I Druga izdaja
SLOVENS KO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1901.
bode gotova v 1<> dnevili-
List slovenskih delavcev v Ameriki.
St©-W. 10
_TST o w Y ort, 2.
1901.
LetoIX
\
h
Grozen prizor.
Ogenj v hotelu.
Zjutraj dne 'JO. ian. prijelo je v hotelu J-ll'-rson na Union Square v New Yorku goreti, pri kterej nesreči s ti dve ob >bi zgubili življenje, a pet je bilo ranjenih.
11 tel J« ll'erson j" s-demnadstrop-uo poslopje, v njem je prenočevalo 150 gostov, ktere je ob 4. uri zjutraj zbudilo električno zvoneuje, iatočaeuo so prišli tudi gasilci na lice mesta. Ogenj je nastal v dolenjih prostorih toda kmalu s« je po vapeuiačah preselil tudi v gorenje prostore. Vse sobe bi bile polne dima in gostje so na vse pretege kričali po rešitvi. Vspenjace so vozile na pol oblečene begune z vso mogočo hitrostjo navzdol. Kdor ni hotel čakati, da pride red na njega, bežal je po stopnicah navzdol ali pa na streho, da pride od tu na streho sosednjega /Union hotela."
Gospodična Downing klicala je iz Aestega nadstropja na pomoč. Iz sosednega hotela za g lali so jej vrv, na ktero s^ je reva privezala in se srčno spustila v neizmerno globo-čino. Aii v tem trenotku seje vrv vtrgala, nesrečnica je padla na ulico ter bila na mestu mrtva. Ves prizor razsvetljevala j« električna refleksna luč brisgalne št. 20. Na to so še dve žensKi privezali na vrvi, kt^rihrešitev se je vendar posrečila V ogromni visočini viseča o-obe, [ ktere so vlekli gasilci preko ulice, nudile so gledaicem grozen prizor; krog njih oblaki dima, poj njimi ogenj in strašna globočina, a nesie čneži oblečeni v beli spalni obleki, ktere je živo odsevala električna luč, vse to j« mudilo strašen prizor. Ko so konečno požar p< gasili, našli so šejedno žensko mrtvo.
Tristo živali zgorelo.
Balt more, Md.. 31. jan. Včeraj zvečer je zgorela Bostockova mena-žerija, ki je bila nastanjena v starem poslopju Cyclorame, ktero je leseno in je gorelo kakor olje. Ogenj je privabil na tiBoče ljudi na p zc>-rišče.
Tristo divjih živali je prginolo v železnih kletkah. Ub gim živalim ni preostalo nič druzega, negi mirno pričakovati svojo smrt. Od vseh živali so rešili le jeduega slona, dve muli, jednega osla, dve opici in pet p9 iv, dočim je 50 levov, 1 tiger, 7 jaguarjev, 8 kugusrjev, 7 črnih medw dov. 3 grizzly rat d vedi, jed jn rujavi medved, 7 volkov, 2 filipinski kravi, 2 cebri, 1 jelen, 20 kač, 40 orlov, 60 opic in nebroj druzih živali zgorelo. Od poslopja je ostal le še pepel.
Tovarna zgorela.
Dunkirk, N. Y., 1. febr. Dane9 o polunoči zgorela je tukajšnja to varna pohi&tva tvrdke Koford «fe Brown. Š<oda se ceni na 820.000 dočim znaša zavarovalnina le $10.-000 Kako je ogenj nastal, ni znano.
Velik požar v Clevelandu.
Cleveland, O., 1. feb. Danes zjutraj je zgorelo štirinadstropno opje tvrtke Foote. R»ed & Co. na wark St., med Lake iu St. Clair Poslopje je popolnoma zgorelo, da tvrdke Fonte Reed Co. se oeu 8280 000. Poleg imenovanega bili sta tudi poslopji bližnjih trgovin Ro t & McBride Bros. in Adams & Ford izdatnocdkodovani. Pogreša se Fred Koester, čuvaj označenega poslopja, najbrže je ponesrečil v razvalinah.
Skrajna beda. Ves blok pogorel.
HITROST

ničaranje, pa J sa mo dobre vr-lje je potreba pri 1*0 SILJANJU DENARJEV V STARO DOMOVINO in gotovo
je najhitreji in najceneji v pošiljanju denarjev: FRAK---------
New York.
FRANK SAK.SER, 109 Greenwich St.,
Ukral hleb krjha, da nasiti svojo družino.
Dn*1 31. januvarija zaprli so na zipndni 112. ulici v New Yorku Fredericka Jagerja, ker je oudaš-ujeuiu peku ukral hleb kruha. Na obrazu toženega bilo je Citati, da spada k brezposelnim ljudem, kte-rih beda je sedaj po zimi še večja. Oblečen je b.l v lahkej poletnej oblaki. Njegovi čevlji so bili raztrgani. a lica so bila vpadla. Ker je sodišče moralo več pravd rešiti, nameravalo je spočetka Jagerjev slučaj pr^li žiti na kasnejšo dobo, toda sodnik Ga'vin videč beduega nesrečneža, ga je takoj zaslišal in vprašal, čemu je kradel kruh. .Tii-ger je že štiri mesece brez zaslužka, njegova žena in štirje otroci trpe lakoto in mraz. Iskal je povsodi deb . trda njegov trud ie bil za man. Ko je 31. jati. v 112. ulici videl ležnti hleb kruha, ga je vzel, da ga tu š0 svejej !ak< te umirajočej družini. Ko je njegov tožnik, hišni pose*tuik Henry Nich-.ilsburg slišal toženčeva izvajanja, je takoj zahteval, da se nesrečnež iz zapora spust', ter Be je izjavil, da bude nesrečni obite'ji pomagal.
93.389 jetnikov.
Predsednik newyorških mestnih magistratov Joseph Deuel objavil je 31. jan. svoje letno poročilo, iz kt-rega p< snamemo, da je bilo v vs-h s«dmih policijskih okra'ih v miuolem letu nič manj nego 93 tisoč 3S9 osob aretovanih, oziroma obsojenih. Vrhu tega obravnavala so mestna sodišča še nad 100,000 obtožb, ktere so policaji vložili. 73 tisoč 219 aretovancev je bilo moškega, a 20,170 ženskega spola. 8588 osob je bilo obdolžeuih velice-ga hudodolstva, od kterili ja bilo 4115 oproščenih. Iz spisov iz leta 1800. je posmeti, daje bilo pred sto leti v New Yorku le 2303 osob aretovanih.
Rešitev moštva ruske jadranke „Cuba".
S paruikom Barcelona", ki ie pri djul dne 1 februarija iz Hali-faxa v New York, prišlo je tudi moštvo ponesrečene ruske jadranke ,,Cuba", ktero je moralo dne 18. januvarija na visokem morju svojo ladijo prepustiti osodi. Doe 17. januvarija o poluuoči zapazil je kapitan ladije ,,Barcelona" na morju znamenja, iz kterih je sklepal, da je v bližini kaka ladija v veliki nevarnosti. Ko bo pripljuli bližje, spoznali so potapljajočo se ladijo ,.Cuba 4. Ker je bilo morje sila valovito, nameraval je kapitan odložiti rešitev do jutra, toda prvi častnik in 5 mornarjev se je ponudilo, da izvrše, kljub smrtne nevarnosti, tikoj rešitev- Takoj so odvezali r-šil ni ^oln in odveslali proti ne-srečui ladiji. Po vsestranskih nevarnostih priveslali so mornarji srečno do ,,Cube", kjer bo se kapitan in 14 mornarjev russe laoije vkrcali in prišli srečno ua ,,Barcelono". Kapitan ruske ladij? je na znanil, da se je ladija borila z muo-zimi orkani, df to je jela vhajati v ladijo veda, moštvo je noč in dan d 1 a 1 o pri seseikah. teda bre« vape-ha Valovi to razbili rešilne čolne m tako mornarjem ni preostalo nič druzega, kot pričakovati smrt. Memo p' inearečeucev je pljulo več parobrodov, kteri bh pa niso zme nili za rešilna znamenja.
Potres v Philadelphiji.
Philadelphia, Pa., 30. jan. Pri nas, kakor v Camden in Gloucf ster County, N. J., pojavil se je danes ob 2. uri pop-ludne lahek potres. V tukajšnjem City Hall so popadali tintniki raz mize, a stoli klerkov ao se tako tresli, da so slednji bežali, misleč, da se je pripetila v mestu razstrelba.
1.5G0.00Q dolarjev škode.
V zadnjem času so v New Yorku i veliki požari skoro na dnevnem ! redu Dne 31. januvarija ob 2. uri I p ipoludne pripetila se je razstrelba v poslopju tvrdke William Wicke Co. 11a 31. ulici in 1. Ave.
Poslr pje Wicke Co., kjer je nastanjena tudi tvrdka Miller & Peters je šest nadstropij visoko ter se razprostira od 1. Ave. do brega East River iu od vogala iztočne 31. ulice do pol bloka med 31. in 32. ulico. Požar je razde al razun ime-uovanega še osem druzih poslopij, med kt-rimi je več stanovanjskih h i š ; tudi delalnice železa „Jackson Iron Works" so trpele mnogo škode.
V Wickejevih skladiščih je bilo nakopičenih mnogo kemikalij, vsled česar se je pripeti!a prva razstrelba, kterej je kmalu na to sledila druga, ktera je poslopje skoro popolnoma razdejala. K sreči v skladiščih di bilo v ou"ia Času ljudi, toda po zraku leteči ogorki in steklo je ranilo najmas j kacih 50 ljudi. Pri imenovani tvrdki, ki izdeluje zaboje za smotke je vslužbenih 12C0 delavcev, kteri so se k sreči prav časno rešili. Ko ae je pripetila prva razstrelba, nastala je v tovarni, kjer dela tudi 700deklic, nepopisna zmešnjava, več deklic se je onesvetilo, druge so z--pet hotele skočiti skozi okna, kar bi gotovo Btorile, ako bi jih delavci ne zadržali. Potem so ae j^dna za drugo rešile po rešilnih lestvah in prišle srečno na zemljo.
Gaailci iu policaji prišli so takoj ua lice meeta in pričeli gasiti. Istočasno prihiteli so tudi rešilni vozovi, kteri so 17 ranjenih odpeljali v bolnice. Ker je bilo v poslopju mnogo gorljive tvarine, je bilo tudi gašenje skoro brezvspešno, da je pa nesreča še večja, vnele so se proti večeru hiše v okolici. Blo je ža-lostno gledati, kako so morali sta-uovniki bežati in vse sv^je imetje izročiti plamenu. Ženske z otrcci v naročju so ptoaile in kričaie na pomoč, policaji iu gasilci niso vedeti, kje bi pričeli z rešilnim delom, vendar so Bi prestašeni ljudje saj življenje rešili. V bližini požara delujoča brizgalna št. 21 se je vsled vročiue vnela in gasilcem ni preostalo druzega, kot pustiti je, da zgori.
Ob 8. uri zvečer podrli so se zidovi hiš in kakor daleč je bilo videti, je vse gorelo. Konečno ob 10. uri po noči omejili so gasilci požar, vendar je pa gorelo še do druzega jutra. Skoda, ktero je požar pro-uzročil se ceni okrog S 1,500.000.
Gledališče pogorelo.
