963,900 1930.— Danska krona .. 192,510 189.— Grška drahma 7,489 7,— Kanadski dolar — .. 1045,100 1000. 17. 7. 1990 TUJE VALUTE FIXING MILAN bankovC trst 7,500 Japonski jen 8,153 Švicarski frank 854,— 102,50° 186-" Avstrijski šiling .... 104,083 Norveška krona 191,090 Švedska krona 202,650 197. Portugalski eskudo 8,350 11."" Španska peseta .... 11,950 900.-" Avstralski dolar 954,200 Jugoslov. dinar — — ECU 1518,300 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Rojan 411-b »Škrat iz Minneapolisa« spet prelisičil časnikarje Prince, ki je že večkrat pokazal, kako ne ljubi časnikarjev (zadnji intervju z njim je star 6 let), je še enkrat aspel prelisičiti vse tiste, ki so ga nameravali pričakati na letališču. S privatnim letalom je namreč dospel že včeraj zjutraj ob 8. uri na letališče Ci-arnpino, njegov prihod pa je bil napovedan za 16. uro na Fiumicinu, kjer so Pristali le člani skupine, ki ga bo sPremljala na koncertih v Italiji (no-c°i v Cavi dei Tirreni, v petek v Turi-na in 30. julija v Vidmu). Jutro je Roger Nelson preživel kot običajni (ali skoraj) turist na potepu po rimskih ulicah v spremstvu neznane svetlolase lepotice iz Amerike, nakar se je namestil v hotelu Hilton, kjer ima na razpolago - kot naročeno - klaviature, aparat hi-fi in stroj za dviganje uteži. Danes popoldne ob 15. uri bo Prince preizkusil ozvočenje na stadionu Flaminio, sinočnji večer pa je posvetil igralki Francesci Delleri, tako je vsaj povedal njegov italijanski promoter Francesco Sanavio. »Škrat iz Minneapolisa« baje občuduje Dellero, igralka pa je tudi potrdila, da bo nocoj prisotna na Princeovem koncertu, kaj več pa seveda ni hotela povedati. Medtem se organizatorji koncertov v Italiji trudijo, da bi zadovoljili vse zahteve rock zvezdnika: od 250 brisač do vsemogočih sokov in čajev, sadja in preda. Čeprav pravijo, da Nude Tour ne bo tako faraonski kot prejšnje turneje, njegove zahteve niso prav skromne. Nekaj preglavic ustvarja, denimo, zahteva po štirih stalno razpoložljivih zdravnikih. Zvezdnika spremlja dvanajstčlanski ansambel, v katerem so klaviaturist Matthew Fink, kitarist Miko Weawer, basist Levi Se-acer, ki že nekaj let igra s Princeom. Celotno spremstvo pa sestavlja še 97 organizatorjev, tehnikov in delavcev. Organizatorji so nadvse zadovoljni s predprodajo vstopnic za koncert v Rimu. Ze včeraj popoldne je bilo prodanih 10.000 vstopnic. Svojo prisotnost na koncertu so poleg Francesce Dellere potrdili že Lucio Dalla, Lorel-la Cuccarini in Antonello Venditti. Pol milijona gledalcev manj v kinodvoranah Med svetovnim prvenstvom v nogometu, in torej od 8. junija do 8. julija, je bilo v italijanskih kinodvoranah znatno manj gledalcev: v nianjših mestih kar za 33,21 %, v večjih pa za 32,76 %. Prvo mesto neobičajne lestvice je zasedla Catania z -66,45 % gledalcev, zadnje pa Genova, kjer je bilo samo za 10,76 % manj gledalcev. Z drugačnimi besedami (ali bolje številkami) bi lahko rekli, da se je kinodvoran v tem obdobju izognilo pol milijona gledalcev. Podatke so računali na osnovi primerjave z isto dobo v preteklem letu. Ženska in njena stvarnost breda pahor Aids prodira med žensko populacijo V naslednjih dveh letih bo za aidsom zbolelo 200 tisoč žensk in že leta 1994 se bo število žensk, ki so seropozitivne, povsem izenačilo s številom okuženih moških. Tako na osnovi opravljenih raziskav in raznih tehtnih pokazateljev napoveduje Svetovna zdravstvena organizacija. »Bolezen stoletja«, kot nekateri označujejo aids, je namreč doslej pokazala izredno sposobnost prilagajanja: v začetku so bili najbolj izpostavljeni homoseksualci in mamilaši, medtem ko se bodo morale s hudimi posledicami te bolezni odslej soočati ženske. Omenjene zaskrbljujoče napovedi in verjetne izračune obolelih je treba namreč primerjati s trenutnimi podatki: v zadnjem desetletju je za aidsom zbolelo »vsega« 150 tisoč žensk (malo, če jih primerjamo z napovedanim trendom), medtem ko je še danes na tri seropozitivne moške samo ena ženska okužena. Sicer pa je bilo tri leta od tega razmerje za ženske še ugodnejše, in sicer 5 na 1. Napovedane spremembe, ki že prihajajo do izraza, pa gre pripisati neverjetni metamorfozi, s katero je »kuga tega stoletja« že večkrat neprijetno presenetila raziskovalce, ki so že upali, da so odkrili učinkovito zdravilo proti aidsu. Zadnja sprememba se nanaša na način prenašanja okužbe, saj se bo aids v prihodnje razširjal pretežno preko heteroseksualnih odnosov: napovedi pravijo, da bodo okužbe preko »normalnega« spolnega občevanja prešle s sedanjih 60 odstotkov na 80. V kratkem bo aids spremenil tudi zemljepisne meje okužbe žensk: zaenkrat je namreč največ seropozitivnih žensk (50 % na celotno žensko populacijo) v centralni in vzhodni Afriki, medtem ko se bodo okužbe v naslednjih letih bliskovito razširile med celotno svetovno žensko populacijo. Iz ZDA že prihajajo več kot zaskrbljujoče vesti, saj je aids že glavni povzročitelj smrti žensk starostne kategorije med 18. in 44. letom. Za Italijo strokovnjaki napovedujejo, da se bo število obolelih žensk podvojilo vsakih 12 mesecev: trenutno jih je 1.240, leta 1992 pa jih bo že 5.000. Takšne napovedi, ki seveda slonijo na verodostojnem dokaznem gradivu, so pretresle znanstvenike in zdravstvene delavce. Na nedavnem mednarodnem simpoziju o aidsu, ki je bil 23: in 24. junija v San Franciscu, je bilo predstavljenih veliko raziskav o prenašanju virusa s spolnimi odnosi in o nevarnostih, katerim so izpostavljene ženske. Svetovna zdravstvena organizacija se je med drugim odločila, da bo mednarodni dan boja proti aidsu, ki bo prvega decembra letos, posvetila ženskam. Ženskam oziroma razširjanju virusa med ženskim prebivalstvom pa bo namenjen tudi obsežen del že napovedane mednarodne konference o aidsu, ki bo junija prihodnjegaTeta v Firencah. Razlogov, da je ženska bolj izpostavljena okužbi z virusom HIV, je več: tako je, denimo, dokazano, da seropozitivni moški okuži svojo partnerko v povprečju na četrti odnos, medtem ko je v nasprotnem primeru možnost manjša, saj okužena ženska »preda« virus HIV partnerju na vsako dese- to občevanje. Gre predvsem za biološke razlike: v spermi je veliko večja količina virusa kot v vaginalnih izcedkih. Istočasno pa ženska med spolnim občevanjem »izpostavi« večjo površino mukoze in na njenih spolnih organih je večkrat veliko skoraj nevidnih ranic, ki možnost okužbe neverjetno povečajo. Zato je tudi v primeru, da par med občevanjem uporablja kondom, ženska bolj izpostavljena nevarnosti okužbe. Glede tega vprašanja pa so italijanski raziskovalci naleteli na vrsto nepredvidenih in neprijetnih odkritij: zelo malo parov, tudi če je eden od partnerjev seropozitiven, uporablja kondom, istočasno pa zlasti moški zelo neradi priznajo svoji stalni partnerki (tudi ženi in materi svojih otrok), da so se okužili. Ker pa s statističnega vidika na tem področju še niso izdelali dovolj verodostojnih podatkov, so lahko ocene o psihološkem odnosu italijanskih parov do kondoma samo približne. Ob tolikih zaskrbljujočih vesteh v zvezi z bojem proti aidsu, pa pozitivne note prihajajo iz znanstvenega sveta. Kljub velikim težavam, ki jih predstavlja virus HIV zaradi svojega nenehnega spreminjaja, so nekateri vidnejši znanstveniki mnenja, med temi je tudi nobelovec Salk, da bo čez nekaj let končno nared učinkovito zdravilo proti trenutno nezaustavljivemu aidsu. Priročnik za žensko preživetje V pričakovanju na učinkovita zdravila strokovnjaki priporočajo vsem previdnost. Vsedržavno združenje za boj proti aidsu Anlaids pa je v sodelovanju z Združenjem za zdravje žensk izdelalo priročnik za ženske, v katerem naglašajo pomen preventivnih ukrepov. Zato opozarjajo ženske: — naj previdno izbirajo svoje partnerje; — če ne gre za stalnega partnerja, naj zahtevajo uporabo kondoma; — naj ženske posvečajo čim več pozornosti zdravju svojega telesa in »zdravi« spolnosti; — partnerja naj opravita pregled o seropozitivnos-ti, ki ga zastonj in ob spoštovanju anonimnosti opravijo pri vsaki KZE; — pregled, kateremu se morata podvreči oba partnerja, je pred zanositvijo vsekakor obvezen in več kot priporočljiv glede na odgovornost do otroka, saj se virus HIV lahko prenese z matere na otroka. Med pomembnimi pravili, ki jih postavlja priročnik, pa je tudi priporočilo, naj vsi ostali obravnavajo ženske, ki so bolne ali okužene, kot osebe, ki potrebuje pomoč in solidarnost. Ct RAI 1_________________ 9'00 Daniel Barenboim izva-. ja Beethovna 9.30 Nad.: Santa Barbara Film: Pensiero d amore (kom., It. 1969, r. Mario . Amendola) n5 ^reme ln kratke vesti .