Poštnina plačana v gotovini. Cena 23. - lir Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-(II. - tel. 3-62-7S Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto XI. - Štev. 28 Trst - Gorica, 12. julija 1957 Izhaja vsak petek Kdo bo novi Stalin: Hruščev ali Zukov? Toliko hvaljeno in opevano načelo »kolektivnega vodstva« je v Sovjetski zvezi pokopano. V sredo, 3. julija zvečer, je to povedal moskovski radio s tem, da je oddajal resolucijo Centralnega komitSja KF Sovjetske zveze, s katero so bili Molotov, Malenkov, Kaganovič in Šepilov, sami stari komunisti in dč-včerajšnji. stebri režima, izključeni iz Centralnega komiteja KP SZ. Obtožili so jih, da so ustvarili proti-partijski blok, da so se upirali izvajanju sklepov kongresa partije, politiki miroljubne koeksistence, o-miljenju mednarodne napetosti ter prijateljstvu SZ z vsemi narodi sveta. Vendar vse te lepe in visokodo-neče ‘besede ne morejo prikriti krutega dejstva, da je prišlo v borbi za oblast v Sovjetski zvezi do nove faze, ko se je Hruščev s podporo vojske, katero mu je zagotovil maršal Žukov, čutil .»dovolj močnega, da politično likvidira svoje osebne nasprotnike. Nobenega dvoma ni namreč, da imajo sedanja trenja v Kremlju predvsem osebni značaj, da je to borba klik, vse drugo so pa bolj gesla, ki naj to borbo pred javnostjo opravičijo s tem, da ji dajo drug, plemenitejši smoter. Prepričani smo, da bo že bližnja bodočnost to potrdila. Pravzaprav je vsaj do ene takšne izjave že prišlo. Sovjetska zveza je s posebno izjavo opozorila Zahod, naj si iz sedanjih dogodkov v Sovjetski zvezi ne dela nobenih utvar. Zunanja politika te komunistične velesile bo ostala takšna, kot je bila doslej. Vkljub temu, da je Centralni komite v svoji resoluciji obsodil omenjeno četvorico svojih članov tudi zaradi nasprotovanja politiki koeksistence in omiljenju mednarodne napetosti, so preostali sovjetski oblastniki prepričani, da je Sovjetska zveza v vseh teh vprašanjih že popustila do skrajnosti in da je zdaj vrsta na Združenih državah, Veliki Britaniji in Franciji, .da tudi one kaj prispevajo k utrditvi svetotvne-ga miru. Med jezikom, ki so ga sov; jetski diplomati govorili pred senzacionalno resolucijo Centralnega komiteja in po njej, torej ni nobene bistvene razlike. Obtožbe Besedilo resolucije Centralnega komiteja, katero je 3. julija zvečer prenašal moskovski radio, pravi, da so bjli vsi štirje izobčenci spoznani za krive, da so delovali proti sklepom XX. kongresa partije. Odstavljeni prvaki so ustvarili protipartij-sko skupino, ki se je »uprla sklepu, da bi partija izvajala leninistično načelo demokratičnega centralizma«. Ieključenci so se nadalje upirali reorganizaciji industrije, ustanavljanju gospodarskih svetov, ukinitvi obvezne oddaje kmetijskih pridelkov za kolektivne kmetovalce, ki te pridelke pridelujejo na'svoji individualni zemlji. Še hujša je obtožba, da so se Malenkov, Kaganovič in Molotov ostro postavili proti ukrepom, da bi se enkrat za vselej prenehalo s kultom osebnosti, da bi se odstranile vse kršitve revolucionarnih zakonov, ki so bile storjene, in da bi se uresničili takšni pogoji, ki bi ponavljanje podobnih kršitev preprečili. V zunanji politiki očita resolucija, posebno Molotovu, da je »kazal omejenost razgledanosti« in je, skupno z ostalimi člani skupine, »oviral zboljšanje odnosov z Jugoslavijo, sklenitev državne pgodbe z Avstrijo, normalizacijo odnosov z Japonsko. Prav tako se je uprl sklepu partije glede možnosti prepre-čitve vojne v SEDANJIH POGOJIH (podčrtalo ur.) in možnosti različnih poti v socializem. Pri vsem tem sta Molotova podpirala Kaganovič in v določenem številu primerov tudi Malenkov. Vsi štirje izobčenci so s svojim delovanjem zašli na pot frakciona- ške aktivnosti, kršili so partijski statut in sklepe X. kongresa glede enotnosti partije, ki jih je izdelal Lenin. Poročilo, ki ga je oddajal moskovski radio in so ga nato objavili časopisi, poudarja, da so člani »pro-tipartijske skupine« spričo soglasne obsodbe njihove aktivnosti priznali obstoj zarote proti vodilni liniji partije in so se obvezali, da bodo sprejeli kakršenkoli sklep, ki bi ga Centralni komite sprejel. Prav zaradi te obveze se Centralni komite ni poslužil skrajnega ukrepa in jih ni izključil iz partije, na kar bi bil po sklepih X. kongresa upravičen. Stalinski postopek Prvi vtis, ki ga vzbuja to, kar se je dogodilo v Moskvi, je, da so »protistalinisti« likvidirali svoje nasprotnike na popolnoma stalinski način. V notranji politiki Sovjetske zveze se torej ni veliko izpremenilo, manjka samo še obtožba vohunstva in velik proces, ki bi končal s smrtnimi obsodbami, pa bi bila slika popolna. Takšen proces sicer ni izključen, toda tudi brez njega so podani vsi elementi, ki opravičujejo pravkar omenjeno ugotovitev. Iz- ključencem ni dana niti najmanjša možnost, da bi se javno branili. Po nekaterih vesteh se celo priprti v lastnih hišah. Centralni komite jih je soglasno obsodil in izključil prav tako, kot se je to dogajalo pod Stalinom. Izobčenci so nadalje prav tako soglasno priznali svojo krivda in so vnaprej sprejeli vsako obsodbo, ki bi jo zmagovita partijska struja nad njimi izrekla. Tudi to spominja na obsojence, ki so na stalinovskih procesih skesano priznavali svoje grehe, a je pred dobrim letom dni prav Hruščev s svojim poročilom o Stalinovih grehih razkril, kako so bila ta priznanja izsiljena in izumetničena. Tudi danes nihče ne ve, kake je dejansko potekla seja Centralnega komiteja, na kateri so izključili tako stare in za komunistično stvar vsekakor zaslužne revolucionarje, kot sta še prav posebno Kaganovič in Molotov. Kaganovič je v najkri-tičnejšem razdobju, med drugo svetovno vojno, vodil sovjetsko gospodarstvo, Molotov pa je veliko let vodil sovjetsko zunanjo politiko, od junija 1953 pa je bil podpredsednik vlade in minister za državno kontrolo. Iz poljskih virov so se o poteku seje izvedele samo nekatere po- drobnosti. Izključena četvorica naj bi predstavljala dramatični vrh 33 ur trajajoče razprave v osrednjem partijskem odboru. Ostali so Molotova in njegovo strujo obsodili konservativizma. Obtožena struja naj bi s svojim zadržanjem povzročila tudi kirzi na Poljskem in Madžarskem. Četvorir-ca naj bi tudi organizirala protipar-tijske skupine po vsej Sovjetski zvezi. Molotov je ob podpori Kagjmo-viča in Šepilova izkoriščal vsa veleposlaništva v tujini ter samo zunanje ministrstvo za svojo osebno politiko. Tako sta že letai 1954 sabotirala zbližanje z Jugoslavijo, vendar je to preprečil Hruščev, ki se, je osebno podal v Beograd. Poleg tega naj bi Molotov baje metal polena pod noge sovjetski vladi v razorožitvenem vprašanju. Hruščev naj bi baje na seji priznal, da so na žalost resnične Dullesove trditve, da je Sovjetska zveza več mesecev sabotirala razorožitvena pogajanja. Tega pa ni delala vlada, temveč skupina Molotov, Kaganovič in Šepilov. Malenkova je Hruščev na seji izrecno obtožil, da se je u-piral decentralizaciji kmetijstva in industrije. Po istem poročilu so obtoženci vsemu temu sprva ugovarjali. 28. Slovenske Sole pred senatom Ali bo res ostalo vse samo pri gluhih ušesih in zakrknjeni slepoti ? Danes teden se je razvedelo, da je bil senatu predložen načrt zakona za ureditev slovenskega šolstva na Tržaškem in Gorit škem. Po prvih dvomih, ali je načrt kaj spremenjen, in ali je vlada pri njegovi končni redak* ciji sploh kaj upoštevala želje, ki so jih medtem izrekli pripada niki slovenske narodnostne manjšine v Italiji, so že nasledi nji dan prispele vesti, da je za* konski načrt ostal prav tak, kas kor je bil tedaj, ko so preko svo* jih organizacij proti njemu soglasno protestirali vsi v Italiji živeči primorski Slovenci. Prva in priznano upravičena reakcija prizadetih državljanov je torej v Rimu naletela na gluha ušesa. To je prva bridka resnica. Takratni prosvetni minister, so* cialni demokrat Rossi, je sicer obljubil, da bo zakonski načrt popravljen, ni pa storil ničesar. To se je šepetalo sicer še pred vladno krizo, končno potrdilo te domneve pa lahko vidimo v tem, da je nespremenjeni zakonski o* snutek zdaj predložen par/a* mentu. S tem je prišlo na vrsto drugo in v tej zadevi odločilno vprat šanje: Ali bosta tudi senat in poslanska zbornica ostala glede slovenskih zahtev pri istem odt klonilnem stališču? O zakonskem osnutku bosta, kakor običajno, najprej razprav* Ijali pristojni komisiji obeh dot mov parlamenta. Obe komisiji imata poleg drugih spomenic pred seboj tudi dokument s prh pombami in izpreminjevalnimi predlogi sindikata tržaških in goriških šolnikov, katerega je podpisalo nad 30 slovenskih ort ganizacij. Kdor hoče biti obve* ščen, ima torej gradiva dovolj na razpolago. Če že pri set stavi jan ju zakona niso poslušali nobenega Slovenca, upajmo da se bodo vsaj parlamentarci pot zanimali, kaj menijo o tem tako važnem zakonu državljani slot venske narodnosti, katerih šob stvo naj bi novi zakon urejal, in se jih zato tudi najbolj tiče. Na osnovi svoječasne oblju* be, ki jo je dal tedanji prosvetni minister Rossi, sta v zvezi s predstoječo razpravo o zakont skem osnutku za ureditev slot venskih šol, odpotovala v Rim prof. Andrej Budal in prof. Rat do Bednarik, prvi kot delegat Sindikata slovenskih šolnikov na Tržaškem ozemlju, drugi kot delegat Sindikata slovenskih šob nikov v Goriški pokrajini. Minit ster Rossi je namreč zagotovil, da bodo slovenski šolniki še pred sprejetjem zakona na met rodajnih mestih lahko razložili svoje pomisleke in ugovore. Sedaj, ko je osnutek že pred parlamentarnimi komisijami, bo* sta torej delegata poskusila prit 0,00063 1'NZEN'IR HRUSCEV: »VEN S STALINSKIMI STORI!