Kamailiz, Mt\, 31. jan. Danes je pogorelo tukajšnje največje gledališče Cuates Opera House. Ogenj je nastal takoj po predstavi in ae razširjal tako hitro, da na rešitev poslopja niti misliti ni bilo. Gaailci ao cgenj omejili in preprečili na-daijue nesreče. Ranjen ni nihče.
Požar prouzročil pol miljona škode.
Des Moines, Iowa, 29. jan. Ogenj razdejal je danes obrtui del naš-ga roesta. Velika prodajaluica tvrdke Frankel Bros. je do tal pogorela, več gaailcev je bilo vsb-d po- i rajnkega se z!du ranjenih. S-toda se ceni p '1 miljona dolarjev, ktera ae pa k sreči pokrije s zavarovalnino.
Velika umrljivost.
Izvanredno velika je bila umrljivost v New Yorku z du« 19. jan. končavšim se teduom. Iz poročila zdravatveuega urada posnamemo sledeče; Vsled vnetja plu^umrloje v imenovanem tednu 273 osob, vsled plučnice 68; za drugimi belezni 90, difteritis zahteval je 49 in: koze 5 žrtev. Od 24. nov. do 19. jan. po-jayilo seje v New Yorku 136 slučajev kos.
Iz delavskih krogov.
Dosegli povečanje plače.
Neodvisne družbe sk le nile z unijo mir.
Denver, Colo.. 30. jan. Pri da našnji skupščini premogarjev in zastopnikov neodvisnih premogar skih družb, sklenili so slednji z delavci pogodbo glede poviša nja plače Pogodbeno ae bodo bosi zavezali svojim delavcem plačati 10 centov več od tone premoga kakor dosedaj. S tem se bode štrajk v takozvanih neodvisnih rovih končal, kar bode odpomoglo po-maujkanju premega. Družba ,,Northern Coal Co.' in ,.Garfield Co." nisti odobrili prgodbe.
Tudi štrajk.
La Cananea, Mex., 30. jan. Tukajšnji 11a pol civiliziraui Yaqui Indijanci, ki delajo v rudnikih, so potem, ko so sprejeli tedensko plačo tri dni praznovali in neprestano pili. Pijačo so zahtevali povsodi z revolverji, vsled česar so prestrašeni državljani prosili vo jaške pomoči. Mexikanska konjiča je sicer napravila red, toda Indijanci so baje sklenili prihodnjo soboto pričeti zopet s ,,štrajkomlt.
Otvoritev zborovanja premogarjev v Columbus, 0.
Columbus, O., 31. jan. Danes se je otvorilo četrto letuo zborovanje premogarjev in posestnikov premo govih rovov. Zborovanja se je vde-ležilo 700 odposlancev United Mi. e Waiters in 400 podjetnikov. Odposlanci delavskih skupin so prišli iz držav Ohio, Iudiaua, Illinois in Pennsvlvanije ter so izvolili Walter J. Mullina predsednikom zborovanja. Daues se je končalo samo uvodno zasedauje. Kolikor je do sedaj znano, vlada med zastopniki obeh strank veliko navskrižje. Pre-mogarji zahtevajo lOodstotno povišanje plače, večjo plačo za kopauje premoga z stroji, iu da posestuiki rovov plačajo za ves izkopani premog, ne pa kakor dosedaj, samo za presejani. Podjetniki pa svetujejo znižanje plače in nečejo pod nika-kimi pogoji zvišanju privoliti.
Štrajk v Utah.
Salt Lake City, Utah, 31. jan. V Scotfieldu pričelo je daues 600 premogarjev štrajkati. Oni dobe le 42 centov od tone pridelanega premoga ter zahtevajo sedaj 10 centov več pri toni, dninarji zahtevajo 15 centov V3Č na v.au, a vozniki 25 centov. Družba zahtevam svojih delav cev ni ugodila, vsled česar so slednji ostavili delo.Premegarji rovov,Clear Creek, Suuny Side in CaBtle Cage, ao zapretili uprizoriti štrajk v zna meuje prijateljstva iu lojalnosti s scotfielskimi premogarji, ako bosi njihovim zahtevam nemudoma ne ug<dijo.
0 štrajku v Colorado.
Denver, Colo., 31. jan. I. C. Oa-gof d, predsednik „Colorado Coal & Fu-1 Company", je d^nea naznanil postavodajalstvu, ktero mora uzro ke velicega štrajka preiskati, da bode raje ukazal vse rove zapreti, kakor da bi ae podvrgel ukazom postavodajalstva. O tej priliki je psoval delavsko unijo, posebno pa še predsednika Mitchela. Pri pre iskavi je priznal, da je družba deli vce Gallup rova v New Mexico radi tega odslovila, ker so pristo pili k uniji.
Prijatelj postopačev.
Reading, Pa.. 1. febr. Tukajšnji farmer Jakob Heisland, ki je znan kot prijatelj ,,trampov," dal je minolem letu 752 postopačem prenočišče in hrano. Koji dan se je oglasilo po 12 trampov pri dobro Br&nem farmerju.
Štrajk v Colorado končan.
lOodstotno povišanje plače.
Colorado Springs, Colo., 1. febr. V pokrajini Colorado Springs se je daneaštrajk končal; v vseh rovih ae je zopet z delom pričelo. Po dolgem prepiran.u bo se posestniki rovov in premogarji Bporazumeli. Delavci dobe za deset odstotkov povišano plačo iu so ae morali pogodbeno zavezati, da ne bodo za leto dni v-)č zahtevali povečanja plače. Pričakovati je, da se tudi v ostalih okrajih konča štrajk s takim vspehom.
Novi pamik „Vaderland'4 od Red Star družbe
je bil minoli torek od mnbgo ljudi obiskan, ker vodstvo družbe je povabilo svoje agente, časnikarje in druge gospode na ogled lppega par-nika. ,,Vaderland" je v istini par-uik prve vrste in zgrajen po najnovejšem uzoru ter ustreza vsem zahtevam. Kajite I. in II. razreda so jako elegantno opravljene, ravno tako so krasni saloni za gosp> co kakor tudi za dame. A tudi III. razred ali medkrovje, kjer se po navadi vozi ono ljudstvo, ktero vzdržuje gospodo, ki se vozi razkošno, ni družba prezrla. Za potnike v medkrovju so oddelki za spanje po 4 OBobe Bkupaj in največ za 6 osob v enem oddelku, za ože-ujene pa tudi po dve oaobe v enem oddelku aii kajiti; poleg kajit je dvorana z mizami in povlečenimi klopmi z naslonjače in na jednej mizi pripravljeno za 4, 6 do osem osob, vaaka osoba ima pred seboj krožnike in drugo potrebščino; dalje imajo potniki medkrovja na razpolago tudi dvorano za pušenje in igranje, seveda jedna ima prostora za 25 do 50 osob; umivalna soba je lična za gorko in mrzlo vodo kakor v hotelih in gostilnah in tudi stranišča so čedna, dostojna, ne pa kakor ua starih paruikah „Vaderland" bode sedaj nekaj časa vozil za „American Line" ker ima ta več svojih parnikov v popravi, potem bode pa vozil v Antwer-pun. Družba je obiskovalce pogostila z mrzlimi jedili iz razno pijačo in finimi smodkami.
Bežal v večnost.
John P. Masen, ki je po Alvor-dovem vzgledu v ,, Continental National Bank", kjer je bil več let v službi, večjj avoto denarja pone-veril, vsled česar bi ae moral dne 1. febr. v New Yorku pred aodiščem zagovarjati, se je vstrelil.
Mason je bil 48 let star in je več let opravljal vestno svojo službo. Koliko svoto denarja je poneveril, še ni znano.
Nesreče.
Boljša in cenejša kakor premog
je stvar, ki popolnoma in hitro ogreje ne samo površino ampak tudi notranjost ter jo varuje proti vsemu mrazu in prehladu, ki nastane ravno vsled tega, da ni notranji del telesa jednako gorak z vnaujim. Ta potrebna jednakost pa se more hitro dobiti s Triuerjevim ameri-kanskim zdravilnim grenkim vi uom, ki hitro in prijetno ogreje želodec, najimenitnejši notranji organ, čegar prehlad vpliva ua cel telesni sestav v vaeh njegovih delih. Trinerjevo grenko vino ima v tem oziru veliko večji vapeh, kakor pa drugi likvorji, kteri se navadno rabijo v tak namen. Učinki teh pijač so jako škodljivi za organizem, dočim je vpljiv Trinerjevega grenkega vina jedino-le in vedno-le dobrodelen. Isto pomaga prebav ljauju, Bčisti in obnovi kri, zbistri um ter ozdravi vse bolezni v želodcu, jetrih in ledvicah. Rabiti pa je treba jedino-le pristni izdelek, kajti samo ta je resnično zdravilen, ki prihaja od njegovega jedinega izdelovalca v Ameriki Jos Triner-ja, 799. So. Ashland Ave., Chicago, 111. Vprašajte po njem pri lekarnarju in ne vzemite nobenega drugega I Samo to bo izpolnilo vaa pričakovanja in bo pomagalo.
Nesreča na poulični železnici.
Dne 30. jan. zamotal Be je aparat žične care št. 101 na Lexington Ave. N. Y . med poškodovano podzemakc žico, vsled čeaar sprevodnik ni mogel voz vstaviti. Kmalu na to je voz pri 38. ulici zadel v prednji voz in oba sta z veliko hitrostjo drvila dalje ter zadela ob tretji voz in prevrnila voz Adams ekapresne družbe. Se le potem Be je poareuilo vozove vstaviti. Štiri ženake in več možkih je bilo poškodovanih. Ranjene oeobe so odpeljali v Flower in Bellevue bolnici.
Razstrelba v rovu.
Pittston, Pa., 31. jau. V tukajšnjem Fernwocd rovu pripetila se je danes razstrelba plina, vsled česar je več premogarjev — natančno število še ni znano — poškodovano. Dva it:iljana sta usmrtena, njihova trupla sta popolnoma razstreljena. Rov je last Erijske železnice.
Dva mrtveca na lokomotivi.
Elmira, N. Y., 31. jan. Ko je danes ob 10. uri zvečer dospel new-yorski brzoviak Erie železnice na tukajšujo postajo, našli so na prednjem delu lokomotive, na takozva-nem ,,Cow Catcher" dve mrtvi moški trupli nataknjeni; trupli Bta bili s krvjo oblite. Nesrečneža sta najbrže hotela iti preko tira, ko ju je dohitela smrt. Strojevodja ni o tej nesreči ničesar vedel in je še le ua kolodvoru opazil žrtve svoje lokomotive.
Mrtveca sta gostilničar James Kelly in delavec L. Simons iz El-mire. Več ženB* je postalo nezavestnih o pogledu razmesarjenih trupel.
Trust za srebro.
Denver, Colo., 31. jan. Tukajšnja podjetja ,,American Smelting and Refining Co.'' in Guggeuheimove topilnice srebra ao ae pod imenom American Smelting Co." spojile ▼ velikanski trust, kteri bode nadzoroval 75—80 odatotkov pridobiva-uja Brebra na svetu.
Simon in Daniel Guggenheim prišla ata v to svrho iz New Yorka v Denver. Ob tej priliki sta dejala posestnika topilnic, da bode spoje-nje obeh podjetij pripomoglo v to, da Be cena srebru vzdrži na sedanjem stališču, kar je velike važnosti za posestnike rudnikov kakor tudi za delavce. Tako se je zgodilo s svincom iu istotako se bode zgodilo tudi s srebrom. Dandanašnji se cene srebru določajo na borzi, kar se v bodoče ne bode več zgodilo.