‘ 05 Nan.: Mia sorella Sam 4.30 Dok.: Juha in lešniki dnevnik 4.00 Variete: Ciao fortuna •15 Film: Gangsters in ag-guato (krim., ZDA 1954, ,. i. Lewis Allen) Ir o Mladinska oddaja: Big! 1r r Pisanka: Tao Tao , ,'55 Stik z umetnino •15 Nadaljevanka: Camilla (r. Sandro Bolchi, i. Giu-lietta Mašina) 18 i c Danes v parlamentu IR Nan.: Cuori senza eta lq'^n Nad.: Santa Barbara 2n'^0 Almanah in dnevnik '40 Film: II ritorno di Des-perado (vestern, ZDA 1988, r. E. W. Svvačkha-o, . _ mer, i. Alex McArthur) i‘15 Dnevnik 24 nn ^liNika. kolesarstvo n'.O Dnevnik in vreme n-z Rubrika opolnoči 5 Urban Jungle - Rolling Stones v Italiji ^ RAI 2_________________ 9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke in zanimivosti 10.00 Dokumentarec: Occhio sul mondo - Pot svile 11.00 Nadaljevanki: La guinta stagione, 11.55 Capitol 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o gospodarstvu 13.45 Nadaljevanka: Beautiful 14.30 Nan.: Saranno famosi 15.15 Variete: Ghibli 16.35 Nanizanka: Mr. Belve-dere 17.00 Film: La tortura della freccia (vestern, ZDA 1956, r. Samuel Fuller, i. Rod Steiger, Brian Ke-ith) 18.25 Iz parlamenta in športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Atletika: Golden gala (prenos iz Bologne) 22.05 Glasbena oddaja: II nuovo Cantagiro, vmes (23.00) dnevnik 0.15 Dnevnik, vreme in horoskop 0.30 Film: I peccatori guar-dano il cielo (dram., Fr. 1958, r. Georges Lam-pin, i. Jean Gabin) ^ RAi 3 1 12.00 Kolesarstvo (ženske) 12.20 Polo (iz Grosseta) 12.50 Variete: L'estate di Magazine 3 13.20 Mit tega stoletja: Klavirski genij Glen Gould (Bach, Beethoven, Schdnberg) 14.00 Deželne vesti 14.10 Kolesarstvo: Tour De France, vmes (15.00) Off shore (iz Ravenne) 16.45 Film: II diavolo e fem-mina (kom., ZDA 1935, r. George Cukor, i. Katha-rine Hepburn, Cary Grant) 18.15 Dancing to the Hits 18.45 Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi) 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci 20.00 Aktualno o otrocih: Današnji svet v očeh jutrišnjih odraslih 20.30 Film: Rosso nel buio (dram., Kan.-Fr. 1978, r. Claude Chabrol, i. Do-nald Sutherland) 22.00 Dnevnik - nocoj 22.05 Nadaljevanka: Heimat -II piccolo Herman 0.25 Nočni dnevnik | TV Ljubljana 1 [ 9.00 Spored za otroke in mlade: Medvedov Go-drnjavček, 9.20 nan. Aliče in njena druščina, 9.35 Pamet je boljša kot žamet - Nova obleka za staro železo 9.40 Mozaik. TV drama Križ in težave (pon.), 10.40 nadaljevanka Oče bom (zadnji del, pon.) 15.45 Video strani 16.25 Poletna noč (pon.) 18.00 Dnevnik in poslovne informacije 18.10 Dokumentarec: Po sledeh napredka 18.40 Spored za otroke in mlade: Moja družina in ostale živali (3. del) 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 Film: Ženska ali dve (kom., Fr. 1985, r. Daniel Vigne, i. Gerard Depar-dieux, Sigourney Wea-ver) 21.35 Dnevnik in vreme 22.00 Poletna noč, vmes nad. Dragi John (3. del) in Dokler se ne snideva spet (1. del) ter dok. Zločini stoletja 0.50 Video strani [UP)- TV Koper____________ 13.45 Nogomet - angleško prvenstvo (pon.) 15.30 Teniški turnir Masters v New Yorku 89: srečanji Becker-Gilbert in Bec-ker-Agassi (pon.), vmes (19.00) Odprta meja in (19.30) TVD Stičišče 20.30 Košarka prvenstvo NBA: Detroit Pistons-Portland Trail Blazers (2. tekma, pon.) 22.30 TVD Novice 22.45 Kolesarstvo: Tour de France (posebna oddaja o 17. etapi) 23.15 Rubrika: Beach VolIey (vodi Lorenzo Dallari) 24.00 Nogomet - argentinsko prvenstvo (pon.) TV Ljubljana 2 17.00 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Dokumentarna oddaja: Iz tujih kuhinj 19.30 Dnevnik 20.00 Glasbeni večer 21.30 Dokumentarna oddaja: O zamolčanem (3. del) 22.00 Svet poroča 23.00 Poskusni satelitski prenosi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.00 Deželna kronika: 8.10 V Evropo in nazaj; 8.40 Revi-val; 9.10 Nadaljevanka: Stopinje po zraku (2. del); 9.30 Instrumentalni solisti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Južnoameriška folklora; 12.00 Intervju; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Naši zbori: Mešani zbor Primorec Tabor; 13.20 Melodije; 13.40 Oblaki so rudeči; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 16.50 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Franz Joseph Hyden; 18.00 Med zemljo in sanjami; 18.25 Ansambli; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Počitnice; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Posebna oddaja; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert; 22.25 Z našimi interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz operne literature; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. [r-< CANALE3 Nanizanke: Dragnet -1 allodola, 9.15 Vegas - U cidete Dan Tanna, 10.' 10 4c ^annix U 3n Forum Kviza: Doppio slaloi 12.00 O.K. II prezzo e gi 13 0 St° 14 nn S.uperclassifica Show , uo Fdm: A braccia aper (Rom., ZDA 1964, r. Ja; r®e Thompson, i. Shirh MacLaine, Peter Usi , j. nov) Nanizanke: I Campbel ba legge č la legge, 16. Gn dottore per tuti 16.45 Marcus Welt M-D. - Amiche per la p« Je, 17.45 Diamonds, 18.. Ig t 1°P Secret Odkrivanje plane otrok: Dire, fare, baciai 19.50 !?ttera. testamente ^0.3o ■r'}2" Ouel motivetto... TV fiim. Conguiste: 23.1 c Manhattan (2. del) Variete: Maurizio C 1-10 p^nzo Sh°w Estate dni: Sette cadaveri p invo and Yard (krim., ,■ 0 F' •loso Luis Madri ' Paul Naschy) RETE 4_______________ 8.30 Nanizanka: Bonanza 9.30 Film: Bufere (dram., It. 1952, r. Guido Brignone, I. Jean Gabin) 11.00 Nadaljevanki: Aspettan-do il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanka: Sentieri 14.30 Nanizanka: Falcon Crest 15.30 Nadaljevanke Veronica, il volto delFamore, 16.30 Amandoti, 17.30 Andrea Peleste, 18.30 La valle deipini 19.00 Danielin horoskop 19.05 Nanizanka: General Hospital 19.35 Nad.: Febbre d'amore 20.30 Film: Il marchese del Grillo (kom., It.-Fr. 1981, r. Mario Monicelli, i. Alberto Sordi, Paolo Stop-Pa) 23.35 Film: Il carnevale dei ladri (r. Russel Rouse, i. Stephen Boyd, Yvette Minieux) 1.30 Horoskop (pon.) 1.40 Nanizanka: Cannon -Passaggio fatale ITALIA1 ___________ 8.30 Nanizanke: Superman, 9.00 Ralph Supermaxie-roe, 10.00 Boomer, cane intelligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper, 12.00 La famiglia Ad-dams, 12.30 Appartamen-to in tre, 13.00 Tre cuori in affitto - Letto diletto, 13.30 Benson, 14.00 Gior-ni d'estate 14.15 DeeJay Beach in Ibiza 15.00 Nanizanke: I forti di For-te coraggio - Cercasi eroe, 15.30 Mork & Mon-dy, 16.00 Licia dolce Li-cia, nato risanke 18.00 Nanizanke: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 La famiglia Brady - C'e un dottore, prego? 