Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 D1q polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdaja celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 1M In 21). večji oglasi nad 45 mm vrtine po Din 2-5©, vclllil po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po tO Din o Pri ve{|em a naroČilu popusf Izl(M ob 4 zluicaj rožen pondeljko in dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. SokopM se ne vrača lo, nef ranKirana olsma se ne sprejemajo * Uredništva telefon štev. SO, apravnlštva štev.
^rliliVmtAlcfel Icl št. 6111 1 'anlelrana I 'rednlštva I i štev. 329 |l
Uprava je v Kopitarjevi ul.št.6 j- Čekovni račnn: Cjabljana štev. 10.650 ln 10.349 sa Inserate, Sarajevošt.7S63, Zagreb št. 39.011. Vraga In Dunaj št. 24.797
J. B. S,!
Češkoslovaška In Vatikan.
Praga 27. januarja.
V ospredju vse češke politike stoji vprašanje odnosa z Vatikanom. Jasno se kaže čimdaljebolj, kar je trdil »Slovenec« že pred volitvami, ki so se vršile v znamenju kulturnega boja, da sv. stolica pač lahko izhaja brez zvez s češkoslovaško vlado, ne more pa obstojati nobena vlada češkoslovaške republike brez Vatikana. Na podlagi volivnih izidov je znani svobodomiselni politični pisec Peroutka v reviji »Pfitomnost« resno odsvetoval češkoslovaškim politikom, da bi skušali izvesti ločitev Cerkve od države, ki je niso mogli doseči v starem parlamentu, kjer je bilo število kat. poslancev vendar mnogo manjše in niso imeli takih vsetransko naobraženih in sposobnih mož kakor je n. pr. ideolog češkoslovaške LS, poslanec kanonik msgr. Svetlik.
Že za časa rimskega romnaja češkoslovaških katolikov se je trdilo, da sc ni udeležil romanja praški nadškot g. dr. Kordač na višji mig zato, da bi lahko šel pozneje sam v Rim in tam vodil pogajanja za vzpostavitev rednih odnošajev med Vatikanom in Češkoslovaško. Koncem preteklega leta jc nadškof g. dr. Kordač res šel v Rim na željo najvišjih političnih krogov, kakor je sam napisal v *Li-dovih listih« in se je razen o dušnopastirskih zadevah razgovarjal z vatikanskimi krogi in s sv. očetom tudi o cerkveno političnih vprašanjih. Iz Rima je prinesel celo natančno izdelan načrt, kako rešiti vsa pereča cerkveno-politična vprašanja. Po svojem prihodu se je začetkom tega meseca razgovarjal z ministrskim predsednikom g. Švehlo in z zunanjim ministrom dr. Benešem.
Nadškof dr. Kordač se je zdel češkoslovaški vladi najprimernejša oseba za pogajanja z Vatikanom. Zunanji minister dr. Beneš se je dovolj blamiral v dosedanjem boju z Vatikanom. Dr. Beneš pa je tudi pristaš francoske diplomatske šole, ki se v pogajanjih ne izjasni rada ne z da ne z ne; v dogovoril; in pogodbah pa si kaj rada pusti kaka skrita vratca, skozi katera se je mogoče po potrebi umakniti. Vatikan pa hoče jasnost in preciznost.
Še manj so dovoljevali dr. Benešu strankarski razlogi, da gre v Rim, v svojo Kanoso. Njegova stranka je šla v volivni boj z geslom »niti Moskva, niti Rim, temveč Češkoslovaška«. V brezuspešnih pogajanjih s komunisti, da vstopijo v vlado, se je izneverila temu programu že v veliki meri. Dr. Beneš je sicer dovolj razumen politik in diplomat, da zna upoštevati pomen sv. stolice. Toda minister dr. Beneš po izjavi bivšega poslanca in zelo uglednega dnevnika »Lidove Noviny« dr. Stranskega nima večjega nasprotnika kakor je vodja njegove stranke poslanec Stribrny. Ravno Stribrny pa je največji nasprotnik Vatikana in katoličanstvo. Spor Češkoslovaške s sv. stolico jc najbolj njegovo delo. Pod vplivom Stfibrnega je moral dr. Beneš voditi borbo z Vatikanom in narodna socialistična stranka je sprejela najbolj vsled njegovega prizadevanja odločno borbo proti Rimu v svoj program. Če bi se spustil dr. Beneš v pogajanja z Vatikanom, bi lahko poslanec Stifi-brny s prstom pokazal na njega, češ da jc zatajil strankin program.
Toda politični položaj je sedaj tak, da jc središče češkoslovaške politike pravzaprav v Vatikanu. Večina 10 glasov pač ni dovolj močna, da bi mogla vlada z njo izvršiti konsolidacijo države zlasti na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Razen tega pa delajo težavo vladi socialni demokrati, ki bi si z demagoškimi gesli radi zopet pridobili izgubljeno zaupanje med delavstvom. Iz tega parlamenta se bo 1. 1928. volil tudi predsednik republike. Mnogo boljše pa je že sedaj zasi-gurati večino kakor pa v volivnem boju, ko strast prevladuje nad razumom. Ni namreč izključeno, da bodo nekatere stranke postavile proti dr. Masaryku protikandata. A če bi se to tudi zgodilo, mu treba zavoljo ugleda države v inozemstvu zagotoviti večjo večino kot je 10 glasov v poslanski in 6 v senatski zbornici. Zato hoče ministrski predsednik Švehla pritegniti še kako drugo stranko v vlado.
Niti najmanj pa ni mogoče sedaj misliti tla komuniste, ki niso hoteli sprejeti ponudbe kocialističnih strank, da vstopijo v vlado niti takoj po volitvah, ko je bil za nje mnogo ugodnejfii trenotek. ne illede na to. da bi se
vstopu komunistov v vlado uprla najmočnejša vladna stranka, republikanska agrarna. Se manj pride sedaj v poštev katera nemška stranka. Vsled svojega protidržavnega nastopa in vsled prepevanja iredentistične pesmi »Deutschland iiber alles« ob priliki čitanja vladine deklaracije so se vse nemške stranke tako zamerile češki javnosti, da se nobena stranka ne bi upala spustiti v pogajanja s kako nemško stranko, ker bi ji to prineslo občuten poraz pri volitvah. Napetost med Nemci in Čehi, ki se vleče kot rdeča nit v celi češki zgodovini od Husa naprej in ki je
dosegla vrhunec v svetovni vojni, je zopet nastala večja vsled ravnokar omenjenih incidentov v parlamentu.
Preostaja torej samo še Hlinkova slovaška Ludova stranka. Hlinkova stranka sicer tli tako odločno katoliška stranka kakor ostale ljudske stranke v svetu, vendar pa smatra katoličanstvo za tako važen del svojega programa, da se ne morejo začeti z njo obvezna pogajanja, dokler ni izravnan spor Češkoslovaške z Vatikanom.
Zato je prihod papeževega nuncija samo vprašanje časa.
enroa režim a v h
BRATIANUA NI ZADELA KAP.
Belgrad, 29. jan. (Izv.) Današnje časopisje prinaša iz Pariza brzojavno vest, da je romunskega min. predsednika Bratianua zadela kap. Tukajšnje romunsko poslaništvo označuje to vest kot neosnovano in neresnično.
Bukarešta, 28. jan. (Izv.) Včeraj popoldne je bil sprejet pri kralju voditelj agrarne stranke dr. Lupu. Avdienca je trajala dve uri.
Bukarešta, 29. jan. (Izv.) Na posvetovanjih med agrarno in nacionalno stranko so sklenili dogovor, da stopita obe stranki v koalicijo pri eventuelnem vstopu v vlado. V komunikeju, izdanem o zborovanju, razglašajo, da fuzija obeh strank za enkrat še ni mogoča, da pa bosta obe stranki sestavili koalicijsko
vlado, ki naj v državi utrdi demokratičen režim. — Sklep obeh strank je v vseh političnih krogih izzval precejšnjo senzacijo.
Bukarešta, 29. jan. (Izv.) Glasilo ogrske nacionalne stranke objavlja oklic na Ogrc na Sedmograškem, da se polnoštevilno udeleže občinskih volitev, ker je to prva prilika, da se ogrska narodna manjšina udeleži pri političnem delu. Oklic poudarja, da se mora s temi volitvami začeti nova doba v političnem življenju Ogrov v Romuniji.
London, 29. jan. (Izv.) Dosedanji izredni poslanik v Siamu Robert-Hyde-Greg je imenovan za podanika v Romuniji.
Belgrad, 29. januarja (Izv.) Po svojem prihodu v Belgrad je bil Pašič sprejet popoldan v avdienci pri kralju. Po informacijah, dobljenih iz Pašičeve okolice, je bila ta konferenca posvečena edinole težkemu notranjepolitičnemu položaju, ki je brez dvoma tak, da je treba nekaj storiti bodisi v praven konsolidacije in učvrščenja sedanje večinske koalicije ali v nasprotni smeri. Ljudje iz Pašičeve okolice trde, da se Pašič ni še odločil, kakšne korake stori. Mnogi poslanci svetujejo široko rekonstrukcijo vlade. To zahtevajo predvsem
radikali iz Bosne, ki mislijo, da bi bila taka rekonstrukcija najlepša oblika, v kateri bi se dal iztisniti iz vlade Stjepan Radič, čigar glavo zahtevajo. Ker bi bil ta poizkus morda vendarle nekoliko neugoden baš sedaj, ko bo narodna skupščina obravnavala proračun, zato predlagajo drugi ta izhod, da naj se Stjepan Radič pošlje na oddih in siceT za ves čas, dokler bo skupščina razpravljala o proračunu. Zdi se, da bodo ta predlog tudi radičevci sprejeli, ker so Radičevi izpadi tudi njim zelo neprijetni.
Belgrad, 29. jan. (Izv.) Po dolgem presledku se je danes dopoldne zopet sestala narodna skupščina na sejo. Na dnevnem redu je bila razprava o zakonskem načrtu o obrtni banki. Seja je bila popolnoma mirna brez burnih prizorov, zato tudi zanimanje zanjo ni bilo kaj posebno.
Pred prehodom na dnevni red je dal predsednik prečitati
kraljeva ukaza,
s katerim? jc bil odstavljen minister za železnice An-y,-"Vadojevič in mesto njega postavljen Krste Miletič in pa ukaz, s katerim je bil imenovan dr. Vasoje Jovanovič za poljedelskega ministra. Nato so bile razdeljene poslancem interpelacije, med drugim
interpelacija posl. Veseaiaka
in tovarišev radi prevelikega obdavčenja Slovenije, Ta interpelacija je vzbudila živahno zanimanje in jo bodo najbrže podprli tudi mnogi prečanski radikali zlasti iz Vojvodine, kjer je tudi preobremenitev z davki dosegla
svoj vrhunec. Nadalje interpelacija demokratskega poslanca Agatanoviča radi upokojitve zagrebških vseučiliikih prole3orjev.
Nato je prešla skupščina na dnevni red, to je pristopila je k razpravi
o obrtni banki.
0 tem zakonskem načrtu smo že enkrat izčrpno poročali, ko je bil načrt pred posebnim odborom. Kakor znano, je Jugoslovanski klub podal v tem odboru svoje posebno mišljenje, ker sc s centraliziranjem in z nekaterimi drugimi odredbami, ki škodijo obrtnikom, ne more strinjati. Najprej je minister trgovine dr. K r a j a č podal obširen strokoven ekspoze. Za njim sta govorila demokrat M i o v i č , ki je izjavil, da je njegova stranka načeloma za zakon, da bo pa v podrobnosti glasovala proti, in sam. demokrat dr. Križman. Nato je bila razprava zaključena.
Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 9. Dnevni red: Nadaljevanje razprave o obrtni banki in razprava o zakonskem načrtu o drž. rečni plovbi.
imom hi
rstsfarfi
Zagreb, 20. I. Na praznik Sv. Save je uprizoril Radič v obrtnem muzeju škandal, ki bo imel zanj in njegovo politiko v Zagrebu nemajhne posledice. Šel je na inšpekcijo v obrtni muzej, ki ga vodi znani hrvatski učenjak prof. Gjuro Szabo. Prof. Szabo je bil ob tistem času ravno na svefcosavski proslavi. Zato je Radič dobil saano slugo, in ga vprašal: »Kje je direktor muzeja?« Sluga: »Ni ga.c Radič: »Kako to, da ga ni, saj je čas uradnih ur? ; Sluga: >Dobil je ukaz, da se udeleži svetosavske proslave.!; Radič: »A tako, toda kje so drugi uradniki?« Sluga je razkazoval g. ministru uradne prostore. Radiič pa je nahrulil vse uradništvo, da je reducirano in naj takoj zapusti urad. Minister je kakor pišejo zagrebški listi premetaval po muzeju, kričal in upil pra\ na nrostnški način. Naročil ie si lip: i. da nui se
prof. Szabo. čim se vrne, takoj javi pri g. ministru v avdijenci. Takoj, ko je Radič odšel, se je vrnil ravnatelj. Uradništvo mu preplašeno sporočalo, kaj se je zgodilo. Med tem se je vrnil tudi Radič in nahrulil ravnatelja: s-Ali veste kedaj je ustanovljen ta zavod?« Ravnatelj: »Vem gospod Radič, ker.. .<: Radič ga jezen prekine: »Kaj, jaz nisem gospod Radič, ampak kraljevski minister, državni minister..; Ravnatelj: »Vem, vem, vi ste gospod minister.<• Radič: »Da, toda vi in vsi ti tukaj morajo takoj ven. Država ne bo vzdrževala toliko ljudi in tolikih dvoran za to staro kramo.«
Radičco postopanje obsojajo tud.i njegovi lastni pristaši. Prof. Szabo je znani učenjak, ' brtni muzej je znana in popularna institucija. Z a to je splošno razburjeni« in nejevolja proti Radiču zelo razumliiva.
MUKA S KONFERENCO MALE ANTANTE. — VEČNO PRESTAVLJANJE ZDAJ ČASA, ZDAJ MESTA ZBOROVANJA MALE ANTANTE.
Belgrad, 29. jan. (Izv.) Kakor poročajo i* našega zunanjega ministrstva, je imelo posredovanje, da naj se konferenca Male antante kljub občinskim volitvam v Romuniji vrši že v času pred temi volitvami, precejšen uspeh. Listi pozdravljajo ta uspeh in ga odobravajo. Zato ni izključeno, da bo konferenca že pred 20, februarjem, vendar ne na Bledu, marveč v kakšnem drugem kraju. Imenujejo Subotico, Zagreb in Bratislavo.
AVDIENCA MARKA TRIFKOVIČA.
Belgrad, 29. jan. (Izv.) Kralj je danes zA Pašičem sprejel v avdienci predsednika narodne skupščine Marka Trifkoviča. Ta avdienca je povzročila precej zanimanja. Menijo, da je tudi ona v zvezi s spremembami v notranji politiki.
PAŠIČ V BELGRAD — RADIČ IZ BELGRADA.
Belgrad, 29. jan. (Izv.) Dočim je danes Nikola Pašič prispel v Belgrad, je Stjepan Radič zapustil prestoiico. Potuje v Sarajevo na shod, odondod se pa odpelje na daljše turnejo po Dalmaciji.
RADIČEVA PORODICA V ODBORU ZA PROŠNJE.
Beigrad, 29. jan. (Izv.) Odbor za prošnje je danes radi številnih prošenj različnih oseb, da se jim v smislu § 67 uradniškega zakona vštejejo leta, ki so jih prebili v samoupravni službi ali v kakem zasebnem poklicu, v državno službo, v načelu sklenila, da se vlada pozove, da v interesu uradništva ta člen zakona spremeni ali pa cdp-avi. Ta predlog izstavil radikalni poslanec Dobroslav Popovič, podprli pa so ga vsi člani opozicijo, med njimi tudi član Jugoslovanskega kluba posl. P u -š e n j a k. Šlo je za načelnika kabineta prosvetnega ministra in Radičevega zeta dr. Ko-šutiča, ki jc lansko leto dokonča! študije in prosil, da bi se mu v rok njegove službe vštelo šest let, katere je prebil kot dijak brez predpisane kvalifikacije za I. kategorijo v službi neke zasebne organizacije. Samo radičevski poslanec dr. Lončarevič se je potegoval za to, da se prošnji ugodi. S svojim predlogom je propadel in sekcija je enoglasno sprejela Po-povičev predlog.
HRVATSKA PUČKA STRANKA V HERCEGOVINI.
Zagreb, 29. jan. (Izv.) Radičevci razširjaj"© vesti, da hercegovski kmetje zapuščajo JMO, ker so nezadovoljni s politiko dr. Spahe in da prestopajo k Radiču. Vse to je gola neresnica. Radič hoče s temi govoricami zakriti svojo zadrego, ker ga zapuščajo vsi katoliški volivci v Bosni in Hercegovini. Zato naj bi tvorili njegovo bodočo armado v teh krajih muslimani. Gotovo pa jc, da je Radi-čeva stranka izgubila v Hercegovini vse pristaše, ker cele vasi prestopajo v hrvatsko pučko stranko. Hrvatska pučka stranka ima v Hercegovini najboljše pozicije. Obnovljena je organizacija v celi deželi. Teden za tednom prihajajo poročila o novih prijavah hercegovskih kmetov v pučko stranko.