Dalje sta Guggeuhoima tudi dejala, da namerava trust po vzgleda Kruppovih delavnic v Nemčiji, tudi za delavce skrbeti, njihov položaj zboijšati. sezidati delavske hiše in ustanoviti delavske knjižnice.
Seveda...

mialid vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi ....
Toda ...
ako ai kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš da je boljde nego dobro. — Isto je NAJBOLJŠE ......
Bosch Brg. Co.
LAZE LINDEN. - - - MICH.
PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH.
. . . ..



Entered as second class matter at
the New York, N. Y. Post office October 2. 1893.
„GLAS NARODA".
liiat slorenskih delavcev ▼ Ameriki, isdaj&telj in aredni*: Published by
F. SAKSKR.
109 Greenwich St. New York City.
N a leto velja list za Ameriko $3.—,
ia pol leta..............$1.50,
L% Evropv /a vse leto . . .gld. 7.—,
.. .. pol let»----- 360'
, „ ,t čatrt leta . . . „ 1.75.
f Evropo pošiljamo list sknpno dve številki
,Glas Naroda" iihaja vsako sredo
in so«, to
G t. AS NARODA'1
(„Voice of the People")
Will be isned every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpiBa in osobnoeti ■e ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Mon »y Order.
Pi; spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje Divališče naznani, da hitreje najdemo nasi >vnika.
Dopifcom in pofiiljatvam naredite naslovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
Telefon 3795 Cortlandt.
Surovost ameriške mladine.
Ve^no bolj pogo3toma pojavljajo se slučaji, kteri dokazujejo, da ameriška mlad na v smislu morale kaj hitro nazaduje, kajti razne nesramnosti in BUrovosti v krogih na-fiih ve učilišč so takorekoč na dnevnem redu K t m surovostim nikakor ne prištevamo pustolovstva, kterih temelj je iskati v čitanju razuih pretiranih romanov in novel, koje na čuvstva mladiue upli-vajo. Baš kakor v Evropi tamošnji dijaki čitajo razne spise naš ga Cooperja, ter pripravljajo kot „Iu-dijanci" in ,,roparji" svojim sta rišem mnogo skrbi, isto tako potuje naša mladina v svojej domišliji, ali pa tudi resnici, na prerije našpga zapada, da prične tam karijero slavnih ,,cowboyev". CVanje tacih knjig sicer mladiuo zapelje, da vprizarja vsakovrstne lopovščine, toda usroka surovosti, v kterej odseva naša mladina, nikakor v tem čitanju ni iskati.
Vsej surovosti na čelu stoji tako-zvana ,,odrasla1' mladina, ktera tvori nasledstvo takozvanih ^boljših krogov', čeravno se pri nas ,tboljši krogi" neločijo mnogo od ,,nižjih krogov" kakor je to v Evropi navada. Ta mladina, h kterej spadajo tudi patersonski lopovi McAllister, Campbell in Death ter njim jednati slušatelji naših vseučilišč in vojaških akademij, kteri bodo v bodočnosti zasedli mero-dajne prostore naših državnih služb — baš ta mladina razvila se je tekom zadn ih let kot uzor nepopisne brutalnosti, surovosti in pokvarjenosti. Ni nam potreba pojedine sramotne slučaje naših vseučilišču) kov navajati, kajti škandal sledi škandalu; jedva seje pozabil west pointski škandal, ali bolje vodstvo ondašnje vojaške akademije ga je prikrilo, ko nam iz New Haven prihaja poročilo, da so tamošnji 1 akademiki patersonski slučaj umo ra in onečastenja delavke Bosschei-ter, v zabavo svojih ,,kolegov" gledališki priredili in vprizorili! To dejstvo nam jasno svedoči, da je značaj tamošuje mladine padel pod nivo vsake morale, kajti paterson-■ki sramotni čin v zabavo gledališki ponavljati, dokazuje pač skrajno propalost. Tovariši, kteri se te zabave niso udeležili, zagrozili so vodstvu vseučilišča, da bodo objavili imena dotičnih dijakov, ako ■lednji ne bodo takoj izključeni Toda to nikar nezadoBtuje, kajti kdor je sa tako nesramnost sposo-
ben, je v stanu tudi vse druge zločine doprinesti.
Uzrokov, da je značaj ameriške mladine tako nizko padel, nikakor ni težko najti.
Mladina vsacega naroda mora hoditi potom, kteri velja kot za bodočnost najvažneji in najpleme-niteji pot. ^im plemeniteji je cilj mladine, toliko višje vredi dotično ljudstvo. Tega pa v Ameriki, žal, ni najti, naša mladina si ni stavila nikacega cilja. Kakor ljudstvo, tako tudi mladina ni nič dru-zega, nego prava sebičnost; držav-ništvo, postavodaja, prosveta, omika, literatura itd. ne pomenja za našo mladino nič druzega, kot sredBtvo, s kterim se hitro obogati, in ni toraj Čuda, da so plemenita čuvstva in vzvišeni narodni ideali v Zjedinjenih državah nepoznana stvar. V naših državah prevladuje kapitalizem in po njegovem vzgledu živi tudi mladina, ktera v zadnjih letih najjasneje kaže brutalnost in brezznačajnost, kar je prava cvetka kapitalizma.
t General Josip ¥. Gurko.
V zadnjej številki „Glas Naroda" objavili smo petrogradski brzojav o smrti najslavnejšega ruskega in zajedno tudi evropejskega vojskovodje, generala Josip Vladimiroviča Gurko.
Ob smrti nepozabnega zmagovalca Plevne, najuzornejega pospe-ševatelja jedinstva inoruskih Slovanov in najboljega ruskega rodoljuba ne žalujejo samo Rusi in vesoljno Slovanstvo, temveč tudi najzagrizeneji sovražniki naših slovanskih narodov, kteri so se učili poznati Gurkova kot najslavnejšega junaka nove dobe, občutijo sožalje v svojem srcu, videč da tek časa nikomur ne prizanese.
Bilo je v juliju leta 1877., ko je Gurkovo ime odmevalo po vseh krajih širom sveta. Turki so Plevno hrabro branili in že so mislili oble-govalci, da se Osman Paša še dolgo ue bode udal, ko je Gurko s svojimi hrabrimi - kozaki prekoračil balkansko gorovje ter prodrl v srce Turčije do mesta Edirnč. Na to se je vrnil Gurko v glavni stan, kjer je prevzel vrhovno poveljništvo ruska konjiče, ktere naloga je bila obkoliti Osmanovo vojsko, ktera 9e je nahajala v bližini Plevne. Dne 24. oktobra 1877 je premagal pri Gornjem Dubnjaku turške pomožne Čete, a 28. oktobra je zasedel Tetiš in obkolil Plevno. Ko je zvr-šil Bvojo nalogo, prekoračil je zadnje dni decembra v najhujši zimi v drugič Balkan, osvojil Sofijo, od koder se je podal v Filipopel in tam razkropil ter popolnoma porazil vojsko Sulejman Paše. Konečno se je pri Edirnč združil z glavno rusko armado ter ž njo OBvajal dalje skoro do Carigrada.
Po sklenjenem miru v San Štefanu iu po berolinskem kongresu veljal je Gurko ne le samo v ruskej vojski, temveč tudi po vseh ostalih državah, kot najpopolneji vojak in junak vse Evrope. Leta 1879. bilje imenovan generalnim governerjem Petrograda, tri leta kasneje poslal ga je rodoljubni car Aleksander III. za generalnega governerja ruske Poljske v Varšavo; imenovanje Gurkova vrhovnim poveljnikom ob uemško-avBtrijski meji, prouzročilo je obema državama mnogo skrbi in uepopisui strah. Njegovo ime postalo je pri8lovno, avstrijsko časopisje prispodabljajo je z balkanskim gorovjem Karpate in se že poslavljalo od Galicije. K sreči za obmejne dežele ni prišlo do vojske, kajti razna naBprotstva z Rusijo sta Avstrija in Nemčija hiteli odstraniti in se tako obvarovali mno-zih neprilik in druge Plevne.
Liberalni car Nikolaj II., kteri velja kot prvoborilec svetovnega miru, poravnal je razmerje z imenovanima državama in odpoklical Gurkova, ki je veljal kot neprestana grožnja Avstriji in Nemčiji, iz Varšave, na kar je junak Plevne bil upokojen.
Toda tudi v pokoju ni Btopil Gurko iz površja, bil je član in predsednik pettogradskega obče-slovanskega blagotvornega društva in deloval Baj za duševno zjedinje-nje vseh Slovanov; njegova je za-
sluga, da so se poprijeli tudi ino-ruski Slovani učenja ruščine, ktero danes kakor posnamemo iz slovenskih in čeških zamenjevalnih listov iz staro domovine, osobito na Slovenskem in Oeškem hitro napreduje.
Gurko je mrtev, ali njegov duh živel bode med Slovanstvom na veke 1
Homatije na Kitajskem.
Kitajska vlada je preslaba.
Peking, 28. jan. Zastopniki vele-vlasti so danes sklenili zahtevati smrtno kazen nadaljnih kitajskih dostojanstvenikov, kteri so vstajo boxerjev pospeševali. Ker pa Fran-cozje še nimajo natančnega izkaza, koliko francoskih državljanov bo boxerji ubili, sklicali bodo poslaniki v kratkem drugo sejo in potem od kitajske vlade reBUo zahtevali smrt upornikov.
Glede usmrtenja cesarjev iča Tua-n i, generaia Tuug Fu Sia: ga in vojvoda Lana, so se Zjed. države, Rus;ja in Japonska izjavile za po-miloščenje, ker označene tri vlade so prepričane o slabosti kitajske vlade, ktera nikakor ni v stanu smrtne obsodbe izvršiti.
Japonci so vjeli sinove znanih vstaških vodij Hsu Tung in Chih Shui, kterih smrtno obsodbo poslaniki tudi zahtevajo.
Iz Sin Gan Fu se poroča, da je vfč kitajskih dostojanstvenikov iz južnih pokrajin obiskalo kitajsko cesarico-vdovo, ktero so nagovarjali, naj Li Hung Changa odpokliče iz svojega sedanjega mesta.
Kitajski mirovni pooblaščenci so brzojavno vprašali kitajsko cesarico-vdovo, bi li prišla v Peking, ako jej inozemske vlasti jamčijo varnost, ako dobi dosmrtno plačo ter stanuje sama, toraj ne pri cesarju. Zvita cesarica-vdova je pa odgovorila, da ne pride prej v Pe king, in da tudi cesarju ne bode to dopustila, dokler zadnji evropejski vojak ne ostavi Pekinga.
Vojaštvo ostavi Peking; pogoji, po kterih se to zamore zgoditi.
Peking, 30. jan. Grof Waldersee je predložil poslanikom načrt, oziroma pogoje, ktere morajo Kitajci spolniti, predno ostavi inozemsko vojaštvo kitajsko glavno mesto. Po njegovem načrtu mora Kitajska pred vsem izvršiti kazen vodij veta-šev ter se zavezati, da bode plačala zahtevano odškodnino. Odpotova-ljje vojaštva je pred marcom nemogoče, ker so vse reke in tudi morske luke zamrznene. V Tien-Tsinu in okolici Shan-hai-Kwana ostanejo vojaške posadke toliko časa, dokler ne da kitajska vlada dovoljnega jamstva za javni mir in varnost, ter se ne izjavi, na kak način bode plačala odškodnino. Ko Kitajska spolni vse pogoje, vrne se vojaštvo v Evropo, samo kacih 1500 mdž ostane v malih posadkah med obrežjem in Pekingom. Poveljništvo nad temi posadkami bi vsako leto prevzela druga država.