20.00 Risanke 20.30 Film: King Kong II. (fant., ZDA 1986, r. John Guil-lermin, i. Brian Kerwin, Linda Hamilton) 22.30 Nanizanki: I Robinson, 23.00 Cin Cin -11 dubbio 23.35. Rubrika: Ai confini dello šport 0.05 Šport: catch in boks 1.35 Nanizanka: Benson OPEON_________________ 9.30 Nanizanka: Arthur, re dei britanni 12.15 Rubrika: Ciao Italia 13.00 Risanke 15.00 Nadaljevanke: Rosa sel-vaggia, 16.15 Colorina, 17.15 Avenida Paulista 18.00 Benny Hill Show 18.30 Nanizanka: Ouattro don-ne in carriera 19.00 Rubrika: Ciao Italia 19.30 Risanke 20.00 Benny Hill Show 20.30 Film: Maciste contro i mongoli (pust., It. 1964, r. Domenico Paolella, i. Mark Forrest, Jose Gre-ci) 22.30 Film: Il sergente York (vojni, ZDA 1941, r. Ho-ward Hawks, i. Gary Cooper) 0.30 Aktualno: Chic (pon.) 1.00 Rubrika: Ciao Italia TMC__________________ 12.00 Risanke: Snack 12.30 Nanizanka: Il calabrone verde 13.00 Športne vesti 13.30 Dnevnik 13.45 Nadaljevanka: Un nuovo mondo (1. del) 15.00 Film: Dolci vizi al foro (glas., VB 1966, r. Richard Lester, i. Zero Mostel) 16.50 Risanke: Snack 18.00 Nanizanke: Provaci an-cora Lenny, 18.30 Segni particolari, genio, 1900 Petrocelli 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il colpo grosso del marsigliese (krim., Fr. 1975, r. Pierre Grasset) 22.05 Glasbena oddaja: Huey Lewis 23.00 Večerne Vesti 23.15 Večerni šport: Tour de France (povzetki), atletika-Golden Gala TELEFRIULI____________ 12.00 Risanka 12.30 Rubrika: Voglia d estate 16.00 Nanizanka: Police News 17.00 Risanke 18.30 Nan.: L albero delle mele, 19.00 AfterMash 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia d estate 20.30 Okrogla miza 21.30 Nanizanka: Hagen 22.30 Nočne vesti 23.00 Nan.: I giorni di Bryan, 24.00 After Mash TELI 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta; 9.15 Clic, 9.35 Popevke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družina; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Živio poletje; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot Hits; 18.00 Puzzle; 18.30 Popevke; 19.00 Souve-nir d'Italy; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. Rajonska sveta v Pevmi in Podgori začela z delom v novem mandatu V Podgori tečaj slovenščine za italijanske rajonske svetovalce Rajonski sveti se v teh dneh sestajajo, da bi izdelali programe dela in se dogovorili o izrabi sredstev za vzdrževalna dela ter druge dejavnosti, s katerimi razpolagajo. V petek se je pod vodstvom predsednika Silvana Primosiga sestal svet za Pevmo, Os-lavje in Štmaver. Seja je potekala na dan, ko so se v Trstu spomnili 70-let-nice požiga narodnega doma. Svetovalci KPI Pintar, Sossou in Vendramin so se obletnice spomnili z izjavo, ki so jo osvojili tudi drugi predstavniki in se glasi: »Podpisani člani skupine KPI rajonskega sveta Pevme, Oslavja in Stmavra opozarjamo, da poteka danes, 13. julija 1990, 70. obletnica kar so tolpe fašista Francesca Giunte prvič v Trstu začele vrsto požigov delavskih sedežev, ki so zajeli pozneje vso Italijo. Začeli so namreč s požigom Narodnega doma 13. 7. 1920 v Trstu: to barbarsko dejanje naj bi bilo izraz njihove vrlosti (iz "Al-manacco Triestino", 1955). Upoštevajoč, da požig Narodnega doma predstavlja za slovenski narod "kresno noč", predlagamo predsedniku in rajonskemu svetu, da bi se primerno spomnili na ta dogodek.« Na seji so omenjeni svetovalci KPI predstavili še dve resoluciji, dve pa je predstavila tudi svetovalka zelenih Nadja Valentinsig. S prvo predlagajo komunisti, naj rajonski svet nabavi publikaciji o Soči, ki so ju predstavili pred enim mašečem na Pokrajini. V njiju je govor o jezu, ki naj bi ga gradili čez Sočo ter o bodočem Soškem parku: o teh vprašanjih naj bi tudi razpravljali na sestanku z občinsko upravo in predstavniki drugih rajonov. Druga resolucija KPI vsebuje kritiko na račun publikacije "Gorizia 1985-90", ki prinaša obračun delovanja vseh občinskih organov v prejšnji mandatni dobi, v njej pa je slovenska prisotnost le bežno omenjena, niti vrstice pa ni v slovenščini. Publikacijo so finansirali goriški davkoplačevalci, med njimi tudi Slovenci, zato je po mnenju podpisnikov nesprejemljivo, da je bila slovenska komponenta povsem spregledana. Predstavnica zelenih je predlagala, naj bi tako kot v drugih rajonih jeseni tudi na območju Pevme, Oslavja in štmavra posadili sto novih dreves. Z drugo resolucijo je predlagala namestitev novih posod za zbiranje stekla, papirja, pločevink in drugega odpadnega materiala. O vseh teh predlogih bodo sklepali na prihodnji seji, ko bodo tudi podrobneje razpravljali o programu ni uporabi sredstev rajonskega sveta. V petek so sicer že razpravljali o nekaterih zamislih, dogovorili pa so se, da naj bi do prihodnjega zasedanja svetovalci podrobneje izdelali in predstavili posamezne predloge. V ponedeljek se je sestal tudi rajonski svet za Podgoro. Na predlog. predsednika Maligoja so oblikovali tri delovne komisije, ki bodo pobliže sledile raznim vprašanjem: prva komisija se bo ukvarjala s kulturo, športom in problemi mladih, druga z zdravstvom in socialno oskrbo, tretja z urbanistiko in prometom. Tudi v Podgori je predstavnik zelenih Livio Semoli predstavil resoluciji o ločenem nabirnaju odpadkov ter o posaditvi sto dreves. Zlasti slednji predlog so odločno podprli tudi drugi svetovalci in se dogovorili, da do prihodnje seje preverijo možne lokacije. S tem v zvezi so v razpravi iznesli tudi marsikatero kritiko na račun občinskih služb, ki da sploh ne skrbijo za vzdrževanje zelenja v Podgori. Poleg tega želijo rajonski svetovalci, da bi Občina zbrala in posredovala javnosti točne podatke o onesnaževanju zraku in Soče, ki ga morebiti povzročajo podjetja na območju nekdanje predilnice. S seje v Podgori gre zabeležiti še najnovejši sicer spodbudni razplet v polemiki o rabi slovenščine med svetovalcem zelenih Semolijem in nekaterimi svetovalci italijanske narodnosti. Semoli dosledno posega v slovenščini in nato (ob pomanjkanju prevajalca) sam prevede smisel posega tudi v italijanščino. Na prvih sejah je to povzročilo hudovanje nekaterih italiajnskih svetovalcev, češ da slovenščine ne razumejo, da gre za izgubo časa itd. Na ponedeljkom seji pa so se dogovorili, naj bi rajonski svet priredil tečaj slovenščine za italijanske svetovalce (in seveda druge možne interesente). Predlog je res hvalevreden in zgleden glede reševanja konfliktov na narodnostno mešanem območju. Želeti je, da ga bodo uresničili. Pomemben uspeh tovarne HFE V ponedeljek izdelali pettisoči kontejner Oznaka LTIU 2392110 IT 2210 IC 83 — lastnik Tržaški Lloyd. To so razpoznavni znaki kontejnerja št. 5000, ki so ga v ponedeljek izdelali v tovarni HFE v goriški industrijski coni. Dogodek so v podjetju, ki je prevzelo proizvodne prostore in naprave pred dobrim letom, primerno obeležili. V kratkem nagovoru je senator Arduino Agnelli poudaril pozitiven razvoj gospodarske pobude HFE, ki je v letu dni uspela oživiti podjetje, ki je prej dolga leta života- Mednarodni promet prvič večji od maloobmejnega Junija rekorden promet oseb na mejnih prehodih na Goriškem V juniju so na goriških mejnih prehodih zabeležili nov rekord v obsegu prometa. Skozi oba mednarodna in maloobmejne prehode v goriški pokrajini je namreč v tem mesecu potovalo milijon 381 tisoč potnikov. To je največji mesečni obračun, kar so jih zabeležili v zadnjih letih. Prejšnji rekord je bil postavljen pred komaj dvema mesecema, aprila