« ti v stik s poklicanimi osebami. Je pa to že dvanajsta ura. Po prijaznem sprejemu pri ministru Rossiju so namreč slovenski šob niki upravičeno pričakovali, da se bo prosvetno ministrstvo pot služilo njihovega sodelovanja že pred dokončno redakcijo zakont skega osnutka o slovenskih šot lah. Zdaj, ko je osnutek prišel v parlament tak, kakršen jejbil, je to seveda izzvalo presenečet nje, in to neljubo, veliko preset nečenje. Lahko rečemo, da smo primort ski Slovenci napravili glede tega zakona vse, kar je bilo v naši moči in obenem zakonsko rnožt no ter dopustno. Povedali smo, kaj nas boli; poudarili smo, da bi zakon, ki ne bi ustrezal demo* kratičnim načelom italijanske ut stave in v njej priznanim pravit cam manjšine, škodoval ugledu italijanske demokracije in bi prav gotovo ne prispeval k nor* malizaciji razmer in utrditvi zat dovoljstva v mešanih obmejnih predelih. Zaradi tega smo nastot pili proti načelu, da bi slovenske šole z vključitvijo slovenskih vzporednic v italijanske zavode in šole izgubile še tisto malo sat mostojnosti, ki so jo doslej užit vale, itd. Ne vemo v koliko in ali so se na prvi seji Mešane jugoslovant skOtitalijanske komisije v Rimu sploh dotaknili vprašanja slot venskega šolstva v Italiji. Če nit so, potem je to bila velika napat ka. Kakor smo v našem listu že enkrat poudarili, zakonski osnut tek, ki ga je vlada zdaj predlo* žila parlamentu, deloma ne sot glasa in celo nasprotuje določb lom Londonskega sporazuma in priloženega Manjšinskega statut ta. Če bo zakon enkrat izšel, bo tudi za vse diplomatske proteste prepozno. * Tako bo zdaj parlament razt pravljala o za nas življenjsko važni ureditvi šolstva. Videli bot mo, ali bo pri tem zmagala dr* žavniška širokopoteznost in rat zumevanje ali pa ozkosrčnost. junija pa so končno priznali, da so se hote ali nehote trudili za okrepitev osebnega položaja v partiji ter za osvojitev oblasti po protipartij-skem postopku. Gotovo pa je, da bodo padcu štirih sledili še padci cele vrste drugih osebnosti, saj gre za skupino, ki je pri vseli privržencih Stalinove struje nedvomno imela velik ugled ter je lahko računala na široko podporo. Dva takšna človeka, Pjervuhin in Saburov, sta že izgubila svoji mesti ministrskih podpredsednikov v sovjetski vladi. Prav to dejstvo širše opore zna prisiliti Hruščeva, da poseže v tej borbi po hujših, zastraševalnih sredstvih ter res zavlada tako, kot Stalin, t. j., da postavi svoje nasprotnike pred zid ali pa jih pošlje' na vislice. Posledice Borba za oblast v Sovjetski zvezi še ni zaključena. Prvič se še ne more dokončno reči, da je struja Molotov - Kaganovič - Malenkov dokončno premagana. A tudi v kolikor bi to obstalo, je iz sedanje tekme s tem izločen samo en partner. Zmagovalca sta namreč trenutno dva: Hruščev s svojimi prijatelji in maršal Žukov kot predstavnik vojske. Danes je še težko reči, kdo izmed teh dveh se bo zadnji smejal. Sovjetski radio, tisk in seveda zmagoviti sovjetski politiki, kakor ■tudi vojaki so začeli silovito gonjo, s katero razlagajo ljudstvu, zakaj so protipartijsko skupino izključili iz vodstva stranke. Najdelj je pri tem šel Hruščev. V svojem govoru, ki ga je imel v Leningradu na proslavi 250. obletniee ustanovitve tega mesta, je obtožil Malenkova tudi odgovornosti pri tako imenovani »leningrajski zadevi«. Pod tem naslovom se skriva najbolj krvava čistka v zgodovini Sovjetske zveze, ki jo je po smrti Ždanova, leta 1948, naročil Stalin, organiziral pa Malenkov. Ta epuracija je prizadela tudi mnoge pristaše sedanjega tajnika sovjetske KP, Hruščeva, ki so takrat izgubili življenje. Zaradi takratnih nezakonitosti so po smrti Stalina že obsodili na smrt mnoge odgovorne osebe in ni izključeno, da čaka kaj takega tudi Malenkova. Oblasti so izdale tudi že nekaj ukrepov, s katerimi skušajo prepričati ljudstv, da je šlo res za stvarna nesoglasja, ne pa za osebne vplive in položaje. Tako so med drugim odpravili obvezno oddajo kmetijskih pridelkov članov kolektivnih posestev. Sovjetskemu ljudstvu zna torej zmaga zmernejše struje prinesti nekaj olajšanja. S posebnim zadoščenjem so sprejeli vest o izključitvi štirih prrva-kov sovjetske KP v Beogradu. To je razumljivo, kajti Molotov je bil eden izmed glavnih Titovih nasprotnikov. V splošnem se pričakuje, da se bo Jugoslavija zdaj še bolj približala Sovjetski zvezi. Zahodni komentatorji so v svojih napovedovanjih previdni, pa tudi različni. V splošnem so v prvem trenutku priznavali, da predstavlja sprememba v vodstvu Sovjetske zveze veliko zmago svobodoljubnejše notranje in zunanje politike, nakar so pa kmalu sledili manj optimistični komentarji, med katere je treba šteti tudi sodbo angleškega »Manchester Guardiana«, ki meni, da moskovska čistka pomeni povratek k tiraniji, pri čemer je še veliko vprašanje, ali bo Hruščev lahko obdržal vajeti v svojih rokah. Podobnega mnenja-je tudi»Times«. Po njegovi sodbi stalinovei niso v Sovjetski zvezi samo v državnem vodstvu, temveč jih je veliko tudi v sami partijski bazi. Likvidacija prvakov dokazuje, da Hruščev ni našel poti do večje svobode brez o-slabitve železnega partijskega nadzorstva. G GOSPODARSTVO Julija je bil v Gorici cirkus Togni. Predstave so se vršile skozi tri dni. Zverine, klovni, akrobacije itd. M} >. > »- r 'iij, «|b * Pretekli teden se je odigrala v Moskvi pa predstava vaditeljev komunističnega cirkusa Hruščev, Bulganin in družba. Obtožbe izdajstva komunistične linije, protiljudskih koristi in poizkusa zavratnega strmoglavljenja obstoječega vodstva ter nespoštovanje in nepokorščina sklepom XX. kongresa sovjetske komunistične partije. Ne samo; ampak tudi to: nespoštovanje in ne izvrševanje sklepa za dvig življenjske ravni ljudstev Sovjetske zveze! Odtod izključitev iz vrhovnega vodstva sojetske komunistične vlade raznih mogotcev, kot so Molotov, Kaganovič, Malenkov, Sepilov in drugi. Zdaj pa divje besnenje in kričanje Hru-ščeva, Bulganina, komunističnih listov s »Pravdo« na čelu in cele armade agitatorjev proti Molotovu, Malenkovu, Kaganovi-ču, Sepilovu in drugim. Skratka: vsi štirje, in drugi manj vidni izključeni »tovariša« so kar naenkrat postali čez noč sovražniki »številka eden« sovjetske komunistične partije, revolucije, sovjetske vlade in koristi ljudstva. Ne le to, ampak Malenkov je sedaj odgovoren za »dogodke v Leningradu leta 1949« ko so pod očitkom »izdajstva« in temu doslednim terorjem padle številne glave komunističnih mogotcev. Do preteklega ledna je Malenkov bil ‘o-liko čist in nedolžen ter vreden, da sedi na visokem stolu najvisje oblasti Zveze sovjetskih republik. Zdaj ga je Hrušcev razkrinkal in prikazal v luči zločinca okrvavljenih' rok, krvavega terorja in pokola nedolžnih le-lingrajskih komunističnih prvakov in voditeljev. Lani smo slišali, kako je teroriziral in pobijal prvi moloh Zveze sovjetskih republik Stalin in smo si pred nezaslišnimi grozodejstvi stavili vprašanje: Zakaj ga niso prej ubili? Zakaj mu niso grozodejstev preprečili vršiti in kdo so bili njegovi pomočniki. Rekli smo si, da so bili njegovi pomočniki in, torej, z njim soodgovorni vsi tisti, ki so bili z njim v vodstvu. Omenili smo, da je fcil Hrušcev tisti, ki je »krotil« U-krajino in Ukrajince, kjer je napravil red s terorjem, to je s prelivanjem krvi in ustrahovanjem. Odgovora nam lani niso dali niti Hru-ščev niti njegovi »tovariši«. Smatrali