Vjeli so dva ameriška vojaka Dixona in Seamans, ki sta na Kitajskem ušla in osnovala roparsko tolpo, da zamoreta od ljudi zahtevati denar, tor ju obsodili v 20, oziroma v 21 letno ječo. Seaman se pa ne zmeni dosti za obsodbo, ker je med obravnavo zopet pete odnesel.
Tristo uglednih Kitajcev iz pokrajine Kiangsi poslalo je cesarju prošnjo, v kterej ga prosijo, naj se zopet vrne v Peking.
Iz naših urok kolonij
Bitka pri Manili.
Manila, 31. jan. Major Forbush poroča, da se je 9 polk konjiče v mesecu decembru 25krat bojeval z vstaši. 48 Filipincev so Američani usmrtili in 45 pušk zaplenili. V pokrajini Matnog pojavilo se je 8_;0 vetašev.
Kapitana Cameron in poročnika Quinlana čete napadel je vstaški vodja Geronimo v neposredni bližini Manile. Američani so vstaše prepodili in jih baje 20 usmrtili.
Vojna mei Boerci in Anglijo.
De Wet v Kapski koloniji?
London, 30. jan. Lord Kitchener brzojavlja vojnemu uradu, da se je general Smith Dorrien podal s svojo vojsko v Carolino, kjer je razkropil Boerce. De Wetovi Burci so napadli 40 milj Beverno od Tha-ba N'Chu v Oranje koloniji general Knoxove čete. Ker bo pa augleške izgube najbrže velike, Kitchener o tem ničesar ne poroča. V obče se domneva, da namerava De Wet prekoračiti kapsko mejo.
Na otoku Santa Helena, kjer Be nahaja vjeta vojska boerskege generala Cronje, so se počet* om janu-varija uprli indijski vojaki ondašnje angleške posadke, pleuiii po meBtu in ranili več prebivalcev. Konečno so jih z orožjem prisilili, da bo se vdali. Angleška vlada je zaplenila dotifcni brzoiav, vendar ae je konečno zvedelo, da Angleži uiti bvo-jem lastnem vojaštvu ne morejo zaupati.
Cape Town, 30. jan. Governer Sir Alfred Milner je odredil, da mora mesto v soboto dne 2. febru-varija, ko se vrši pogreb kraljice Viktorije, žalovati. VBled tega bodo vse trgovine v mestu zaprte.
Več prebivalcev meBta Murrays-burg je bilo obsojenih v plačilo 100 funtov šterl., oziroma v šestmesečni zapor, ker so ,,izdajalski govorili". ObBodbo je izdalo vojaško sodišče ter ob jednem ljudBtvo svarilo, da kaj sličnega ne ponavlja.
V Van Ryn in Modderfoatein bo Boerci poškodovali tamošnje rove.
Iz neuradnih virov se poroča, da je De Wet prekoračil kapeko mejo z več tisoč Boerci.
Calcutta, 30. jan. Indijsko časopisje javlja, da namerava Lord Kitchener 10.000 (?) vjetih Boer-cev poslati v Indijo in sicer v Nil-giro, pokrajina Orisa, v deželi Bengal.
De Wet obsodil boerskega
posredovatelja miru v smrt.
Bloemfontaiu, 31 jan. Iz Kroon stada se brzojavlja tukajšnjemu vojaškemu governerju, da je ukazal D i Wet ude boerskega mirovnega odbora Andr. Weasels, ki je prišel k De Wetu, da posreduje za^mir, ustreliti. Ko je boerski mirovni
dbor prišel prvič k De Wetu, ukazal je slednji, kakor smo svoječasno poročali, necega, boerske mirovne posredovatelje spreu ljajočega Angleža bičati in konečno ustreliti, dočim so bili ostali Boerci, med njimi tudi Wessels, le bičani in odpuščeni. Ker je pa, Weasels v drugič skušal Boerce pregovoriti, da se Angležem vdajo, plačal je to s življenjem.
Pretoria, 31. jan. Ko je včeraj general French ostavil posadko The Springs v bližini Johannes-burga, napadlo je 500 Boercev ondašnje rudnike in Elandsf iutein, kjer so napravili mnogo škode. Od tu so se podali proti Reitfontein, kjer so nameravali razstreliti tamošnje Rand rudnike. Angleži so jih prepodili in vjeli njih poveljnika ranjenega Maraisa. Druga četa Boercev Be pomika proti jugozapa du v pokrajino Potchefstroom.
upanje, da se v kratkem še poveča Sedaj tudi izdelujemo pravila, ker nameravamo društvo inkorporirati in to tim preje ko bode mogoče. Zatoraj še enkrat opozarjamo rojake k pristopu v naše društvo in Jugoslov. Kat. Jednoto. Rojaki iz okolice naj blagovolijo pisati: M. Rogina, P. O. Crockett, Cal.
Srčni pozdrav rojakom po širnej Ameriki, „Glas Nanodu" pa obilo dobrih naročnikov. M. Rogina.
Dopisi.
Crockett, Cal., 23. jan.
Naše društvo sv. Jožefa je imelo avojo redno sejo in volitev odbora, izvoljeni so gg.: M. Dragovan, predsednikom; Miha Pogorele, podpredsednikom ; Mat. Rogina, tajnikom ; J. Baznik, blagajnikom ; Jure Bižal, zastopnikom ; v gospodarski odbor: J. Lovrin, Peter Lovrin, J. Petric, F. Velikonia in Jure Lauše. Društvo je tudi sklenilo vstopnino znižati na 2 dolarja in to za 3 mesece in s tem da priliko v pristop k društvu. Zato vabim rojake v našej okolici, da naj pristopijo k k našemu društvu, ktero je v zvezi z Jugoslov. Kat. Jednoto, in tudi lepo napreduje ter vsakomu ponuja pomoč v bolezni in druzib nezgodah, saj vendar vsakdo ve, da smo delavci vedno in povsodi razpostavljeni raznim nezgodam. Naše društvo je mlado, a vendar lepo in dobro napreduje; gojhno pa tudi
Kranjsko slov. katol. podp. društvo
sv. Barbare
FOREST CITY, - - .. PA.
ODBOR: Josip Bucenel, predsedi ik; Anton Ciar, podpredBecnik; John Telban, I. tajnik; Bartol Poverk, II. tajnik; Martin Muhič, blagajnik.
NADZORNIKI: Josip Zalar,	Jurij Zupan,
Frank Skubic, John Drašler
Oropal umirajočo žensko.
Minolo nedeljo umrla je gospa E. Franklin pred hišo štev. 1632 Amsterdam Avenue v New Yorku. Med tem, ko so ljudje hiteli po am-bulančni voz, ukradel je nekdo umirajočej goBpej uhane in prstane kakor tudi $95 denarja. Ko je pri šel rešilni voz na lice mesta, bila je gospa že mrtva. Njen mož zatrjuje, da so bili prstani in uhani njegove soproge vredni S450. Policija je našla pri njej le §8.18 denarja.
Lakote umrl.
Peoria, 111., 29. jan. DaneB so našli kacih 60 let starega farmerja Jakob Kuntza v svojej hiši kraj ognjišča mrtvega. Kuotz je bil v okolici poznan kot skopuh in je živel samotno na svojem iz 80 oralov obstoječem poBestvu. Občeval ni z nikomur. Ko je zdravnik preiekal truplo mrtveca, seje izjavil, da je Kuutz vsled lakote, oziroma pomanjkanja hrane umrl. Stradati mu gotovo ni bilo treba, kajti njegovo posestvo ni zadolženo, poieg tega so našli pri njem 450 dolarjev gotovine.
Svetovna razstava y St. Lou su.
St. Louisu, Mo., 80. jan. Danes je meBtni svet skoro jednoglasno odobril predlog glede izdaje odstotnih bondov za svetovno razstavo v St. Louisu, ktera bode otvor-jena leta 1903. Mestna uprava namerava izdati za svoto $5,000,000 imenovanih bondov.
Zasebni doneski St. Louiskih meščanov za razstavo so dosegli tudi svoto S5,000.000 in upati je, da bode kongres prispeval isto toliko svoto denarja, da se tim do-stojneje obhaja stoletnic«, od kar je Louisiana del naše republike.
Indijanska vstaja.
Henrietta, I. T., 30 jan. Indijanci baje „zakopali" svoje bojno kopje, kajti beli lovci bo vjeli glavarja Crazy Snake, kt^rega bode sodnija v Muskogee zaradi veleizda-je sodila. Konjiča ostane še par dni v Henrietta.
Muskogee, I. T., 31. jau. Vstajo Snake-Indijancev je smatrati za končano, kajti ko so lovci vjeli njih glavarja, se se Indijanci. vrnili domov.
Včeraj bo zaprli glavarja Creek Indijancev Tom Tigra, ker je po mestu nabijal lepake, s kterimi Indijanci pozivljaje bele, naj nemudoma ostavijo Indian Territory. Vlada bode tožila in zaprla vsled kalenja miru 200 polnokrvnih Indijancev. Glavar Bear Trail je dej°l da se bode zjedinilo pet takozvanih civiliziranih rodov v jeden narod.
McKinlejeve cvetlice.
London, 31. januvarija. London se skrbno pripravlja, da dostojno počasti pogreb kraljice Viktorije, kteri bode strogo vojaškega značaja, a v Portsmouth dospelo je ne-številno vojnih ladij, da se poslove od svoje bivše viadarice. Otok Wight je b tujci prenapolnjen, vsaka ladija pripelje vse polno obiskovalcev. Danes so zaprli krsto kraljice.
Najkrasneji cvetlični dar poslal je predsednik McKin ey. Cvetlični dar je pravi umotvor vrtnarstva, na rejen iz zvončekov, belih vrtnic in kamelij. Na srebrnem traku je napisano: „0d predsednika Zjed. držav". Sešt delavcev je delalo dva dni omenjeni venec. Tudi vdova bivšega našega predsednika Gar-fielda poslala je danes krasen venec na krsto umrle kraljice.
Venci in cvetke, ktere so razni dostojanstveniki poslali v znamenje sožalja y Osborne, se cenijo na 50.000 funtov šterlingov.
Cowes, 31 • jan. Nemšk>> brodovje, ktero se udeleži pomorske parade, prifilo je danee v Spithead.	/
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku : J. Telban, Box 607, Forest City, Pa.
Glasilo ..Glas Naroda".
Boj proti gostilnam.
Wichita, Kans., 30. jan. Gospa Mary Sheriff iz Dauville je danes v družbi 14 tovaršic obiskala mestece Ruthony, kjer so!-azdejale lekarno in dve gostilni ter takoprouzro-Cile 82000 škode. Gospa Sheriff napadla je z svojo, z sekirami in koli oborrž-»no gardo, Hanleyjevo lekarno od zadej in prišedši v lekarno, razbile so ogledala, denarno omaio in vse steklenice. Pet moških istega društva čuvalo je vbod v lekarno, da prepode policaje, kakor hitro se slednji pojavijo.