letos, ko so na meji na Goriškem našteli milijon 350 tisoč potnikov. Poleg rekorda, ki potrjuje postopno vendar konstantno rast prometa čez mejo na goriškem območju, velja opozoriti na drug podatek, ki je tudi po svoje "zgodovinski". V zadnjem mesecu je namreč prvič, kar pomnimo, obseg mednarodnega prometa presegel število prehodov maloobmejnih upravičencev. Doslej smo namreč bili ob prebiranju mesečnih statistik mejne policije vajeni ugotavljati, da je bilo število prehodov maloobmejnih upravičencev s prepustnico precej večje od števila prehodov potnikov s potnim listom (včasih je bilo razmerje celo 2:1). Tokrat se je razmerje obrnilo pa čeprav za komaj nekaj tisoč potnikov. Število potnikov v mednarodnem prometu je tako junija doseglo 696.690 (to je skoraj sto tisoč več kot mesec prej), maloobmejni promet pa je bil tokrat nekoliko manjši kot sicer, saj so junija našteli 684.333 potnikov s prepustnico. Občuten porast mednarodnega prometa gre najbrž pripisati raznim dejavnikom. V poletnem času se vsako leto poveča turistični promet, zato lahko ocenimo, da so potovanja prvih dopustnikov prispevala svoje k mesečnemu obračunu prometa na meji. Nadalje je treba upoštevati odpravo potrebe po potnem listu za italijanske državljane, ki že približno dva meseca lahko potujejo v Jugoslavijo kar z osebno izkaznico. Ta ukrep maja še ni učinkoval na promet na meji, sodeč po junijskih podatkih (ko se je pri mednarodnem prometu število prehodov italijanskih državljanov povečalo v primerjavi z mesecem prej kar za 86 tisoč) pa je prispeval k nadaljni spros- titvi prometa čez mejo. Čeprav nekoliko manj se je povečalo tudi število tujih državljanov. V Italijo jih je junija pripotovalo 130 tisoč (od teh 121 tisoč Jugoslovanov), odpotovalo pa 118 tisoč (110 tisoč Jugoslovanov). Omenili smo rahlo zmanjšanje maloobmejnega prometa, ki je tokrat dosegel 684 tisoč prehodov, medtem ko je v vseh zadnjih mesecih potovalo čez mejo nekaj čez 700 tisoč upravičencev povprečno na mesec. Manj je bilo tokrat potovanj italijanskih upravičencev (junija 375 tisoč, medtem ko jih je maja bilo 396 tisoč), dokaj konstantno oz. še nekoliko večje pa je bilo število prehodov maloobmejnih upravičencev z jugoslovanske strani (junija 309 tisoč, maja 306 tisoč). Zelo živahen promet so na mejnih prehodih zabeležili tudi v prvi polovici julija, zato je upravičeno pričakovati, da bodo konec meseca zabeležili ponoven rekord. Odziv na Pelhanove predloge o skupni Gorici Predsednik CONI Ferigo za sodelovanje z Novo Gorico Zamisel novogoriškega župana Sergija Pelhana o skupni Gorici, ki je imela velik odmev tudi med italijansko javnostjo tostran meje, rojeva nove predloge o tesnejšem sodelovanju na športnem področju. Predsednik olimpijskega odbora CONI za goriško pokrajino Elvio Ferigo je pred nedavnim čestital Pelhanu ob izvolitvi za župana in se pri tem zavzel, da bi v duhu bratskega prijateljstva med prebivalstvom na obeh straneh meje skušali v okviru športnih dejavnosti s konkretnim sodelovanjem že danes uresničevati skupno Evropo brez meja. V odgovoru je Pelhan poudaril pomen, ki ga je šport imel pri zbliževanju narodov nasploh v svetu in še posebej med našima sosednima mestoma. Ob priznanju Ferigu za dosledno zavzemanje v tej smeri se je obvezal, da bo tudi sam podpiral ta prizadevanja s ciljem zbliževanja med mestoma. Tudi šport lahko namreč prispeva k temu, da bi Gorica in Nova Gorica postali eno mesto v vsakem pogledu. Dosedanji razvoj upravičuje nadaljne korake proti temu cilju in lahko zato začnemo graditi novo Evropo leta 1992 v 'moji in vaši Gorici ", je Pelhan napisal Ferigu. Predsednik CONI je to sporočilo že posredoval vsem športnim federacijam, ki so včlanjene v olimpijski odbor, ter deželnemu delegatu CONI dr. Emiliu Fellugi. Ferigo priporoča vsem odgovornim za posamezne športne panoge, naj pozorno ocenijo možnost začetka, razvoja ali poglobitve vsakršne oblike konkretnega sodelovanja s sorodnimi športnimi zvezami v Novi Gorici, ki naj privedejo do skupnih manifestacij v imenu univerzalnosti športa, miru in prijateljstva. »Vabim vse naj dajo svoj tudi majhen vendar dragocen prispevek v potrditev že dolgo dokazane volje tukajšnjega prebivalstva, ki je prišla do izraza prav in predvsem preko športa, da se utrdijo hotenja miru, mimo vsake meje ali politične delitve in ob spoštovanju medsebojnih razlik,« zaključuje Ferigo. Skupina je ženici odnesla pet milijonov lir Aretirali četverico nomadov Agenti letečega oddelka kvesture so predsinoči aretirali štiri nomade poljskega porekla in jih prijavili sodstvu zaradi kraje. Skupina naj bi kake pol ure pred aretacijo okradla priletno ženico v Svetogorski ulici, policija pa domneva, da utegne biti četverica odgovorna še za vrsto podobnih tatvin v Gorici in okolici. Izvidnica letečega oddelka v avtomobilu brez policijskih oznak je v ponedeljek nekaj pred 19. uro opazila lancio beta z milansko registracijo, v kateri so se štiri osebe peljale proti Majnici. Policija jim je sledila in jih ustavila, ko so pri Fari zapeljali na avtocestni odcep. Iz okenca lancie so takrat odvrgli zavojček, ki so ga policisti s sodelovanjem gasilcev kasneje na- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Marij Čuk S TREBUHI ZA KRUHI Režija Jože Babič PREDSTAVE NA PROSTEM JUTRI, 19. julija, ob 21. uri v Podgori pred sedežem KD "A. Paglavec". V petek, 20. julija, ob 21. uri v Števerjanu pred osnovno šolo. V ponedeljek, 23. julija, ob 21. uri v Sovodnjah pri Kulturnem domu. šli v jarku ob cesti. V njem je bilo pet milijonov lir v bankovcih po 100 in 50 tisoč lir. Približno ob tisti uri se je na kvesturi javila 70-letna Evgenija Štolfa iz Gorice, Svetogorska 100, in prijavila krajo petih milijonov lir. Povedala je, da sta jo okrog 18. ure obiskali dve ženski, jo prosili za kozarec vode, potem pa ji začeli razkazovati srajčke, prte in drugo blago, ki da sta ga prodajali. Ko sta ženski odšli, je upokojenka odkrila, da ji je iz predala izginila ovojnica z denarjem, ki ji ga je najbrž izmaknila tretja pajdašica. Policisti so komaj aretirano četverico pokazali okradeni ženici: med njimi je prepoznala ženski, ki sta jo obiskali dobro uro prej. Aretirani so 27-letni Jamuse Kwi-at—kowski, 25-letna Wali Pekni, 28-letna Jola Herbato in 32-letna Wiwi Bilek. Vsi so rojeni na Poljskem, živijo pa v nomadskem naselju Comasina v Milanu. Tja bi se v ponedeljek vrnili, ko jih ne bi prestregla policija. Četverico je včeraj zaslišal državni pravdnik pri preturi dr. Finazzer Flori, ki bo skušal ugotoviti, ali je skupina zagrešila tudi druge kraje. Prav v ponedeljek je namreč 82-let-na Bianca Sandrigo, Ul. Baiamonti 16, prijavila tri neznanke, ki da so ji hotele razbrati bodočnost z roke in ji prodati blago, v resnici pa so jo okradle. Ženica, ki je sicer bila precej zmedena, je prijavila, da ji je izginilo kar 30 milijonov lir. Policija sumi, da je tudi ta kraja delo aretirane četverice, ki pa ji niso našli denarja razen omenjenih petih milijonov in ji bodo zato (po vsej verjetnosti že danes) sodili samo zaradi kraje v Svetogorski ulici. Neznanci so v prejšnjih dneh obiskali tudi stanovanje v Šlovrencu. Krajo naj bi izvedli že v soboto na domu Uga Visintina v Ul. DAnnunzio 40. Tatovi so odnesli za okrog 6 milijonov lir blaga, predvsem zlatnino, nakit in dragocene predmete. V teku je preiskava. Na slikah (z leve) aretirani nomadi Jamuse Kwiatkowski, Wali Pekni, Jola Herbato in Wiwi Bilek. rilo. Še več, HFE že danes sodi med svetovne proizvajalce tovrstne opreme. Pomemben delovni