RADIKALI AGITIRAJO ZA PRAVO-SLAVJE.
Zagreb, 29. jan. (Izv.) Nekateri radikali so razširjali vesti, da je vse prebivalstvo otoka Visa prešlo v pravoslavje. To ni resnea. Res je le, da so radikalni oblastniki z vsemi sredstvi skušali pripraviti katolike do tega koraka. Obljubljali so jim predvsem ugodno rešitev agrarnega vprašanja. Vendar je prebivalstvo ostalo stanovitno v katoliški veri, le par desetoric ljudi so pripravili k prestopu.
ČANG-SO-LIN ŠE NE MIRUJE.
Peking, 28. jan. (Izv.) Po poročilih sovjetskega generalnega konzula Karahana nekateri vojaki Čang-so-lina še vedno zapirajo roške namcščencc in nastopajo s skrajno aroganco. Konzul je bit prisiljen vnovič vložiti ostro protestno noto.
Pariz, 29. jan. (Izv.) Po poročilih iz Har-bina je izpuščeni ravnatelj Ivanov že prevzel vse posle pri vodstvu železnic Kitajski delavci iu uslužbenci, ki so mislili stopiti v stavko, so na pritisk vlade to opustili. Tako jc po desetdnevnem prestanku od 25. jan. zopet vpost®"lien normalen promet med Azijo in Evropo.
Dvomljivi izgledi za naš uspeh v
Ameriki.
Belgrad, 29. januarjla. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič se je davi vendarle vrnil v Belgrad. Tako je vlada po dolgem presledku zopet enkrat kompletna z izjemo fin. ministra Stojadinoviča, ki v Ameriki žanje po uradnih poročilih uspeh za uspehom, ki jih v obliki dragih brzojavk priobčujejo vladni listi, je bil dosedaj povabljen na kosilo od romunskega in od grškega poslanika v VVashigtonu. Na včerajšnji seji naših in ameriških delegatov za ureditev naših dolgov v Ameriki so pa Amerikanci odbili Stojadinovičevo zahtevo, da naj naši državi glede odplačevanja dolgov dovolijo iste pogoje kakor Italiji. Amerikanci tega predloga najbrže niso odbili radi tega, ker nameravajo morda dovoliti ugodnejše pogoje za odplačevanje Italiji! Tako se je uresničilo, kar so mnogi ljudje trdili, da je naš kredit v tujini padel izpod kredita fašistovske Italije in celo pod kredit prezadolžene absolutistične Romunije. To je na vsak način žalsotno dejstvo, ki hi moralo merodajnim krogom odpreti oči, da končno le uvidijo, kam vodi politika režimov, kakoršne imamo. Za ozdravljenje
takih razmer pa ne zadostujejo razne rekon-strkcije vlad, ali podobni poizkusi, ampak je treba temeljitih akcij in odločilnih potez.
Belgrad, 29. jan. (Izv.) Amerikanci, ki žive v Jugoslaviji, so poslali amerikanski komisiji za ureditev dolgov povodom pogajanj z našo delegacijo v Ameriki naslednjo brzojavko: »Glede na velikanske žrtve jugoslovanskega naroda za časa svetovne vojne in glede na ogromne napore, ki jih dela ta narod, da obnovi svojo državo, prosimo Amerikanci živeči v Jugoslaviji da se reši vprašanje dolgov s čim večjo naklonjenostjo.«
Belgrad, 29. januarja. (Izv.) Iz Washigtona šta prispeli o Stojadinovičevih uspehih naslednji dve brzojavki;
Washigton, 28. januarja. Danes so naši delegati imeli dolgo konferenco z dTŽ. pod-tajnikom W i n s t o n o m.
Washington, 28. januarja. >Waahigton News« poročajo, da je zahtevala srbsko-hrv.-slovenska delegacija slične pogoje za odplačevanje dolgov, kakor Italija. Amerikanci so se temu protivili in so zahtevo odbili.
Politično ozadje madjarske afere.
Uspeh francoske demarše.
monarhije na ogrskem.
cilj ponarejanja je bil vpostavitev opozicija nastopa vedno ostreje.
Budimpešta, 29. jan. (Izv.) V svoji de-marši napram Ogrski je francoska vlada izrazila svoje obžalovanje, da zastopnikom francoske banke in policijskim uradnikom ni dovoljeno udeleževati se preiskave. Zato je zahtevala polno garancijo, da bodo pri nadaljnih zaslišanjih in konfrontacijah vedno navzoči francoski delgati in da dobe vse spise na vpogled. Bethlen je francoskemu poslaniku obljubil, da bo gledal v bodoče, da ne pride do takih ncsporazumljenj m bo dal potrebna navodila državnemu pravdništvu. — Nad francoskim nastopom je izrazil svoje začudenje, češ, da so bili francoski delegati vedno upoštevani v kolikor to dovoljujejo ogrski zakoni.
Pariz, 29. jan. (Izv.) »Matinu« poroča iz Budimpešte njegov dopisnik, da predstavlja ponarejevalska afera velik političen in kriminalen komplot največjega stila. Francoski uradniki v Budimpešti bodo o njem težko kaj zvedeli. Povzročitelji so nemški in ogrski ge-neralštabni častniki in centrala te organizacije je na Dunaju. Namen te akcije je bil, da bi si skrajna levica pod vodstvom nadvojvode Albrehta pridobila moč in bi Albreht zasedel ogrski prestol. Obenem s tem pa je bilo v načrtu tudi vpostavitev princa Ruperta na Bavarskem. Za te načrte je bila pripravljena tako armada, kakor tudi policija in finančni zavodi. Vse nacionalistične organizacije so razdeljevale bankovce in bile pripravljene na ta korak. Grof Bethlen je pred preiskovalno komisijo priznal, da se nekaj snuje, kar bi inoglo skaliti dobro razmerje s Francijo. Zato je imel Briand prav, ko je rekel, da pomeni tedanja vlada nevarnost za mir v Evropi.
Budimpešta, 29. jan. (Izv.) Člani parlamentarnega odbora za preiskovanje afere so izrazili časnikarju Sauervveinu mnenje, da je za razplet nadaljnih odkritij najvažnejše pismo, ki ga je v tej zadevi pisal grof Bethlen na Perenya. Nadalje je treba dognati kako vlogo je igral notranji minister Rakovzsky neposredno pred aretacijo Nadossyja.
Budimpešta, 29. jan. (Izv.) Danes je zborovala socialno demokratska stranka, da zavzame svoje stališče pri debati o proračunu in ponarejevalski aferi. Sklenili so vprizoriti velik napad na vlado in zastaviti vse sile, da se enkrat dožene tudi politično ozadje afere.
Budimpešta, 29. jan. (Izv.) Demokratski klub je sklenil nastopiti ob priliki proračunske debate z najhujšo opozicijo napram vladi in zahtevati takojšen odstop vlade.
Budimpešta, 29. jan. (Izv.) V današnji seji parlamenta je poslanec Farkas ostro napadel vlado, češ, da je ona dobro vedela za ponarejevanje in ostro grajal, da ministrski predsednik sedaj noče vedeti ničesar. — Bethlen mu je odgovarjal, da sedaj ni čas o tem razpravljati v parlamentu in da bo to zadevo že pojasnil odbor.
Budimpešta, 29. jan. (Izv.) V današnji seji parlamenta je prišlo do burnih prizorov. Socialdemokratski govornik Tarkaš se je obširno bavil s ponarejevalsko afero in dolžil vlado, da preiskavanjc namenoma zavlačuje. Ministrski predsednik je obljubil uvesti glasno preiskavo do 20. januarja, v resnici pa stori samo to, k čemur ga nujno prisili Francija. Za njega je to razumljivo, ker je že dokazano, da je Bethlen za afero vedel. Cilj vsega je bil napraviti puč in vpostaviti na prestol Albrehta. Demokratičnost Nemcev bi bila gotovo sama uničila vsak tak poizkus. Najžalostnejše pri tem je, da jc z afero prizadeta državna uprava. Kompromitirano je zunanje in notranje ministrstvo. Ko je bilo že znano, da je policijski šef pri aferi prizadet, je še vseeno dalj časa nemoteno opravljal svojo funkcijo. V kartografskem zavodu so navadne rokodelce povišali v častniški čin, jih zaprisegli, da sc je potem pod njih vodstvom izvrševalo ponarejevanje. — Farkasov govor so neprestano prekinjali z medklici in je na desničarje napravil jako porazen vtis.
Posebno mišljenje Jugoslovanskega kluba.
Jugoslovanski ldub je k zakonu o proračunu za 1926-27 podal sledeče posebno mišljenje, ki se predloži Narodni skupščini:
Predloženi budžet za 1. 1926-27 v znesku 12 milijard 900 milijonov Din, četudi z nestvarnimi redukcijami vladne večine zmanjšan na 12 milijard 280 milijonov Din, je prevelik za naše razmere, je prevelik za našo gospodarsko stanje, prevelik z ozirom na davčno moč davkoplačevalcev. Budžet se je povečal od 6934 milijonov za 1. 1922,23. na 10.405 milijonov za 1. 1924-25. in sedaj ponovno povečal za skoro 2 milijardi Din ali če upoštevamo povečanje v dvanajstinah za 1. 1925-26 v zne-Bku 1872 milijonov Din, še nekoliko povečal. Povišanje budžeta je neopravičljivo, ako se pomisli, da se je vrednost naše valute od leta 1923. do dandanes povečala za 40%, ako se pomisli, da so vsled težke gospodarske krize tnatno zmanjšani dohodki vseh gospodarskih slojev, ako se upošteva, da je davčna moč prebivalstva od leta do leta manjša, da pretirano visoki davki ogrožajo eksistenco vseh gospodarskih slojev. Zopet moramo naglašati, da ni mogoč stvaren pretres budžeta, ker se ni, kakor določa ustava in zakon o državnem računovodstvu, predložil računski zaključek za preteklo proračunsko leto. Niti najmanj ne slu-8i v čast naši državi in ne krepi našega kredita v inozemstvu dejstvo, da se od lota 1914., torej za več ko 10 let, niso predložili računski ■aključki. Jasen vpogled v državno gospodar-itvo. v uporabo dovoljenih kreditov, v pridobivanje državnih dohodkov, v stanje državnih gospodarskih podjetij, je mogoč edino na podlagi računskih zaključkov.
VLADNI PRORAČUN NI REALEN.
Predloženi budžet ni realen, in to iz sledečih razlogov: Četudi je splošno znano, da treba v 1. 1926. pričeti z odplačevanjem vojnih dolgov, ni v to svrho določena niti para. Pa tudi za odplačilo že davno obstoječih tako-zvanih letečih dolgov, ki znašajo po mišljenju obveščenih krogov okrog 2 milijardi Din, ni dovolj poskrbljeno; kredit v slavnoznani, prav za prav prosluli partiji 55, določen za izplačilo obveznosti, znaša le 30 milijonov Din, dočim je v zadnjem budžetu zuašal 60 milijonov dinarjev; za izplačilo uradniških plač v znesku 210 milijonov Din je določeno lo 10 milijonov Din, za izplačilo dolžne invalidnine od 1. 1920. naprej v znesku okrog 300 milijonov le 5 milijonov Din. Pri takem načinu gospodarstva ni čuda, da ne uživa naša država zaupanja v inozemstvu, da vsled tega ne more dobiti kredita v inozemstvu in da mora ogromne stroške za investicije pokrivati iz rednega budžeta.
Budžet ne vsebuje kreditov za vse državne potrebe in po zakonu utemeljene izdatke; kot zgled navajamo nezadostne kredite za ceste, bolnice, zadružništvo, obrtno-nadaljevalne šole, socialne ustanove, eksploatacijo rudnikov, živinorejo, gospodinjske šole itd.
V budžetu, odnosno ekspozejih resornih državnih gospodarskih podjetij; kljub večkratni zahtevi se nam niso predložili računski zaključki državnih gospodarskih podjetij, da bi mogli ugotoviti rentabilnost državnih gospodarskih podjetij in način gospodarstva z državnim premoženjem.
POVEČANA DAVČNA BREMENA.
Kljub znanemu dejstvu, da ljudstvo v letu 1925. ni bilo v stanju plačati predpisanih davkov. so v budžetu povišujejo vsi davki in dr-
žavni izdatki, in to izdatno. Trdi se, da je doseženo ravnotežje, kar je dvomljivo, če se upošteva, da ljudstvo ne bo moglo plačati povečanih davkov. Da opravičeno dvomimo o bud-žetskem ravnotežju, pričajo podatki o uspehih državnega gospodarstva za mesece april, maj, junij in julij 1925, za katere mesece se izkazuje deficit t znesku 420 milijonov Din, četudi se niso izplačali odobreni krediti posameznih ministrstev v znesku 1114 milijonov Din
PREDRAGA UPRAVA.
Največ izdatkov odpade na osebne izdatke, imamo preveliko število ministrstev in
preveliko število uradništva, katero je v nekaterih pokrajinah naše države brez kvalifikacije, oziroma brez dovoljne kvalifikacije. Ogromnih izdatkov za uradništvo ne more država dalje plačevati, nujno potrebno je, da se zmanjša število ministrstev in izvede reforma uprave, s čemur se ukine okoreli birokrati-zem in zmanjšajo pretirani osebni izdatki.
PRETIRANI VOJNI IZDATKI.
Pretirani so izdatki v vojne svrhe; Francoska daje eno sedmino svojega budžeta za vojne svrhe, pri nas se daje ©na petina v te namene, tudi Čehoslovaška in razne druge boljše situirane države ko mi, trosijo v vojne svrhe znatno manj, ne obremenjujejo budžeta z pretiranimi krediti za vojsko. Za oboroževanje, za zgradbo cest in železnic, za razne stavbe in druge investicijske namene treba dobiti inozemsko posojilo. Poljska, Grška, Litva so dobile inozemsko posojilo, naša država ne more dobiti posojala radi popolnoma pogrešene finančne politike in radi neizpolnjevanja prevzetih obvez od strani naše države.
ZAPOSTAVI,JANJE PREČANSKIH POKRAJIN.
Budžet je še lx>lj centraliziran ko zadnji, pregled še bolj otežkočen, izginilo je mnogo kreditov, določenih za prečanske kraje v prejšnjih budžetih, zapostavljanje prečanov je še vččje ko doslej.
Na drugi strani se pa nadalje vzdržuje davčna neenakost, preveliko obdavčenje pre-čanskih krajev, osobito Slovenije in Vojvodine, ki je postalo neznosno, a dajejo se leto za letom obljube, da se bo predložil Narodni skupščini v odobrenje nov zakon o neposrednih davkih, kateri se je izdelal v 4, izdaji.
PRAZNE OBLJUBE.
Karakteristično za sedanjo vlado je, da je velika v obljubah. Obljubuje se nam že mnogo let zakon o centralni upravi, v teku debate o posameznih budžetih so nam ministri obljubili celo kopico sodnijskih zakonov, občinski zakon, gozdni zakon, lovski zakon, rudarski zakon, verske zakone, agrarne zakone itd., a bojimo se, da je to — futurizem, da so to obljube brez resnega namena, da se izpolnijo. Saj vemo, da se niti zakoni, katere je že sprejela Narodna skupščina, kakor zakon o oblastnih samoupravah, zakon o poljedelskem kreditu itd. ne izvedejo.
PONESREČENA REDUKCIJA.
Vladna večina je skušala potom redukcij uradništva in črtanja raznih kreditov zmanjšati budžet, a ni imela pri tem srečne roke. Reducirala je slabo plačano nižje osobje (na primer poduradnike pri sodiščih in davčnih oblastvih v Sloveniji), a pustila nepotrebne podsekretarje, direktorje itd., črtala je brez ozira na stvarne potrebe mnoge kredite, pustila je pa popolnoma na miru dispozicijske fonde, ki znašajo:
za ministrstvo notranjih zadev 9 milijonov Din,
za ministrstvo zunanjih zadev 57 milijonov Din,
za ministrstvo vojne iy.2 milijona Din (povečano letos za % milijona Din),
za ministrsko predsedstvo 6.1 milijoua Din (povečano letos za S^^lijona Din), skupno 74.6 milijonov. Reduki^ja znaša le 5058 uradnikov in 453,668.974 Din, kar je malenkost pri ogromnem številu uradništva in budžetu v znesku 12.900 milijon. Din. __(Dalje.)_____
ITALIJANSKIPARLAMENT.
Rim, 29. jan. Senat je v svoji včerajšnji seji odobril zakon o imenovanju županov v občinah do 5000 prebivalcev. — Poslanska zbornica je začela razpravljati o novem vojaškem redu.
NEMŠKI BOJKOT PROTI ITALIJI.
London, 29. jan. (Izv.) »Daily Tclcgraph« poroča, da je nastopilo zelo napeto razmerje med Italijo in Nemčijo. Na Bavarskem se je pred kratkim osnovala organizacija, ki hoče izvesti bojkot proti italijanskim izdelkom. Delo tc zveze je naperjeno proti italijanskemu postopanju z nemško manjšino na južnem Tirolskem. Mussolini je poslal v Berlin ostro noto, v kateri grozi z zaprtjem italijanske meje za slučaj, da se omenjena organizacija takoj ne razpusti.