Od tu so se podale v gostilno „Klondyke," kjer je Bklenil strežaj braniti sebe in gostilno. Držal je proti ženskam revolver, toda on se ni upal streljati. Tudi tu so razbile vse, kar jim je prišlo v roke. Dev^t minut kasneje so razdejale še tretjo gostilno, potem so odšle na ulico, kjer so pkleknile in molile. Ko je konečno prišla policija na l;ce mesta, dejala je Sheriff policajem : ,,Poslal cie je Bog, da izvršim njegovo zapoved, jaz bodem vničila več gostiln kot gospa Nation in ne bodem toliko govorila, vse gostilue v južnem Kansas, morajo biti odpravljene, in mislim, da je to dovolj za jedno žensko. Takoj na to so odvedli gospo Sheriff v zapor.
Gospa Nation namerava priti tudi v New York, da na Bowery napravi ,,re 1."
Nova iznajdba.
Omaha, Neb., 29. jan. Danes so tuksj uradno preskusili Pearnesov uovoizumljeni brzojavni stroj. Pre-skušnja se je obnesla v popolno zadovoljstvo komisije in nikakor Be ne motimo, ako zatrjujemo, da bode ta iznajdba brzojav popolnoma predrugačila. Brzojaviti zamore z novo napravo vsakdo, ki zna z pisalnim Btroj«m pisati, toraj pride Mors^jev alfabet ob vso veljavo. Iz Omahe so brzojavili v več sto milj oddaljeno mesto Kansas City in »sp^h je bil popoten.
Kretanje parnikov.
V New York dospeli:
,,Barcelona", 31. jan. iz Hamburga s 124 potniki.
,,Anchoria", 31. jan. iz Glasgovva s 113 potniki.
,,Teutonic'. 31. jan. iz Liverpoola s 288 potniki.
Dospeti imajo:
,,Bulgaria" iz Hamburga. ,,Dresden" iz Bremena. ,,Tartar Prince" iz Genove. ,,Westernland" iz Antwerpena. „Lucania" iz Antwerpena. „Xew York" iz Southamptona. ,,La Bretagne" iz Havre. ,,Statendam" iz Rotterdama.	,
Odpljuli so:
,,Weimar" 3*. jan. v Bremen. „La Gasgogne" 31. jan. v Havre. „Aller" 2. febr. v Genovo ,,Karamania" 2. febr. v Genovo. „Waldersee" 2. febr v Hamburg. ,,Etruria" 2. febr. v Liverpool. ,.Georgian" 2. febr, v Liverpool. „Amsterdam" 2. febr. v Rotterdam. ,<Anchoria", 2. feb. v Glasgow.
Odpljuli bodo«
,,Tauric", 5. feb. v Liverpool. ,,\Vesternland", 6. feb. v Antwerpen. »»Teutonic", 6. feb. v Liverpool. „Xew York". 6. feb. v Southampton. „H. H. Meier", 7. febr. v Bremen. „La Bretagne", 7. f«ebr. y Havre. ,, Astoria", 9. febr. v Glasgow. ,,Bulgaria", 9. febr. y Hamburg. „Lucstnia", 9. febr. v Liverpool. „Philadelphia", 9. febr. v Liverpool. ,,StaU:ndam", 9. febr. v Rotterdam.
Pamilki listki so dobit po i irnr* cenah pri FR. SAKSER & CO
I no	«1»	"" nrV
Kadar podiljafi novce v staro domovino obrni se izveetno na: FRANK SAKSER 109 Greenwich St. New York
J ugoslovanska Katoliška Jednota. j| |
II
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI : "
Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Jostp Pezdirc, 1024 S>uth 13th St., Omaha, Neb.
I.	tajnik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota ;
II.	,, Štefan B a novec, Box 1033, Ely, Minnesota ; Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;
NADZORNIKI:
Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.; John Globokar, Box 371, Ely, Miun. ; George Stepan, Box 1153, Soudan, Minn.
PRISTOPILI:
K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 1. Ely. Minn. : Josip Bandig star 37 let, Janez Bukovec 18 let. Jauez Hefele 20 let. Janez Sube 21 tet.	Društvo šteje 268 udov.
K društvu sv. Barbare štev. 3, La Salle. 111. : Jožef Hriberuik star 38 let. Josip Lipovac 29 lot. Jakob škraba 24 let.
Društvo "šteje 14 udov.
K društvu sv. Barbare štev. 5. Soudan, Minn. : Louis Campbell star 37 let, Jurij Gjuth 40 let. Valentin Mehni 24 let, Frank First 3S let, Andrej Ž aht'C 30 let.	Društvo šteje-29 udov.
K društvu sv. Štefana štev. 11. Omaha. Nebr. : Frank Vlahovič star 3- let.	Društvo šteje 17 udov.
K društvu sv. Alojzija štev. 13, Whitney. Pa. : J.-sip Kuhi star 22 let.
Društvo šteje 2o udov. Colo. : Frank Pudber-Društvo šteje 28 udov. Ja uez Levstek star 25 let, 21 let, Josip Debelak 41 let, Janez Vesel 27 let. Ja 26 let. Frank Zbačuik 23 let. Frank Matzele zopet spr ijet. ker je bil samo za nedoločen čas suependiran.
Društvo šteje 177 udov.
K društvu sv. Jožefa. Aldridge. M-nt.: Autou Miklavc star 33 let.
Društvo šteje 29 udov.
SUSPENDIRANI ZA NEDOLOČEN ČAS:
Qd društva sv. Cirila in Metoda štev. 1. Ely, Minn.: Marko Muc. Pavi Mušič in Anton Ponikvar.	Društvo šteje 265 udov.
Od društva Marija Pomagaj štev. 6. Lorain. Ohio: Josip Sollar.
Društvo šteje 7 udov.
IZLOČENI:
K društvu sv. Petra in Pavla.
šček star 29 let. K društvu Srca Jezusa štev. 2 Frank Pele 21 nez Pozuik
Pa. :
štev. 15. Pueblo, , Ely, Minn.
Od društva sv. Barbare štev. 4, Federal.
Stalic. Od društva Srca Jezusa bič.
Box
Pa.: Janez Likar in Janez Društvo šteje 39 udov. tev. 2. Eiy, Minn.: Frank Klun in Anton Su-Društvo šteje 175 udov. Josip Ajinitch, I. tajnik. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika : Joe A g n i č, 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže. 105, Jly, Minn , m po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Dvoboj med ženskami.
Minneapolis, Minn., 29. jan. Znana boritelji?a z meče.n gospodična Alice Morer iz Chicage, III., pozvala je svojo tekmovalko gospodično Louiso Schrader na dvoboj. Obe „Sportlady" se že dolgo sovražiti in sedaj hočeti to sovraštvo z rapirjem poravuati. Ljudje, kte-rim bo naši borilci poznani, pa zatrjujejo, da je to le reklama, ktera bode obema pespodičinama pripomogla do lepe svote denarja.
Vstaja v Venezueli.
Willemstad, otok Curacoa, 31. jan. Vsl^d poročil iz Venezuele, vršili so se min >li torek v bližini Agua Fria hudi boji med vstaši in rednim vojaštvom. Vstaši so bili popoluoma premagani ter so pu Btivši orožje iu aireljivo bežaii. Dva sina generala AcTsta so vojak' ▼jeli.
Caripe, Venezuela. 31. jan. Voja ištvo je vj«-l > glavLe vod|e veta ev.
V vlndinih krofih se zatrjuje, da je vstaja s t-m končana.
Pogreb kraljice Viktorije.
C„wef. otok Wight, 1. i'"b. Ob lepem vremenu in velikanski udeležbi nan d-i prepeljali so truplo kraljice Viktorije iz Osborne v pri-stauišče Cowes, kjer so umrlo kraljico položili na jahto ,,Alberta4t. Na krsti je bila njena prva kraljeva obleka, žezlo in krona. Pogreb do iadije spremljala je kraljeva obitelj b kraljem Edwardom na čelu. Ob uri p. cdpljula je „Alberta" na morje, pred ktero je plulo 8 torped- j čolnov; ,,Alberti" so sledile ije ,,Victoria in Albert", na ej je bil novi kraljevi par, ,,Os-e", „Hohenzollerult in „En-chantres". Vojue ladije Anglije in ostalih držav tvorile so do Portsmouth® žalni špalir ter Btreljale zadaje pozdrave.
Portsmouth, 1. febr. ,,Alberta" se je vsidrila blizo Clarence Yard. Več sto mornarjev je stražilo ladijo; stražo so poveljevali admiral Michael Cul me Seymour, jedeu polkovnik iu trije kapitani.
O priliki moiskega sprevoda za-d-il je potniški parnik „PrincesB ^May" « jednim torpednim čolnom. Nesreča se ni pripetila.
\ Lond juu se pripravljajo na sprejem p grebcev. Na stotine delavcev kiiiči poulične svetilk« z lovorikami in rud^čimi trakovi.
Evropejske in druge vesti.
Dunaj, 29. jan. Ker je nastalo južno vreme, pričel se je povsodi sneg topiti. Iz Timlskega javljajo mnogo plazov, vsled kterih je želez-uičui promet v zapadui Avstriji skoro popolnoma ponehal. Na Dunaju razsajal je danes vihar, kteri ie metal opeko raz hiš. tako da je bila hoja po ulicah zelo nevarna. Mnogo osob je ranjenih in zdravniki imajo polno opravila.
London, 30. jan Iz Kijeva (Rusija) se poroča, da so se zopet pri p -tili dijaški izgredi. Vlada je odposlala proti dijakom kozake, kteri so dijakov pomorili, oziroma ranili.
Dunaj, 31. jan. Danes se je sešel nov: drž z b r. Predsednik dr. Wej-?ei ^ .zval je po^l .nce, 1]aj v pogasi smrti kialjicu Viktorije vstanejo, tteremu pozivtf se mnogo po0lan-cev, osobito oni, ki so Boercem uaklonjeni, ni hotelo odzvati.
Berolin, 31. jan. Angleška vlada nozvaia je danes svojega poslanika v Berolinu Sir Frank C Lascelles v London.
Dunaj, 31. jan. Bivši avstrijski pravosodni minister Alojzij pl. Praždk, znani češki rodoljub, je danes umrl. Pokojni je bil pravičen mož in je zahteval, da morajo sodniki umeti iu znati jezik dotične dežele, kar se žalibog še dandaneB v Avstriji ni zgodilo.
London, 1. febr. Zasebni brzo-jav iz Kaire poroča, da je v AbeBi-niji izbruhnila vstaja. Prišlo je do več bitk med uporneži in vojaki kralja Menilika. 7000 ljudi je usmr-tenih.
Pari3, 1. febr. Ameriški konzul v Lyon poroča, da so v Franciji mi-nolega leta pridelali 1,721,000.000 galon vina, ktero količino je Fran cija le dvakrat dosegla v minolem stoletju.
Petrograd, 2. febr. Po ljudBkem štetju, ktero se je sedaj končalo, je prebivalstvo Petrograda za 40.000 naraslo. Glavno mesto Rusije ima sedaj 1, 439,000 prebivalcev.
Drobnosti.
Častite gg. naročnike, kteri nam za tekoče leto še niso nikake naročnine doposlali, prav uljudno prosimo, da to tim preje blagovolijo storiti; saj je današnja številka že io.
,,KOLEDAR" bode v io dneh
gotov.	Upravništvo.