uspeh je pozdravil tudi predsednik Združenja goriških industrij cev, medtem ko je nadškof Bommarco podelil blagoslov. V podjetju, kjer so lani ustvarili za osem milijard lir dohodka, načrtujejo zdaj razširitev proizvodnje, oziroma lansiranje novih izdelkov. Tako že delajo na projektu kontejnerjev — hladilnikov. Podjetje zaposluje trenutno 180 delavcev, v kratkem jih bodo zaposlili še dodatnih 40. Na sliki (foto Visintin) pettisoči kontejner je pripravljen za izročitev. Komemoracija ob 75-letnici bojev na Kalvariji Ob 75-letnici hudih bojev med prvo svetovno vojno na Kalvariji, kjer so sodelovali oddelki karabinjerskega korpusa, bo danes in jutri vrsta slovesnosti s polaganjem vencev in izkazovanjem vojaških časti. Jutri ob 9. uri bo vrhovni poveljnik korpusa, general Viesti položil vence na kostnici na Oslavju, na pokopališču v Mošu in vrh Kalvarije. Osrednja slovesnost bo ob 10.15 v vojašnici 13. karabinjerskega batalojona na Tržaški cesti. Drevi ob 20.30 bo karabinjerska godba igrala ha Travniku. Trideset pohodnikov s Kekca na Triglav Planinsko društvo Nova Gorica je tudi letos pripravilo že tradicionalni pohod s Kekca nad Novo Gorico do Triglava. Trideset pohodnikov, planincev se bo na pot podalo danes ob 12. uri izpred gostišča Kekec, ki je tudi pokrovitelj te akcije. Pot bo udeležence vodila prek Lažne kjer bodo prvo dan prenočili, Porezna, Bohinjske Bistrice do Kredarice, kjer naj bi bili v soboto proti večeru. Tu se bodo srečali tudi z zamejskinu planinci iz Števerjana. Na naš najvišji vrh pa naj bi se povzpeli v nedeljo dopoldne, nato pa bo sledil sestop prek Doliča v Trento-Z avtobusom se bodo od tam spet vrnili na Kekec, kjer bo zaključek t® tradicionalne in prijetne akcije novogoriškega planinskega društva. Ervin Čurlič kino Gorica VERDI Danes zaprto. Jutri: 18.00-22.00 pazzi in liberta«. VITTORIA 17.30-22.00 »Superfemmine in calore«. Prep. ml. pod 18. letom. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.30 in 20.30 »šu' ri pesti proti Riu«. SVOBODA Šempeter Ni predstave. pogrebi Danes v Gorici ob 9.30 Lojzka B v nik, vd. Cassan iz splošne bolnišnic® stolnico in na glavno pokopališč®, 12.30 Giovanni Michelli iz splo.s" bolnišnice v cerkev in na pokopali v Pevmi. Društvo športnih ribičev VipaV^ izreka Egonu Peteaniju sožalje 0 izgubi mame. Slovenicum kot uvod poletja v Križankah Po kratkem premoru, ki je sledil zaključku Opernega poletja, je Festival Ljubljana v soboto odprl vrata svojim poletnim prireditvam. In bil je res začetek v lepem slogu z več dogodki hkrati, ki so vsi opozarjali na večerni otvoritveni koncert. Tako je najmlajše pred Magistratom razveselil že ob enajsti uri Radovedni slonček Lutkovnega gledališča, samo pol ure kasneje je pred Filharmonijo igrala Godba milice, ko je bilo sonce na zenitu je na Plečnikovem trgu ponudila živahne gorenjske pleše Folklorna skupina Tine Rožanc, Akademski kvartet trobil pa je uro kasneje zaigral pred Frančiškansko cerkvijo. Seveda je vrhunec dnevnega dogajanja predstavljal večerni koncert v preddverju Križank, ko je bil glavni in edini protagonist komorni orkester Slovenicum z dirigentom Urošem Lajovicem, ki je tudi umetniški vodja ansambla od -njegovega nastanka leta 1988. Častni gost večera je bil kitarist Alirio Diaz, ki sodi ob Andresu Segoviji, pri katerem se je tudi izpopolnjeval, med največje sodobne mojstre klasične kitare. Na samem začetku sporeda je ansambel Slovenicum zaigral zanimivo in prijetno Serenado Johanna Josepha Fuxa (1660-1741), pri kateri je kot solist nastopal trobentar Stanko Arnold. V novejše obdobje" spada Rodrigov Con- certo Aranjuez za kitaro in orkester, pri katerem je glavno besedo imel seveda gost-kitarist Alirio Diaz. V drugem delu sporeda seveda ni mogel manjkati Mozart in to iz dveh razlogov: Slovenicum je na Mozarta še posebno navezan, saj je začel svoje delovanje prav s ciklusom salzburškega genija, v znaku bližajoče se obletnice skladateljeve smrti pa tudi ne more manjkati prisotnost vsaj enega njegovega dela. Tokrat je bila na vrsti Simfonija v D-duru KV 385 ali Haffnerjeva. Kljub odličnemu in kot vedno skrbnemu podajanju orkestra in solistov v karseda sugestivnem okolju moramo tudi tokrat kaniti kapljo pelina: razen morda začetka, ko je trobenta kar lepo zazvenela, je bil celoten spored nekoliko »medel«, za kar moramo pripisati krivdo neakustičnemu prostoru. Najbolj je bila zaradi tega oškodovana Rodrigova skladba, a tudi Mozart ni izzvenel, kot smo pri tem orkestru navajeni. Zato pa je bil toliko bolj prijeten televizijski prenos. Praznično vzdušje je podčrtal tudi kratek priložnostni nagovor direktorja Festivala Vladimirja Vajde, prijetna novost pa so bili bengalski ognji, ki so za nekaj trenutkov razsvetlili stebre in oboke vedno mogočnih Plečnikovih Križank. (nak) V Trstu odprli veliko razstavo o neoklasicizmu Sodobnost in zgodovina V soboto, 14. julija, so v Trstu ob navzočnosti predsednika senata Spa-dolinija in pod pokroviteljstvom Odbora za kulturo tržaške Občine otvori-li razstavo pod skupnim imenom Ne-oklasicizem sodobnost in zgodovina v Trstu. Razstava bo na ogled vse do 1. decembra letos, uokvirjata pa jo dve glavni prizorišči — muzej Revol-tella in vila Sartorio — in dve spremljajoči razstavi v anglikanski Cerkvi in v občinski galeriji na Trgu Unita. Štirje kraji razstavnega dogajanja so razdeljeni predvsem tematsko: podnaslov razstave v vili Sartorio je Ne-oklasicizem: umetnost, arhitektura in kultura v Trstu, v prenovljenem muzeju Revoltella je na ogled Aktualnost neoklasicizma: vizualne umetnosti, arhitektura, design, v anglikanski cerkvi je razstava Potovanje, potniki, ne-oklasicizem, v občinski galeriji pa je postavljena zbirka Načrti za cesarja, ki bo na ogled le do 15. septembra. Razstava je po besedah župana Ric-hettija dosežek večletnih prizadevanj in interdisciplinarnih raziskav, ki so obrodile že kar nekaj plodov: tematski vodič neoklasicistične gradnje v Trstu, audiovizualni projekt o Trstu v neok-lasičnem obdobju in simpozij o interdisciplinarnih razsežnostih te tematike. Po drugi strani pa pričujoča razstava ni le cilj, ampak tudi izhodišče za obsežnejši načrt o neoklasicizmu v Trstu. Razstavo bodo dopolnjevali tudi koncerti, ekskurzije in ogledi raznih arhivov in stalnih razstav, ki zadevajo neoklasicistični duh mesta. ■s Vhod na katoliško pokopališče pri Sv. Ani Dve temeljni polji razstave sta na eni strani sam neoklasicizem 18. in 19. stoletja in na drugi strani povratek k neoklasicizmu, ki je nastopil kot reakcija na modernistične težnje v začetku našega stoletja in ga zato nekateri teoretiki uvrščajo že med postmodernistične struje. Modernistični tokovi med obema vojnama so večinoma poudarjali funkcionalnost, tehnološki napredek, nove materiale. Vse to je skušal oživljeni neoklasicizem relativizirati in problematizirati; zlasti v arhitekturi Pesniška zbirka Franja Frančiča Klovnova obzorja Poezija v iskanju srečnejše resnice Tudi ob pesniški zbirki "Klovnova °bzorjau, ki jo je Franjo Frančič izdal v Kopru "v skladu s programom lite-r^rrie revije Fontana", ni jnogoče raz-phi prepričljivih objektivnih opažanj. Poezija se pač obrača na subjektivni del človeka, na njegovo notranjost, niegove tihe misli in lahko tudi čus-tvo, upa v sprožitev bralčevega razmišljanja v daljšem, vplivnejšem razdobju. Poezija je pač posebna dejav-n°st, posebna tvornost namenjena raziskovanju duše in srca, sebe - se Pravi avtorja - posledično pa tudi drilgih, se pravi vseh, ki se jih je bis-tveno dotaknila. Vsaj za obdobje ali dve