NEMŠ V L A DA"ŠE JENKOMA J OBDRŽALA.
Berlin, 29. jan. (Izv.) Vse časopisje naglasa, da je vlada pri zadnjem glasovanju o zaupnica vladi za njeno zunanjo politiko. S tem Demokratsko časopisje pa poudarja, da jc to zaupnea vladi za njeno zunanjo politiko. S tem je dobila zmago za svoje delo pri razoroži-tveni konferenci.
Beleške
A Reklama za Pribičevičev celjski in mariborski shod. Kričečo reklamo delata 2er-javova dnevnika za shode g, Pribičeviča v Celju in Mariboru. Vsi na shod, da manifestiramo za jugoslovensko idejo, da čujemo neizprosnega pobornika jugoslovanske ideologije, moža socialnonaprednih nazorov, neustrašenega branitelja pravic našega kmeta, delavca, obrtnika itd. — Tako vabijo njegovi kranjsko-štajerski klakerji z debelo tiskanimi oglasi in pisanimi plakati. Prava barnumska reklama. Ko da že ni bilo Ljubljančanom dovolj Pribičevičevih bobnečih fraz, za katerimi se skriva prazen nič, in ko da ni že v Ljubljani kmet in delavec in obrtnik zastonj čakal, da bo ta neustrašeni branitelj njihovih pravic vsaj kako besedo izustil o njih. In ko da Slovenci danes res nimamo drugih potreb in skrbi, ko manifestirati za jugoslovensko igdeologijo g, Pribičeviča, ki nam je prinesla samo centralizem in vse, kar nas danes pritiska. A po čim je sploh jugoslovenstvo g. Pribičeviča, pove belgrajska »Samouprava«, ki ugotavlja, da jc g. Pribičevič v Ljubljani pel himne jugoslovanstvu, drugod pa nastopa kot plemenski šovinist, za kar navaja »Samouprava« nekaj drastičnih dokazov in pristavljal »Če bi vse to vedeli naivni Slovenci, jih najbrže tudi radovednost ne bi mogla privesti na shod tega političnega žonglerja.«
A Našemu predlogu, naj bi se vsa Slovenija zedinila za solidaren nastop v obrambo svojih ogroženih gospodarskih interesov, pred vsem pa za energično akcijo proti sedanjemu nas uničujočemu davčnemu sistemu se pridružuje »Nar. Dnevnik«. Ni mu pa všeč, da smo v to svrho naglasili za potrebno, da gg. Pucelj ln Kelemina izstopita iz vladne večine, oziroma gresta v opozicijo skupno s poslanci SLS. Ne razumemo, zakaj se »N. Dnevnik« ravno nad tem spodtika, ko to vendar iz narave in logike celega današnjega položaja izhaja kot conditio sine qua non. To ni taktično, to je principielno vprašanje. Mi ne vidimo nobene možnosti kake formule, ki bi se dala izveD tega predpogoja skonstruirati za enotno fronto. Mislimo, da je tudi od »N. Dnevnika« zamišljeni Narodni svet kot nadstrankarski forum ne bi mogel najti.
A Vse za nacijo. »Slov. narod« poroča o neki krvavi drami, ki se je te dni odigrala v Velikem polju, okraj posavski, v Srbiji, kjei je kmet Aleksa Slamenič ustrelil dva orožnika in svojo ljubico. »Narod« opisuje ta dogodek seveda z vsemi jako pikantnimi podrobnostmi, ker brez tega bi po njegovem okusu stvar ne bila dovolj zanimiva. Toda »Narod« je kljub temu jako moralen, kajti pristavil je še opazko, da je ta krvava ^rama »karakteristična za mentaliteto našega seljaka in moralo našega sela«. — Tako, Zdaj smo pa na čistem. Torej ta stvar, ki se je dogodila doli v Srbiji v srbskem selu med srbskimi seljaki, ta je po »Narodovi« sodbi karakteristična za moralo našega, t. j. slovenskega kmeta in naše slovenske vasi! Slovaškemu kmetskemu svetu je moral torej »Narod« povodom dogodka, ki se našega kmeta čisto nič ne tiče, pritisniti madež na njegovo nravstvenost. »Narod« se bi seveda izgovarjal, češ, da piše »jugoslovenski« in da je tu mišljena »nacija«, po čemur '<> srbski seljak tudi naš »seljak«, Dobro, pa naj bo: Ali kaj je potem treba tega našega srbskega seljaka tako-le v nečedno luč postavljati? Po naši sodbi drama, ki se je odigrala v Velikem polju, še zdavnaj ni karakteristična za moralo tega našega srbskega seljaka. Imamo pa že mi Slovenci o tem našem srbskem seljaku malo boljše mnenje, nego ga ima jugosloven-ski »Narod«.
A Kaj to pomeni? V petek 29. t. m. ne beremo niti v »Jutru« niti v »Narodu« nobene protiklerikalne notice, To je dogodek, ki ga je treba zabeležiti. Ali je izdihnil klerikalni zmaj ali pa je omagal »Jutrov« zmajederec.
Nazaj! »Učiteljski tovariš« z dne 28. januarja t. 1. prinaša sledečo izjavo g. Gangla od 6. sept. 1919. 1.: »Kot učitelj sem organiziran v svoji stanovski organizaciji in bom izkušal v nji uveljaviti načela in nazore, ki sem o njih prepričan, da so v korist stanu in šole. V organizaciji nisem politik, ampak sem kulturni delavec in bojevnik za stanovske Interese. Načelo demokratizma mi daje zunaj organizacije pravico, da sem član politične stranke in kulturne struje, ki odgovarjata mojemu svobodnemu preudarku in prepričanju. In kjer imam zunaj organizacije besedo, veljavo in moč, tam mi bo moja stanovska zavednost velevala, da pridobim javno mnenje za naše skupne težnje, da torej stranke in struje vnamem za svoj stan, ne da bi svojo organizacijo spravljal v odvisnost ali jo celo podrejal strankarskim interesom politike. — Moje delo kjerkoli bo toliko uspešneje in toliko ugodnejše, ker me bo napajala ponosna zavest, da stoji za menoj vsa organizacija kadar in kjer delam ali govorim v njenem imenu ali v soglasju z njenimi načeli. Ako kje pride v našem slučaju do veljave resnica: Vsi za enega in eden za vse!« Kakor sc vidi, si je »Učiteljski tovariš« kot glasilo takozvanega naprednega učiteljstva zdaj po šestih mesecih usvojil ta načela gospoda Gangla, ki jih je bil tudi sam med tem časom temeljito po zabil. Mi ta korak nazaj (v dobrem smislu!) odkritosrčno pozdravljamo in pričakujemo, da £«a Sosoodie tudi čimorei uresničik).
Dnevne novice
SOMIŠLJENIKI!
Kuverte in glasovnice za volitve v Delavsko zbornico so razdane. Prosimo, da jih čimprej zberete. Ne odlašati I Pazite, da bodo povsod oddajni listi ostali pritrjeni na kuverti. V vsako kuverto mora uradna glasovnica in naš glasovalni listek.
Vse kuverte in glasovnice pošljite pod posebno kuverto na naslov Tajništvo Slovenske ljudske stranke, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Nobenih kuvert ne pošiljajte naravnost na glavni volivni odbor! Vse oddamo od tu glavnemu volivnemu odboru.
Skrbite, da dobimo vse kuverte in glasovnice pravočasno.
s • •
T*r Umrla je blaga gospa Marija Arh iz čemšeniku. Pokojnica je mati gospoda profesorja Arha v Št. Vidu nad Ljubljano.
k: Umrla je dne 25. t. m. v bolnišnici v Novem mestu gospa Francka Brinskele, roj. Bole, iz Skrila, fara Planina nad Črnomljem. Bolehala je 3 leta, odkar ji je umrl njen soprog. Starši pokojne Francke, bivajoči v Maš-Iju pri Črmošnjicah, so jo prepeljali domov, kjer smo jo položili na farnem pokopališču v Črmošnjicah k večnemu poičtku. Obilo ljudstva, idočega za krsto, je pričalo, kako jo je vse spoštovalo.
•k Umrl je 26. t m. g. Ivan Malner, posestnik v Zlebiču pri Ribnici. Bil je vzor moža značajneža ter skrben mož in dober oče svojim otrokom.
k: Kraljev dijaški dom v Belgradu. Kakor smo že poročali, zgradi kralj v Belgradu dom za revne vseučiliščnike. Dom zgrade na zemljišču, kjer že stoji vseučiliška knjižnica; pred domom zasade mestni park. Dom bo imel 500 sob, v vsaki 2 postelji, učilnico in vse druge potrebne prostore. Dela bo vodil kot kraljev poverjenik arhitekt Pero Teodorovič, kot poverjenik univerze pa inž. Nikola Nastorovid. Zgradba doma bo stala 10 milijonov dinarjev.
•k Svetosavske nagrade na zagrebškem vseučilišču. Na zagrebškem vseučilišču so dobili letos svetosavske nagrade: stud. theol. Ivan Vukina za delo: »Odnošaj Bugara prema Rimu i Carigradu«, 2000 Din; cand. iur. Čedo Rajačič za delo: »Kazna i sigurnosne mjere«, 1000 Din; cand. iur. Alfred Fischer za isto
delo 1000 Din; dr. phil. Nikola Ivanov za delo: >Le salon de la Marquise de Sable«, 2000 Din; cand. med. Nikola Gromik za delo: »Iz patološke anatomije oteklina«, 1000 Din in cand. med. Drag. Schwarz za isto delo 1000 Din.
k »Zbornik kralja Tomislava«. Povodom 1000 letnice hrvatskega kraljestva izda Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti »Zbornik kralja Tomislava«. Za Zbornik so napisali prispevke vsi znamenitejši hrvatski znanstveniki, poleg tega več Srbov in par Slovencev. Dr. Vekoslav Klaič je napisal razpravo: Dva slovenska učenjaka o hrvatskoj histo-riji«, v kateri dodaja nekaj svojih novih misli razpravama dr. Srebrniča in dr. Hauptmanna. Dr. Ludmil Hauptmann razpravlja o karan-tanski Hrvatski v okolišu Gosposvetskega polja. Ljubljanski vseučiliški profesor dr. Nikola Radojčič je prispeval razpravo: »Hrvatska hi-storija za narodne dinastije u modernoj srp-skoj historiografiji«. — Zbornik, ki obsega 40 pol in 36 tabel., je dotiskan in se v kratkem izroči prometu.
-k Jutri izide v našem listu seznani dobitkov efektne loterije »Dijaškega podpornega društva«, katere žrebanje se je vršilo 24. t. m.
k Velikanska sreča je doletela gospodično Marijo Ogrin, služkinjo v Mengšu, da je 24. t. m. pri žrebanju loterije DPI) zadela glavni dobitek, Fordov avto. Enaka sreča se ponuja tudi vam, ako naročite srečke bogate loterije »Katoliškega prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami«, ki se prodajajo po 5 Din in zamorete v srečnem slučaju dobiti dragocene dobitke. Dobitkov je 250 v vrednosti 50.000 Din. Da se z razpečavanjem srečk čimprej konča, se je odločil loterijski odbor, da prejme vsakdo, ki naroči 10 srečk, 3 srečke brezplačno. Naročite potom dopisnice čimveč srečk. Pišite na naslov: »Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. Gorami«. Srečkam se priloži položnica.
k Lovci so se bili nedavno zbrali pod gostoljubno tisočopekno streho g. Habjana v Šmarju pri Jelšah ob desetih zvečer. Bili so iz vse Slovenije pa tudi iz drugih krajev "naše države. Okrasitev: umetnost! Naš domačin dr. Lorger ne potrebuje kot zdravnik reklame, saj mu jo delajo živi in mrtvi, pač pa ga pohvalimo kot slikarja, godbenika in aranžerja, torej za čednosti, ki jih je dosedaj skrival kot
Most čez morje.
rta sliki vidimo 122 angleških milj dolgi most, ki so ga zgradili Angleži na Floridski obali čez morski zaliv. Morje, preko katerega pelje most, je na nekaterih mestih čez 30 čevljev
globoko.
Jože Jagodic:
§Conz. svetnik blam Grea - osemdesetletnik.
(Kos slovenske zgodovine.)
(Konec.l
Čepovanska dolina je poleti krasno letovišče, pozimi pa je mrzla, kar je tudi vplivalo na Grčevo zdravje. Dobil je revmatizem in si je radi tega zaželel v gorko Vipavsko dolino. Ko je bila prazna župnija Šempas, je prosil zanjo in Jo tudi dobil. Neradi so ga pustili Čepovanci — pa tudi nebo se je hudovalo: Šempasci, ki so mu prišli naproti, so morali dva dni čakati v Čepovanu radi hudega naliva. V Šempasu je Blazij Grča župnikoval od 1. 1892 do 1. 1916, torej 24 let. Nameščen je bil 1. maja 1892, takrat ko so socialisti na Goriškem prvič na ta dan uprizorili demonstracije za svoje namene. Naslednje leto je deželni poslanec goriške okolice Čerin odstopil. Voditelj Slovencev dr. Anton Gregorčič in tisti, ki so stali na narodnem braniku, so si zaželeli Grče kot poslanca in sodelavca v deželni zbor. Volilci so župnika Grčo, ki Jim njegovo delovanje ni ostalo prikrito soglasno izvolili za deželnega poslanca. Ostal je v zbornici 2 dobi — celih 12 let! Tu se mu je odprlo novo polje delovanja za narod in za volivce. Tesno se je oklenil voditelja dr. Gregorčiča, hodil je ž njim in delal po njegovem navodilu. Ob primerih razdelieneea mnenja
Največji dinaino na svetu,
ki ga vidimo na sliki, je zgradila tvrdka Siemens Schuckert.
kača noge. Vojaška godba je neumorno svi-rala, veselje je bilo prisrčno, prireditev pa je imela tudi materijalni uspeh, kajti nabralo se je Diu 1400.—, ki smo jih naklonili za obleko revne šolske mladine. Veselica je bila obiskana kar najboljše, saj jo je obiskal sam veliki (meri 2.03 m) župan šmarski.
k Pošta Vodice—Št. Vid nad Ljubljano vozi od 1. februarja 1926 dnevno razen nedelje (tudi ob praznikih, ako je dem tednom): Odhod iz Vodic ob 9, Skaručina 9Y2, Šmartno —Tacen 10K, Št Vid-Vižmarje 10% tako, da ima pošta z obema vlakoma opoldne zvezo. Odhod iz Št. Vida-Vižmarje ob 12, Tacen— Šmartno 12% — 12i/2, Skaručina 13%, Vodice ob 14. uri.
k Polovična vožnja za vinski sejem in razstavo v Zgornji Radgoni. Generalna direkcija drž. železnic je dovolila polovično vožnjo vsem udeležencem razstave in vinskega sejma v dneh 7., 8., 9. in 10. februarja. Prošnja je bila rešena pod številko 1825 in je rešitev že poslana direkciji v Ljubljani.
k Zgradba vojnega arzen al a v Sarajevu. Vojno ministrstvo je odredilo, da se začno takoj, čim skopni sneg, v Sarajevu graditi novi vojaški objekti, med drugim arzenal. za katerega so predvideni stroški v znesku 6 do 10 milijonov dinarjev.
k Dodatek o profesorju Pupinu. »Slovenec« je prinesel 29. t. m. življenjepis s sliko profesorja Pupina. Iz hvaležnosti sem dolžan podati še tale dostavek: Za časa mirovne konference v Parizu je prišel v Pariz tudi g. prof. Pupin iz Amerike. Ogledal si je novo Jugoslavijo od Ljubljane do Belgrada, potem pa se po vrnitvi iz Jugoslavije v Parizu veliko zanimal za delo jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci. Zlasti je občeval z nami | Slovenci. V našem najhujšem boju za Prek-murje sem ga temeljito poučil o tem vprašanju, da bi ga zastopal pri Amerikancih. Glede mej je bil pri Amerikancih eden izmed prvih činiteljev univerzitetni profesor Johnson, kolega profesorja Pupina na isti univerzi »Ko-lumbia« v Newyorku. Razume se. da je Pupin lahko povedal Johnsonu vse naše težnje, kakor je to storil tudi pri drugih amerikanskih izvedencih. Prekmursko mejo, kakor nam jo je konferenca priznala, je izdelal ta profesor Johnson. V kolikor je v zvezi ludi s prof. Pu-pinom, mu bodi na tem mestu izrečena slovenska zahvala. — Univ. prof. dr. M. Slavič.
je vplival pomirjevalno v demokratičnem zmislu, kar se je posebno opazovalo ob spojitvi »Sloge« s Slovensko ljudsko stranko. Ne-ugnano agilen in podjeten se je kot poslanec potegoval za koristi kmetov-volivcev, popravil jim je ceste in jim izprosil raznih podpor. Zlasti pa je spomina vredno, da je v deželnem zboru predlagal spremembo volivnega reda v zmislu tajne, enake, splošne volivne pravice, j Predlog je italijanske poslance silno osupnil, | delavci pa so po seji priredili predlagatelju burne ovacije.