* *
*
Dr. Alfonz Mosche umrl. Dne 15.
jan. zvečer je umrl v Ljubljani odlični meščan, gospod dr. Alfonz Mosche, odvetnik in predsednik kranjske odvetniške zbornice. Pokojnik je bil vzoren rodoljub, ki si je v narodnem oziru pridobil nevelji-vih zaslug. Bilje delj časa mestni občinski svetnik in 1. 1883. je bil izvoljen v dež. zbor, kjer je postal predsednik finančnega odseka. Mnogo zaslugsi jenabralza,,Nar. dom" Ljubljani in za euakopravnost Slovencev na sodnih uradih. Izdajal in urejeval je čaBopis „Slov. pravnik" ter si pridobil največje zasluge na prevodu občnega sodnega reda Njegovo narodno delovanje je bilo vsest^ausko, nenavadno in vspešno. Rajni je bil tudi vsled svojih prikupljivih družabnih lastnosti in blszega srca obče spoštovan in priliubljeu. Vrlemu značaj-nemu možu časten in hvaležen spomin.
* *
* .
Odprt grob. 8. jan. ob 1 uri po-
poludne je umrl na Občinah častiti gosp. Anton Nagrah, bivši župnik Kontoveljski.
* * *
Nova železnica na Dolenjskem
Železnično mimsterBtvo jevsporaz-umu z deželno vlade kranjsko dalo gosp. Josipu Pavliuu v Ljubljani dovoljenje za tehuične priprave v svrho zgradbe ozkotirne železnice od trebenjske postaje mimo Mirne, Št. Ruperta, Mokronoga in Pijave
Gorice do Dvora pri Sent Janžu. « •
»
(i!rožna nesreča. — Z Nabrežine 15. jan. poročajo: Sinoči med 10 in 11. uro se je dogodila grozua nesreča na železnici, ki vodi na Laško 2000m. od postaje Bivijo proti laški deželi, je prišel pod vlak št 1015 neki vojak od domobrancev iz Trsta. Ponesrečenec je doma iz Vižovelj. Ime mu je Fran Gabro-viepodom. Recetov. Hotel seje z vlakom odpeljati v Trst, ali vlak ga je prehitel in ga povozil. Vlak je nesel reveža kakih 70m. daleč, tako, da mu je zarmesarilo vso glavo, noge in ves život. Vse mu je razdrobilo. Truplo mrtvega je na šla drugo jutro na progi žena železniškega čuvaja iz Vižovelj. Truplo so prinesli 16. januvarija zjutraj na pokopališče v Nabrežino. Pokojnik
je služil pri vojakih tretje leto. * #
*
Škrlatica se nevarno širi v poli tičnem okraju Kranj. Dosedaj je umrlo za škrlatico 16 otrok, 7 od rasbh in 43 otrok je ozdravelo; boluih je zdaj še 39 otrok iu 4 odrasli.
* *
*
Za osušenje doline Loškega pot»-
ka je k že prej dovoljenim 20lKJ K oodpore, poijedeljsko miin»-terstv dovolilo še primanjkuj .čih 1000 K.
* . *
Neznanega vtopljenca so našli dne 14. jan. v Ljubljanici na Fužinah. Moral je biti že dlje časa v
vodi, ker ima j i»dno roko že razjedeno. * * *
Državna podpora. Poljedelske ministerBtvo je dovolilo 400 kron za zgradbo dveh mostov čez potok Belo v Vipavi.
Ljubljanska tovarna Samassa je
svojim delavcem znižala delavni čas za pol ure. Storila je to dobro-Voljno, a delavni čas znaša tudi
sedaj še 9 iu pol ure.
* *
*
Bohinska železnica, Vlada je že izdelala načrt za drugo železniško zvezo s Trstom, ki ima biti dovršena 1 19C4. Gradila se bode na držav ne Stroške in se deli vsa železnica na tri dele: Turška s 77 km. čez Karavanke 66 km. in Bohijnska do Trsta t 144 km. dolgosti; strefiki bi znašali za prvo 60, za drugo 44, in za Bohijnsko 78 miljonov kron. Turška železnica gre iz Schwraz bacha (Solnograško) jutozapadno do Mollbriika (Koroško). Iz Beljaka
in Celovca je projektirana črta čez Karavanke; združi se pri Baren-grabnu in drži do Jesenic. Od tu dalje gre bohijnska železnica podaljšana do Trsta.
• •
*
Nesreča. Dne 10. jan. so šli top-ničarji na strelne vaje v Krško. Mej potjo od Radeč, kjer bo prenočili, se jim je pripetila nesreča. Blizu vasi Kompolje so se namreč štiri konji, ki bo bili vpreženi v vojaški tovorni voz, splašili. Na njih sta bila dva vojaka, ktera sta vsled hudega dirjanja padla raz konj. Kolo je što jednemu čez levo nogo in jo takoj zdrobilo: drugemu pa čez prša, da ie malo živ ostal. Vojaški zravnik je bil seveda takoj zraven, jih obvezal ter poslal v bolnišnico. Preplašeni konji ao dirjali kaka dva kilometra daleč, terse pedali na stransko cesto proti Savi, ktera je bila pri kraju plitva in z ledom trdo pokrita. Med dirjanjem sta se prvadva konja od pregla ter zavila. Druga dva pa sta se z vozom vred prekucnila Savo na led. Mnogo škode se je naredilo; voz se je ves polomil, konja pa sta ležala pod njim, da so samo zadnje noge izpod njega gledale. Med tem ČaBom so vojaki prihiteli in brzo konja rešili pogina.	F. R * * *
Toiovajstev v Celju noče biti konec. Nedavno zvečer sta šla po jedni najživahnejših celjskih ulic dva slovenska mladeniča: Zahu-kovšek in Pevec. Govorila sta v svojem materinem jeziku, kar jima je doneslo nesrečo. Nakrat ju je napadlo več pijanih Nemcev in Pevec je bil v hipu b krvjo oblit. Med tolovajskimi napadalci bo be posebno odlikovali radi enakih „zaslug" že večkrat kaznovani magistratui „šlibarji". — Policije ni bilo blizo. Škandal!
• * * *
Napredek Japoncev. Japonski minister je odredil, da naj se v bo doče v srednjih in ljudskih šolah na mesto dosedanjih kitajskih piB-menih znamenj uporabljajo latinske črke. S tem korakom se je Japoi zopet bolj emancipiral od kitajske kulture.
* * *
V	Ljubnn na Štajerskem je kaznovala vojaška oblast nekega kadeta Lamberta, ki je bil v Gradcu ob priliki nekega shoda ranil z bajo netom nekega Bocijalista, na 18 mesecev trde ječe.
* * *
Državnozborske volitve na Koroškem. Tužna nam majka. Pri volitvi iz kmečkih občin so Slovenci izgubili jedini mandat ki so ga imeli. Leta 1897. z velikanskimi težavami izvojevani mandat kmet-skih občin Celovec Velikovec nam je bil 10. januvarija odvzet. Kandidat nemških nacijonalcev Anton Tscharre je iaveljei . Oddanih je bi'o 223 veljavnih glasov T-harre jih je dobil 141, kandidat nar dne
slovenske stranke 1- 82 * *
*
V	Trstu je volil 13. jan. tretji kolegij, ktergaje zast pai i r dzid njimi volitvami skozi dolgo vrsto let vit Nabergoj. Zadnjič je bil izvoljen Lah Mauroner, iu v nedeljo se je zgodilo isto. Oddanih je bilo za Maurouerja 2710 glascv, za Rybara pa 1988; razlika znaša 722 glasov.
* * *
Požar. 11. jan. ob 7. uri je nastal ogenj na Tomatovem posestvu v ulici Cologna v Trstu. Ogenj se je brzo razširjal; eno poslopje je docela pogorelo. V pritličju so bili hlevi špediterja Exnerja, v kterih bo bili konji voli rs svinje, vsega skupaj 30 glav. Živino so rešili, krma pa je zgorela. V I. nadstropju so bili najemniki, tri stranke. Stauovanja so docela uničena. Ena stranka ni imela pohištva zavarovanega. Zgorelo jej je vse, tudi najpotrebnejša obleka. Gasilci niso, mogli — vkljub napornemu delu — ničesar opraviti. Od 8. uri se je že zrušila streha. Vsa škoda
znaša 50.000 kron.
* *
debelo ledeno skorjo. Dunav za-mrzuje vsled nenavadno hude zime. Ladije že nekaj dni j ne plovejo med Zemuuom, Beltiradomin PanČovim ter so v zimskem pristanišču pri Zemut u, kjer je zbranih do 30 raz nih parobrodov in 130 tovornih ladij.
* *
Strašen samomor. V Novemgra-du pri Kotoru si je nedavno pijo-uirski narednik Mihael Dieringer razstrelil gl
avi z dinamitom, ki mu je razneBel vso glavo ter odtrgal desno ramo in levo roko. Nesrečnež je bil baje p^neveril neko svoto denarja.
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za $20.52 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Zahvala.
Podpisani ud podpornega društva sv. Barbare štey. 8 v Blackton, Al a., in fugoslov. Kat. Jednote, sedaj stanujoč v Jelši pri Št. Jerneju na Kranjskem, se tim potom Tu^o-slovanskej Kat. Jednoti za dvomesečno* podporo v znesku $30, ktero svoto sem prejel, kot podporo za čas moje bolezni, najtopleje zahvaljam.
Štejem si v svojo dolžnost, Jugoslovansko Kat. Jednoto ysem cenjenim rojakom sirom Zjed. držav najtopleje priporočati, ker una nudi svojim udom, pa bili v Zjed. državah ali pa v stari domovini, v slučaju bolezni prvo gmotno podporo.
V Jelši pri St. Jerneju, dne 13. jan. iqoi.
Fran Franko.
Kje sta?
MATEVŽ PIUK in JOŽEF MATCH, bivala sta oba v Scofield, Utah. Njen naslov bi rad zvedel: John Zobec, 942 First St., La Salle, III.	(2. febr.)
Kje je?
JoiE Račič, doma iz Viher štev. 1, Leskov-ške fare pri Krškem. Njegova sestra, je postala vdova in ga že dve leti ni videla, ker ae pa odpravlja v staro domovino, bi rada zvedela za njegovo bivanje prej ko inogoCe: Maria Bogolin, Box 465, La Salle, 111. [i2mc]
Kje je?
Matija Kozan, po domače Terkelac, doma iz vasi TribuČe na Dolenjskem; poslednji čas je bival v Iron Mountain, Mich.; ako kdo rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Mihael Žunič, 3986 Osceola Road, Calumet, Mich.
Hiša na prodaj.
Ker mi je umrla žena in se nameravam podati v staro domovino, prodam svojo hišo v Angels Camp, Cal. Kogar roja ov bi veselilo priti v Californijo se mu sedaj ponuja lepa prilika. Hiša je na lepem prostoru, sredi med dvema rudnikoma: lep prostor za boarderje; ima štiri sobe, veliko klet pod hišo in poleg nje lepo obdelan vrt, na kterem raste vso zimo vsakovrstno zeljišče; pri hiši je lep kurnik, v hiši pa vsa potrebna oprava. Delo je tu gotovo in se zasluži po $2.50 do $3 na dan. Več pove: Anton K a s t e 1 i c,. Box 2004 Angels Camp, Cal.	(2 fb.)
Kje je ?