nazaj je ve-lalo, da je širše občinstvo odklanjalo Chagallove litografije V ponedeljek so v Galeriji Vikarjevega doma odprli iz-lemno zanimivo razstavo: Sto litografij k La Fontainovim bas-nhn Marca Chagalla. . Rusko-judovski umetnik, ki se le v dvajsetih letih udomačil v Franciji, je eden najpomembnejših likovnih ustvarjalcev dvajse-tega stoletja. Chagallove poetič-he podobe, polne fantazij in fan-iazmagorij, na neposnemljiv na-i spajajo svet sanj in budnosti, realnega in irealnega. V Cha-Sallovih kompozicijah zaman iš-cemo elemente logike in vzročnosti; zanje ne veljajo zakoni ožnosti, proporcev in perspekti-e: v tem smislu je umetnik Predhodnik nadrealizma, ki ga dopolnjuje z edinstvenim smis-Ch* za grotesknost in liričnost. hagallovo slikarstvo se ne izo-9joa naracije, zato je razumljiv *9?v interes za ilustracijo. Po-ha lustracij za La Fontainove n SU' je zasnoval obširne cikle _K. Jemo Biblije, pripovedk iz ij„lrJVe Tisoč in ena noč, Gogo-‘Jevih Mrtvih duš itd. širših, praktičnih razlogov - to postane. Tudi Frančičeva pesniška zbirka je primer resnične poezije, poezije, ki se kar uvodoma odtrga od otipljive realnosti in želi prodirati v realnost duševnosti, doživljanja, misli in čustvovanja, kar je seveda bistvena razlika. In zanimivo je, da je eden temeljnih motivov poezije samota, človekova osamljenost, tišina v njej, globlja resnica te osame, ki velja mnogokrat kar za mračno postavko, mimo katere želi človek zbežati čim dlje in čim hitreje. Seveda osamljenost, osama, dejstvo, da je človek v svojem bistvu vendarle posameznik, ki se povezuje z drugimi posamezniki, seveda ta osama ni pokazatelj pesimistične narave poetov, pač pa dejstva, da imamo opraviti s temeljno človekovo resnico, ki jo velja osmisliti, se z njo soočiti, nikakor pa bežati pred njo. Pesnik zategadelj ugotavlja, da je 'srce samo, srce brez oči"/ter da je "za tem svetom še en svet", kar pomeni lahko mnogo stvari, med drugimi pa tudi to, da prav gotovo nedober realen svet ni isto kot svet svetlobe v vsakem človeku. Brez sanj smo pravzaprav brodolomci, to resnico poezija na razne načine ugotavlja vedno na novo, in tudi te sanje bi utegnile biti tisti lepši svet, ki ga pravi pesnik ne proda in ne izda za nobeno stvar, pa če še tako mukoma doživlja kontrast med obkjektivno in subjektivno resnico. Po vsej verjetnosti se tukaj, v doživljanju dvet svetov, poezija rojeva, kar pa ne pomeni, da te razpolovljene resničnosti ne doživljajo tudi množice ljudi, ki jim pesnikovanje niti na misel ne pride. To dvojnost na tak ali drugačen način doživljamo vsi, pesnik jo zna poimenovati, pesnik je eden izmed tistih, ki ne popusti in vztraja v svoji veri sanj in lepote. »Sam si na palubi,« pravi Franjo Frančič in pesniški utrinek mu zveni uravnoteženo, umirjeno, se pravi blizu resnični resnici, ki vedno s pomirjenostjo nagradi vsakogar, ki se je dotipal do nje in jo priznal kot resnico. V drugem delu Frančič opeva Istfo, "Istra, imej me rada!", raziskuje svojo ljubico z vso iskreno strastjo predvsem pa z nežnostjo, ki je razpoznavni znak vsake pristne ljubezni. Predaja se tej svoji Istri, potuje po njej, odkriva njene zatajevalne lepote, želi si odziva, roti jo, naj se mu odzove, naj mu vrne ljubezen, ki je v njem močna in mestoma vročična, neučakana. »Tako malo časa je za ljubezen in sovraštvo,« se zave pomembnosti bistvene stvari, ki nam uhaja iz rok, ki ji ne namenjamo osrednje in središčne pozornosti. Tako malo časa je - za vse bistveno, medtem ko se pehamo s tisočimi opravili iz dneva v dan, svoja temeljna doživetja pa pogojujemo z neštetimi vzroki in opravičili, predvsem pa jih izničujemo z odločitvijo, da jim točno odmerimo mesto, kraj in čas, medtem ko bi lahko našli pravo pot le, če bi jih postavili daleč pred vse. Središče temeljnih stvari je nedvomno ljubezen, kjer Frančič kar presenetljivo opiše svojo stisko, svoj strah, da ne bi iz bistvene lege zdrsel v pogubne obrobnosti in poenostavljenosti, namreč "strah, da se ne bi razšla, strah, da se ne bi srečala, strah, da nisva znala nikdar ljubiti". JANEZ POVŠE je tehnologijo, uporabnost in racionalnost napredka nadomestila dekorativ-nost in povratek k nefunkcionalizmu in estetičnosti. V Vili Sartorio lahko občudujemo dela znamenitih umetnikov tržaškega neoklasicizma, denimo Gatterija, Biso-na in Tominza, ogledati pa si je moč tudi arhitektonsko razstavo in dokumentarno gradivo, ki zadeva literaturo oz. nastanek Mestne knjižnice. Prireditelji niso pozabili niti znanstvene in tehnične kulture tistega obdobja, posebna zanimivost pa je računalniška baza podatkov o neoklasični arhitekturi mesta, iz katere lahko obiskovalec dobi informacije o svojem domovanju ali o znamenitih stavbah v Trstu. V muzeju Revoltella pa so razstavljena dela sodobnih umetnikov, ki so se odzvali povabilu organizatorjev; med temi so Lewitt, Byars, Hamilton Fin-lay, Merz, Paolini, Fabro, Buhi, Barbara Bloom, Eckart, Homdash in Anne in Patrick Poirer, ter arhitekti, kot so Rossi, Grassi, Celli, Semerani, Tamaro, Stirling, Piano, Stella, Vandenhove, Ando, Maki, Krier, Voth, Ressler, Grashorn, Iniguez, Ustarroz in skupine Grau, SITE, Haus-Rucker itd. Razstavljenih je tudi kakih 60 predmetov sodobnega designa, ki je vezan na skupno neoklasicistične izročilo, anglikanska cerkev pa gosti imaginarno potovanje med Milanom, Brescio, Verono in Trstom. Cene vstopnic za vsako izmed obeh nosilnih razstav je 4000 lir (s popustom 2000), karta pa velja tudi za vstop v anglikansko cerkev; vstopnica za občinsko galerijo stane 2000 oz. 1000 lir. (aš) Primorska srečanja št. 110 Pred nami je stodeseta številka Primorskih srečanj, ki jo uvaja blok kulturnopolitičnih zapisov. Med temi so posebno zanimivi intervju s profesorjem tržaške ekonomske fakultete Ermannom Pitaccom, zapis Metke Lovrič o tržaškem SLORI in predstavitev soustanovitelja tržaške Glasbene matice Viktorja Šonca izpod peresa Alenke Peric. V leposlovnem delu objavljajo prozo Sonja Votolen, Edo Torkar, Marta Ržek, Boris Jukič, Jure Čeh in Maja Pišot, poezijo pa Vlado Šav, Angelca Šušter, Mia Škvarča, Tomi Ramadanovič, Nadja Rebec, Željko Jugovič in Sanja Kovšca. Preberemo si lahko dva krajša prevoda, zgodbi Rolanda Toporja in Ivana Gorana Kovačiča. Številko zaključi prgišče krajših zapiskov in recenzij, popestrena pa je s fotografskimi prilogami Luciana Kleve. vrste poezijo, ki se ni obračala romiZ|iasri™' razulnskim jezikom, ozi-l0x . . r konkretnimi predlogi, ki naj LahJ6 P.rave stvari od nepravih. čin ,° ua je takšno pričakovanje ob-DrinrVa . . vedno navzoče, toda velja PoL11'" ie tovrstna dimenzija Poeti?6 PravzaPrav zelo revna in 'ne-hjeriB n.a 1 Pousvljajoč znane in pojas-tnre* stvari- Ugovori se sklicujejo, na-mevJ90VOri'. bi bilo takšno razu-klasik ie Poezije lahko zelo zoženo, na Zakiar?'.