S svojo umerjeno taktiko je župnik Grča znatno povzdignil ugled in sloves Šempasa. Neprecenljive so njegove zasluge v cerkvenem in dušnopastirskem oziru, zato ga je tudi goriški nadškof imenoval duhovnim svetnikom. Ustanovil pa je tudi Katol. izobraževalno društvo, Orla, zavarovalnico za govedo, izvozno sadjarsko in vinarsko zadrugo itd. Bil je tudi ves čas delaven ud občinskega starešinstva, tako da ga je sovražna »Soča : rada napadal s priimkom »župnik-župan«. Na pobočju trnovskega gozda je zasledil keltiško cesto, ki vodi v Ajdovščino in s tem rešil vprašanje starinoslovcev o keltiški in rimski cesti po Vipavski dolini. Nad Šempasom je pri Heletu odkril keltiško grobišče in znake preprostega krematorija. Izkopal je nad 50 grobov 111 v grobeh najdene dragocenosti oddal deželnemu muzeju v Gorici.
Poleg obilnega dela in skrbi za dobrobit domačega kraja in ljudstva je pa vztrajno sodeloval tudi pri splošno narodnih nama vab
in ustanovah. Tako pri šolskem Domu v Gorici, pri Centralni posojilnici, pri Narodni tiskarni, pri vinarskem društvu, pri Krojaški zadrugi, pri Slogi. Bil je tudi zadnji predsednik »Duhovske zveze« v Gorici.
To so nekatere strani njegovega delovanja. Niso samo te, udejstvoval se je v svojih prostih urah še na drugih poljih. Bil je daleč na okoli znan zdravnik - homeopat, tudi pisatelj, podlistkar, člankar, celo — pesnik. Znano je, da je v Levčevein literarnem klubu napisal sveženj drobnih pesmic, ki jih je po-preje dal vezati v pergament in ki mu jih je prijatelj šimen Gregorčič ocenil:
»Saprament —
zvezal si jih v pergament;
kot so te v oslovski koži
le še takih nam zakroži!« —
Pozneje je kot duhovski pomočnik v Kobaridu pridno dopisoval v »Glas« in »Sočo-. Večjega pomena je bila daljša razprava gornjega dela Soče in o izsuševanju »Kobarid-skega blata«. Pisal je dalje o šolskem zakonu in o Klodičevem učnem načrtu, potem o krajevnih razmerah, o železnici, proti nemškemu uradovanju na glavarstvu in drugih uradih v Tolminu. V Čepovanu je pridno dopisoval v •Slovenca in »Sočo«. Priredil ie več igro-kazov in deklamacij, v »Katoliških glasih prošta Jarca je objavil obširen življenjepis Marije Šantalske kot uvod za ustanovitev fako-'vatifi francoske bratovščine za duše v vicnli.
k 150 letnico proglašenja nezavisnosti amerikanskih držav bodo Amerikanci proslavili z mednarodno razstavo v Filadelfiji. Razstava naj bi pokazala svetu napredek ameriške kulture v zadnjih 50 tih letih. Udeležbo na tej razstavi je prijavilo že 24 držav, ki bodo imele svoje lastne paviljone. Posamezne države Severnoameriške Unije tekmujejo med seboj, kako bi izdatneje poskrbele za dober uspeh razstave. Mesto Filadelfija je zgradilo in posvetilo spominu 150 letnice največji Stadion na svetu, ki stane čez dva milijona dolarjev. Ta stadion bo središče razstavnih prostorov. Filadelfijski meščani sami so zbrali za razstavo sami 3 milijone dolarjev in mestni odbor je votiral 6 milijonov. Veliki stadioD je že do dveh tretjin gotov.
~k Murska Sobota: Radi popravljamo, da ni dostavljal kuvert in glasovnic tajnik deL borze g. Komavli in da je tozadevno pomota v imenih. Dolga klobasa v današnji »Delavski politiki« seveda čisto nič ne dokaže, da ne bi bili g. sodrugi »prigoljufali« ogromnega števila glasovnic. Gospod Komavli in njegovi sodrugi z nikakim vpitjem in nobenim dolgo-vezjem ne bodo spravili tega dejstva s sveta. Če je za borzo dela, ki mora biti enako lahko dostopna delavcu vsakega prepričanja dobro, da tam sedi gospod, ki se hvali v »Delavski politiki«, da dela za socialiste, je vprašanj®, na k#ierega svoj čas še odgovorimo. Ali bo ta odgovor g. Komavliju ljub, bomo videli.
k Pogreša se Lužar Janez iz Nove gore pri Črmošnjicah. Šel je od doma baje s steklenico žganja v petek 22. t. m., ko je tako močno snežilo, ne da bi komu povedal, kam da gre. Iskanje po njem od strani tukajšnjih domačinov in orožnikov po fari sami, je ostalo brezuspešno. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti orožniški postaji aii na občino v Črmošnjicah.
za smešno nizko ceno,
pa globoko pod lastno ceno
Ljubljana, Krekov trg 10
I. nadstropje in pritličje, naspr. Meslnetja doma.
; Zapustil je čepovanski Čitalnici tudi dve : himni, ki sta obe uglasbeni. Tudi v Šempasu ni odložil pesmi. Pisal je tudi v »Dom in Svetu« (1919), zadnji spis pa je objavil v 1 lanskem koledarju Goriške Mohorjeve družbe, kjer popisuje svoje spomine na prijatelja ! Simona Gregorčiča. Zanimal se je in se zanima še sedaj za vse panoge literature, le da j sedaj vsled oslabljenja vida žal ne more ve« j veliko čitati in pisati.
Radi njegove požrtvovalne delavnosti, ' njegove dobrotljivosti in radodarnosii ter njegove plemenite ljubezni do Slovencev in posebno do kmeta, je svetnika Blazija Grčo vzljubila vsa Goriška, zlasti še ondi. kjer je služboval in ga še sedaj hranijo v najčast-nejšem in naj pri jetnejšem spominu. Ko je pred 5 leti obhajal svojo zlato mašo, so se ga vsepovsod iskreno spominjali in goriški nadškof dr. Sedej ga je imenoval za častnega konzistorijalnega svetnika. Vsled naklonje-! nosti njegovih častilcev je podeloval po po-j kojnem županu p. Monari - ju precejšno po-| sestvo, kjer je nameraval po upokojitvi (1915) i preživeti svoje jesenske dni; da ni prišla vojna in je radi evakuacije meseca avg.1916 moral zapustiti Goriško in se preseliti v Jugoslavijo.
Naseli) se je v Šenčurju pri Kranju v lastni bajtici na Planjavi, da bi se blizu roj-1 stne vasi oddahnil od trudapolnega dela v zasluženem pokoju. A tudi tu ni miroval in ne miruje. Med vojno se je zlasti zavzemal za soriške beeunce. po voini vn oridno oomaoa
Ljubljana
0 Umrli so v Ljubljani: Marjeta Odar, delavčeva žena, 43 let. — Matevž Žan, hlapec, 55 let. — Ervin Grisser, orožnikov sin, 11 mesecev. — Fran Dolenc, čevljarski mojster, 74 let. — Ivana Banič, delavčeva žena, 40 let.
© Srebrno poroko praznujeta v krogu svoje družine 2. februarja gospod Valentin Režek, podravnatelj Vzajemne zavarovalnice in soproga Antonija, rojena Okrupa.
T*r Ljudska visoka šola v Ljubljani. V nedeljo 31. t. m. predava v univerzitetni zbornici g. Josip Vidmar o temi - Literatura .in kritika«. Začetek točno ob 10, vstop prost, prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo.
© Pobegli dijak. Iz neznanih vzrokov je pobegnil od doma komaj 16 letni dijak meščanske šole Vladimir Vehovec. Fant je velike močne postave, sivo oblečen in nosi naočnike.
© Naši sejmarji so sklenili na svojem rednem občnem zboru v Ljubljani, katerega so se udeležili tudi drugi zastopniki, da se izvoli društveni blagajnik g, Šolar za častnega Člana društva. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen stari odbor s predsednikom Alojzijem Mohoričem. Vsa ostala običajna poročila občnega zbora pa so bila brez ugovora soglasno sprejeta in odobrena.
© Posipajte in suažite obcestne hodnike. Kljub temu. da so se ljubljanski gospodarji in oskrbniki odzvali pozivu mestnega magistrata, da naj posujejo obcestne hodnike z žaganjem, pepelom ali s kako drugo stvarjo, se je vendar pripetilo že več manjših nezgod. To posipanje se namreč razhodi, še ostali sneg zvodeni in po noči zmrzne, tako da ne zadene gospodarja pravzaprav nobena krivda. Na ta način se je ponesrečila na Celovški cesti v Šiški in sicer pred Pretnarjevo pekarno soproga železniškega uradnika Dvoraka. Ženi je pred vhodom zdrsnilo, da je padla in si je poškodovala nogo v členku tako, da so jo morali prepeljati na njen dom. Zdravnik je ugotovil, da noga ni zlomljena marveč le v členku težko zvita, kar je pa navadno še hujše kot navaden nalom ali celo prelom kosti. Zena je ostala v domači oskrbi.
© Nujno prosimo, da takoj zberete vse kuverte in glasovnice za volitve v Delavsko zbornico in jih prinesete na naslov: Tajništvo Slovenske ljudske stranke, Jugoslov. tiskarna.
© Nocoj bo v »Unionu« 3. velika tradici-onelna prireditev juristov. Upamo, da jo bo občinstvo, kakor druga leta, tako tudi leto počastilo z obilnim obiskom. — Odbor.
* Gostilna pri »Fajmoštru« toči izborilo dalmatinsko belo in črno vino z Otoka Vis, po ugodni ceni liter 11 Din.
Razpoloženje za volitve r delavsko zbornico je dokaj živahno: agitira se na vseii koncih. Posebno agitacijo je povzel neki Kraj-šek na Kajfeževi žagi. Delavce straši z odpustitvijo, kdor ne bi volil socialiste. Tudi tukaj je dosti nezavednega delavstva, ki ne ve, kani naj bi s kuvertami. Nekateri kuverte uničijo, češ, kaj mi hoče ta papir. Se najdejo tudi delavci, ki uničijo glasovnice, češ toliko časa ne bom volil, dokler ne bo tajno. Sedaj se je dviganje glasovnic zaključilo in upati je na uspeh.
Mraz. Zadnje dni je pri nas pritisnil mraz, ki je štel do 17 stopinj R.
Tatvine. V noči 25 t. m. so neznani zli-kovci udrli v stojnico g Drobnica in mu odnesli drobnarije v vrednosti 1500 Din. Za ubogega branjevca velika izguba! V noči 26. t. m. je neki deček odpeljal ponoči osla z vozičkom, ki je last trgovca g. Roma. Naslednjega dne pa so že dobili osla in dečka.
pri dušnem pastirstvu v obsežni šenčurski fari in se — kljub oviram — z vedro živahnostjo zanima za politično življenje v domači občini. j S posebnim zanimanjem se ozira v beneško i krajino. Ne tlači ga breme 80 let, ker je — S vprav kakor je bilo pisano v »Slovencu« za njegovo zlato mašo — čil, čvrst in zdrav, naravnost mladeiiiško ohranjen. Mož širokega obzorja, dovtipen in duhovit, ljubezniv je mahoma pridobil ljudi tudi tu. In ni odnehala ta ljubezen, z vsakim letom je napredovala, vse ljubi in spoštuje blagega gospoda svet- j nika - zlatomašnika.
Gospod svetnik! Ko se veselimo Vašega Izrednega življenskega jubileja in hvalimo Boga, ki ga Vam je usodil dočakati, Vam želimo, da bi vse delo, ki je bilo po Vas izvrženo za blagor slovenskega naroda, zlasti v teh težkih dneh raslo in — od nebes blagoslovljeno — rodilo obilen sad. Vam pa naj Bog nakloni še dokaj trdnih let, do — novih jubilejev!
GlasTba
Spored koncerta violinske Ka virtuoza Sa*e Popova, ki se vrSi v petek dne 5 februarja ob 20. uri zvečer v dramskem gledališču v LJubljani:
1.	Čajkovski: Koncert op. 8.r> za gosli in klavir.
2.	a) Bach: Preludij in fugo v C-molu, b) Beethoven: Andante v F-duru, c) Henselt: Etuda iz koncerta: »Si visean j'etais<, č) Chopin: Nokturno v fis-duru op. 15, d) Szegefl: Chasse aux papillons op. 10, e) Liset: La campanella. igra na klavirju prof. Szeghet). 3. a) Rimski Korsakov: Arabska pesem, b) Weniawsky: Seljanka, c) Pančo Vladi-gprov: Bulgnrska rapsodija: Vardar, 8) Grandei: Ruska uspavanka. 4. Olazunov: Koncert op. 82 za gosli in klavir. Pri klavirju prof. H. Szeghed. — Cene navadne dramske. Prednrodaja pri dnevni blagajni v operi.
Maribor
□	Misijonska prireditev dne 2. febr. popoldne ob petih v dvorani Zadružne Gospodarske banke, obeta biti zelo zanimiva. Temu sc ni čuditi, če pomislimo, da bodo sodelovali dijaki-člani zunanje in semcniSke Marijine kongregacije, ki ne hodijo radi po starih izglajenih potih, ampak skušajo svojemu idealnemu stremljenju najti tudi novo, primerno zunanjo obliko. Cela prireditev bo posvečena Mariji. Otvoril jo bo dijaški zbor s papeško himno (dirigent g. Zafošnik). Nižješolci-kon-greganisti bodo s kratko deklamacijo in šaljivim prizorom Zamorčki pokazali svojo nedolžno hudomušnost, višješolci bodo pa skušali z recitacijo Slovo mladega misijonarja in s pretresljivim dramatičnim prizorom V kitajskem misijonišču ogreti srca za plemenito misijonsko delo. Semeniščani bodo popeljali gledalce
V	afriške pragozdove, in bodo v treh pestrih slikah, prepojenih s silno tragiko nesrečne poganske duše in ožarjenih s krvjo neustrašenega misijonarja opozorili na neobdelano polje, ki kliče po požrtvovalnih delavcih, po misijonarjih in potrebuje mnogo pomoči od vseh vernikov. Gojenke čč, šolskih sester bodo s svojim ljubkim rajanjem Večerni zvonček, ki bo vpleteno v drugo sliko V afrikan-skih pragozdovih zbudile mnogo pozornosti.
V	govoru bo vodja sem. kongregacije g. Krošl podal nekaj misli o misijonskem delu. Vstopnice se dobijo v predprodaji v prodajalni Ci-rilove tiskarne, Koroška cesta 5 in pri vratarju frančiškanske cerkve. Čisti dobiček je namenjen za misijone.
□	Vse prijatelje dopisnike našega lista opozarjamo, da se nahaja uredništvo »Slovenca« v Mariboru v Zadružni gospodarski banki I. nadstr., levo, kamor naj se dostavljajo in pošiljajo vsa poročila, in ne v upravo na Koroško cesto! Škoda nepotrebnega dela in mu-denja!
□	Srebrno poroko obhaja dne 2. februarja t. 1. znani mizarski mojster v Mariboru Ivo Standinger s svojo soprogo Rozo, rojeno Kafer, v ožjem družinskem krogu.
□	Glasbena Matica. G. dirigent Hladek je odpotoval v Sarajevo, kakor čujemo, da dirigira koncert tamošnjega pevskega društva. G. ravnatelj šole Glasbene Matice g, Topič pa odpove s 14. II. svojo službo in tudi odide v Sarajevo. — V »Taboru« padajo krepki priimki, mi pa se bomo s tem zavodom jutri pečali.
□	Mariborski sacatorij — ženska bolnica.
Mariborskemu sanatoriju grozi pretvoritev v žensko bolnico, tako tarna »Jutro«. Kaj je na i stvari rcsnice? Kakor smo izvedeli, je banka, lastnica podjetja, ponudila sanatorij zdravstvenemu inšpektoratu v Ljubljani v nakup, da v njem namesti oddelek za ženske bolezni in i porodništvo, ki ga pri mariborski splošni bolnici ni dosedaj. Sanatorij pa ni enodružinska hišica, kakor jadikuje »Jutro«, temveč obsega 13 bolniških sob, v vsaki s prostorom za več postelj in je celokupnega prostora za do 50 | postelj. V prizemnih prostorih je centralna I kurjava, obširna kuhinja in prostori za sestre. Nadalje jc v sanatoriju Roentgen, kopalnice, inšpekcijska in zdravniška soba in končno 2 veliki operacijski dvorani. V posebnem poslopju so drvarnice, jc garaža, pralnica in pisarna. Tako izgleda v resnici »enodružinska hišica« točnega in resnicoljubnega »Jutra«. — Ako sanatorij kot tak ne more obstojati, naj se, preden sc izpremeni v privatna stanovanja, vsekakor pretvori v žensko bolnico, akoravno se »Jutru« zdi to očividno nesocialno. Prezi-davati ni treba prav ničesar. Treba je bolnico samo otvoriti, pa bo obratovala v 24 urah po zatvoritvi sanatorija. Radi priznavamo, da je ta rešitev vprašanja mariborske porodnišnice samo provizorij, vendar pa zelo realen provi-zorij. Znano nam je, da v Mariboru obstoja tudi »društvo za zgradbo porodnišnice«, ki jc izvojevalo razširjenje stavbišča pri mariborski splošni bolnici in ki je, kakor izvemo, pravkar dalo izvršiti načrte za novi ginekološko-porodniški paviljon v okviru obstoječe bolnice. Odprto pa je seveda najtežje vprašanje, kje vzeti denar za zgradbo paviljona. Porodnišnica tedaj ne bi ostala trajno v prostorih sedanjega sanatorija, temveč bi skušala čimprej pridobiti nove, večje prostore. Za obrat porodnišnice v sedanjem sanatoriju pa nikakor ni treba tistega upravnega aparata, s katerim straši »Jutro« v strahu, da bi se stvar mogla res izpeljati, temveč po številu ravno ista uprava, ki je ves čas vodila sanatorij, nota-bene, kot luksuzno zdravilišče! Sicer pa bodi kakorkoli. Eno je gotovo, da je namreč vsa zadeva v rokah zdravstvenega inšpektorja g. dr. Katičiča, ki bo že vedel ukreniti, kakor je prav.