Janez Simonich, doma iz Drašič štev. 10. v Zjed. države je prišel 22. decembra 1900, Njegova brata Nikolaj in Martin Simonič bi rada zvedela za njegovo bivanje in prosita rojake, ako kaj o njem vedo, da blagovolijo naznaniti: Nik. Simonich, 1211 Eiler avenue, Pueblo, Colo.	[6tb]
Kje so ?
Petke. Žuoel, John Madronich, Josip Brvlc, vsi nekje v Minnesoti, in John Ost human nekje v Montani. Ti so pri na* ostali v knjigah zabeleženi ne plačivši računov in rrosiva rojake, ako vedo za naslov koga imenovanih, da bi ga blagovolil naznaniti: Grahek in Sunich, 431 7th St., Calumet, Mich.	[6fb]
Električni DIAMOND križ,
tudi Volta križ imenovan, je iznajdba, ktera se je pred nekoliko leti vršila na Avstrijskem, vsled svoje veljavnosti našel je takoj pot na Nemško, Francozko, Skandinavijo io v druge države, kjer je dobil pripoznanje kot najbolje sredstvo proti mnogim boleznim in osobito proti revmatizmu.
Ta križ ozdrayljaod rev- MT^JI« tfJ^l^JHUjUg kraj Zjed. držav. Jamčimo, matizma, neuralgije, bolezen mt^^^^^ZWi	da Vam bode tako koristil,
v križu, bolezni v glavi,	kakor kterokoli električni
živčne bolezni, otožnost, lljwK^^J yJ ^Ifjfflfi&ftm pas, kteri velja 10 ali 2okrat brezsenčnost, kap, božjast, HHH^^VigiCrT^HB večjo avoto. Vsaki č'an slaba prebavanja, zgubljenje	JmlSk	vsake družine moral bi imeti
teka in bolezni zobov.	. fw'M-vf^električni Diamond križec,
Navodilo:	' . aly- ^/l ^ftak ker ni boljšega in sigurnej-
Ysaki dan dajte križ v ESlMbaffld	šega sredstva proti vsako-
kozarec napolnjen z najboljšim jesihom za dve minute. Za otroke zmešajte jesih z vodo v T'rimeru z njih starostjo. Ta križ mora viseti na svilenem traku, okolu vratu tako, da leži modra stran naravno na koži na želodcu. Ta električni Diamond križ velja samo e&efl dolar ter se odpošlje v vsaki
proti
yrstnim boleznim. Tisoče priporočil od ljudi, kterim je ta križ pomogel, oziroma jih popolnoma ozdravel, potrjuje njegovo moč. Pošljite jeden dolar bodisi ro Money Order ali v registriranem pismu za I križ ali $5 za 6 križev na : The Electric Diamond Cross Co. Dep. 39, 306 Milwaukee Ave. Chicago Priporočila:	'
Vaš električni Diamond križ me je ozdravel od revmatizma v glavi po 2 tedenskej uporabi in bolezen je popolnoma ponehala. I riporočam ga povsodi svojim prijateljem.
H. Miller, Pipestone, Minn. Moja mati je nosila Vaš električni Diamond križ in v kratkem času je bolezen in krč v želodcu in prsih ponehala. Sedaj se počuti zdravejšo nego li kdaj popreje.
En. Gallup, Fairbanks, la. Moja soproga bila je več let bolna, zdravilo jo je mnogo zdravnikov, Električni Diamond križ jej je več pjmogel, nego vsa druga zdravila. Bodite tako prijazen, in pošljite mi še 4 križce.	J. Balle, Stuttgart, Ark.
Imel sem več let revmatizem ; po 6 tedenski vporabi Vašega križa, moram pripoznati, da ni boljšega sredstva za zdravljenje od revmatizma. Paul Powis, Milwaukee, Wiss.
THE DIAMOND ELECTRIC CROSS CO., Dep. 39, -306 Milwaukee Ave..
CHICAGO. ILLINOIS.
Jacob stonich
89 E. Madison St., Chicago, 111.!
Slika predstavlja uro za gospode(16 Size) z dvojini pokrovom (Bosscase) in so vsakomn znani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni (Goldfield) in jamčim za nje 20 let. Kole-s »vje je Elgin ali Waltham in stane s
7 kamni 15 hamni

Rojaki, kteri /elite kupiti dobro uro, se Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti do-aro uro za male denarje-
Za ubile naroObe se prij»oročam z vsem spoštovanjem
Jacob Stonich,
89 h,. Madison St., Chicago, 111.
if .« «£ .k	k«tet iti .»iS
i	SVOJI K SVOJIM!
Led na Dnnavu in Savi — Iz
Vakovara se poroda, da je ondi re ka Dunav tako zamrznila, da je mogoče i z vozovi preko leda. Tndi Sava je pod Bukovjem prekrita %
J. GLOBOKAE, M. P. CO.
ELY. MIN.
priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo
TKG-OVI1TO.
Pri njem je dobiti:
OBLEKA ZA M0ZKE, ŽENSKE IN DECA; RAZNOVRSTNO OBUV ALO;
PERILO, OVRATNIKI, KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA.
Vedno sveže
Vse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra, naročila naj se pošiljajo na Box 371.
Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjem.
Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila.
S spoštovanjem	}. GLOBOKAR, M. P. C0.


L Žrtve železnice.
Ni moj namen, cenjenim čita-teljem ,,Glas Naroda'4 pripovedovati in razmotrivati o raznih ue-srefcah, ktere Be dogajajo dan z® dnevom na železnicah, niti opisati Človeške žrtve, kterih zahteva že-lezuični promet vsako leto. , Žrtve", o kt«-rih shqi namenil danes natančneje razpravljati, 83 baš malenkostnega pomena in upam, da s tem ne bodem razburjal živcev cenjenih rojakov.
prtčan shoo, da si brez izj* me vsi tuka Sii'i r * i ž* tri"« eo s ie. leznico potovali, kajti od Atlanti-šk' ga pa vse d- Tihega morja, sem vršt-č sv >io eiužbo k- t kurilec ..Pacific Western železnice" naš^l Slovence, kt^ri žive v mojo radi st. povsod i v večjem blag stanju, nego onstran oceana v mal^-j ali prelju b j domovini.
Nikakor se pa ne motim, ako zatrjujem, da kurilec na svojem potovanju, med tem, ko potnik sedeč ali ležeč na m^hko tapetovanem stolu gleda p i samotni preriji, ali pa — v newvoriki državi — krasna polja, samotne farme in velečastno reko Huison, marsikaj doživi, o čemur potniki v Pu Imnnovih vozov niti pojma nima o O vsem tem, kar se godi v p tni<ovi neposredni bližini, gnt >vo 6e nihče ii razmo-trival, žrtve, ktere zahteva vlak vsaki treuotek, tudi še nihče ni omenil, kajti za njihove obupne smrtne klice se izvestno nihče ne zmeni. — S tem menim, da sem cenjene čit^t^lje dovolj no pripravil na pozi rub čitanje mojih skušenj, in preidem k stvari.
Največ žrtev zahteva lokomotiva gotovo med perutnino. Samojeden slučaj: K >k< ši farme, ktere se iia-hajajo blizu železničnega tira, nahajajo se na progi ter brezskrbno brsk>*jo po p^sku. Na čelu kokošje obitelji koraka ponosno petelin, kot neomejeni gospodar svoje družine — pravopravcata idila 9reče in zadovoljstva prekrasnega obitelj-Bkega življenja. Par tren tkov kasneje pridrvi vhik in jednim mahom vniči vso kokošjo srečo. Sicer je bilo še dovolj časa iz gniti se nesreči, t ida v tem slučaju postanejo tudi kok< ši — kakor je to dau današnji moderno — skrajuo nervozne in ne vedo kaj početi. Z raz-prost tim« peruti btže nekaj časa pred vlakom — par snkund in vse je končano, c*jlo petelinovo junaštvo je tu povsem brez pomena, kajti tudi on beži kolikor more. Brez koristi 1 Preje nego se zamore kokošja nezgoda popisati, oziroma čitati, je vsemu konec. Obupno kokodakanje — potem okrog lokomotive vse polno perja: tudi srčui petelin je pustil sv je perje. Tak prizor opazovati imel sem pr;liko nec> ga dne na obalih Outario jezera. Kokoši so bi Žale baš po tiru in tako so morale pustiti svoje življenje, Ta prizor morala je gledati tudi farmerjeva ž »na, ne da bi za-m> gla pomngati Sžalostnim licem — ne/avest je farinerskim ž^nam nepoznana — skeuila je reva nad glavo svoje roke, gotovo ni imela duvolj p< s de, da sp» č-) in skuha vso kokošjo peč 1 nko, kajti na tako nesrečo se g' tov o ni pripravila. Ali ni to uprav tragik mično?
krvi. Svojej nemili osodi je seveda poijajveč le revše samo krivo, v ostalem je pa njegova predrznost dovolj poznana. Vendar pa — čeravno je ta povsodi znani postopač skrajno predrzen in srčen, oBtavi ga v trecotku nevarnosti vsa hrabrost in srčnost. Večkrat je na že-lezuičuem tiru opazovati dolgo črno progo. Človek, kteri o tem ni dobro p' učen, bi mislil, da je tir poškodovan, čemur pa nikakor ni uho, kajti prišedši bližje se takoj vidi, da so vrabci. Osobito v jeseni zbere se tu na nasipu po več sto zastopnikov vrabškega ljudstva, ktero najraje na nasipu zboruje. Oni tako strastno prepirajo, da še le o tem, ko je običajno žm prep« z o, skušajo bežati. Hladuokrvno dvigajo se kviško in s cer vsi v jedn> j •i-n^ri, v tem pogledu jim gotov< nihče ne more ničepar očitati, kajti avedajoč se ev. je umetnosti v I'll > j u zavili b »v zraku spretno ii xTsgiio krog vlnka. Vendar so pa napravili rai'uu brez krčmarja. Predstraža sicer srečno prispe ua drugo stran tira, toda zadnji del vrabcev, hot^c dospeti preje do cilja, prikrajša svoj krog in v tem trenotku zadene z vso silo ob lokomotivo. Učinki nesreče bo uprav strašni, na obeh straneh lokomotive ^padajo smrtno ranjeni ali pa že mrtvi vrabci na tir ter pokrijejo zeraljo s svojimi trupii. Njihovim potomcem služi v tolažho, da so usmrteui njihovi predniki končali življenje junaški, da si jim moramo nekoliko lakhomišljenoBti vendar le očitati. Število na ta način usmrtenih vrabcev znaša vsaki dan več tisoč, osobito v prvih jesenskih inevih. To so toraj nesreče, o kterih časniki ne poročajo in kterih še ni jeden naravoslovec ni omenil.
Častno mesto med žrtvami železnice zavzema tudi jerebica, kajti baš lokomotiva pomori več jerebic nego vsi nedeljski lovci. Toda tudi te prerisjke kokoši so ponajveč svojej nesreči same krive. One kaj rado zasedejo železniški nasip, ter brskajo po pesku na tiru. Ali, kdor se poda v nevarnost, tudi v njej pogine, ta pregovor tudi za jerebice velja, kajti pogostoma padajo od lokomotive zadete jerebice na zemljo. Ker so pa te ptice navadno • edno v večji družbi, in ob bližajoči se nevarnosti zlete kviško, pade vedno kaka jerebica v strojevod-jev prostor, ali pa celo v prostor za pep-il, kjer jo kurjač z v- seljem p zdravi kot gotovo pečenko, kajti revica je skoro do cela pečena. Toraj v tem pogledu tudi v resnici pečene ptice po zraku letajo.