*^ iG bel posebno narodove 'Petrin niCe' Na klasiko, ki jo vsi razu-(hiladiJ,? k* morala biti vzgled vsem Vorj P1) Pesnikom. Toda tudi ti ugo-stranjf' bržijo, zakaj dovolj je prelistati je sor]nt?09ov*ne' Pa ugotovimo, kako 9°rčiča rJSSt odklanjala Prešerna, Gre-itd. p.'Oraukarje, Levstika, Kocbeka Posti ba Pač ni reprodukcija real-eprav lahko kasneje - zaradi Znane operete na filmskem platnu V gledališču Mlela Relna se je začel ciklus »operete v filmu«, ki bo trajal do konca meseca. Gre za sugestiven prikaz, kot kažeta tudi zgornja posnetka Zbornik prispevkov natečaja Istranov Za nami je že dvaindvajseti natečaj za umetnost in kulturo Istria nobilissi-ma, ki ga prirejata Skupnost Italijanov Istre in Reke in Ljudska univerza v Trstu, pred nami pa je rezultat natečaja: cvetober lani nagrajenih del. Uvodnik je napisal urednik prof. Bruno Ma-ier, govori pa o književnosti italijanske manjšine v Istri in na Reki. Sledijo nagrajenci za poezijo Loredana Bogli-un, Giacomo Scotti, Ester Barlessi in Mario Schiavato ter pohvaljeni Lidia Delton, Romina Floris in Ugo Vesse-lizza ter prvenca Alessandre RogiČ in Guida Climicha. Za prozne prispevke so bili nagrajeni oz. pohvaljeni Nirvana Ferletta, Nelida Milani Kruljac, Gi-anna Dallemulle Ausenak, Silvio For-za in Evelina Biasiol BrkljačiČ. Prvo nagrado za odrski tekst je prejel Vlado Benussi, drugo pa tandem Boris Brussich-Miriana Pauletič. Antologijo zaključuje blok likovnih prispevkov, ki so jih ustvarili Aleksander Garbin, Bruno Paladin, Gianfranco Miksa, Ma-uro Stipanov, Claudio Frank, Ingrid Čikeš, Alberina Lukšič Lettis, Valter Pergolis, Virgilio Giuricin in Licio De-beljuh. Isti založnik je izdal zunaj omenjenega konteksta tudi deseti in enajsti zvezek zbirke Biblioteca Istriana. Gre za potopisno-dnevniške zapiske Romana Farine pod naslovom Itinerari Istriani, ki jih krasijo tudi fotografije obiskanih krajev, in pa za narečno pesniško zbirko Dala Fersora ale Bronse puljskega pesnika Stefana At-tilia Stella, ki je umrl leta 1984. Na včerajšnji najtežji etapi Toura de France Chiappucci zdržal! Ob zaključku mdconskega šahovskega turnirja Zmaga mladih LUZ ARDIDEN — »Chiappucciju se moram oprostiti: še do včeraj sem trdil, da ta kolesar "ne obstaja", danes pa je kolesaril taktično brezhibno in zasluženo ohranil rumeno majico. Sicer pa menim, da sem Tour že osvojil...« Ta stavek je včeraj izjavil Greg Lemond, ker je pač prepričan v svoje sposobnosti, saj se je na to dirko po Franciji prav dobro pripravil. Vendar pa je včeraj Chiappucci opravil pravi čudež. Ker je vedel, da bo etapa s "strašnim" Tourmaletom, vzponom "iz- ven vsake konkurence", pač odločilna za vse tiste, ki še računajo na končno zmago na Touru, se je pač odločil, da bo prvi napadel sam. Neverjetno je pobegnil vsem svojim najnevarnejšim nasprotnikom že pred Tourmaletom, ko pa ga je Lemond ujel, je kar sam diktiral tempo prav na zadnjem vzponu pred končnim ciljem. »Nisem ga mogel napadati, ko pa je napadal on!« je ob koncu izjavil Lemond. Slednji je končno pobegnil le tri kilometre pred ciljem, takrat pa je Chi- appucci uresničil tisto, kar je na predvečer dejal: napredoval je s svojim ritmom do cilja ter... ohranil rumeno majico. Zaslužil je celo nekaj dragocenega časa nad Bugnom in Breukinkom, kar ga varuje pred presenečenji (Lemond je namreč razred zase). Praktično nemogoče je, da bo Chiappucci osvojil ta Tour, vendar pa je dokazal, da je eden "velikih" na tej dirki. Po vsej verjetnosti bo na koncu v Parizu osvojil drugo mesto, saj so ostali favoriti le predaleč na skupni lestvici. Lemond je namreč trenutno v etapah na kronometer nepremagljiv, Tour pa se bo praktično zaključil v soboto prav s tako etapo, ki je bila že lani usodna za Fignona. Takrat je namreč Lemond osvojil Tour le s 8" prednosti pred tem "antipatičnim" Francozom... Vrstni red 16. etape: L Indurain (Šp.) 7.04'38" s povprečno hitrostjo 30,379 km na uro; 2. Lemond (ZDA) po 6"; 3. Lejar-reta (Šp.) 15"; 4. Martinez Torres (Šp.) 59"; 5. Parra (Kol.) 118"; 6. Conti (It.) V24"; 7. Criguielion (Bel.) T36"; 8. Delgado (Šp.) 138"; 9. Boyer (Fr.) i.č.; 10. Delion (Fr.) 2'00"; 11. Chozas (Šp.) i.č.; 12. Philipot (Fr.) i.č.; 13. Hampsten (ZDA) 213"; 14. Chiappucci (It.) 2’25" itd. Lestvica: 1. Chiappucci (It.) 69.27'50'j 2. Lemond (ZDA) po 5"; 3. Delgado (Šp.) 3'42"; 4. Breukink (Niz.) 3'49"; 5. Lejarreta (Šp.) 5'29"; 6. Bugno (It.) 7'48"; 7. Cliozas (Šp.) 7'49"; 8. Criguelion (Bel.) 8'40"; 9. Hampsten (ZDA) 9'34"; 10. Pensec (Fr.) 1112"; 11. Parra (Kol.) 11'30"; 12. Alcala (Meh.) 1T48"; 13. Indurain (Šp.) 13'09" itd. MANILA — Na nedavnem medcon-skem šahovskem turnirju za naslednji ciklus boja za naslov svetovnega prvaka je zmagala... Mladost. Zmagovalca Gel-fand in Ivančuk, ki že sedaj zavzemata tretje mesto na svetovni šahovski lestvici (po Kasparovu in Karpovu seveda) imata 22 oz. 21 let in torej pred sabo bleščečo šahovsko kariero, svetla točka tega turnirja pa je prav gotovo nastop jugoslovanskih šahistov, ki so tokrat doživeli svoj preporod. Tridesetletni jugoslovanski velemojster Predrag Nikolič se je uvrstil med prvo enajsterico, kar seveda vodi v kandidatske dvoboje, za las pa nista uresničila svoj veliki sen Damljano-vič in Ljubojevič. Nikoliču je torej v tretje uspelo. Že pred tremi leti se mu je v Zagrebu izmuznila uvrstitev med kandidate le za pol točke, tokrat pa je igral naravnost divje odločno in borbeno. Oddal je le dva remija, ostalo pa je igral na vse ali nič, to pa se mu je še kako obrestovalo. Nikolič je tako tretji jugoslovanski ša-hist, ki se uvrsti v končnico boja za svetovni naslov, po Gligoriču, ki je bil med kandidati kar trikrat (zadnjič leta 1968, ko ga je tesno premagal takrat odlični Talj s 5,5:4,5), in Ivkovu, ki je bil le enkrat med kandidati, a je takoj zapustil prizorišče. Prav jugoslovanska šahista Damljano-vič in Ljubojevič sta prvi tragični figuri tega turnirja. Mladi Damljanovič je bil praktično cel turnir na začelju, uvrstitev pa se mu je izmuznila le v zadnjem kolu, Na ženskem svetovnem košarkarskem prvenstvu Jugoslovanke ugnale CSFR KUALA LUMPUR — Jugoslovanska ženska košarkarska reprezentanca nadaljuje z zmagovitimi nastopi na svetovnem prvenstvu. Včeraj je v prvem kolu polfinalne skupine premagala Češkoslovaško z rezultatom 81:66 (45:44). Kljub visoki zmagi pa trener Mihailo Vukovič ni bil povsem zadovoljen z igro svojih. Čehoslovakinje so bile vse do rezultata 55:55 trd oreh za »modre«, ki se morajo zahvaliti predvsem odličnemu centru Razi Mujanovič za zmago. Jugoslovanke se bodo danes v drugi tekmi srečale z Avstralkami. Po izločitvi iz polfinalne skupine je Italija v prvi tekmi tolažilne skupine doživela pekoč poraz. Po enem podaljšku jo je premagala »nizka« Japonska z 81:78 (35:40, 71:71). Najboljši v italijanskih vrstah sta bili Pollinijeva (23 točk) in Zanottoijeva (21). Danes bo Italija igrala proti Zairu. IZIDI: POLFINALNA SKUPINA A: Bolgarija - Kanada 65:61, ZDA - Kuba 87:78. LESTVICA: ZDA in Bolgarija 2 točki, Kanada in Kuba 0. POLFINALNA SKUPINA B: Jugoslavija - ČSFR 81:66, SZ - Avstralija 70:60. LESTVICA: Jugoslavija in SZ 2 točki, Avstralija in ČSFR 0. Velikanska zmeda slabe tri tedne pred začetkom 1. jugoslovanske zvezne lige Prvenstvo z 18, ali... 19 klubi? Le še slabe tri tedne je do štarta jugoslovanskega nogometnega prvenstva pa še vedno ni znano, ali bo v I. ligi igralo 18 ali 19 klubov, ali bo izpadlo Sarajevo ali Velež... Tudi po včerajšnjem srečanju Združenja prvoligašev, na katerem bi se bili morali domeniti o vodenju tekmovanja, ni še znano, kaj bo na to rekla Nogometna zveza Jugoslavije, katere konferenca bo konec tedna. Združenje prvoligašev je nekoč že vodilo tekmovanja, potem pa mu je znameniti Šajber zaradi afer odvzel to pristojnost. Ligaši bi zdaj radi po tujih zgledih uvedli institucijo »komisarja« s sedežem v Beogradu, eden izmed kandidatov za to vlogo pa je tudi Ljubljančan Peter Žagar, ki uživa v nogometni Jugoslaviji velik ugled. Nogometna zveza noče o tem niti slišati, zagrozila je celo z bojkotom sodnikov, toda združenje že ima rešitev tudi za tak primer: sodili naj bi sodniki iz sosednjih držav. Zmedo okrog tega, ali bo liga štela 18 ali 19 klubov ter Sarajevo ali Velež, je zakuhala NZJ, katere arbitraža je odločila, da