so za bolj umestno molčati. — Pred kratkim se je šušljalo, da so Stalina zadavili, ko je predlagal, naj se spravijo vsi Židje v Sibirijo, v nekako taborišče. In zopet je nastalo vprašanje, zakaj ga niso zadavili že prej, ob priliki drugih zločinov. No, zdaj vemo, da so na vrsti Malenkov, Molotov, Kaganovič, Šepilov in drugi. Vprašanje je le, ali jih bodo formalno obtožili, sodili in ustrelili, ali pa ne! Nekatere komunistične sekcije so po starem običaju že zagnale proti njim obtožbo izdajstva z zahtevo, da se obsodijo na smrt. Toda 'te sekcije niso dobro razumele nove Hruščeve »demokracije«, ki menda ne misli ravno točno po starem načinu, • po stari metodi obsojanja in ubivanja. Vsaj zaenkrat ne, ker upa na ukrotitev svojih nasprotnikov, ljudi, ki so mu na poti, le z »demokracijo« kot jo on pojmuje: izgnati nasprotnike iz vodstva, jih dolžiti najhujših komunističnih grehov in zločinov, nagnati proti njim vse ljudstvo in ves tisk. Skratka: izolirati jih in dali jim življenje v stalni nevarnosti za obsodbo in smrt . Dovoliti jim kak zagovor ne, ker Hru-ščeva komunistična »demokracija« kaj takega ne pozna. Ona pozna še vedno samo tako zvano lastno kritiko, to je enostavno priznanje tistega, ikar jim Hruščev, uradni najvišji predstavnik partije, očita. Kesanje, sprejemanje posledic in komec. Smo pač vedno pri starem, ali skoro pri starem, ker zaenkrat niso Malcnkoiva, Molotova in »tovarišev« še zaprli, jih obsodili in usmrtili. Vprašanje je zdaj: kaj pa nastane, če se bodo Malenkov, Molotov, Kaganovič, šepilov in drugi poslužili- zapadne »demokracije« in se jeli braniti odnosno očitali razne zločine tudi Hruščevu in njegovim do sedaj že zvestim in vrednim sotrudnikom! ? Naš zaključek je danes sledeči: graditi na zločinu je nejiogoče in kdor kljuje t£-mu ! na, zločinu nekaj gradi, se mu stavba prej ali slej poruši. V Moskvi se volkovi trgajo med seboj, ker ne znajo najti prave demokracije, kot bi jim bila potrebna, da se ubijajo med seboj, kot je bila navada pod Stalinom. 1 . . ". Vendar jim do ljudstva, ki ni komunistično, ni prav nič mar, kako živi in trpi. Njim je le za to: da se ohranijo na oblasti, tudi iz zločinom. Za slovensko otroško kolonijo Občinski odbor je na seji v torek 9. t. m. sklenil odpreti tri počitniške kolonije za otroke ubožnih družin in sicer v zavodu »Lenassi«, v vrtcu ul. Don Bosco in na Rojcah. Nobene kolonije ni odbor sklenil odpreti za slovenske otroke in menda čaka, da vidi ali in koliko slovenskih otrok se vpiše za omenjene tri kolonije. Toda tako ravnanje se nam ne zdi pravilno, ker bi odbor moral odrediti posebno kolonijo za slovenske otroke in vabiti slovenske družine, naj svoje otroke vpišejo. Na vsak nainjl in kljub takemu ravnanju občinskega odbora, naj starši zahtevajo pri učiteljih in učiteljicah svojih otrok, da se odpre posebna slovenska kolonija. Komaj 24 ur po objavi »žehte« v CK boljševiške partije, so v Moskvi uradno sporočili, da odhaja v Prago posebna partijska in vladna delegacija pod vodstvom Hruščeva in Bul-ganina. Da bi si svetovna javnost tega romanja ne tolmačila kot ponovitev »žehte« tudi na Češkoslovaškem, je Hruščev ob svojem prestopu češkoslovaškega državnega ozemlja zagotovil, da na Češkem ne bo maščevalnih ukrepov. Hruščevo in Bulganinovo romanje v Prago poteka le nekaj tednov po končani seji češkoslovaškega CK partije, na kateri so češki stalinovci naravnost izzivalno poveličevali Stalinovo dediščino in z vsemi registri pobijali revizionistična stremljenja ostalih komunističnih partij po vsem svetu. Prav posebno ostro so se praški stalinovci petelinili proti Mao Tse-tumgu in njegovim '»sta cvetočim rožicam«. Pri tem niso pozabili zatrditi, da med cvetjem bohotno uspeva tudi.plevel. Kljub glasnemu zatrjevanju Hruščeva, da ne prinaša na Češko biča in palice, je vendar zelo verjetno, da bosta kremeljska rogovileža zgrabila za jezike praške stalinovske žlobudravce in jih ostro pokarala, da so sklepe XX. kongresa boljševiške partije enostavno sabotirali. Končno pa je razumljivo, da so se praški komunisti pač pokorili Molotovu, Malenkovu in Kaganoviču v prepričanju, da je Hruščevu za vedno odklenkalo. In kakor vse kaže je bil v drugi polovici junija Hruščev z obilnim trebuhom in zajetnim ozadjem že izven sedala glavnega tajnika boljševiške partije in se je prav v zadnjem trenutku uspešno prigrabil spet na sedalo. Komunistični poglavarji po vseh deželah pa so hazarderji par exeel-lence, in kdor stavi na pogrešno karto, je brez milosti izgubljen. Vendar v češkem primeru verjetno »žehta« ne bo takoj delovala. Vsi glavni stalinovci brez izjeme so se obema kremeljskima romarjama že do tal poklonili. »Rude Pravo«, glasilo čeških komunistov pa je napisalo, da je bila partija vedno »najzvestejša in najzanesljivejša zaveznica boljševiške partije.« Verjetno pa je tudi, da bodo morali itudi na Češkem (najti ,potrebnega grešnega kozla, ker samo s takimi ukrepi je mogoče ljudskim množicam dokazati, da je nova dogma na strani močnejših. Dobro obveščeni krogi mislijo, da bo grešni kozel /graditelj Stalinovega spomenika v obiskal Pretekli petek 5. t. m., na praznik v. Cirila in Metoda, je goriški prefekt obiskal Doberdob, kjer se je ustavil na županstvu in se obširno in podrobno zanimal za vsa . vprašanja, zlasti najbolj nujna in pereča, ki zadevajo občino. jpjjj i' j f$gf Hi! Ut h« !i > ■! *> Zupan je 'prikazal prefektu nujno potrebo, da se občini nakažejo že obljubljeni zneski za zgraditev šole v Jamljah in za obnovo in razširitev vodovoda, za novo pokopališče v Dolu in drugo. Zraven tega pa je bila prikazana gospodu prefektu še zadeva asfaltiranja glavne ceste skozi vas, ki zajema vedno več motornega prometa. Stroškov za asfaltiranje seveda ne more nositi doberdobska občina, nosi pa jih lahko provinca. Nadalje se je prefekt še bolj od blizu seznanil z vprašanjem odvzema pašnikov našim kmetovalcem zaradi vojaških namenov in potreb. Prefekt je obljubil svojo pomoč v vseh zdevah, seveda v kolikor jo bo mogel sam nuditi ali pa od višje pristojne oblasti doseči. Kot prvi učinek prefektovega obiska pravijo, da je bila njegova odreditev, da se prostori županstva olepšajo in okrasijo z novimi premičninami. Delovanje Rdečega križa V preteklem šolskem letu od oktobra 1956 do maja 1957 je bito v okviru zanimanja Rdečega križa za šolsko mladino zdravniško pregledanih 1947 učencev in dijakov, od teh 1017 dečkov in 930 deklic. Pragi, Vaclav Kopecky, ki deset let vodi praško komunistično propagandno v ministrstvo in ki je prvi hitel sovjetskima romarjema naspro-.ti. Prav ta trdoglavi stalinovec j-e bil tisti, ki je na zadnji seji CK z vso odločnostjo zahteval ponovno ustoličenje stalinizma na Češkoslovaškem. Ali pa se bo ta v doglednem času prekucnil skozi okno — kakor je to navada v Pragi —, še ni povsem gotovo. Seja občinskega sveta Y četrtek ponoči 4. it. m, se je .zopet vršila seja goriškega občinskega isveto, na kateri so svetovalci enoglasno sprejeli resolucijo za p&daljšanje veljavnosti zakona o prostem -pasu Ozona Iranca) do 31. decembra 1966 in po 'možnosti tza raztegnitev njenega okvira na vse ozemlje garaške občine, kot. stoji v predlogu Sa-ragatovih socialistov. Po odobritvi nekaterih točk,. nanaša>-jočih se na razsvetljavo ulic, postavitve služnostne pravice na nekem kratkem pasu pri iPevmici, po katerem teče napeljava .novega vodovoda, in imenovanje občinskega zastopnika y ikomitsijo, (ki u- LICEJ: Izid 'klasične mature je sledeči: Maturiralo je devet kandidatov. Izdelala sta COLJA Josip in ČERNIČ Ivan. En kandidat je tekom izpitov (zarodi bolezni izostal, dva sta zavrnjena, štirje pa imajo popravljalne izpite v jeseni. UČITELJIŠČE: K usposobi jemostnemu izipitu na učiteljišču se. je predstavilo 23 kandidatov. Usposobljeni, pa sta samo GRUDINA I-vamika in LAVRENČIČ Mairija. Sest kandidatov je zavrnjenih, a sedemnajst jih ima popravljalne izpite v jeseni. Čemu tako slabo Goričami smo nad izidom ’ mature na liceju in še bolj na učiteljišču naravnost obstrmelii. Taikegai poraza (izid moramo namreč toka imenovati!) nismo niti od' daleč pričakovali. Vemo, da se mladina danes splošno malo Mči, ter ijemlje šolo zelo neres.no in j.i posveča le .malo časa. Zato gre v .prvi vrsti krivda mladimi sami, ki naj' ne misli, da je vsitop v življenje lahek in 'podoben onim paklicom, ki zahtevajo samo obrtmico iza trgovanje ali spričevalo mojstra za izvrševanje kake obrti. Visoke službe in učiteljevanje (ter prosti poklici zahtevajo danes ibodj kolt 'kdajkoli večjo .pripravljenost ta izredne zmožnosti, da je človek-raaumnik kos veliki iteikmi im kankureinoi za službo ta za prosti poklic. 