(Konec prihodnjič.)
................. -tfi.-.ift..........ifl.....nil.............
Prebrisano. ,,Moj mož me .» 'slednji Čas vedno muči in jezi, ie vem Kako bi se maščevala nad jim?"— ,.Veš kaj I Skuhaj mu ar najraje je, tj pa p r i s m o d i 1"
Marsikomu ni dovolj, da se nj-nu d< bro godi, temveč še ce i če, da bi se drugim slabo godil
„ JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu, III.,
IZDELUJEM
kranjske harmonike
najboljše vrste in sicer:
2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............S18 do 40;
Seveda ta ie «?r-ča ni vselej tako j cena 3 glasnim........825 do 80;
grozna, kajti k. k ši, ki ležejo jajca cena 4 glaBnim----od $56 do 8100;
J. „ ,,	,	t • i cena 5 glasnim... .od 8Su do $150.
s« ponajv- ekrat £>• pravočasno rešijo Na ž|ljo rojakov uglasujem orgije
Neiz gibi.a smrt pa čaka vse one, ^Bharp« ali )<flat« : f, e, d, c, a, h,
kok< ši. kt'-rd sm o bližajoči uevar- i kakor si kdo želi:
nosti hočejo rešiti na naBprotiio
•trau ŽeleEnišk* ga tira, kaj t" jedva pridejo do polupota, ž« jih dohiti železnica.
PreV:dneje iti spretneje pa ravna v tem p<-gledu, radi svojih slabih
lastnost) razupita g S. Nj^j, slavno- i smem, da se nisem nadejal tacih. Res me
i r. š t. ■ ri nn hIcpipa knnitr.1* stanejo čez S50, a sedaj jih ne dara za $100. znani r^ » V JIU rin SKega KapitO'a, _ Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so
prpU-tltl m ramo V tem oziru harmonike tako močne in posebno v glasovih,
ki se prav aobro ujemajo. — Rojaki, ki že-6astn.j mest », kajti ona ravna lu t lite	dobre ^g,^ obrnite se na moža,
Nova spričevala.
Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo,
ko jih slišijo.
Box 113, \Valkerville, Mont., Peter Spehar.
Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči
Slovenske knjige.
V zalogi imam knjige raznih založnikov in so zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naroročila. Cenik pošljem poštnine prosto.
Dali« prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. pO zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah. Slovenska Pratika za leto 1901 po
10 centov. Velika Pratika po 15 centov.
Mali zneski se mi lahko pošljejo v poštnih znamkah.
MATH. P0G0RELC,
920 N. Chicago street, Joliet, 111.
Vina na prodaj.
Dobra črna vina po 40 do 55 ct.
galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct.
galona s posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem:
Nik. Radovidh.
702 VermontSt.,San Francisco, Cal
		
		
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON,
564 Centre Ave., Chicago, III.,
V kterem vedno točim Bveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo
avstrijske virzinke
po nizkej ceni. S poštovanjem
Lenard Puh,
564 Centre Ave., Chicago, I1L
Vsak lahko ozd
Ali si gluh.?
< kdor je gluh ali slabo sliši se sedaj zdravi z našo novo iznajdbo, samo gluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje v ušesi h takoj preneha- Popiši tvojo bolezen. Preiskava in so vet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi stroški.
Dr. Daiton's Aural Institute, 596 La Salle, Ave.,	Chicago, El.
Josip Losar v East Helena, Mont
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tndi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODILE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO Vse ttrodajam do nainižii ceni
±jol S-tooDsii.
Bremen Bahnhofgasse štv. 29 Bremen.
PAUL 8CHNELLER.
Notary Public vCalumetu, - - Mich.,
naznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini.
Pisarna: 521 Pine Street.

IZVRSTNE SPSODKE!
Vržinke z slamo. SiO tisoč komadov. Carnioiia 8eauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars 514 tisoč komadov.
Dobiti eo pri meni tudi fine smod-ke od $14 do §40 tiBoč.
Za mnogoštevilne naročbe se uljudno pripor' ča :
F, A. DUSHEK,
Office: 1323 2nd Ave., New York
Compagn:
ii
* fS
lIUI:
sallantique,
L 1 tiaul-v ' *
ia družba.

DIREKTNA Of; -A D3 r.,v I
\KNI
.,La Lorraine-*, t .i ..La Savifie". ..La Touraine'^, „L*Aquitaiiie".
La Bretagne". __ ,,La Campayue-I.a Gascoirne" ..
vijaka....
. t,-;i:.vSB»'il» \ <-J UC>l_j Mi« A.
2 r . • t 'H. 2:.rr>i kon;-kih moii.
Parniki odpljujejo cd sedaj naprei vedno ob četrtkih ob 10. ■v	uri dopoludrse.	®
Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton btreet: La Bretagne	7. febr. 1901. La Brptagn«	7. marca 1901.
La Champagne 14. .,, 1901. j La Champagne 1-1. marca 1901. L'Aquitaine	21. „ 1901. La Lorraine	21. marca 1901.
La GaBCOgne	28. febr. 1901. i La Gascogne	28. marca 1901.
Glavna agencija: BROADWAY, NEW YOPxK.
post' pa V vsakem oziru skrajuo ki vam bobro postreže. —Večkrat sera ze vi-/\ o, ,,,.1^ A^ del tvoja spričevala v naših slovenskih listih previdno. Una uide vedno pravo- in prosi^te| datudi mojegauvrstišmed nječe
časn« ', ali pa še celo prfed vet m te je volja, zakaj tacega moža moramo ceniti.
k* »i.	,	Leadville, Colo., A. Križman.
nevarnostmi. Največ žrtev moder- _ x	T1_ ^ , i,	. u
J	t SpoStoyani g. John Golob! — \ ase har-
nega napredka, pa V9f kako donaša ! monike sem dobil in sem tudi i njimi zado-
▼ rabec. Dan za dnevom morč loko* ^ ker so prav močno izdelane.
Bienville, La., Jakob Skrbic.
m ,tive od osode v emrt obsojene | Dragi prijatelj John Go]ob! _ Prejel ^
Vrabce ill k il- sa t' žk^ga stroja SO tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-
Tefikrat krvava od vro6e vr.b6eve ^^	B^
jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz
Bremena v Ameriko
RBO STA.K L,INE
(prekmorska parobroana družba ,,Rudeca zvezda")
7. Um Yorks v Ahtwerpeh
voz. naravnost .z Pjs|LftSELpH|E y ANTWERPEN
samo z brzimi in poštnimi pomiki po zmernih ccnsh odpremljuje.
Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zme-njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavozili.
Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne n&kasnice. aenHee, in dolžna pisma.
Izposlnje in izterjnje zapuščine in dolgove.
Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravniK
Dr. GK IVA.3ŠT lE^OIHIIEJK:,
sedaj nastanjeni zdravnik na So. E. cor. ioih & Walnut Sts., in N. W. Central & 1'ark Sts.
Kansas Citj-, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tarnošnjem ljudstvu.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik,
ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi frr v Ameriki z največjo p »hvalo, je bil rojen v Sainoboru na Hrvatskem; ima 25letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo,. x žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dyeh največjih medicinskih zavodov in dobil je ylas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na gospoda
DE. G IVANA PGHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi : Bolezni na prsih, v grlu, pljučah, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebav)janje, bolezni v mehurju, živčne Ijole^ni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd. OPAilK A. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Doktorja IVANA rOIIEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebao p; mu je ljuljo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok
- VSI ONI -
kate. 1 ne morejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara I lolezen, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vid:, da je 1« »lezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče da bi kdo trosil p<> nejx>-trebnem svoj kryavo zasluženi denar.
Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEKA ; VSAKEMU KATEREMU PRII)E V ROKE.
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakomu toplo priporočati.
Thus. P. W hi ck, sodnik sodišča v Kansas City. Kans. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic : je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdrav nika v Kansas City. Martin Stewart, občinski blagajnik v Kansas City, Mo., U. S. A Dragi g. dr. Pohek : — Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več staLnega zdravja nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se vam lepo zahvaljujem.	C. G. Foster, sodnik v Topeka, Kans.
Spoštcvani g. dr. Pohek: — Zahvaljujem seVam za svoje popolno ozdravljenje. Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. Lipovac, Rulville, Miss.
Spoštavani zdravnik:—Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popol noma ozdravil. Zelo se Vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in črevih in sem mislil da ni več pomoči za mojo bolezen. Vaš udani	Jos. ZGANI&, Hastings, Pa
Spoštovani dr. Pohek:—Kepa Vam hvala za ozdravljenje mojega reTinatizma, vsled kterega sem trpel celih 20 let.	Jakob Keller, Hellena, Mont
Dragi g. dr. Pohek:—Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vaui lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje.	Steve Marak, Cameron, Tex
Dragi zdravnik:—S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje
Ben. Henderson, Kansas City Spostoyani gosp. zdravnik:—Mnogo hvale Vam 7.a ozdravljenje moje težke bolezni
Thom. Tcrkovič, Iron Mountain, Mich
NASVETE DAJE ZASTONJ!
^e pozabite priložit znamko za 2 ct. za odgovor.
Vsa pisma naslovite na :
G. IVAH POHEK,
Po*t Officc Boxes 553 & 363	KANSAS CITY,. HO., U. S.
prevaža poti ike z sloveči.™ poštnimi parniki:
..VATEP.LAND-', na dva vijaka,	J ..SC'JTHWARK", na dva vijaka, 8607 ton.
(se gradi),...... 12000 ton. I .;i,H.""*3LATTI:,\ . ... .7110 ton.
,-iJEELAND", na dva vijaka, 12D00 ton. h.WESTES'JXAlJD", ■ . • . 5736 ton. EENSINGTON", na dva vijak ', S66c ton. | ^CORDLAND"',.....5712 ton.
Pri cenah za medkrovje " vnošt^ta vse lotrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot 6ez Antwerpeu je jecna no^-rajžih in najprijetnejSih za potnike iz ali v Avstrijo: na Krairsko, Štaj ^r^ko, Koroško, Primorje, Hrvatsko,
Dalmacijo in druge d le Avstrije. Iz NEW YORKA odpliujejo parniki vsako sr^rio opnludne od pomola St. 14, ob vznožju Fuiton St. — Iz PHILADELPHIA vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožniih lidticov seje obrniti na:
International Navigation Company
73 Broadway, NEW Y0ES — 43 La Saile fit., CHICAGO. — 30 Montgomery St. SAN FRANCISCO. — T !rd & Pine St.. ST. LOUIS, ali na njene zastopnike.
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER.
Holland-
h
RICA XjINE
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjeniii držav meo
New Yorkom in Rotterdamom
preko Boulogne-Sur-Mer.

fftmmiF^
POTSDAM, parnik 7. dvojnim vijakom, I EGTTEEDAM, parnik 1 dvojnim vijaicum,
1250c ton. I	S300 ton.
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, j Par ni k i : JS&ASDAK, SPAABNDAK in
1051.10 ion. j	TTEEZEIffDAli.
M&- Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v
Trstu, št. 7 Prosta luka	Inomostu, 3 Radolfstrasse
Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona.
Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek iu iz NEW YORKA vsako soboto ob 10 uri zjutraj.
Holland ameriška črta
49 Broadway. NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111.
Zastopnik te družbe ie tudi FR SAl 1ER 109 Qreenwicb St., New York.