□	Deložacije. V Mariboru je bila 25. t. m. deložirana družina Rcmer Franjo, železniškega pom. kurjača, obstoječa iz 6 oseb, med njimi dveh bolnih otrok. 27. t. m. pa je bila v Slovenski ulici deložirana družina Škerbinc, dninarja pri Gotzu. V Loški ulici je bila deložirana družina Bauman. In tako gre naprej. Izpraznjena in nakazana stanovanja pa sc ne morejo zasesti, ker pot raznih pritožb gre počasi in stanovanja stoje prazna, družina pa na — cesti.
□	Društvo stanovanjskih najemnikov za
Maribor in bližnjo okolico sklicuje IV. redni občni zbor v nedeljo 7. II. v mali kazinski dvorani ob pol desetih z običajnim dnevnim •edom. Člani se opozarjajo, da se bo od pol devetih dalje pobirala članarina.
□	Pododbor »Društva rez. oficirjev« za mariborsko oblast. Po predhodnem odobrenju glavne uprave v Belgradu sc bo vršil ustanovni občni zbor pododbora za mariborsko oblast 7. febr. ob pol 10. uri dopoldne v »kmetski sobi« Nar. doma v Mariboru. Dopoldanska ura se je izbrala, da bi se mogli udeležiti občnega zbora tudi oni rezervni oficirji mariborske oblasti, ki stanujejo izven Maribora. Pričakuje se mnogoštevilna udeležba, ker bosta prisostvovala občnemu zboru tudi predsednik glavne uprave, rez. ppolk. Radosavljevič in predsednik ljubljanskega pododbora, tov. inž. Bevc. Rez. oficirji, pokažite svojo stanovsko zavest!
□	Klub jug osi. rez. oficirjev ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 7. februarja z začetkom ob 11. uri dopoldne v »kmetski sobi« Narodnega doma. Na dnevnem redu so letn a poročila, izprememba pravil in cventu-elno razpust »Kluba«, ako uspe ustanoviti • Pododbor rez. oficira« za mariborsko oblast. Članstvo se poziva, da se mnogoštevilno udeleži že ustanovnega občnega zbora »Pododbora«, ki se bo vršil v istem lokalu poldrugo uro prej. — Odbor.
□	Sejmsko poročilo. Prignalo se je 7 konjev, 4 biki, 162 volov, 287 krav in 6 telet, skupaj 466 glav. Povprečne cenc za različne živalske vrste na sejmu dne 26. jan. 1926 so bile sledeče: Debeli voli 1 kg žive teže od 8 do 8.50 Din, poldebeli voli 7.25 do 7.75, plemenski voli 6.50 do 7.—, biki za klanje 6.50 do 7.50, klavne krave debele 5 do 6.25, plemenske krave 4.50 do 5, krave za kloba-sarje 3 do 4,25, molzne krave 6 do 7, breje krave 6 do 7, mlada živina 6.50 do 7. — Prodalo se je 230 komadov, od teh za izvoz v R. N. A. 30, v Italijo pa 52 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg 10 do 19 Din, volovsko mes o II. vrste 10 do 19 Din, meso od bikov, krav, telic 1 kg 10 do 19 Din, telečje meso I, vrste 1 kg 12.50 do 20 Din, telečje meso II. vrste 1 kg 12.50 do 20 Din, svinjsko mes o, sveže, 1 kg 12.50 do 27 Din.
i □ Naznanilo o vpostavitvi čistilne naprave *a seme detelje in lucerne v Mariboru. Za ' prospeh našega kmetijstva v mariborski oblasti se je izkazala potreba porabe pri setvi detelje in lucerne samo čistega semenja omenjenih deteljin. Zato je ministrstvo poljedelstva radevoljno poskrbelo, da je dobila kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru, Vr-banova ulica št. 33 potrebni stroj in dala zavodu še potrebna sredstva na razpolago, da se | je postavil stroj v primerni shrambi, da ne bo oplevil okoliša. Dela za vpostavitev stroja so izvršena in zato se nudi odslej vsem posestnikom iz mariborske oblasti najlepša prilika, da si dajo izčistiti seme proti malenkostni pristojbini za obrabo stroja in proti povrnitvi stroškov od zavoda najetega delavca, odnosno si vsakdo lahko stroške za delavca sam prihrani, če si sam izčisti seme, ali če pošlje svoje ljudi k čiščenju. S tem hoče državna uprava zatirati na najbolj energičen način dosedanjo razvado, da so posestniki posejali nečisto se-menje in s tem okužili pogostoma ves okraj s predenico. Če se bodo vsi posestniki zanimali za čiščenje in če se bo videlo, da se poslužujejo posestniki čiščenja v izdatni meri, bo državna uprava postavila take stroje tudi drugod v mariborski oblasti na važnih prometnih križiščih. Posestnike in trgovce vabim, da se zanimajo za to pridobitev v naši oblasti in da se poslužijo naprave, ki ima namen koristiti našemu kmetijstvu in ker je bila dosedaj še taka naprava pri nas nepoznana. Oni, ki želi, da se mu seme izčisti, naj to javi Kmet poskusni in kontrolni postaji v Mariboru vsaj 24 ur prej ustmeno ali pismeno s kolkovano vlogo s kolkom 5 Din (pet dinarjev). Za prevoz in prenos v zavodovo čistilnico semenja, ki se ga hoče izčistiti, mora poskrbeti stranka sama. Ona stranka, ki tega ne more, pošlje lahko primeren znesek kmet. poskusni in kontrolni postaji, nakar se poravnajo proti obračunu vsi stroški za prevoz, prenos in čiščenje. Oni, ki čistijo sami, odnosno dajo zavodu delavca na razpolago, plačajo le pristojbino za obrabo stroja v iznosu 5 Din za 100 kg semena. Minimalna pristojbina izpod 100 kg čiščenega semena je 5 Din. Čiščenje je omogočeno vsak delavnik od 8—16. Vsi odpadki, ki nastanejo pri čiščenju semena, zapadejo in ne sme stranka ž njimi razpolagati, ker jih bo postaja sproti uničevala, da se plevel ne raznaša in razmnoži.	Inž. Henrik Mohorčič.
er Dve važni občinski seji. V nedeljo 31. t. i m. ob pol deveti hpredpoldne je sklicana ob-i činska seja okoliške občine. Pravijo, da bo i neglede na vprašanje najetja posojila za zi-| davo okoliške šole še precej zanimiva. Dne 3. februarja se pa vrši ob 5 popoldne seja našega mestnega parlamenta. O tej trde poučeni krogi, da bo še bolj zanimiva.
er Opozicija v mestnem občinskem svetu je zahtevala, da se bi morala vršiti mestna občinska seja najkaneje dne 28. ti m. Ta zahteva opozicije ni našla pri odločujočih občinskih gospodarjih najmanjšega odziva. Tudi intervencija pri velikem županu v Mariboru je pokazala, da je zaenkrat veliki župan še vedno izvrševatelj samostojno-demokratske volje. ! Naši demokrati, kakor tudi veliki župan so se postavili na stal šče, da mestno gospodarstvo odnosno kritika in tozadevni predlogi 7.a I ozdravljenje našega gospodarskega stanja ni
tako važno vprašanje, kakor je važen shod demokratske stranke v Celju in Mariboru. V enem oziru so se pa naši demokrati urezali. S tem, da niso hoteli pred Priibčevičevim shodom sklicati občinske seje, so pokazali, da i upajo rešitve svojega težkega položaja kar direktno od samega ministra na razp. g. Pribl-čeviča. Daleč so šli po svojega rešitelja. Pa če bi kljub temu ta shod bil pravzaprav samo povabilo občinstva na pogrebščino?
er Podžupanska plača igra v naši mestni politiki grozno veliko vlogo. Pri opozicija nikake pač pa edino pri državotvorni-vladajoiS stranici. Saj se razumemo gospodje, kaj ne? er Centrala centralizma je postalo naše i mesto. Še vsem je dobro v spominu, da so j razni bivši in še aktivni politiki nasprotnih nam strank prirej: li v zadnje minulem letu v našem mestu različne zaupne sestanke, na katerih so zbirali svoje zveste bojevnike v svrho koncentričnega pohoda na Belgrad in starega Psšiča. V našem lepem, romantičnem Celju žive namreč še zvesti pravoverni pristaši edine živo in državotvorne stranke, ki se s ponosom Imenuje med drugim tudi samostojna Ti pristaši so stali tekom celega razvoja slovenske politike nekako v rezervi in so le iz ozrdja dajali smernice svojim generalom. Po drugih mestih, kakor v Ljubljani ali v Mariboru, so razni demokratski voditelji zaigrali zaupanje, ki je potrebno, da bi igrali v času razpada te samostojne in demokratske stranke posredovalno vlogo, ki b ijim omogočila, i da zasedejo poleg velik-županskih tudi mini-! strske stolčke. Ta namen so imeli razni pogovori, ki jih je imel v Celju dr. Žerjav. Td niso ničesar izdali, zato so sedaj poklicali k nam kar samega najvišjega voditelja gospoda Pri-bičeviča. Javen shod, ki ga bo imel, bo le plašč za razne zaupne pogovore, ki se bodo vršili predhodno temu shodu in ki naj bi imeli namen, da diskreditirajo v Belgradu pri samem Pašiou celjske radikale. Radovedni smo, kako bo ta boj med radikali in demokrati končal.
er Kat. prosvetno društvo priredi na sveč-nico dne 2. februarja v dvorani hotela Beli vol igro Vestalko. Igrale bodo članice orliškega krožka v Celju. Prireditev se bo pričela ob 4 popoldne. Na isto vabimo vse naše prijatelje.
er Zimski šport sedaj pri nas ponehuje. Nastopilo je južno vreme, ki kvari vsem navdušenim športnikom veselje. Bilo je res zadnje dni pri nas prav lepo. Hrib, na katerem stoji prijazna cerkvica sv. Jožefa s samostanom j lizaristov, je bil cele dneve kakor oživljen. 1 Sanke so drvele v nižavo in plezale spet v ; višavo, najsibo navzgor grede ali navzdol lete, je kar hipoma nastala bariera iz živih teles in polomljenih sank. krik in vrisk se je slišal skoroda v mesto. Mamice in varuhinje otrok so trepetale za usodo svojih varovancev, nad vsem je pa blestelo krasno in zasno zimsko ; solnce, ki je izzivalo iz prs vseh prijateljev prirode znak veselega uživanja te nad vse lepe zime. Tudi smučarji so prišli na svoj račun, posebno oni, ki so obiskovali Celjsko kočo in drseli tam kakor strela v nižave ne meneč se za razne ovare in strmine, ki so jih preletavali kakor ptički v zraku. Bila je res lepa zima in mnogi si jo žele nazaj razun oni hki pričakujejo s praznim žepom in raztrgano obleko ter ozeblimi uda toplejših dni, ko se bodo mogli tudi oni ogreti ob žarkih toplega 3olnca, ko jim ni bilo dano, da si svoje j zmrzle ude ogreje jo ob gorki domači peči. In ; teh je veliko, prav veliko! | er Neutemeljene govorice. V zadnjem , času so se razširile po okolici našega mesta govorice, da je g. Š., katerega je zabodel neki vojak z bodalom v stegno, na tej rani umrl. Te govorice ne odgovarjajo resnici. Obratno, ranjeni je bil le malo časa v bolniški oskrbi in je sedaj doma že v rekonvalescentnem stanju.
er Pogreb umrlega Jakoba Pajka se je vTŠil v četrtek popoldne ob zelo obilni udeležbi občinstva. Umrli je posedoval elektrotehnično podjetje v Gosposki ulici in je bil j pri vseh meščanih zelo priljubljen. Bolehal je ; dolgo časa na pljučni bolezni, ki ga je spravila zadnji torek do popolne onemoglosti, da je | moral v posteljo, kjer je pa takoj mirno zaspal ; za vedno.
er Težka gospodarska kriza se pri nas hudo občuti. Tudi taka podjetja, ki so veljala do zadnjega časa za trdna in solidna, so zašla v plačilne težkoče, tako da so primorana iskati pri svoj'h upnikih poravnave. To se je pripetilo sedaj neki manufakturni trgovini. Glavni delež imajo na tem prav gotovo davki. In namestnik na potovanju se nahajajočega finančnega ministra pravi, da Slovenija, ki da je najbogatejša dežela lahko plačuje davke!
er Podpora poplavljencem se je v četrtek delila v okoliški občini. Po zadnji poplavi je i nastala v okolici mesta mil jonska škoda. Pod-j pora, ki jo je pa okoliška občina prejela v svrho razdelitve pa znaša reci in piši 15.000 ! dinarjev. Saj res, če smo tako bogati, kakor pravi finačni minister, ne rabimo nobene drž. milosti. Ubogi Slovenci!
er 0 fnančni prokuraturi. V nedeljski številki našega lista smo iz Celja poročali, da mestna občina rubi finančno prokuraturo, kar pa ne odgovarja dejstvu, ampak se. kakor iz-i vemo od inerodajne strani, rubi le država ; Finančna prokuratura ne more ničesar proti tej rubeži, marveč storiti le, kar ji nalaga ! upravna oblast. Če namreč rubi erar, potem I je finančna prokuratura primorana na zahtevo prizadete nadrejene oblasti rekuri-rali. Tudi o »čudnih stvareh« prokuraturi nI nič manega
i'rh o vije
O Glasovnice za Delavsko zbornico.'Kdor Se ni oddal glasovnice za volitve v Delavsko zbornico, naj jo takoj prinese v Društveni dom v roke g. Jordanu ali pa v tajništvo Strokovne aveze rudarjev na Vodah (v hišo I. delavskega konsumnega društva), čas oddaje je samo par dni, torej ne se obotavljati!
Zabavo priredi društvo za Trbovlje, Hrastnik in Dol v nedeljo dne 31. januarja v vseh gostilniških prostorih gospe Ane Forte na Vodah v prid svojemu podpornemu skladu. Svira godba Avg. Kuharja. Začetek ob 7 zvečer. Vstopnica za osebo Din 5.—, za obitelj Din 10.—.
Pevci vkup. V Društvenem domu se vrše ▼salto sredo in petek ob 7 zvečer pevske vaje. K vsaki vaji se oglašajo novi člani. Ker je težavno za druge učiti novince točke, ki jih poprej došli že obvladajo, se prosijo vsi oni
pevci, ki so se le javili in oni, ki hočejo pri-st piti k pevskemu zboru, da to takoj pri prvih večerih store.
Hrastnik
Prosveta in zabava. V soboto zvečer ob 6 se vrši gledališka predstava »Martin Krpan« v Logerjevi dvorani. V nedeljo se igra ponovi ob 4 popoldne istotam. V torek se vrši pri g. Logar kmečka veselica. Na dnevnem redu je velik srečolov. Dob.tki so zelo lepi. Med glav. niavi dobitki je tudi oven in pečen prašič. Ker stane srečka samo 1 dinar, bo nekdo poceni prišel do pečenega prašička.
Avtopromet. S 1. februarjem začne voziti v Hrastniku g. Artur Gucmandl, sedaj šofer pri avtodružbi Rozin v Trbovljah, z lastnim avtom k vsakemu vlaku na kolodvor Hrastnik. S te.n bo ustreženo tudi Hrastničanom, da se bodo mogli z maliim stroški posluževati cene vožnje k vlakom in nazaj.
POLJSKI PARLAMENT.
Variava. (Ceps.) Varšavska narodna skupščina se bo sestala začetkom februarja. Do velikonočnih praznikov bo parlament obravnaval državni proračun. Verjetno je, da se bo med tem vladna koalicija razširila in pojačala še z dvema parlamentarnima frakcijama.
POLJSKI MONARHIZEM.
Varšava. (Ceps.) Poljska javnost se zelo intenzivno peča z monarhističnim gibanjem, ki se širi zlasti po deželi. Ker so nekateri listi prinesli sumničenja, da so poljski monar-histi v zvezi z mažarskimi, odgovarjajo mo-narhistični listi zelo odločno in zavračajo vsako tako trditev. Viled te polemike so se vsi listi pečali z idejnimi osnovami in organizacijo poljskega monarhizma.
