326
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Delegacija Ogerska obravnava pro račun skupnega državnega gospodarstva za leto I870* Avstrijska pa čaka sklepov Ogerskih, da jih potrdi al* premeni. Predlog, ki ste ga v obravnavo prejeli 0i ministerstva, kaže potrebščin 93 milijonov 348.704 gi^ od katerih (po 70%) spada na Avstrijo 65 milijo^ 344.093, na Ogersko (po 30%) pa le 28 milijonov in 4611 gold.
—   Predsednik Avstrijske delegacije Schmerling je v svojem začetnem govoru rekel, da sila je prim0~ rala Ercegovce in Bošnjake k ustaji ter s tem prip0-znal upravičenje upora, — grof Andrassy pa, ki Se je dal o iztočni politiki interpelovati po svojem ljub. ljencu nadškofu Haynaldu, je na prazno interpelacijo dal tudi prazen odgovor, iz katerega je bilo le to samo razvidno, da je grof Andrassy še zmirom vezan na ono „maršruto", o kateri je govoril pred 3 leti, in da se njegova politika o Bosni in Ercegovini suče v ruskem in nemškem kolobaru, ki hoče „ob enem ovco in volka" rešiti, kar pa nikakor ne bode mogoče. Dozdaj je a tem za Avstrijo najvažnejšem vprašanji najjasneje in najodličneje govoril edini cesar naš v svojem govoru do delegacij. — Državni zbor se začne 15. oktobra.
—  27. dne t. m. je nastal na tukajšnji borzi silen strah in popolna deruta zarad novic, ki jih je telegram ta dan   prinesel   iz Carigrada,   po katerem se
turška vlada tako postavlja proti Srbiji, kakor da bi bila zemlja turška, za katero se vnanje vlade ne smejo brigati. To kaže, da greben raste Turčiji in da se utegne vneti velik vojskini plamen.
Iz Turškega bojišča. Stanje 'se ni dosti predruga-čilo. Že zadnjič smo povedali, da diplomatični posredovalci niso nič opravili. Črnagora je še zmiraj mirna, le knez se je obrnil do Avstrijske vlade s prošnjo, naj bi mu poslala nekaj zdravnikov za ranjene vstajnike, kar jih je v Črnigori. Na to mu je poslala Avstrija tri zdravnike, ki so se prostovoljno za to oglasili, Dalmatinski deželni namestnik Rodie pa je dobil povelje, poslati v Črnogoro žita in druzega živeža. — V Srbiji ni solnce ne dež, dasiravno vedno oblačno. Zdaj je prišla na dan adresa skupščine do kneza, ki nikakor ni tako jalova, kakor so prvi telegrami poročali, marveč po nji vleče nekak vojskin veter, ker je povdarjano, da Srbski narod ne bo mogel mirno gledati, če narodi okoli vsi sučejo meče. Turčija bo poslala Srbiji nek ultimatum, v katerem zahteva odločen odgovor o tem, kaj misli Srbija storiti. Utegne se primeriti, da Turčija Srbom vojsko napove; potem bi se reč naglo presukala, ker bi Avstrija in Rusija stopili s svojo vojno na Turško zemljo. Zadnja je dala upornikom nekako spodbudo, naj se le čez zimo zdržć, potem se imajo nadjati gotove pomoči.
Na bojišči samem, namreč v Bosniji in Ercegovini , poje orožje. Ustajniki imajo v rokah do malega vso Ercegovino, izvzemši Mostar in Trebinje. Zadnje mesto oblega Ljubibratič z drugimi vodji vred, naš Hubmayer pa se je podal v vzhodno Bosnijo vredit ustajo. Turki se zelo bojč, da bi jim ustajniki ne pre-strigli zveze med Mostarom in Serajevem, ker povsod velikansko napredujejo vkljub turški divjosti. Turki so namreč povsod tepeni. V Bosni, kjer je vpor že sil* razširjen, se bojuje več Kranjskih mladenčev, „Narod je tedaj zelo ostrašil Ljubljančane z „izvirnim^ poročilom, da so Turčini vjeli nekega Mej a ca in česna, ranjenemu Kovačiču pa glavo odsekali. Al vse to ni res, ker vsi so še živi in zdravi pri vstajnikih.