'Treba je 'korakati s časom in (njegovimi 'zahtevami! Ni pa rečeno, da je krivda samo na mladini, kajti mladino mora nekdo pripraviti k zrelostnemu in usposobi j enostnemu izpitu. Ne bomo obravnavali na dolgo in ši- NlA NJIVI - - '“'dor je sejal pozno ko-19’zo, »činkvantin«, bo sedaj čas za ple-te.v in pozneje, 7a osipavan^e. Važno je, da. pred otipavanjem r*e potrosimo preveč. dušičnaitega gnojila, ker bi v takem slučaju 'iinkvantin predolgo raste! in ne dozoreval' do.čaiia, k« .je vreme, še ..toplo, in bi mu pozneje morebitna slana' škodo-valau Kot dujičnato gnojilo je cib .tem toplem času najbolj primeren čilski soliter, ker apneni nitrat se toopi. že v vreči'. Primerna količina tega gnojila na 1.000 kvadratnih metrov je 10 - 15 kg. 'Ob (Sedanjem vročem vremenu bo gotovo napadala rja. fižol, zato moramo fižol poškropiti * 1-odstotno brozgo modre galice in apna ali z 1-odst. prahom Caf-far.0 ali pa 200 gramov prahu Aspor na 100 litrov vode. Vedeti moramo, da rjo na fižolu .samo preprečimo in ne ozdravimo. . V . SADOVNJAKIH 'IN VINOGRADIH moramo vso travo odstraniti s tem, da ;o pokosimo, da tako preprečimo, izhlapevanje vlage iz zemlje. Seveda moramo tudi trtam is drevju zemljo zrahljati bodisi a okopavanjem, oranjem ali s kakim okopalnikom. Zadostuje, da zemljo .preiahljamo. kakih 10 centimetrov globoko in da jo čimbolj zdrobimo, ker čimbolj zemljo zdrobimo, tembolj preprečimo izhlapevanje vode iz. spodnjih plasti. To delo moramo opraviti čimprej. in ne čakati, da bo .zemlja postaja trda, ker posušena ta bi v tem slučaju le .težko odpravili omenjeno delo. Za to delo so v prodaji razne vrste okopalnikov (mfresa-trice«), ki jih dobimo v kmetijskih konzorcijih. S takim strojem opravimo delo hit.ro in temeljito. Morali bi se. več kmetov skupaj (zediniti za nakup takega pre- pravlja denar ustanove »Matilde Vollat«, ter nakazila 50.000 lir zavodu .»Oddane Lenassi« v počastitev 'Spomina pok. prof. (Digianantonia, se je mastni, svet precej dclgo časa ustavil na točki, ki je predvidevala, da 'bo županstvo dalo v .najem vzdrževanje okoliških ipoti, namesto da bi jih1 sama' vzdrževala.. Odbor je trdil, da bi vzdrževanje teh pati v lastni režiji stalo mnogo več. Zasebna podjetja pa., da so pripravljena prevzeti vzdrževanje -za 11 milijonov lir na teto.- Po dolgi debati in z ozirom na razne občini ugodne pogoje najemniške pogodbe ter na dejstvo, da gre za triletni poizkus tatega načir ina vzdrževanja omenjenih poti, je svet tudi to tačko odobril. (Proti pa so glasovali 'Saragatovi socialisti, medtem ko so se komunisti glasovanja vzdržali. .Svet je odobrili predlog odbora, da se popravi vojašnica v ul. Santa Chiara, ki služi policiji. Stroški, bodo znašali 3 milijone 800 tisoč lir, toda vlada bo plačevala 3,980.000 lir letne .najemnine, namesto 1,440.000 kot do sedaj. !Naj omenimo še to, da je uvodoma župan odgovoril monarhistu Pedroniju, da mu nima kaj reči .o proslavi 16. septembra, to je desete obletnice zopetnega prevzema izvrševanja italijanske oblasti v Gorici. Socialističnemu svetovalcu Piz-ziuIhu pa je župan odgovoril na stavljeno vprašanje, da županstvo ne misli uvesti zelenjadnega trga na debelo v Standrežu. ■roko tega vprašanja, ker inOčemo nikogar žaliti, nikogar podcenjevati, skratka;: nobenemu delati očitne krivice. Toda izidi stoje .pred nami očitajoči' ta nevarno grozeči. Vsak, kdor razume, naj dobro pomisli in premisli, ali je pri njem in sploh v šoli bilo vse v redu. Posebno zdaj1, ko stojimo pred uzakonitvijo naših šol na 'način, ki .ga poznamo ta ki menimo, da nam dela veliko krivico. Sedemnajst učiteljiščniko.v se bo zopet predstavilo k izpitom v jeseni, nekateri samo zaradi 'latinščine!. Ali pa' je ta predmet tako zelo važen :za bodoče učitelje? Ne, ni važen. Latinščina na učiteljišču je muhavost fašističnih šolskih reforma^-tor je v in bi že bil čas, da rjo odpravijo! Naj too že kakorkoli, vsem kandida.-tom iz liceja in učiteljišča, kii se bodo vrinili k :i;zpi(tomx jeseni, želimo vso srečo! V ostalem pa smo 'dolžni prikazati dvojno mera višjih pristojnih šolskih o-blasti kar zadeva slovenske .šole. Vise izpitne komisije na slovenskih šolah v Trstu sestavljajo namreč izključno samo slovenski profesorji, od predsednikov do .profesorjev. Zakaj se tako ne .ravna tudi pri 'nas na Goriškem, kamor rar j*t Imenujejo predsednike in tudi nekatere profesorje iz notranjščine? Ne tožimo, da so ti predsedniki in profesorji iz notranjščine slovenski šoli ■nenaklonjetni, ali da se na njej ne znajdejo. Nasprotno, vemo, da gre- iza visoko učene gospode, ki razumejo itudi slovenščino in so pravi slavisti. Ml tožimo .zagradi dvone mere kot toke, ker menimo, 'da (bi za slovenske (šole, na primer liceja in učiteljišča, zadostovala za Trst ta Gorico lahko tudi ena sama -komisija. S tem bi bilo ravnanje enotno, država .pa bi na (Stroških nekaj prihranile. mo tudi za druga dela, kakor brananje, osipavanje itd. V KLETI — Ob sedanji visoki toploti j,e nevarnost, da se vinai, ki miso iprav dobro povrela>.in .tudi vsa še tako .dobro ohranjena vina, skisajo, če z vinom ne ravnamo pravilno. Predvsem, morajo .biti sodi vedno polni. Kisanje preprečimo (tudi s (tem, da dodamo na 100 litrov vina po eno kocko enososine, katero dobimo v prodaji' v vseh kmetijskih konzorcijih ter v tvrdki »Vinoag.rar.ia« v Gorici. Kis je bolezen, ki se ne da ozdraviti. Le če je kisanje fcomaji začetno odpravil mo izačas n o kislino s tem, da primešamo takemu vinu po 50- 100 gramov prahu '».Sanavin«. Kislina bo s tem le začasno odpravljena in se čez nekaj tednov zopet pojavi. Zato moramo .tako vino čimprej. raizpečati. V VINOGRADU moramo paziti na morebitni pojav plesnobe (oidium) na grozdju, ki se lahko pojavi ob sedamjem .soparnem vremenu. Da. preprečimo ple-smobo, moramoo grozdijel ptožveplati na rahlo ob jutranjih ali večernih hladnih urah. Žveplu dodamo tudi 10 - 20 odstotkov prahu Caffairo, da- s tem preprečimo pojav peronospore na jagodih, kar je vidljivo v .tem, da napadene jagode počrnijo ta odpadejo. V ta namen lahko rabimo tudi samo tako imenovano bakreno žveplo (»zolfo ramato«), 'ki mu seveda ne primešamo prahu Caffaror. (Nadaljevanje prihodnjič) VESTI IZ SOVODENJ V četrtek, dne 4. t. m. se je v Gorici, na križišču ul. Baiamomti na Sem-peterski cesti zgodila težka prometna nesreča, ki je zahtevala smrt mlade žene, komaj 19 dni poročene Karmele Pete.jan por. Tomšič. 'S svojim motornim .kolesom je zadela v tovorni avto. Sunek je bil tako-močan, da je že po nekaj' urah umrla v bolnišnici. Pokojna Karmela je bila dobrosrčna in delavna žena ter spoštovana od vse vasi, zato je njena tragična smrt odjeknila v sr.cih vseh vaščanov. .Bila je zvesta članica dekliškega* krožka. Ni bilo cerkvene slovesnosti, da ne bi pomagale, pri okraševanju cerkve in spletanju vencev. Pri tem delu je bita zelo spretna, ker je bila tudi pridna vrtnarica. Njena nova sezidane, hiša je bila vsa v cvetju. Dan pogreba, ki je ibil v soboto popoldne, je bil nekak žalni praznik vse vasi lin bližnje okolice. Lep nagovor v cerkvi je imel naš č. g. župnik, ki je vodil, tudi pogreib v 'spremstvu č. g. Breclja, župnika v Doberdobu. Zalostinke ji je pel združeni domači pevski zbor. Draga Karmela! Dokončala si: svojo mlado življenjsko pot, a .pustila si v brezmejni žalosti tvojega dragega 'Soproga Vktorja ter starše lin vse sorodnike, ki jim ob tej težki izgubi izražamo iskreno sočutje in globriko sožalje. Temu sožalju se ipridružuje tudi odbor Kmečke delavske .zveze in goriško poduredništvo »Demokracije«. Osebni obmejni promet n juniju iNa goriškem področju je v juniju odšlo v Jugoslavijo 24.074 italijanskih državljanov s propustnico, v Italijo je prišlo pa 51.780 Jugoslovanov. Največ takih prehodov so seveda zabeležili na, prelazu pri Rdeči hiši v Gorici in sicer 15.348 oseb iz Jugoslavije v Italijo in 9.385 obratno. S potnim listom je šlo v Jugoslavijo 1.498 italijanskih državljanov, v Italijo je prišlo pa 1.504 Jugoslovanov. Nadalje je skozi obmejni prelaz pri Rdeči hiši prišlo v Italijo 1.225 tujcev, odšlo pa 1.112. Vpoklic rezervistov Ministrstvo za vojsko je odredilo vpoklicati nekatere vrste rezervistov, ki se bodo morali .predstaviti k edinieam po-strojenim na Beneškem, (Veneto). Vpoklic ima značaj začasnosti zaradi vežbanja. Nova telefonska govorilnica v Steverjanu