PAPEŽ PIJ XI. ODLIKOVAL SVOJEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA KARDINALA PETRA GASPARIJA.
Papež Pij XI. je odlikoval svojega državnega tajnika kardinala Gasparrija s sledečim pismom:
Prevzvišeni gospod kardinal!
V posebno zadoščenje Nam je, ker se nam neposredno po sklepu svetega leta na praznik Stola sv. Petra v Rimu nudi prilika, da Vam poklonimo, prevzvišeni gospod kardinal, lepo svetinjo Marschallovo, ki je priložena temu Našemu pismu, Vam, ki Vas Vaša tako visoka služba pred vsem svetom označuje kot Našega sodelavca sleherni dan in kot pooblaščenega tolmača Naših misli. Hitro in z zadoščenjem pa moramo še pristaviti, da ste Nam bili zmerom neutruden sodelavec in zvest tolmač v nemalo in nemajhnih težavah in naporih. Vaša moč in Vaša radost je bila v zavesti, da služite stvari božjega Kralja Kristusa, Gospoda našega, in njegove Cerkve. Kakor na Nas same, tako tudi na Vas lahko obrnemo besede sv. apostola Petra, ki jih danes beremo: In quo exultabitis, modicum nune si oportet contristari in variis tentationibus. — Iz celega srca Vas blagoslavljamo. — Vaš prevdani brat v Kristusu Jezusu. J8. januarja 1926.	Papež Pij XI.
COOLIDGE ZA VERSKO VZGOJO.
Predsednik Zedinjenih držav je v enem ovojih govorov v Washingtonu obravnaval j tudi šolsko vprašanje in se je ob tej priliki I črtkaj ostro izjavil proti vsem, kateri hočejo zdraviti socialne bolezni družbe le z zakonito palico in zametajo versko vzgojo.
On meni, da je trdno versko prepričanje najboljša garancija za dobro politiko. Zakon ne more ustvariti spoštovanja do zakona, ker tam, kjer vest zgubi svoj vpliv, so izsilje-valne odredbe le iluzorične. o« m o vera more vzdržati red, in brez te opore je vsako sredstvo brezuspešno, če ni vere, tako pravi, ne morem najti prav nobenega uspešnega sredstva, ki bi zagotovilo spoštovanje do zakonov in ublažilo moreče zlo; nobena vlada, noben način vzgoje in sploh nobeno sredstvo ne more nadomestiti vere. »Rešitev more priti samo iz žrtve in žrtev je pa prav bistvo vere. Bamo na ta način, samo po obnovitvi in po-
globitvi ver moremo upati na izboljšanje moralnega in socialnega življenja našega ljudstva.«
ZA VERSKE PRAVICE.
Čim bolj divja framasonska gonja, tem bolj se strinjajo tudi vrste napadenih katolikov. Nemogoče je zasledovati ogromno delo, ki ga francoski katoliki vrše v svojo obrambo. Ne le v šumnih mestih, marveč tudi v preprostih skromnih krajih se vrše impozantne manifestacije katolicizma in številno obiskana zborovanja; dan na dan beremo o tem v časopisju.
Cilj, ki so si ga zastavili: v vsaki fari se mora stvoriti skupina katoliških mož, bo brez dvojbe kmalu dosežen. Program, ki so si ga zastavili, se pa glasi nekako takole: Katoliki jasno vidijo, da lajična legislativa ni drugega kakor boj moderne Francije proti Bogu, in napadati Boga pa je prav isto kot napadati Francijo. Katoliki obljubljajo sebi in Franciji, da tega boja proti Bogu ne bodo gledali mirno. Poslužili se bodo vseh svojih državljanskih pravic in z volitvami bodo napravili tej vojski proti Bogu, za Francijo tako usodni, konec. In če se 1)0 treba boriti več let, dokler bo treba, se bodo upirali pristranskemu zatiranju v zavesti, da niso !e najbolj zvesti sinovi Cerkve, marveč tudi rešitelji francoske dežele. Zahtevali bodo z neizprosno doslednostjo priznanja vseh pravic katolicizma v šolskih, družinskih in v vseh javno-socijalnih zadevah.
Veličastnega zborovanja v Quimper, kjer pričakujejo do 80.000 udeležbe, se bosta ude-žila tudi general De Casfelneau in p. Donc-veur, ki vso gibanje organizatorično in idejno vodita.
NOVI POLJSKI SVETNIK.
Iz poljskih cerkvenih krogov se poroča, da se vrše priprave za razglasitev kardinala Hozjuša za svetnika. Kardinal Hozjuš je leta 1563. deloval na to, da bi poljski narod sprejel naredbe tridentinskega zbora. Hozjuševa akcija sicer ni uspela v varšavski zbornici, ali kljub temu se kardinal Hozjuš šteje za ve-lezaslužnega glasnika sv. katoliške cerkve. O njem je znano, da je proti protestantom ja-ko odločno nastopal. Beatifikacijske obrede bo izvršil, kakor je posneti iz poljskih listov, škof Novovijeski.
Notranjepolitični položaj v Češkoslovaški.
Ker bo po določenem programu vlada fe na prvi seji novega programa vlada že na prvi seji novega zasedanja narodne skupščine predložila zakon o ureditvi plač državnih nameščencev, je sedaj ta načrt v debati pri vseh parlamentarnih frakcijah. Finančni minister dr. Engliš je poročal na sestanku posameznih parlamentarnih klubov, da potrebuje za kritje novih izdatkov, ki so v zvezi s povišanjem plač 700 milijonov češkoslovaških kron. V vladni koaliciji je nastal spor o načinu kritja lega izdatka. Nekatere stranke predlagajo povišanje davka na sladkor. Temu predlogu so se odločno uprli socialisti.
Zelo aktualen je tudi spor češkoslovaške ljudske stranke s socialističnimi strankami radi predsedniškega mesta v senatu. Ljudska stranka reklamira to mesto brezpogojno zase. Zadnje vesti pravijo, da dela ministrski predsednik Švehla na to, da bi ljudska stranka odstopila od te svoje zahteve in bi dobila za kompenzacijo četrto mesto v ministrskem svetu. Minister Šramek se tozadevno noče izjaviti, dasi je vsa javnost pričakovala, da bo na zborovanju zaupnikov ljudske stranke v Brnu dal tudi v tej stvari konkretno izjavo. Gotovo pa je, da je za kulisami ta stvar že zelo dozorela, ker so objavljene že točne dispozicije glede sklicanja in prve seje narodne skupščine. Skupščina se sestane 16. februarja. Na dnevnem redu je nova volitev predsedstva skupščine, 16 članov stalnega parlamentarnega odbora in volitev skupščinskih odborov. Ze na prvi seji bo tudi zunanji minister dr. Beneš odgovoril na interpelacijo o mažarski lalzifikatorskl aferi. O tej stvari bo skupščina takoj razpravljala, da zaključi debato ie pred odhodom zunanjega ministra na Bled in v Ženevo.
Vsi politiki z nestrpnostjo pričakujejo kongresa vseh slovaških poslancev, ki bo sklican prihodnje dni v Prago. Na dnevnem redu kongresa je razgovor in sklepanje o ustanovitvi enotnega slovaškega bloka, v katerega naj bi vstopili vsi poslanci, ki so izvoljeni na Slovaškem, tudi tistih, ki so člani parlamentarnih klubov vladne večine.
Poljska republika.
POLJSKI DRŽAVNI DEFICIT.
Varšava. (Ceps.) Poslaniški klubi in centralne ekonomske organizacije so proučile vprašanje državnega deficita za prešnje leto, Šlo je pred vsem za to, da se ugotove vzroki radi katerih so državni davki in monopoli dali samo 1.332,400.000 polj. zl., dočim bi po | vladnem proračunu morali iznesti 1.466,100.000 polj. zl. Ugotovljeno je, da je največ krivde pri imovinskem davku, ki je bil proračunan na 300 milijonov zlatnikov, dočim se je na-| bralo komaj 60 milijonov. Na srečo je bila ! rečja nesreča preprečena, ker so bili ostali | davki in monopoli plačani zelo redno. Imovinski davek je zato zdaj predmet razprav in pogajanj v parlamentu. I vlada i opozicija sta edini v tem, da je treba pobiranje tega davka izpreraeniti, gre le za način.
POLJSKA IN SOVJETSKA RUSIJA.
Varšava. (Ceps.) Po najnovejših statistikah izvozi Poljska zadnji čas v Sovjetsko Rusijo skoro trikrat toliko, kot je uvozila iz Rusije. Decembra meseca je poljski izvoz v Rusijo dosegel 220 vagonov, dočim je Poljska uvozila iz Rusije le 8t vagonov železne rude in rib. Poljska je prodajala v Rusijo zlasti tekstilno blago, emajlirano posodo, poljedelske stroje, parafin in živino. Poljski gospodarski krogi s tem izvozom ie daleč niso zadovoljni. Računali so na valiko vačU Uvoz.
»Čuk na paPci« ustavljen? Tržaška Edinost poroča iz Gorice telefonično poročilo, da je oblast znani humoristični list »Čuk na pal'ci« ustavila, in to zaradi neke vinjete. Uredništvo lista ni prejelo doslej še nobenega svar la.
Malenkosti.
(ki so pa pomenljive).
NEVARNO JE ITI NA POT,
trde belgrajski poznavalci zakulisnih iger. Če gre n. pr. g. Pašič na pot, baje to mnogo pomeni, ali pa — nič. Če gre na pot g. fin. minister Stojadinovič, pomeni to nekaj, za davkoplačevalce seveda veliko — v politiki pa nič. ali pa mnogo, kot se hoče. Ampak gospod Stojadinovič ni bagatela, zato tudi pot v Ameriko brez vseh priprav in računov ni malenkost. Zato ne bo vrnitev v Belgrad malenkost, kljub malenkostnim stroškom vožnje in bivanja v Ameriki. Kaj to — 50 dolarjev na dan z drugimi priboljški pri malenkostni vsoti, 14 milijard državnih stroškov. Ali bo napovedana R a d i č e v a poučna pot na Češko in v Francijo manj — malenkostna? Bomo videli... čez mesec, dva...
VELIKODUŠNOST.
Ob priliki svetosavske proslave na bel-grajskem vseučilišču je bilo prečilano pismo belgrajskega trgovca Luke Čeloviča, ki je pri-i šel iz nekdanje turške pokrajine Hercegovine v svobodno Srbijo in si tu napravil skoro sto-miljonsko premoženje. V pismu je stalo sporočilo Luke Čeloviča, da določa svoje malenkostno premoženje belgrajskemu vseučilišču v znanstvene svrhe. Ta vsota ni malenkost, a malenkost tudi ne bo premoženje g. dr. Laziee Markoviča, ki je nedavno investiral nad 100 milijonov dinarjev v svoje tovarniško podjetje za vojaško sukno. Toda, ne on in ne g. Rade ! Pašič ne bosta tako velikodušna do države, da j bi v svoje breme prevzela stroške za belgraj-j sko vseučilišče Znanost —- malenkost!
ČUDNE NAVADE.
Pred božičnimi prazniki je bilo govora o nekih zastarelih in nakopičenih prošnjah in pritožbah, ki leže že leta v državnih podzemeljskih kleteh, a bi jih skupščina morala že davno rešiti. Opozicija je te stvari hotela spraviti na dnevni red v skupščini, a je to nenadno preprečil sam g. Pašič. Zakaj? Govori se se v Belgradu to in ono. Dejstvo je, da je Pašič zahteval, naj se vprašanje o prošnjah in pritožbah zbriše z dnevnega reda. To morajo biti res same malenkosti, o katerih vendar ni treba govoriti v skupščini, ki celo državni proračun smatra po naročilu Pašičeve vlade za — bagatelo, ki je ni treba temeljito prereše-tati poslancem ... Saj je vse bagatela v primeri z vlado g. Pašiča in njegove stranke —!
i
»DRŽAVO BREZ ZAPISNIKA«
imenuje belgrajski »Polit. Glasnik« (17. T.) našo državo, ker se je uvedel v običaj, da se ne vodi zapisnik o ministrskih sejah in tako onemogoča vsaka kontrola nad ministrovanjem ter odgovornostjo ministrov in vlade pred — zgodovino. »Polit. Glasnik« trdi, da je v Srbiji bilo prej pravilo, da se o vsaki seji napravi zapisnik, ki ga je sestavil šef kabineta min. predsednika. Pa saj ni tudi nobenega zapisnika o sejah delegatov Nar. Veča v Belgradu 1. 1918., ni nikakih zapisnikov o dolgovih, ni nobenega rednega letnega obračuna. To so namreč za sedanje državotvorce samo malenkosti.
NOVI RAVNATELJ.
Po zatrdilu »Polit. Glasnika« je točna vest, da pride do izpremembe v vodstvu glavnega glasila »Samouprave«, ki jo je doslej vodil g. dr. Laza Markovič Po izjavi g. Krste Miletiča, ministra in velikega prijatelja g. dr. Laze Markoviča, je ta list postal zadnje čase preveč zasebno glasilo gospoda glavnega ravnatelja tega lista, ki bo zato kmalu dobil novega ravnatelja. — Malenkost, ne? Kakor kdo hoče! Belgrad smatra vse — za malenkost... Toda oseba g. Markoviča ni malenkost. Saj je on vodil skrivnostna pogajanja za vlado »RR sporazuma«, ki ni — malenkost kot vemo in čutimo v svojih žepih prečani.
SOVJETSKA CENZURA
je označila sledeče knjige za sovjetsko državo nevarne:
Wagner, Lohengrin, opera. Razlog: »Delo mistično in viteškega duha, nasprotuje težniam sovjetske vzeoie.c
Schiller, Marija Stuart, tragedija. Razlog: »To Schillerjevo delo je versko in mo narhistično navdihnjeno.«
Dostojevski, Bratje KaramazovI, roman. Razlog: »Delo more slabo vplivati na duha mas.«
Malenkostno!
Cerkveni vestnik
I Rakovnik. V nedeljo dne 31. januarja bo slo-vesno praznovanje sv Frančiška šaleškega zaščitnika salezijanske družbe Zjutraj ob šestih go-| vor in sv. maša pred Najsvetejšim, ob pol desetih govor in slovesna sv. maša, popoldne ob pol štirih j predpisana satez konferenca za sotrudnike in so-trudnice, nato pele litnnije in blaCoslov P0 službi božji prireditev v gledališki dvorani Povabljeni v obilnem številu zlasti sotrudniki in sotrudnice!
Konfcrcnca sodalitatin za ljubljansko okolico bo v sredo dne 10, februarja 1926 cb pol enajstih dopoldne v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani.
Naše prireditve
Misijonsko predavanje bo na Svečnico dne l. februarja ob petih popoldne v dvorani Rokodelskega doma. Predaval ho g prof. dr. Josip Jerše. 1 redavanje bodo pojasnjevale nove skioptične slike. Vstop prost.
Krekova prosveta v Ljubljani. V nedeljo dne dl. januarja občni zbor ob petih popoldne. Pred občnim zborom skioptično predavanje: Sv. Tarci-zij junak iz rlobe katakomb. - Zjutraj ob pol sedmih sv maša s pridigo. Vse društvenice pova!> ljene.
Pevski zbor v Rokodelskem domu, ki ga vo-
di g. prof. M. Bajuk. bo imel v nedeljo dne 31. ia-nuarja ob 11. Tiri dopoldne izredr.o vajo. Ker bo zbor moral kmalu javno nastopili, prosimo, da so vaje zanesljivo udeleže vsi gg. pevci Tudi novi pevci so nam dobrodošli.
Orel
Gornja Radgona. Tukajšnl Orlovski odsek in Orl^ki krožek vabita k telovadni akademiji ki jo priredita prihodnjo nedeljo dne 31 t. m popold po večernicah v posojilničnl dvorani. Nastopijo Orliči s prostimi vajami in deklamscijami, Orli s članskimi vajami za leti 1925 in 1926, marmornatimi kipi, boks-vtijami in z vajnnn s palicami, Orlice s članskimi vajami za leti 1925 in 1928 in s simboličnimi vajami. Na sporedu je tudi govor o mladinski organizaciji. Sodeluje orkester pod vodstvom kapelnika I. Ciriča. Domačim in sosednjim prijateljem orlovstva kličemo: V nedeljo na veselo svidenje I
o>
Tekmovalci 50 Mlomctersko srnuJke tekme,
ki bo v nedeljo na Bledu, se opozarjfjo, da morajo odpotovati iz Ljubljane najkasneje v soboto popoldne z vlakom ob 14.50, ker se vrši do 19. ure v hotelu »Jekler« zdravniški pregled. Kdor ne bode v soboto zdravniško pregledan, se ne pripusti k tekmovanju Izstopiti je treba na Lescah, ker ta vlak nima zveze z Bohinjem. Za prvega tekmovalca »Skalaša«. ki se najboljše plasira, darovala je tvrdka Stano Vidmar v Ljubljani par novih smuči.