naj bi Sarajevo in Dinamo (registrirana je bila z 0:3, ker je sodnik Petrovič med odmorom dobil v glavo pločevinko piva, izgrednika pa niso našli!) odigrala tekmo še enkrat. Če bi se to zgodilo, bi Sarajevo skoraj zanesljivo vknjižilo zmago in iz lige bi moral Velež. Mnenja v Jugoslaviji so deljena, čeprav je očitno, da tu ne more biti nobenega dvoma: izpasti mora Sarajevo. Toda to je vpliven klub, ki je bil dvakrat prvak. Funkcionarji NZJ so nemočni in zmedeni, generalni sekretar Ante Pavlovič si je celo zamislil tako »športno« rešitev, da bi prizadeta kluba (Sarajevo in Velež) odigrala novo tekmo na nevtralnem terenu. Medtem ko večina prvoligašev že igra tekme in se pripravlja doma in na tujem, pa vsi z veliko nestrpnostjo pričakujejo sejo predsedstva in konferenco NZJ konec tedna, ko bo beseda stekla tudi o Ivici Osimu. Ali bo ostal na krmilu tudi za bližnje kvalifikacije za EP ali pa bo odšel v tujino? Osim se še ni izjasnil, namignil pa je, da bo — če bo ostal — zahteval vse drugačne pogoje in trdno socialno varnost. Ivica Osim sicer še bojkotira časopisne novinarje in ne daje intervjujev, toda v nedeljo se je le pojavil pred TV kamerami in »globalno« razložil SP v Italiji. Med »mondiale« se je iztekel tudi prestopni rok, v katerem ni bilo sen- Generalni sekretar NZJ Pavlovič zacionalnih prestopov, če seveda odštejemo prestop prvega YU-zvezdnika Stojkoviča v Marseille. Ljubljanska Olimpija je izgubila Djukiča (Turčija) in Židana (Dinamo), mladi Novak, za katerega so se klubi najbolj pulili, pa je demonstrativno odšel k vojakom. Ljubljančani so dobili Komočarja, ki se je vrnil iz Dinama, povrhu pa še D. Bobana (znanega po slavnem bratu) in Topiča iz Dinama ter splitskega vratarja Varvodiča, od vojakov pa se je vrnil Vončina. Olimpija kar uspešno igra v Intertoto pokalu, v soboto bo v ZRN igrala z Bayerjem iz Uerdin-gna, ima pa celo možnost za prvo mesto v skupini. V seštevku pa bo Olimpija bržčas šibkejša kot v zadnji sezoni, ko sta igro »nosila« napadalna branilca Židan in Novak. Med velikimi ni bilo veliko sprememb. C. zvezda je ob Stojkoviču izgubila še Kanatlarovskega, izmed bolj znanih igralcev pa dobila le Jugoviča iz Rada. Trenerja Šekularca je zamenjal mlajši in sposobnejši Petrovič. Hajduk je dobil Koznikuja iz Prištine, še vedno pa se bori za mariborskega reprezentanta Baumana. Partizan se je okrepil ž Jokanovičem iz Vojvodine in Višnjičem iz Radničke-ga, novi trener pa je Miloš Milutinovič, mož zelo spornih kvalifikacij in sposobnosti. Dinamo je ob Židanu angažiral še Rečana Peršona in Titograj-čana Petroviča, kapetan Boban, ki je kaznovan, pa bi rad odšel v tujino, najraje v ZDA. Rijeka je s Peršonom veliko izgubila, angažirala pa je Pu-nišiča iz Niša in Nestoroviča iz Rada. (F. B.) Kaj razmišlja Anand? (AP) ko je remiziral z... Ljubojevičem. Damlja-novič je slovitega nasprotnika popolnoma nadigral, nato pa žrtvoval trdnjavo, misleč, da bo matiral nasprotnika, a se mu je ta izvil v remi. Vsekakor ima Damljanovič še dosti priložnosti pred sabo, čeprav se taka ne bo več tako hitro ponovila. Vsekakor moramo poudariti korekten boj med tema dvema jugoslovanskima šahistoma: kdor bi zmagal, bi se uvrstil med kandidate, remi pa bi izločil oba. In prav to se je zgodilo. Kaj pa Ljubojevič? Tokrat je igral še kar trezno, morda še preveč, saj je celo preveč zaupal v napake drugih, ki pa niso prišle. Ze dve desetletji najboljši jugoslovanski šahist se je udeležil že šest kandidatskih ciklusov in čeprav je bil dolga leta tretji šahist na svetu, se ni nikoli uvrstil med najboljše. Škoda, ker med te prav gotovo tudi spada. Kaj je dokazal ta medconski turnir? Da se hitro uveljavlja mlada garda, vendar pa nekateri starejši šahisti vseeno vztrajajo na svojih položajih. Zmagaovalca Gelfand in Ivančuk sta kljub mladosti že zelo uveljavljena šahista (menda bo treba nekoliko spremeniti teorijo, da šahist doseže svoj igralski višek med svojim 35. in 40. letom), največje presenečenje turnirja pa je komaj dvajsetletni indijski šahist Anand, ki je že osvojil mladinski svetovni naslov. Anglež Short je po igralskem stažu veteran, čeprav ima le 25 let, med najmlajše pa spada še 21. letni Dreev. Neverjetno se drži 60-letni »Železni Viktor« (Korčnoj), srednja generacija pa ima med kandidati kar pet zastopnikov (Nikolič 29, Dolmatov in Judasin 31, Sax 39 in Htibner 42 let). Končna lestvica: Gelfand, Ivančuk 9; Anand, Short 8,5; Dolmatov, Dreev, Hub-ner, Korčnoj, Nikolič, Sax in Judasin 8; Georgiev, Hjartarson, Damljanovič, Ehl-vest, Gurevič, Ljubojevič, Khalifman, Se-irawan, Širov 7,5; Arams, Džindžihašvili, De Firmian, Ftačik, Guljko, Rechlis, Spa-sov, Stohl 7; Adgestein, Illescas, Lautier, Lputjan, Marin, Miles, Sokolov, Sunye, Talj, Torre, Ivanovič 6,5; Čabrilo, Lobron, Peturson, Popovič, Rechels, Sparrgett, Ye, Zapata 6; Kamsky, Lin Ta, Portisch, Rogers, Smislov, Vaganjan 5,5; Arenciba, Chandler, Mascarinas, Van Riemsdijk 5; El Taher, Juarez 4; Afifi, Hmaid, Piaset-ski 3. Lepa dosežka motociklistov Primotor kluba na dirkališču v Monzi Solidna nastopa Kosmača in Brainija Na nedeljski izvenprvenstveni dirki v Monzi sta se odlično plasirala tekmovalca Primotor kluba Andrej Kosmač (aprilia 125) in Peter Braini (honda 600). Preizkušnja je bila dobra priložnost za trening, saj bo že to nedeljo v Monzi zaključna dirka za kvalifikacijo v finale italijanskega prvenstva Šport Production. Kosmač se je uvrstil na 22. mesto od skupno 130 prijavljenih tekmovalcev v tem razredu. Lahkota, s katero se mladi pilot prilagaja novim progam, je nedvomen dokaz njegove nadarjenosti za ta šport. Plasman je dosegel s pre- cejšnjo lahkoto, čeprav je v tej dirki izboljšal za celih 7 sekund čas, ki ga je dosegel na prejšnji preizkušnji v Monzi. Zasluga za to gre delno tudi spremstvu profesionalca Maria Rapotca, ki mu je za to dirko priredil motor. V razredu do 600 ccm Šport Produč-tion je tudi Peter Braini dosegel 22. mesto, čeprav je bil Goričan oškodovan in je za storjeno krivico vložil samim predstavnikom FMI uradno pritožbo. Braini je bil namreč »žrtev« absurdne napakeorganizatorjev, ki so dvema motociklistoma dodelili isto številko (19). Pri uradnih poskusnih vožnjah so se naši takoj zavedli napake in pravočasno obvestili direktorja dirke in kronometrsko službo, a zaman. Braini je bil tako primoran, da štarta iz zadnje vrste. Po štartu se je preril do 15. pozicije, vendar je moral nekaj krogov pred ciljem znižati ritem, ker so mu začele gume popuščati in ni hotel tvegati padca. Oba pilota imata vsekakor dobre možnosti, da na nedeljski dirki dosežeta plasman, ki bi jima omogočil uvrstitev v finale. D. K. Na sliki: Andrej Kosmač na svoji aprilii 125. Ob njem spremljevalec-mehanik Mario Rapotec ODBOJKARSKA KOMISIJA PRI ZSŠDI obvešča, da so še v teku vpisovanja za odbojkarski tečaj za začetnike, ki bo od 5. do 15. septembra 1990 na Stadjo-nu 1. maj v Trstu ( za mestne otroke) in v Športnem centru v Zgoniku (za otroke iz okolice). Zainteresirani se lahko prijavijo v uradu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304 ali pri matičnih društvih. ŠZ JADRAN obvešča, da bo tudi letos košarkarski tečaj v Pulju pri IBA (International Basketball Academy). Prva izmena (letniki od 73 do 76 od 19. do 26. 8., druga izmena (letniki 1977/78/79) od 26. 8. do 2. 9. 1990. Interesenti naj se telefonsko javijo na urad ZSŠDI, tel. 767304, v dopoldanskih urah. Smučarji kriške Mladine Resco od danes na poletnih pripravah Na osnovi programa smučarskega odseka Športnega društva Mladina Res