Družba TELVE je pretekli teden sporočila, da bo postavila novo telefonsko govorilnico v Steverjanu in sicer v kraju Bukovje. Da bi se to zgodilo v najkrajšem času. Da ne bo treba za vsako malenkostno sporočilo, ali poizvedbo osebno v mesto, ali drugam, nam bo služil telefon za vsako tako potrebo. Zlasti nam bo telefon služil v slučaju nujne zdravniške pomoči. Filmski igralci in igralke v Sorici V četrtek popoldne 4. t. m. je prišla v Gorico večja skupina filmskih igralcev in! igralk. Spremljali so jih razni časnikarji. Prišli so z večjim številom letal. Sprejem jim je iprirediil provincialni urad 'za turizem na gradu, .toda nekatere najbolj pričakovane zvezde, kot Pampa-sttiimi te Kosina, čeravno .napovedani, nista prišli. potrebnega strojai, ki ga lahko uporablja- Skoki z okna v „zlati“ Pragi? Grešnemu kozlu, tudi še tako koničasto rogovje ne pomaga Izid mature na slovenskih šolah Središče »■Svetovne -.zdravstvene, onga* mizacije« v-Zenevi je v teh 'dneh .podobno glavnemu »taimu. vojskujoče se velesile., Na ogromnih svetovnih zeLmjevidih postavljajo barvane zastavice, ki predstavljajo pptek glavne bojne črte. Brzojavk« prihajajo neprestano z; .bojišča. V Ženevskem zdravstvenem generalnem štabu je zastopanih nad 80 držav zahodnega in vzhodnega- sveta, Ta vodi danes, o* brambno voj-no proti novemiu nevidnemu sovražniku: povzročeva-lcu »aziatske hri- pe«. .Sovražnik, iki ga lahko zapazi, človeško oko pod elektronskim, mikroskopom z, mili, jcmk-ratno povečavo, se je pred dobrimi šestimi meseci -najprej pojavil v severni Kitajski. Od tem se je pomikal nevzdržno proti jugu. Februarja so iz Sangaja javili prva obolenja na »aziatski hripi«. V marcu je epidemija dosegla Kanton, aprila- so prva obolenja zaznamovali v Hong-kon-gu. V enem samem mesecu so v daljno-ViZhodni angleški kronski' koloniji inašteli nad pol milijona ljudi obolelih na hripi, od katerih je 44 .umrlo. V maju se je val hripe -razširil dalje, se 'razcepil im pokril skoraj vse države- jugovzhodne Azije. Na Formozi so -našteli nad 2 milijona okužb, od teh je 66 oseb umrlo. Na Japonskem je zbolelo 2 in pol milijona -ljudi, na Filipinih 1 milijon im pol, od katerih jih je umrlo, 1200. V. Malaji in Singapurju je .zbolelo pol milijona ljudi, v Indoneziji pa okrog 20 odstotkov vsega prebivalstva. Ob koncu maja je Svetovna zdravstvena organizacija napravila bilanco, ki je vse prej kot ugodna: epidemija hripe, Iki je izbruhnila v Aziji, dizgle-da, da bo postala svetovna bolezen. Vsi poizkusi- .zaščitnega cepjenja na. ogroženih področjih so se izkazali za neuspešne. Cepiva, ki so se ob prejšnjih epidemijah hripe obnesla, so sedaj brez haska-, čeprav se — po soglasnem -mnenju strokovnjakov — sedanja epidemija bistveno ne loči od prejšnjih. Raziskovalci obolenja so končno našli tolmačenje te zagonetke, ko jim j-e -uspelo, da so izolirali povzročitelja »-aziatske ■hripe« in g-a imenovali »virus A Singapur - 1-57«. -Pri tem -so opazili, da je biološka: struktura pri -tem virusu le 'drugačna, kot pa pri njegovih starših osnovne tipe A. Prav zato, pravijo s-trokovnja* ki, ne more biti cepivo, ki so ga uporabljali proti »virusu A«, učinkovito tudi proti »virusu A Singapur«. Bliskovita vojna Kakor hitro ;se je posrečilo izolirati singapurski virus, je Svetovni -zdravstveni urad pričel z bliskovito vojno. Posebno letalo je pripeljalo virus v London, v tako imenovani '»'Svetovni inštitutu za raziskovanje -hripe«. V Londonu so viro-logi cepili virus '»Singapur« v -oplojena kokošja jajca, izaito da bi se hitreje razmnožil. Že čez nekaj dni so -razposlali v jajcih vzgojene viruse 57 inštitutom za raziskovanje hri-pe, ki so priključeni Svetovni zdravstveni organizaciji. V 46 državah so raziskovalci' pričeli z mrzličnimi pripravami, da bi našli cepivo pro-ti nevarni hripi. Medtem pa -se je hripa nezadržamo ši» rila dhlje. Na krovu ameriške prevozne, ladje »General Daniel I. Sultan« je hripa •z desetimi obolelimi vojaki -dosegla Kalifornijo. 'Istočasno pa, se je z šz/redino hitrostjo -razširila po vseh predelih Indije in iPafcistaina -ter ,se -usmerila proti Evropi. Poplah v Rotterdamu Se prodno pa je bolezen -dosegla sprednje a-zi-jske obmejne pokrajine Evrope, je rotterdamski pristaniški zdravnik -ugotovil prvi primer aziat-ske hripe. Svetovni -zdravstveni urad v Ženevi pa- je objavil: -»Virus -Singapur so a vso .gotovostjo -u* gotovtiili na Nizozemskem.« iPotniki, ki so -z neko ladjo prispeli iz Djaka-rte, so povzročitelja prinesli v Evropo. Virblogi so ito poročilo s precejšnjo resignacijo, sprejeli -na znanje. Prepričani -so bili, da -razširjenje virusa- po Ev,-ropi tako in . tako ne bi .bilo mogoče preprečiti. Virus . hri-pe namreč spada, med »lažja obolenju«,: torej ne, k bole-znim, za, -katere veljajo daljše karantene. Prav tako . smatrajo razi* ,skov.alci hripe, da. aziatska -hripa /V tem trenutku za Evro-po ni -tako nevarna-, -kakor j-e bila epidemija hri-pe po prvi svetovni vojni. Takrat, v letih 1918-20, je »španska hripa« zahtevala nad 10 milijonov ,smrtnih žptev. Virologi se -tudi nadejajo, da -se aziatska hripa ne bo pojavila ;s tako silo, kot je to bilo,leta 1953, -ko j-e v -Franqiji .zajela polno -tretjino prebivalstva in pomorila 18.000 ljudi. Takrat je v Angliji zbolelo na hripi okrog 4 milijone ljudi, umrlo pa- jih j-e 4.000. Zanimiva opazovanja Nizozemski profesor Mulder, -ki deluje na vseučilišču Lyden, je pred kratkim odkril, da so vsaj starejši Evropejci proti virusu aziatske hripe že sedaj verjetno nedotakljivi. Pri svojih naporih- da bi našel primerno cepivo proti »aziatski -hripi«, j-e profesor« Mulder našel v organizmih -preiskovanih- ljudi -nad 70 let -starosti-, o-brambne snovi proti novemu virusu »Singapur«. Profesor Mulde.r je takole razmišljal: »Ce imamo -danes na- Nizozemskem ljudi, ki imajo v krvi nakopičene obrambne snovi proti virusu -»Sin- gapur«, potem- to .pomeni, da- -povzročitelj »aziatske hripe« ne more -biti kak -nov virus. Isti virus — »Singapur 1-57« — je moral že nekoč povzročati epidemično hripo na Nizozemskem. *Iz starosti svojih pacientov in iz poročil o epidemijah hripe v XIX. stoletju je profesor M-u-lder -zaključil: »Virus — »Singapu-r 1-57« —, o katerem so raziskovalci prvotno mislili, se je razvil šele v najnovejšem ča-s-u nekje na Kitajskem, je verjetno pra-v i-sti virus, ki je povzročil evropsko epidemijo hripe leta 1879. Svetovna- zdravstvena organizacija- v Zenevli, kateri je profesor Mulder sporočil svoja odkritja, je. takoj- zaprosila vse inštitute za raziskovanje ihri-pe -po vsem s-vetu, da- bi- ugotovi-li resničnost hipoteze nizozemskega: profesorja-. Verjetno j-e, da -bo še- precej časa preteklo, pred.no bodo odkritje profesorja M-u-lderja -znanstveno preiskali. V tem času pa iščejo vsi inštituti po svetu za uspešnim1 cepivom proti ■aziatski hripi. ■Prvi uspeh so svetovni zdravstveni organizaciji sporočili iz Amerike,. Posebni laboratorij za izdelovanje zdravil j-e po naroči-lu ameriške armade že iznašel cepivo, ki je menda izel-o učinkovito -proti »aziatski hripi«. Vendar smatrajo ameriški tovarnarji cepiv, da -bodo do -začetka sezijei hrip v Ameriki in Evropi, to -je do jeseni, izdelali, komaj 4 milijone enot cepiva. 'To pa je količina, ki bo komaj zadostovala za- cepljenje pripadnikov a-meri-ške armade. » CA M P I a -Odkair pravimo -taborjenju »camping«, -je iba -na-jnovejša strast osrčje najvišje -civilizacije in -do-gnane kulture. Ko smo tam pred prvo svetovno, vojno peš ali: pa s kolesom tretje- in četrtošolci fcriža-li. slovensko domovino z nahrbtnikom -na irami in- s -praznimi žepi, je veljala, -ta mu* havost samo iza nižješolce. Višješol-ci so se zabavali s košnjo, s škropljenjem in ob nedeljah s kakim vaškim- plesom. Romanje in kolesarjenje rne-d počitnicami z 'izkaznico Počitniške zveze -in z. dolgimi -seznami gostilničarjev, -trgovcev, župnišč, kj-er so nam postregli s posteljo ali pa -tudi samo s skednjem, z večerjo, in zajtrkom, pa še s kakim goldinarjem pov-rhu, je bilo nameček -zia -tiste, ki so se že tako in tako potili vse dolgo leto. To romanje je -bilo pravzaprav ne-kaij -podobnega -kot pravo del-o. Naše seda,nje pokolenje se -ni; vzgleda-lo po romanjih staršev in dedov, pač -pa je muha-vost importi-ra-lo te tujine. Carn-ping je odrešilna- parola današnjih počitnic. 