NaszmanHa
Planinski dom na Mirni gori! Na zadnja dva poziva Belokr. podr. SIJD glede vrnitve nabiralnih pol in nakazila denarja v korist zgradbe Planinskega doma se je odzvalo zelo malo zbirateljev. Ker je rok 15. januar žc davno potekel in ker mora odbor podružnice razdeliti premije čimpreje, se prosijo ponovno vsi zbiratelji, da odpošljejo vse zbrano pola vsaj do 10 februarja. Imena zbirateljev in darovalcev ter nagradnikov se objavijo v časopisih.
Eliznbctna konferenca pri Sv. Jakobu prire, di v nedeljo dne 31. t. m ob osmih zvečer v Rokodelskem domu igro >Vestalke«. Cisti dobiček je namenjen za podporo šentjakoskim revežem.
S K. Mladika priredi dne 31. jan v Mladinskem domu na Kodeljevem lepo zgodovinsko žalo-igro: »Erazem Pred jamski«. Vljudno vubimo vse, da se udeležijo te prireditve. Dobrodošli tudi športniki. Začetek ob petih.
Drušivo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 3. februarja t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18 do 20. ure brezplačne informacije Sv. Pet ra cesta st. 12, vhod iz ulice Za čreslom.
Mekinje. Društvo v Mekinjah priredi v nedeljo d ne 31. t. m. ob pol štirib popoldne veselo igro v treh dejanjih »Težke ribec. Nudilo bo mno go zabave. Pridite t
Slovenska krščanska ženska zveza mora svoje, za nedeljo dne 31. t. m. napove lano zborovanje vsled nepričakovanih ovir preložiti na nedoločen čas. Med drugimi ovirami je tudi ta, da je ta dan g. dr. Korošec zadržan.
Iszpred sodišča
Posled:ce divjega zakona. Imel je v Ljub« Ijani mož ženo, ki mu je po parletnem skupnem bivanju težko obolela. Zdravniki so izjaviti, da bo bolezen dolgotrajna vendar pa nin obenega upanja, dn bi okrevala In najel si je mož skrbnico, ki je oskrbovala bolnico in mu vodila gos|>odinjstvo. Po smrti žene se je izcimil iz tega divji zakon. Toda mož se je naveličal že bolj priletne gospodinje in lepega dne je pripeljal v hišo drugo ženo, mlado, živahno gospodinjo, ki je seveda naj-prvo, kar je storila, pokazala bivši skrbnici viata. Žena je zah evala plačilo za 9 mesečno službo, tt>. da mož je to njeno zahtevo kratkomato zavrnil in žena je bila odpuščena iz hiše praznih rok. Toda ne boš me, si je mislila, tako grdo opeharil in predno je odšla, je odnesla iz hiše več obleke in perila, da bi imela vsaj nekaj odškodnine za svoje delo. Mož pa jo je tožil radi tatvine. Prvi sodnik se je postaviln a stališče, da bi se žena ne smela nagraditi sama s tujim blagom za plačo in jo je obsodil radi tatvine na štiri dni zapora. Ona pa se je prpožila in je odgovorila pred dežel, vzkllc-nim sodiščem na vprašanje predsednika senata, zakaj se pritoži, odločno sledeče: >On mora meni plačati zaslužek, fe me ne poroči, kakor mi je tudi ponovno obljubil. Živela sva pod to obljubo kot mož in žena. To kar sem vzela ceni vzela znto, da imam vsaj nekaj za svoje devetmesečno delo.« Po daljšem posvetovanju je razglasil predsednik senata, da se prva sodba okrajnega sodnika spremeni in da se žena oprosti vsake krivde in kazni in odveže obveznosti plačila stroškov Utemeljil pa je senat oprostilno sodtx> kratko in obenem jako j>oučno: živeia sia v skupnem gospodinjstvu in ona ni dobila 9 mesecev nobene plačo in verjetno je. do je hotela samo poravnati svoje stroške In znsli'?ek ter ni imela no*-enego tatin-»kena namena, skratka, bila ie MDeliao'
CfuJfolfe&mslz® @l&<tS$šč<3
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Sobota 30. jan.-. NAŠA KRI Premijera izven. Nedelja 31. jan. ob 8 zvečer: OBRT GOSPE \VAR-RENOVE. Ljudska predstava po znižanih cenah.
Pondeljek 1. februarja ob 3 pop.: KRALJIČNE VIDKE KRESNA NOČ. Otroška predstava po znižanih cenah Izven. Torek 2. februarja ob 3 pop.. VERONIKA DESE-NIŠKA. Gostovanje r. Adolfa Pfeiferja Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 8 zvečer: NAŠA KRI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Sreda 3. februarja: OBRT GOSPE WARRENOVE. Red E.
Četrtek 4 februarja: DRUGA MLADOST. Red F. Petek 5. februarja: Koncert bolgarskega violinskega virtuoza Saše Popova. Izven. (Dramsko cene).
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer. Sobota 30. jan.: Zaprto.
Nedelja 31. jan. ob 3 pop.: TRUBADUR. Gostovanje baritonista Roberta Primožiča iz Zagreba. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Pondeljek 1. febr.: Zaprto.
Torek 2. febr. ob 15 pop.: RIGOLETTO. Ljudska
predstava po znižanih cenah. Izven Sreda 3. febr.: ORFEJ V PODZEMLJU. Red B. Četrtek 4. febr.: ZVEDAVE ŽENE. Red A.
Petek 5. febr.: Zaprlo.
• • •
Premijera »Naše krvi« v ljubljanski drami.
V soboto dne 30. t. m. je v ljubljanski drami premijera Finžgarjeve igre »Naša kri«. Avtor je to popularno ljudsko igro korenito predelal in pre-iirecLil, Tekst je vsebinsko strnjen, dejanje izkri-jtalizovano, napetost razvoja povečana. Besedilo Miklavža Borštnika, izklesanega zastopnika našega ljudstva iz časov francoske Ilirije, spada gotovo med najmočnejše sodobne dramatične tekste. Igra je slavospev na odpornost in žilavost našega Gorenjca, ki brani svojo grudo — proti vsakomur. Glavne vloge igrajo gg. Šaričeva, Cesar. Danilo, Gregorin in Rogoz, v ostalih pa nastopa skoro vse 'Jramsko osobje. Režira g. Lipah. Pri predstavi bo gospod avtor osebno navzoč. Evo par tipičnih Finžgarjevih besed iz »Naše krvi«: »Jerica, vi ste resnično hči tistega naroda, kj zasluži, da se mu reže boljši kruh ...« — »Pride dan, ko ia vrli narod seže jugu v roke.t (Renard.) — »Grunt ima korenine do pekla in jaz ga bom užival.« (Star-ka.) »Ljubita to grudo kot smo jo mi v teh težkih snsih . In mogočnjaki naj pomnijo, da naša kri oi igrača ...«
Baritonist Primožič, gost v ljubljanski operi. Jutri v nedeljo gostuje na našem odru baritonist sagrebškega gledališča g. Robert Primožič v sdogi grofa Lune. Ostala zasedba je sledeča: Leo-nora, gdč. Žaludova, Azucena, ga. Tkierrv-Kavč-nikova, Ines, ga. Ribičeva, daiie gg. Manrico-Knittl, Ferrando, Zupan, Ruiz, Mohorič, sel, Si-mončič, cigan, Perko. — Predstava je ljudska pri znižanih opernih cenah. Začetek ob 3 popol-■ine.
Nedelja in Svežnica v Narodnem gledališču t Ljubliani. V nedeljo dne 31. jan. igrajo v dramskem gledališču ob osmih zvečer dramo Bernarda Shavva »Obrt gospe Warrenove« z go. Nablocko v naslovni vlogi. Na Svečnico ob treh popoldne nastopi v dramskem gledališču v tragediji »Veronika' Deseniška« kot Friderik, Adolf Pfeifer, ki z navdušenjem in uspehom sodeluje kot igralec in režiser pri celjskem gledališču. Zvečer ob osmih istega dne bo vprizorjena istotam Finžgar jeva igra iz domače preteklosti »Naša krt«. V opernem gledališču bodo peli v nedeljo oh treh popoldne prvič v sezoni priljubljeno Verdijevo opero »Tru-Sadur«.
Predstava za naša malčke v dramskem glc-flališču v pondeljek dne 1. februarja ob treh popoldne. Vprizori se poslednjikrat v se"oni »Kra-tjične Vidke kresna noč«. Igrajo učenke mestne »snovne šole in mestnega liceja. Med odmori ■svira orkester. Cene so znižane.
Stara sn nma Masa kri.
(K današnji premieri.)
Finžgar ne govori o svojih delih, če ni tehtnega vzroka za to. Šele takrat pove mimogrede in n kdar tako, da bi branil ali ocenjeval svoje delo; izveš le bolj zunanje okoliščine, ki so dovedle do tega ali onega romana ali povesti, včasi ti pove tudi resnično zgodbo ali sam odkriješ osebo ob kateri je zrastlo to ali rno delo. Tako vidiš, kako je neprestano črpal iz svojega življenja snov in vsebino, kako je bil vedno sodoben. Vedno pa čutiš, da je bila Naša kri zanj vedno nekaj drugega, rajši jo ima, izmed iger gotovo najrajši.
O postanku in okoliščinah Naše krvi je treba nekaj napisati, ker so jo dosedaj napačno sodili. Finžgar je sicer igro bistveno popravit; predelal. pa ne miselnosti v nji; nič ni pride,;al za naš čas, nič bistvenega i/pustil, a igra je flocela druga, ker jo je sedaj gledal agolj z dramatičnega stališča.
U postanku igre mi je enkrat in drugič poveoai. Kar tu strnem: Zamisel igre je bil poiitičen. Krek me je večkrat naganjal, naj spišem gro, ki bo v ljudeh začela netiti zavest za ljudsko samostojnost in vol.jo po politični osamosvojitvi. »Vode teko navzdol, ne narobe. Z Nemci je treba prelomiti, kar nas je za skupaj, moramo priti skup — to je natura!« — Začel sem se resno pečati s to mislijo. Iskal sem v zgodovini dobe, ki bi bila pripravna za lo in bi mogla pokazati, kako so se ljudje živo začeli zavedati svojega rodu. Pokojni dr. Gruden, ki je bil nekoč pri meni v Sori, mi pravi, da bi mi za to mogla najprej služiti francoska doba — tam najdemo prve zavestne obrise narodne volje. Šel sem v študij in delo: Hotel sem pokazati krivico vlad, ljudsko suverenost in nezlomljivost ljudi, ki se pod ra/.merami
imnffnnii nlbrlor no no Vlnnpio in tudi
DU I 1 tO upugin JV, .11 i . v« » p« Hw - ----^ — J - 1 .
udarijo, kadar ne zmorejo več nositi bremen. — Ko je bila igra v glavnem gotova, sem imel pri sebi prijatelje — pohvalil so jo in šla ie
na oder. Občinstvo je bilo v dveh taborih. Navdušenje in odklanjanje. Nekateri so pisali, da sloven ka drama s to igro ni nič pridobila, drugi so videli v njii agitacijo za Avstrijo. Najhuje je tisti večer rohnel v gledališču E. Kristan. Krek, ki je bil tudi pri igri je bil zelo vesel in dejal: »Čudim se, kako je vlada pustila to igro na oder, ki je v vsem jedru proti-vladna. Kadar bomo na Dunaju obstruirali, bom jaz igral hlapca Matija.« — Leta 1918 smo tik pred polomom otvarjali Narodno gledališče. Hoteli smo začeti z Našo krvjo, policijski šef dr. Skubl pa je dejal dobesedno: »Dokler bo Avstrija imela kaj govoriti, se ta igra ne bo nikoli igrala.«
O.novne misli o ljudski samostojnosti, ki je držala prvotno igro, je pisatelj tudi v novi doslrdno izvedel. Delo je počasi zorelo v pisatelju; čim bolj se je igralo, tem večja je bila potreba, da ga notranje zboljša. Prve črte je napravil že 1 . 1919 za Ljudski oder — lani je vzel delo temeljito v roke. Staro delo je bilo izned štirih Finžgarjevih dramatičnih del najbolj nedramatično. Široka epika je pletla prizore v lepem nedeljskem jeziku, dogodek se je vrstil za dogodkom večinoma slučajno, kakor jih je nabral vse polno zgodovinski študij vmes so se blestele programatične krilatice
—	skratka zgodba samo za slavnostno priliko. V prvotnem rokopisu omahuje pisatelj med »ljudsko «in vnašo« krvjo, ljudska ideja in snov, nabrana v študiju, brez pisateljeve volje sama po sebi vhaja proti Francozom. Ta naša edina slovenska narodna igra je v novi predelavi postala naša najboljša in najlepša narodna igrn tudi po svojem notranjem ustroju. Zlasti je važna poglobitev obeh značajev: Jerice in Renarda. Sentimentalnost in zunanja igra se je umaknila živemu človeškemu čuv-stvu, igra je postala življensko resnična. Zato je tretje dejanje docela novo — kleno in zrelo, da ni sledu več o nekdanjem. Razdalja 14 let se pozna vsej igri. Vse slučajnosti so izginile, vsa epika je skrčena v dramatično napetost, vse besede, kd ne žive na odru, so odletele. Kar smo doživeli v vojski, isto človeško čuvstvovanje imamo pred seboj; tu Finžgar ni nič pridejal, ne jemal.
Te dni sem o priliki rekel pisatelju: »Črtaj ali spremni zadnje Renardove besede, ki jih danes marsikdo lehko in rad napiše — ker je to paradno .jngoslovenstvo'. Danes, ko se nam zdi celo potrebno, da spreobraoamo Krpane, ki jih prej nismo razumeli, bi jaz rajši teh besed v igri ne slišal.« »Bi jih popravil, gotovo, če ne bi bile že svoj čas napisane in jih ne bi bili takrat govorili, ko jih je bilo treba in ko so mi podtikali česar v igri nisem mislil.« Šel sem v knjigo iz 1. 1912. in res stoji na str. 80.: Renard: Oprostite! Nas tudi vi niste razumeli! Nismo vas trli mi, trla je vaš in naš rod kruta vojna! Slišite, to je smrtni zvon Ilirije! Toda povem Vam, gospod mer, prerokujem Vam, pride dan, ko ta vrli narod sež jugu v roke in pride dan. ko ta vrli narod seže jugu v roke in bede! Pride dan, gospod mer!« Iste besede sem našel tudi v prvotnem rokopisu in so se govorile tudi pri prvi predstavi.
Te dni sem brskal po rokopisnem originalu igre i z 1. 1911. Zgodovinski zapiski, scene, reki, pisava semintja — črtana imena, pre-krščevanje oseb — sled dela iz pestrega za-snutka do prvega jasnega obraza igre na hrb'u 37. lista (konec III. dejanja.) sem našel sledeči zapisek:
18. X. do tu bral Verovšku. Sodba: I. dejanje: »Kar fajn!« II. dejanje: graduaoija očitna, junak naj bo simpatičen, ljubezen v prvem že utemeljena (se zgodi.) III. Konec izvrsten — samo gledavci morajo vedeti, da ni umorjen (popravil). Splošno: D(ivji) lovec« je olrok v primeri s tem delom.
23. X. čital Zupančiču, Murniku, Golarju: Sodba: Zupančič: E kleto je to močna reč! Le Francoze bi jaz bolj ljubil v igri. Splošno: Nič ugovorov.
30. X. čital Alešu Ušenioniku, Opeki, dr. Delevcu: Ugajalo. — Nasvetovali izpremene
—	se naredi in uvažuje! Premembe se vidijo v rokopisu. Bistvenega nič! Par izrekov — v I. dejanju Renaird bolj simpatičen — Jerica plemenita.
To stari igri v slovo in razumevanje tega ali one^a dejstva.
Trdim, da je z novo Našo krvjo prišla po dolgem času v naše gledališče prava plemenita nar dna igra, ki ima svojo vrednost za vsak čas. Čeprav je še slovesna drama, je njeno si »vensko jedro tembolj potrebno za današnji delavnik, in v tem je tudi njena na-rodno-politična cena.	F. K.
Mariborsko (jtlesMšče:
Sobota 30. ian : Zaprto. Nedelja 81. jnn. ob 20. uri:
(Kuponi.)
VESELA VDOVA.
»Vesela vdova«. V nedeljo dne 30. t. m. ob 20. uri ponovno vprizori zabavna opereta Vesela vdova«, kjer bo pel topol grofa Danila zopet g Bratuž.
GoMovnnjc ge. Ančicr in r. Andrn Mitroviča. V začetku februarja, najbrže 3. in 4. bosta gostovala zadnjič v »StambuUki roži« ga Ančica in g. Andro Mitrovič, na kar že danes opozarjamo cenj. občinstvo.
7. februarja: V LJUBLJANO JO DAJMO! 14. februarja: SOVRAŠTVO, socialna drama. 28. februarja: DIVJI LOVEC.
Ljudski oder v Mariboru si je nabavil, kakor smo zaznali, draperijo s pomočjo katerih mu bo mogoče na sicer majhnem odru, vprizarjati tudi večja dramska dela.