'Prvič v -zgodovini človeštva so .tudi meščani spo-znali, da je narava iapa ;in zapeljiva. Zato vdirajo v njo z avtomobili, motorji in motorini. V resnici, camping pomeni neodvisnost od hotelo-v, župnišč in skednjev. Ko te -zvečer nekje ob -gozdnem robu pričn-o obletavati roji komarjev, skoplješ okrog šotora jarek, da- te morebitna -ponočna nevihta ne odnese.. Postelja je takoj, pripravl jena. Oblečeš'"dve a-li: tudi po tri tnte- drugo za drugo., se -uležeš v spal- Soetooni potnih Peter Touinsend Nesrečni zaljubljenci so v prejšnjih časih odhajali v samostan aili pa .so jo pobrisa-li če-z morje. Današnji fant, ki ga je ljubezenska puščica -zadela naravnost v srce, pa se usede v jeep, vzame s seboj -sv. pismo, 1000 šterlin, fotografski a* par,at,, 375 filmov ig dve škatla praška proti mrčesu -teir se proglasi — za časnikarja. -Pred -tem .zbobna -skupaj še vso svojo fantovsko druščino in ji -oznani, da odhaja na pot po sve-tu, iki -bo trajala 18 mesecev in -bo dolga- 96.000 km ter -obsegala vse svetovne cel-ine in 52 -dežel. Tako se je zgodilo 20. oktobra- lanskega leta, ko se je Peter Tovvsend v Bruslju odločil na pot po svet-u, potem ko mu je kneginja Margaret -uradno poslala — košarico. Pot ga je peljala skozi Nemčijo, Avstrijo, Jugoslavijo in čez. Balkan na Bližnji vzhod. Od -tam je -svoj jeep o--brnil v Indijo, Burmo in Singapur. Od tu se je potegnil v Avstralijo, obiskal Novo -Zelandijo in pred -kratkim -je .prekrižal -rdečo Kita-js-ko. V Hongkongu -so -ga prisrčno sprejele In pogostile angleške lepotice. -Ceiz Japonsko namerava- prekrižati Združene države, Južno Ameriko in Afriko. Spomladi leta 1958 bo verjetno njegova pot po svetu končana. Poročila, ki jifi je do -sedaj Peter Tow-send objavil, so -tipično angleškega kova, stvarno suhoparna. -»Zame so merodajna, samo dejstva,« je Peter pred -kratkim ocenil 'Svoje potopiis-ne proizvode. Z -dejstvi! par je Peter v resnici kar dobro 'Založen. Ko so ga odslovili z angleškega dvora in ga, -poslali na ljubezensko -zdravljenje v Br-use-lj, ni niti trenil z očmi. Pra-v -tako je posto-pail -tu-di -kasneje, ko so vsi svetovni listi objavili njegovo smolo na angleškem -dvoru. V Perziji -so prežali na -njegov avto puščavski roparji. Obkolili so vozilo -i-n pomolili svoje zarja-vele puške v kabino' -ter ga pozvali naj- izstopi. Peter se -ni prav nič raz-buril. Izstopil .je, kot da- bi -zapuščal londonski tramvaj. Potem pa je opletal s svojo kamero in z največjo mirnostjo fotografiral bandite drugega -za drugim'. 'To obnašanje pa je roparje še bolj razburilo in prav malo je manjkalo, da ga niso na mestu raizčetver.ili. V trenut- ku, ,ko je morilsko razpoloženje -doseglo v-išek, j,e samotni svetovni popotnik v dovršeni, -kurdistanščini de-jal: »Jaz sem Peter Tow-send.« Roparji, -ki prebirajo in listajo po ilustracijah, so se takoj domislili »moža, ki je-ranil srce ■kneginje«. Vljudno so se oprostili., »Ko sem se poslavljal, so imeli s-olze v. -očeh,« je pripovedoval Peter Totvsend kasneje v Singa* pur ju. Da je medtem postal »luksemburški grof«, se ima zahvaliti velikemu- knezu Jeanu, ki se je .že pred časom jezil, da -je angleška kraljica pozabila- povzdigniti v -plemenski stan moža, ki -se- je me-nil -z njeno sestro. Pravijo, da se je vojvoda Philip upiral, »da- -bi toga nesramnega iburžuja« odlikovali. Ko so Petru to povedali in- ga- .spraševali, ali -bo vojvodi zagnal rokavico- na dvoboj, je odgovoril: »Mislim, da obstojajo -za -tak postopek te-žkoče. Mogoče pa je-, da ga -bom -nekoč srečal v kaki poščavi.« Pravijo itud:( da bi mu grofovski na* slov odprl pet do (Margarete. Ko -se bo Peter vrn-il s -svojega potovanja okoli sveta, bo iza kakih 20.000 šterlin 34 milijonov lir) bogatejši Verjetno je -tudi, da mu ibodo v -raznih- .industrijah ponudili donosno -službo. Do tega: časa pa ima pred seboj še dobrih 50.000 km poti — kdo ve, ali bo Margare-tka tako dolgo čakala -nanj... Vremenske spremembe Izgleda, da so tropska, področja: odšla na romanje in da so se za -nekaj časa- vsaj izadržala -tu-di pri nas. ‘Spet doživijauho namreč na -tem božjem svetu, nabitem nasprotij-, čudne čase. Medtem ko so na;s naši i-n fuidi -sosedni vremenoslovci prejšnji teden v -jutranjih radijskih -oddajah tolažili s 35 'Stopinjami Celzij-a vročine, so .prihajala iz Južne Amerike poročila;, da se Argentinci hladijo z dve-mi stopinja* mi- mra-za. Iz Južne Afrike ipai iso nas o-hlajevali z .novicami, da -leži v Natalu pet metrov snega. Srednjeevropejci smo zašli v vroči, pas, južnoafriški le-vi pa- se istočasno zabava* jo m zimskošportnimi akrobacijami. Nič čudnega, če imamo danes po vseh vaseh imuiiimitiuiiiiiiiiuiiiiiiiiuiuiiiinitD: POD ČRTO KREPOSTI IN VRLINE komunizma in rdečih tiranov Ing. Miran Engelman III. Ozvezdje -leva pa je bli-šča-lo -tisto noč skozi okno pod -stropom- kot zaiveiznik, ki ti stoji -ob boku -in ti daje pog-um. Človek, ki ima vseh pet čutov dobro razvitih in zraven -nekaj -srca in duše, mu nikoli ne -manjka -zaveznikov, ki -se mu sami ponudijo iz prirode. K -temu pripovedovanju spada redek, nepozaben poja-v: Dokazano je, da se človeku vs-i čuti v ječi poostrijo-. Vedno se bom -spominjal aprilskega popoldneva, ko je .sonce sta-lo že -zelo nizko in je veter vel z j-uga-, pa sem nenadoma v njegovi vlagi začufi-l fin, komaj občuteni duh po r?larski' -soli, kakor ga-dihaš ,s polnimi prsi, ko se s-prehajaš vzdolž obale po cesti v Barkovijah pri Trst-u. Obstal sem sredi ječe, kakor oka-menel -i-n zadrževal zrak, da se mi opojnost ne izgubi :i-z plj-uč. Tisto noč nisem zaprl oči. Bdel sem in mislil. Energije so se mi podvojile In prišel sem na čudovite ideje. Se vedno sem prepričan, da ima -tisti rahel vetrič iz morja- .zelo dosti za-sluge pri mojem -be-g-u. V trenutku, ko sem namreč zapusti-l je-tnišnico, sem po isti -sili, kakor -to delajo pti-ce selivke, izbral najbliižjo -smer k -morju, proti Jadranu. Vse moje potovanje najdeš na najkrajši ravni, niti 100 km dol-g-i- črti, k.i jo zarišeš na zemljevidu iz Ljubljane do morja pri Trs-tu. Vse vijuge, ki -so bile nuj-ne -na- .tej poti, prebadajo črto, -enako ba-icor podobno zaslediš pri zgodovinski janta-rsbi stezi skozi Evropo, ki -prav -tako konča v Trstu. Vendar nisem mislil takrat na »jan-ta-rsko stezo«. Mislil pa- sem -na Trst in še na, tisoč reči-. Tudi ti ne boš pogubila name, lahko se užaljena odvrneš od mene, lahko me ostaviš samega ob cesti popotnika, jaz pa ležem v travo in se smejem in čakam, ker vem, da se povrneš, zakaj ti si v meni in jaz sem v tebe — lepa dolina šentflorjanska... Iyain' Cankar -Iz premišljevanja so me zbudili koraki. Več oseb ise je bližalo ječi. Zarožljal je ključ v vratih. Odprla -so se -nas-težaj. Vis-topili iso. V vojaških -uniformah tovariši: dr. Stan-te, Mitja Ribičič in -tistikrat, mislim, v civilu Branko Dolžan. Pozdra-vilisem: -»Dober večer.« Tovariš Mitja Ribičič je nato povzel besedo približno- takole: »Breds-ta-vljam vam tukaj- državnega tožilca dr. iStamte-ta-, ki vrši svoj redni odhod ,i.n obišče vsakega pripornika. Vzemite s,i njegove -besede resno k srcu.« Resno sem se priklonil- -i-n ponudi-l roko. Državni tožilec dr. Stanite mi j,e nato v prijaznem -tonu -svečano objavil, da- sem že najavljen v vrsti sodnih procesov, ki bodo na sodišču ,i,n ki spadajo v njegov resor, in -da naj vdano, skesano govorim resnico na: vsa stavljena- vprašanja, -ih da j,e -to blagohoten poslednji opomin. Odgovoril sem spoštljivo s pritožbo, da -so me v pomiritev mojih dv-omov o neznani -usodi,, ki -me čaka, nagovarjali, da napišem pismo materi, k-i da ji ga bodo dostavili -in tako odstranili moja- sumničenja, -da- pa je minilo že več kot 14 dni in dvomim, da je pismo odšlo iz -kaz- nilnice. Tovariš Mitje- -Ribičič je pose-gel vmes, -da ipismo res ni odšlo, 'kajti moje izjave da niso v skladu -o-d tega, kar pričakujejo od mene... Po .tem logičnem sofizmu a-li »circulu-su viciosusu«, ki isem- se -ga zavedel, sem odgovoril v jasnem, mirnem, vendar po* polnoma dostojnem tonu: »Ne morem verjeti. Vidim drugače. Jaz predstavljam Za vas odprto konservno škatlo, katero je treba čim prej postrgati do kraja, da se ne pokvari, potem pa. odvreči, da se kdo na njej ne ureže. Mene boste ubili.« (V pojasnilo či-ta-teljem mora-m pouda* riiti, da, nisem imel na izbirno nobenih drugih besed- ra-zen -t-isti-h, ki, -sem -jih izgovoril. Na stvari nisem mogel, na-m-reč -spremeniti ničesar, pa če je bilo junaštvo, ali pa če ni bilo, kar sem rekel. — Se v noči ob ugrabtvi 8. marca, ko .so mi. odT vzeli osebne predmete, sem imel pri sebi-, poleg .tržaške legitimacije št, 66.238, itud-i izjavo, ki sem jo -dal -Zavezniški vojaški -upravi v Trstu ob nast-opu, is-lu-žbe, in kjer sem med -drugim -dobesedno .zapisa-l tole: »...komunizmu se nikoli nisem dal ne prevarati ne s silo ukloniti...« In je -bil prav Mitja- Ribičič, 'ki je .pri -uvodu v za* sliševanja -v Ljubljani nastopil- in pri meni' najdeno izjavo poka-zal kot lastnoročno podpisano sm-rtno obsodbo. Z nekakim obžalovanjem je dejal: »Kaj pa potem še nosite take r^či pri sebi!« — Morda- je tudi njega bolelo, da sem nosi-l v žepu napisan kos papirja, — namesto orožja.) Vrnimo ise k večernemu- uradnemu- o-b.Lsiku 28. aprila,. Prizor je postajal mučen na tiste besede o »konservni škatli«. -Sledilo je .pomirjevalno smehljanje po u-ra-dni dolžnosti Dr. Stamie, da izabriše na pretek vremenoslovcev in ce-nein.ih vremenskih prerokov. Ce- bi se Vidalij-u v Kremlju peč s takim -hrupom- ne podrla., ,bi -nas gotovo zasul s plakati in s protesti proti »imperialističnemu vročinskemu valu-«. Tako pa je .oste-lo prihranjenega precej papirja in -denarja .za težje čase... Geofiziki, ki' imajo letos svoj poldrugo teto trajajoči-praznik, so ugotovili,, da -so vremenske -spremembe posledica -industrializacije, ine pa učinkov atomskih .poizkusov. Potemtakem se imamo za ,tropsko vročino zahvaliti pok. Staiinu in vsem ostalim komunističnim vele-indu* strialcem ,s Titom vred. Geofiziki pravijo namreč sle-deče: -Odkar je človek -izvrtal, da- lahko izgotav-lja stroje, iki jih -poganjajo plini, petrolej- ali -pa premog, so ,se -Stvari na tem svetu močno spremenile. Te iznajdbe so nam prinesle -hladimo revolucijo v Zahodni' Evropi- ,iin Ameriki, hudo vroče revolucije pa- na Vzhodu. Mešanica1 obeh revolucij pa je zajela tudi naše skupno nebo. Ce izgorevajo plini, petrolej ali pa premog, se zrak nasiči' z ogljikovim -dvo kisom, kii 'ga a godrnjanjem vohamo ob v-sakem srečanju s kakršnimkoli motornim vozilom. Tako — pravijo geofiziki — -ruši ogljikov dvokis ravnotežje v na* ravi. Pri -tem ,s-o geofiziki -ugotovili, da -ustvarja ogljikov dvokis toplejše podnebje. Ce bi ta -postopek trajal dovolj- dolgo, bi se na obeh tečajih pričel led1 -taliti, svetovna- morja bi -narasla in preplavila obmorska -področja svetovnih celin. Južna Kalifornija' bi se spremenila v puščavo, Alaska in Sibirija pa 'bi bili deležni podnebja, ki- vlada v -Sredozemlju. Seveda nihče ne pričakuje, da s-e' ho to zgodilo že jutri Verjetno do fe-ga sploh he ha prišlo. Geofiziki pa namerava-j-o pra-v posebno proučevati prav to vprašanje in pričakujejo, da- bodo -to storili prav v teku sedanjega geofizičnega leta. Znanstveniki 58 narodov želijo v tem času raziskati -količine ogljikovega dvokisa v izrafcu in v morju. -Ugotoviti hočejo, koliko je v -zraku ogljikovega' dvokisa, -kako s-e -ta raizšilrja. in v koliko vplivata- industrializacija .in uporaba goriv mai vremenske spremembe. iiimniutHiuuiuitinHiuuMtiiiuiimiinuiuiiiiiititiuniiiniiuiflHimiiiiiiiiiiunitiiiitnuHiuuininiiniiniiiiiiuimiiiuiunuuuH splošno neugodnost, je povzdignil glas: »Kaj ubili, največ kar boste dobili, bo kvečjemu 10 ali 15 lel prisilnega dela. Na Dravi, pa tudi na Savi pri Kranju gradimo jezove za hidroelektrične centrale. Tam je zrak in sonce im cela jezera. Kam bi pa vi radi šli?« Resno in zamišljeno sem odgovoril: »Na morje v Trst.« Vsi trije so se zdrznili, vs-i trije so se -spogledali, vsi -trije so -se nerodno zasmejali. Nikdar na- sve-tu nisem -bolj resnično izgovoril svojih besed. Bilo je enim in drugim jasno, da -ni mogoče kaj več napraviti in da je odveč vsako izgubljanje ča* sa. Vede-l sem, da j-e vse odvisno samo še od -tega, kdo bo ’ itrejši v svojih n-ačrtih. Zanašal sem se v duhu na močno vtisnjeni izrek, ki iso -mi ga pri nekem prejšnjem .zasliševanju morda nehote zaupali: »...Kaj mislite, da smo mi oblast ukradli? Mi smo se zanjo borili! Gesta po je bil morda boljši od nas, ni pa imel nekaj: CAsSA! Časa ni imel, mi pa ga imamo...« Obotavljajoče so odšli. Vrata so se poslednjič -za-prla za- njimi. Tako je konča-l večer 28. aprila 1947, ki obsega sledeče j-uridične zaklj-učke: a) Uradni obisk 'treh odgovornih -predstavnikov Ljudske oblasti; b) Uradni značaj- vsega, -se je i-z-pregovorilo; c) Neresnična- izjava imenovanih predstavnikov o objavljenem -sodnem procesu-; * d) Odgovor »pripornika«; Logično na-kaeaoje nezakonitosti -zapornega postopka in prikazanje neresničnosti izrečene sodniijske objave; e) Končni: »pripornikov« odgovor: Nesprejemljivost »kazni prisilnega dela« z objavo odhoda v Trst. no vrečo iz preostankov. U.S. .armade .in stvar je v redu. Prav nič se ti ni ,itreba' prerekati s. hotelirjem ali krčmarjem zaradi cene sobe, kajti račune z-a celotno opremo campinga nosiš dobro spravljene v potni torbi. Nič se ne jeziš nad pomanjkanjem -tople vode- .po hotelskih sobah; ■tu vode. sploh nimaš in je mo-rda tudi ne rabiš. Nič se ti ni treba zmrdavaiti nad menujem, saj imaš vsega po ška-tlah, od: Corned beefa do sardin in. od sardin do Corned beefa. Kampisti drvijo z > motorji in avtomobili čez gorovja, potoke in -reke i-n tudi pod mosto-vi. Zvečer na camping,u vsi srečni posedajo po mokri .travi. Vsa svetovna literaturo, se ukvarja s campingom: filmi, romani, .znanost in televizija. Camping-klu-bi. rastejo kot gobe po dežju. Izložbe -so nabite vseh mogočih in nemogočih blagrov campinga. Manjka nam samo še vse obsegajoča stranka:, ki bi -združevala vse -kampiste, nekaka -PC. Manjkajo nam še aktivisti, ministri cam-pingai; še vedno je: nekaj- ljudi po mestih, ki ničesar ne vedo o campingu, čeravno vsi razgovori po kavarnah, gostilnah, barih, po trgovinah, mesnicah, mlekarnah in pekarnah, v cerkvi ;in izven nje, po -bar-kovljainski in sesljanski obali razpravljajo -samo še o campingu; »k,je boš ■kampiral,ali >si že kampiral, kako boš ■kampiral?« i, p. -Naši -stari, mislim na pradede in dede, so imeli nad- glavo trdno istreho -z na metre -debel-im-i iz-id-ovi in -trdnimi ognjišči. To so potrehov-ali, ker jih- je to navdajalo z občutkom gotavos-ti, 'zanesljivosti usode, -ki' jim je bila namenjena:. Poti in steze, po katerih so hodili, -so bile točno naznačene. Po njih so hodili in prav nič niso podvomili, kam -jih poti in »teze pripeljejo. Da-našnji človek divja skozi deželo -svojih prednikov in m-u ni mari iza občutek stalnosti, privezanosti Šotorsko krilo ga čuva. Bo žimnicah, napihnjenih -z zrakom razteza svoje -ude razibičane od avtomo-bil-skih tresljajev. Ne -potrebuje nobenih zalog, nobene shrambe, .nobenih skrivnih rezervoarjev za poml-rjenje in. v veselje, če ise vrnejo s-pet slabi časi. Današnji človek živi od danes do jutri, vse mu 'je improvizacija. 'Spremembe so mu smisel in cilj življenja. In medtem ko stojijo matere ob oknih, 'zalivajo gorečke in nageljne, ropotaij-o po cesti avtomobili in motorji na taborjenje — ne -na camping. Camping je parola današnjih dni. OD TU IN TAM Polarne lisice in beli medvedje na Groenlandiji povzročajo damski vladi nove skrbi. »Svet groenlandskih lovcev« v mestecu Thule se je pritožil pri ministru za Groenlandijo, Johamnesu Kjaerboelu. Pred dvema letoma so se morali Eskimi preseliti kakih 100 km bolj proti severu, ker so reakcijska letala preplašila tjulenje in mrože, morje pa je anečistilo olje cistern in pregnalo morske ptice in ribe. S tem pa nesreč še ni bilo konec. Ameriški vojaki so vajeni dobre in obilne hrane. Kupci odpadkov vsebujejo še dovolj dobrot, da prihajajo na gostije lisice iz vseh severnih predelov Groenlandije. Med zvitorepkami se je glas o stricu iz Amerike kaj hitro razširil. Lov na lisice na področju letalskega oporišča pa je strogo prepovedan. »Svet lovcev« se je zato prritažil pri ministru, da pod takimi okoliščinami nobena lisica- ne zaide v past, kar seveda omejuje možnosti zaslužka. * * * V nekem poročilu ameriškega komen-tOttorja Josepha Alsopi p dnevniku »Nem York Times«, ki se je pred kratkim vrnil z daljšega piotovanja po Sovjetiji, je tudi naslednja Zanimivost: »Sovjetski sistem je odpovedal tudi zato, ker se mu ni posrečilo ustvariti sovjetskega človeka'. Človeške morale v. Sovjetiji niso mogli iztrebiti, čeprav so jo s terorjem začasno razveljavili.« Opomba: Razen zapisanega se ni govorilo o nobeni drugi stvari, kar hi tnoglo spremeniti j-uridični pomen- ali moralno vrednost opisanega uradnega obiska! Gledal sem molče za njimi, za .zaprtimi vrati. Objavil sem uradno odhod za Trst. Tista zavest takrat je bila mogočna., čeprav je vodila neizogibno mimo kraljestva -smrti. Eno a-li drugo. Živela -svoboda! Zlv-ela demokracija;! Deset ur kasneje Ni- še bilo -tri četrt na sedem zjutraj, ko je nastalo mrzlo, tiho, toda panično 'tekanje p ohodni-kih jetnišnice. Razburjenje na oforaizih straž. Kia-j se je zgodilo? Kaj-? Vsakdo, kdor je mogel, se je držal krčevito na svojem službenem mestu, -gledal na- uro, lovil zrak im s pogledi podrobnejšo -razlago za- tipično ra-aburjenje, •ki lahko -nastane v jetoi-šnicah med stražniki. Tesnoba, ki vlada v zaporih, se je tokrat preselila! v glave službujočih stražnikov. Vsak je analiziral svoj alibi Tekanje in -iskanje po hodnikih in po dvoriščih jetnišnice pa ni prenehalo. Nihče, niti službeni organi ne -smejo prekoračiti notranjega pas kaznilnice brez posebnega ukaza. Kot -sfinge -so strmela- vsa pročelja ‘katmil.nišfclh' zgradb navzven dolgo časa, gotovo več kot dese-t minut. Jetniki so prisluhnili k v.ratcm. Med stražarji ta ključarji se je prenašala novica; »Jetnik Iz št. 43 je izginil.« »Tisti Italijan, ki je bil na št. 43, je ušel.« »Ga ni -nikjer,« »Tukaj ni- šel mimo.« itd. (Se nadaljuje) (Celotni ali- delni ponatis samo .z dovoljenjem pisca!) tržaški nauki Hruščeue čistke Najnovejše čistke po vrhovih sovjetske partijske hierarhije predstavljajo od Stalinove srarti dalje največje oblastniške premike, s katerimi so njegovi dediči v neprestanih medsebojnih oblastniških prerivanjih kdaj koli presenetili svet. Na prvi pogled bi človek sodil, da si je s to zmago nad staro boljševiško gardo Hruščev zajamčil popolno oblast v Sovjetiji in s tem tudi prav tako popolno nadzorstvo nad priprežnicami in komunističnimi partijami po vsem ostalem svetu. V resnici je Nikita Hruščev z velikim uspehom in izredno spretnostjo izrabil vse pridobljene nauke stalinske dolgoletne šole, da se je postopoma in z vso vztrajnostjo dokopal v ospredje. Malenkova je pognal s prestola z uporabo obrazea »o kolektivnem vodstvu«. Za sedanjo čistko se je poslužil obrazca »odklonov od partijske linije« in z njim izigral svoje močne nasprotnike. Ali pa je sedaj Nikita Hruščev v resnici tudi že gospodar Sovjctije in svetovnega komunizma? Ustoličenje maršala Žukova v predsedstvo Vrhovnega Sovjeta nakazuje da se je pri svoji zmagi ne samo uspešno lahko naslanjal na podporo Rdeče armade pač pa da je to podporo tudi krvavo potreboval in 'e moral izkazano pomoč tudi primerno honorirati. ALI JE STALINIZEM POKOPAN? S to ugotovitvijo pa se že kar samo po sebi postavlja vprašanje, ali pa je s tem stalinizem tudi dokončno pokopan.'' To vprašanje je zlasti pereče za tržaškega partijskega poglavarja, Vittoria Vidalija. ki so ga novi rimski gospodarji sicer priznali v njegovi stari funkciji, kar pa še ne pomeni, da bi bile pozabljene njegove ost.re obtožbe proti Hruščevu po XX. kongresu partije. Za Vidalija in njegovo intimno okolje nastajajo vsekakor nevarnosti, s kateremi se danes borijo Molotov, Malenkov in Kaganovič, saj je Vidali na likvidacijskem kongresu partije pred štirinajstimi dnevi poveličeval stalinizem bolj kot kateri koli drugi komunistični poglavar. Pri tem vprašanju je treba namreč ločiti prepričane stalinovce — to je take, ki nimajo z demokratičnimi načeli nobenih stikov, pač pa ostaja njihov najvišji postulat diktatura, zatiranje in teror — od tistih stalinovcev, ki so si to označbo svojih s tesno osebno povezavo na pokojnega generalisima. Pzabiti pa pri tem ne moremo dejstva, da je Hruščev 9 svojim uda- Na&im čiiateljem ‘Zaradi okvar ‘tiskarskega stroja je današnja številka Demokracije izšla z zamudo. (Prosimo cenjene čHatelje, da nam (to ne,všečnost oprostijo! Uredništvo ram pognal Stalinove prijatelje, nato 'pa se še dolgo ni nili dotaknil stalinizma kol boljšev.iškega ustroja za vodstvo državo. Prav zato je sedanja likvidacija .naperje- na Stalinovim prijateljem, e pa .tudi air stroju. In tu je Vidali hudo prizadet. Če v teh dneh moskovski radio vsemu svetu trobenta, da je sovjetsko ljudstvo soglasno zaploskalo izgonu »partijskih škodljivcev«, je to zgolj ceneno fickarstvo, ki 'kvečjemu izvabi poslušalcu posmeh, drugega pa prav ničesar. Ljudstva sploh nihče ni vprašal in to ljudstvo je partija prav tako presenetila kot ves ostali svet — presenetila s čistko, ki se od Stalinovih Čistk zaenkrat samo v toliko iraizliikujei, da se še >ne kotalijo po moriščih mrtve glave izobčeincev. RAZLIČNOST HRUŠČEVE ČISTKE To pa je vsekakor velikanska razlika. Ta razlika dokazuje, da v današnji Sovje-tiji en sam vrhunski terorist le ne more počenjati vsega, kar bi rad. Ta razlika pa ne dokazuje da so se v Sovjetiji že zbrale dovolj močne protistalinske struje, ki bi iztrebile diktaturo — stalinizem. N» Poljskem in Rdeči Kitajski so morda take sile po razvoju v zadnjih mesecih le vzklile. Pri na9 o taki evoluciji še ni sledu. Vzemimo samo primer Togliattija. Kam naj ga uvrstimo? Ali med tiste stalinovce, ki jim je diktatura, zatiranje in teror življenjski cilij? Dokler je ‘bil Sta/lin ;še živ in vse do XX. kongresa boljševiške partije, je bil Togliatti vsekakor v tej kategoriji. Po XX. kongresu se v začetku ni znašel. Previdno je čakal na nadaljni potek vra* zvoja dogodkov. iNato se je seveda uvrstil med močnejše bataljone, ki so nosili llru-šcevo ime. Po kremeljskih vsakdanjih receptih je natq kolebal med destalinizaeijo in proti njej. Izbrcani Molotov je bil velik To^linttijev zaščitnik, vendar je danes To- gliatti še na strani Ilruščeva. Togliatti pa je danes vrhovni poglavar KPI in torej tudi poglavar Vidalija. Iz tega sledi, da je prilagoditev komunističnih partij — če izvzamemo Poljsko in Rdečo Kitajsko — kremeljskemu vodstvu še vedno neizogibna. Na Zahodu bodo torej vse partije korakale po ukazih tistega, ki bo v Kremlju sedel na prestolu. To je prvi nauk Hruščeve čistke. PARTIJSKI PROFESIONALIZEM Ves razvoj in vse obnašanje partijskih veličin na Zahodu dokazuje, da je poklicno revolucionarstvo važnejše od kakršnih koli načel. To je dokazal prav Vidali. Kljub zagovarjanju Stalina in njegovih načel, kljiib zagrizenemu sovraštvu titovstva, se je Vidali najprej priklonil Hruščevu, ki ga je svoječasno obsojal, in kočno je opravil pokoro tudi nasproti Titu. Klonil je pred samokritiko, pred to priljubljeno komunistično natezalnico, pod katero se je zlomila še vsaka hrbtenica. Tako se je končno tudi Vidali znašel med pohlevnimi in ubogljivimi oportunisti. Kruhek je pač kruhek. Drugi nauk Hruščeve čistke nam torej pravi, da je poklicno partijsko pripadni-štvo nujno povezano s tistimi partijskimi vrhovi, ki ob tekmovalnem komolčen ju obdrži ju denarno mošnjo v svojih rokah. Prav zaradi tega je bila komuni-tična prr-tija v zgodovini modernih strank prva, ki je ustvarila v svojih vrstah partijske poklice. Samo tako je namreč mogoče obdržati partijske zaslužkarje pri ojnieah partijskega voza. Hruščeva čistka bo verjetno preprostemu partijcu tudi na tej zemlji pognala možganski aparat v premišljujoče gibanje. Ni to prva tekmovalna dirka za oblast v »domovini socializma«, verjetno tudi ni zadnja. Te čistke pa očitno kažejo, da so komunistični poglavarji junaki, duhovni poglavarji, požrtvovalni idealisti, skratka polbogovi, dokler so na prestolu. V trenutku, ko jih močnejši poženejo pa so saboterji, izdajalci in ničvredneži. Ob takih priložnostih pa tudi izvemo, da so hili taki tudi že takrat, ko so jih poklicni komunisti kovali v sedma nebesa. Ali ne daje prav taka resnica misliti, da je vsak komunistični poglavar — tudi ko je na prestolu — pravzaprav tisto, kar mu očitajo, ko ga s prestola poženejo. Vse človeške analize komunističnih poglavarjev samo potrjujejo tako oceno. Tudi to je nauk Hruščeve čistke, ki pravi, da je preprost partijec zgolj lutka, ki odpira in zapira usta >po potegljajih lutkarjev. POČITNIŠKA »Omilil V HEDIHII Tajništvo SDD v Trstu obvešča starše otrok, ki so v obmorski počitniški koloniji v Devinu, da se o-troci (dečki) vrnejo v Trst v nedeljo, 14. julija ob 9.30 zj. Sprejem na trgu pri Sv. Antonu Novem. Deklice, ki so namenjene za drugo izmeno, odpotujejo v torek 16. t. m. Zberejo naj se točno ob 8.45 na sedežu društva v ul. Machiavelli 22. Slovenshe šole in tržasho narečje K ‘Zrelostnim izpitom na slovenskih srednjih šolah je uredništvo tržaškega •dnevnika »'II iPiecolo« poslalo svoje .reporterje. V item ilista nismo o slovenskih šolah še 'nikoli čitali drugega kot potvarjanje in zavestno izmaličevanje podobe slovenskega šolstva ter s tem zavajar-nje javnega, mnenja v zmoto. Tudi ob •teh obiskih se ne moremo iznebiti vtisov, da so reporterji iskali dlako v jajcu. Ali pa so jo tudi našli? Reportaža v samem