S*
mm
SI
»Goriška Mohorjeva družba« je vredna pose-slrima »Družbe svetega Mohorja«; iz njenih pravil in poslovnika, ki jih priobčuje v svojem letošnjem koledarju na str. 141—142, vidimo, da je bratovščina in da je prevzela ves ustroj celovške oziroma prevaljske družbe, prikrojivši ga prilikam v ozemlju, kjer deluje, in upoštevajoč razne Izkušnje novodobnih založništev. Namen bratovščine je označen v prvi točki pravi! in se glasi: »Namen bratovščine Mohorjeve družbe jo vzgajati slovensko ljudstvo, prebivajoče v Italiji, po načelih katoliške prosvete, pospeševati v njem versko in nravno življenje, sploh ohraniti in širiti v njem katoliško vero. V ta namen se bedo izdajale in razširjevale dobre knjige, spisane v slovenskem jeziku v duhu katoliške vere.«
Glede knjig pa pravi poslovnik:
»Da družba doseže v pravilih označeni namen, bo izdajala vsako leto vsaj po štiri knjige, in sicer: a) koledar, b) eno knjigo s poljudno znanstveno vsebino, c) dve pripovedni knjigi in d) eno knjigo nabožne vsebine (po možnosti in proti morebitnemu doplačilu).«
Družba, ki so jo pozdravili vsi slovenski škofje (glej faksimila njihovih pisem v lanskem koledarju), je letos v drugem letu svojega obstoja dobila tudi priznanje svete stolice: »Goriški Mohorjevi družbi, ki ima namen ohraniti krščansko vero in varovati značaj Slovencev, prehivajn?-'h v Italiji, podelimo z vso ljubeznijo apostolski blagoslov!« (Glej letošnji koledar faksimile na str. 28, prevod na str. 29.)
Soliden ustroj, priznanje naših vladik in svete stolice in izbran književni dar lanskega leta je naenkrat zbral okoli goriške Mohorjeve družbe toliko število udov, da se nam zdi stopnjevanje skoraj nemogoče. Okroglo 20.000 članov ima letos, ki so prevzeli štiri knjige za pet lir (za prihodnje
leto je zvišana na šest, kar je še vedno malo!). * » •
Poglejmo letošnji knjižni dar!
Koledar je izšel v isti luksuriozni opremi kot lansko leto. Naslovno stran in zglavja mesecev in zapisnikov je izdelal prof. Šantel. V ornamentiko mesecev je okusno vklenjenih dvanajst mest, trgov in vasi, ki predstavljajo ozemlje, na katerem družba deluje. Tudi sicer je koledar vzorno urejen. Za reprodukcijo slike svetega očeta s tekstom in slovenskim pismom, ki ga je družba pisala Piju XI., slede »Jubileji«. — Škof dr. Jožef Srebrnič piše o Rimu povodom svetega leta. Na str. 31—46 nam zgodovinar-veščak riše zgodbo večnega mesta od vsega počeftka, zlasti živo pa nam podaja krščanski Rim. Spis krasijo lepe slike. — K sedemstoletnici smrti sv. Frančiška Asiškega je napisal Koledarjev ured-nih V. Bele kratek, a izčrpen članek in ga opremil s Fr. Kunzovo sliko »smrt sv. Frančiška«. V ilustracijo svetnikove prisrčnosti je izdal njegovo »Solnčno pesem« v prevodu dr. Grego-je informativno napisal R. B., je oddelek »Jubileji« rija Pečjaka. S »Kraljevim jubilejem«, ki ga zaključen.
Pod zglavjem »Naši možje« (str. 50—56) nas seznani mons. Ivan Trinko z nadškofom dr. Alojzijem Pelizzo, beneškim Slovencem, ki se je rodil 1760 na Ravnem blizu Fojde, bil vodja videmskega semenišča, postal 1906 škof v Padovi, a se moral umakniti poprej v Rim kot titularni nadškof in kanonik in ključar pri sv. Petru. Podatki so stisnjeni, radi bi brali kaj več; zlasti zaključek je kot odsekan ... Josip Abram se spominja dr. A. Gregorčiča s toplo in zavzelo besedo, Virgilij Š č e k zaslužnega osap-škega dekana in vnetega narodnega delavca Josipa K o m p a r a , ki je 1. 1907. odšel v Ameriko in tam v S. Louisu umrl 10. febr. 1925. Domen nam skopo predstavi 1. sept. 1925 umrlega Andr. Antona Uršiča, prvega našega ša-hista, ki se ga spominjamo iz Doma in sveta in Mentorja, kjer je priobčeval svoje naloge in tudi pisal o šahu. Goriški glasbeni svet je zastopan po S r e č k u K u m a r j u, ki ga je orisala F r. S., in Josipu Rijavcu, o katerem piše Virgilij Šček. Vsi spisi so opremljeni s fotografijami.
Nič manj zanimiva ni »Naša zemlja«, v kateri nam F r. R u p n i k razkazuje »Starodavna gradišča pod Nanosom«, dr. H. T u m a pa skuša ugotoviti »Odkod je kralj Alboin zagledal Italijo?« Vse dosedanje domneve ovrže in se odloči za Slreliški vrh. Pater Sofroti ij Kozlevčar piše o »Svetili Višarjab«, kar bo gotovo zanimalo naše romarje in Marijine častilce, ki so kedaj obiskali to božjo pot in sanjajo šo o njej. — V zapadna Brda nas vede spis o starodavnem gradu Vipolže pri Gorici (!), v podzemeljski svet na Tolminskem pa gremo z inž. F r. Štrukljem in se čudimo Pološlci jami in jamam v Žlebih pri Slapu.
»Iz minulih časov« (str. 68—76) sta zlasti zanimiva Ščekov članek »Kako je bilo na Tržaškem pred sto leti«. Z lepimi slikami (nekatere so tu prvič podane!), in R. Bedna? i kov »Prvi goriški zgodovinar«, ki jc doslej najpopolnejši življenjepis p. Martina B a v č e r j a.
»Po okroglem svetu« gremo z dr. Šara-bonom »Proti severnemu tečaju« ob skici Amundsenove poti, z dr. A. Jehartom pa hodimo »V sinajski puščavi«.
Tudi »Leposlovje« ima nekaj strani. V. Antonov je napisal poljudno koledarsko božično zgodbo »Smrekov vršiček«, ki se ji pozna zadrega. Poleg dveh Lovrenčičevih pesmi je zlasti zanimiva lirika »Iz Pagliaruzzijeve zapuščine«. Že lansko leto jo je Koledar prinesel ob življenjepisu k 40 letnici pesnikove smrti. Pa-gliaruzzija poznamo kot epika, a pesmi iz lanskega in letošnjega koledarja nam ga pokažejo tudi kot lirika. Družba bi storila prav, če bi mislila na to. da izda celotnega Pagliaruzzija v novi izdaji. Doslej poznamo le 59 Krilanovih pesmi, v ostalini jc pa vseh kakih 350!
V	»Našem prosvetnem delu« nam F. T e r -g e I j, tajnik Prosvetne zveze v Gorici v besedi, številki in sliki kaže živo agilnost naših društev, V. Š. se je pa »pomnil — prav je I — Marijine družbo v Trstu, ki od 1. 1899. pomeni tudi važno kulturno postojanko!
V	zglavju »Iz zdravstva« piše dr. F r. J a k o n č i č o ranah in obvezah. Nič manj ko 24 slik je v tem članku, ki bo ob raznih neoriiikah dobro služil.
Kot »Iz naravoslovja« je napolnil F r. Pengov s poljudnim opisom o »Memzelizmu ali zakonih, [>o katerih se križajo rastline in živali«. Pod »Gospodarstvom« poroča dr. Josip B i t e ž n i k o davkih, inž. Rustja razgrinja »Gospodarski razgled po svetu«, B a j č e v članek o pristojbinah je kajpada v gospodarstvu tudi potreben.
Meniš, da smo že pri koncu? Še ne! V »d ©■» kliški gredi« nas pozdravi Silvin Sar-den k o, Belo priobčuje prijetno razpravo o rožah, F. T. poroča o gospodinjskih tečajih in v drobižu dobi pridna bralka navodila v besedi in sliki za razna ročna dela.
Malih tudi niso pozabili. V »Mladinskem kotičku« se je oglasil dr. Ivo Šorli s »Strahom«, ki je »grozna zgodba o mrtvaški krsti«, nakar sledi niz perzijskih pripovedk. Še večje veselje bodo imeli mali ob »Otroških igračkah«, ki bodo ob danih slikah eksperimentirali in preskušali svojo iznajdljivost in spretnost.
Poleg Domnovih ugank sledi še R. Bedna i-i kov Razgled po svetu in za tem družbino poročilo. Med inseratnim delom se lahko zabavaš ob dolgi vrsti dovtipnih slik in šal, v prilogi (str. 1—8) se pa še seznaniš z Zadružno tiskarno v Gorici, iz katere je izšel Koledar in ostale knjige.
Kot .jubilejna knjiga k svetemu letu je mišljen Louis Betrandov roman »S a n g u i s m ar t y rum«, ki je izšel 1. 1918. v »Revne des deux Mondes« in ga poznajo v prevodu že Italijani, Čehi in Nemci. Roman je »zgodba duše, kakor se izvrši v poglavitni osebi Ceciliju, ki iz posvetnjaka zraste v mučenika. Povrh tega je pestra slika afriške narave in končno tiste prosvete tretjega stoletja po Kristusu, ko se je poganska gradba človeške družbe razdirala, a je na razvaljenem starem svetu že povsod klilo novo življenje iz mladega krščanstva ter se pripravljalo, da preraste poganske ruševine.«
Prevod, ki obsega v veliki osmerki 208 strani, je oskrbel župnik Ivan Rejec, ki ga že sicer poznamo po jedrovitih razpravah, pisanih v klasično izklesanem jeziku. Ob >Krvi pričevavcev« se je pa pokazal kot pravi mojster in ga lahko postavimo v prvo vrsto, ko govorimo o dobrih prevajavcih.
Knjiga je težka, a Rejec jo je skušal napraviti dostopno s številnimi, točnimi, stvarnimi in besednimi pojasnili pod črto, tako da bo roman znanstvena knjiga, iz katere spoznajo stari rimski svet. — Naslovno sliko in slovo sv. Ciprijana (str. 153) je napravil Fr. Kralj.
Tretja knjiga je Jakličeva »Nevesta s Korinja« (str. 102) v Fr. Kraljevi opremi. Zgodbo in risbe poznamo že iz Doma in sveta in kakor je tedaj ugajala, tako eo jo udje goriške Mohorjeve družbe gotovo bili veseli in se ob njej zabavajo. — Obe leposlovni knjigi bi imel človek rajši na boljšem papirju in tudi tiskovnih napak bi bilo lahko manj!
V aktualni »Socialni čitanki«, katere prvi del je letos izšel, piše dr. Jože De-bevec o »Krščanstvu in človeški osebi«, dr. Anton Brecelj o »Družini«, dr. Andr. Gosar o »Družbi«, dr. Josip Je raj o »Stanovih«, * * * o »Narodu« in prof. F. T e r č e 1 j o »C e r k v i«. Res, v tej knjigi so zbrani opisi, ki obravnavajo najvažnejša socialna vprašanja naše dobe. Pisatelji so razložili, kakšna so prava večna načela, ki naj oživljajo posamezna socialna telesa. Odkrili so rane, ki žgo sodobno družino, narod, stanove ...
»Tri mi6li vežejo vse članke te knjižice (126 strani velike osmerke!) v enoto,« pravi v uvodnih mislih urednik Janko Kralj in ugotovi: »Vse spise preveva osnovno dognanje, da imajo vse naravne družabne edinice, družina, narod, stanovi, država in Cerkev, temeljne pravice in dolžnosti, ki jih ne gre kršiti brez velike škode za vso družbo. Skozi knjigo gre še druga misel: Rane, na katerih bolehajo posamezne enote in celotna družba, se bodo mogle zazdraviti le, če bodo široke vrste ljudstva začele preobražati družinsko življenje, življenje stanov, naroda in države, loteč se vzajemno velikega dela. Tretja vez te knjige je pa velika in preizkušena resnica, da bo vsaka prenovljena družba trhla in kriva, že ne bo slonela na mogočnih božjih temeljih krščanske vere.«
Socialna čitanka mora v slednje naše društvo, če ei je že posameznik ne more omisliti!
To je letošnji knjižni dar Goriške Mohorjeve družbe. Za prihodnje leto obljublja odbor poleg Koledarja še zgodovinsko povest iz šestnajstega stoletja »Magister Anton«, ki jo je spisal dr. Ivan Pregelj, dalje prevod romana »Cigani«, ki ga je češko spisal Karel Hynek Mac bar in »Vzgojno čitanko«, ki jo jo priredil fil. T e r 8 e I j.	L.
Podružnica SPD Jesenice ima redni občni zbor dne 7. svečana ob 14. uri v prostorih g. Ko-bala (Vergles) na Savi, radi velike važnosti naj se občnega zbora udeleže člani kakor tudi prijatelji planinstva. — Odbor.
Kranjska gora, 29. jan. ob 7 zjutraj: —8° C, barometer se dviga, pooblačeno, pršič, suh sneg 50 cm, saninec in smuka ugodna.
Boh. Bistrica, 29. jan. ob 7 zjutraj: —8° C, vreme jasno, snega 50 cm, za zimski šport ugodno.
Opica pri državnem predsedniku.
Te dni se je predstavila predsedniku Severnoameriških združenih držav opica, ki predstavlja vrednost 10 milijonov dolarjev Opico kličejo za »Joe Meddic«. Slika kaže tega izrednega obiskovalca ko zapušča hišo v Washingtonu
Po širnem svetu
REORGANIZACIJA BELGIJSKE VOJSKE.
Belgijsko armado čaka reorganizacija; ni pa Se gLtovo, kako se bo reorganizacija izvršila Ce se na trdovratne militariste — ki jih ni prav veliko — ne oziramo, obstojita glede tega vprašanja dve velika stranki. Ena zahteva skrajšanje vojaškega službovanja in zmanjšanje kadrov, kakor ga je odstopivši vojni minister Kestens že izvedel; druga pa hoče, da se preide k miličnemu sistemu s pet ali šestmesečno službeno dobo, da se tehnične moči predhodno izvežbajo in da ostanejo veliki kadri, kri naj bodo pripravljeni, da se ob mobilizaciji napolnijo. Pristaši teh različnih mnenj so v vseh velikih strankah. Milični sistem bi bilo danes zato težje izvesti, ker bi v začetku povzročal velike izdatke, dočim hoče vlada pred vsem varčevati. Vojni minister Kestens je za časa svojega ministrovanja tudi že začel zmanjševati razmeroma visoko število častnikov. Onim starejšim častnikom in podčastnikom, ki bi hoteli izstopiti, je stavil ugodne gmotne pogoje. Rezultat je bil presenetljiv. Od pri bi. 5000 častnikov jih je prosilo za odstop nič manj kot 700 in od 9500 podčastnikov pa 1000. Od 61 aktivnih generalov jih je 12 podalo demisijo. Vpokojitve še niso izvršene in generalni štab se jim močno upira. O nadaljnem razvoju bo odločal parlament, ki se bo v prihodnjih tednih bavil z vojaškim vprašanjem.
Generalni svet delavske stranke se je 21. t. m. posvetoval o vojaški politiki. Velika večina članov je nastopila za to, da se vztraja pri Mathieujevem načrtu, po katerem bi se službena doba zniževala letno za en mesec, dotlej, da se doseže šestmesečna doba. Ta predlog je istočasno sprejelo več sekcij zbornice.
VELIK NAPREDEK PALESTINE.
Letno poročilo nemške družbe za sveto deželo navaja znamenite podatke o razvoju lionizma v Palestini. Vendar pa ti podatki niso popolnoma točni, ker sega poročilo samo do konca februarja 1925. — Po teh podatkih je bilo tedaj v Palestini 108.000 Judov, medtem ko jih je bilo takoj po vojni samo 55.000. Toda ravno v preteklem letu se je število Judov silno pomnožilo, tako da je po zadnjem poročilu »Matina« narastlo na 125.000. Tako se je prebivalstvo Palestine od časa svoje nove ureditve več kot podvojilo.
V Palestini so sedaj naseljen' ljudje iz vsega sveta. Med seboj se ločijo po različnih verskih nazorih, po neenotnem in nasprotnem značaju, ki je pač pod vplivom dežele, odkoder je kdo prišel; dalje se ločijo po različnem pojmovanju raznih političnih in gospodarskih problemov. Tu so Judje iz Buhare, Perzije in Iraka, tu so akademično izobraženi možje iz Newyorka in Chicaga, dalje Judje iz Jemena, izvrstni narodni gospodarji in premeteni juve-lirji, tu so inženirji iz Nemčije, bankirji iz Holandske, tovarnarji in trgovci iz Poljske in Rusije. Tu so dijaki in pisatelji, zdravniki in arnitekti iz vzhodne in zapadne Evrope, iz Azije in Amerike. — Najmanj polovica vsega
judovskega prebivalstva je iz vzhodne Evrope in večina teh je strogo ortodoksna. Tričetrtine Judov živi v mestih in le ena četrtina na deželi.
Gospodarstvo v Palestini ima mnogo u. a-nja na uspešen razvoj v bodočnosti. Poročilo pravi dalje, da je narodno gospodarstvo Palestine v izredno ugodnem položaju, kajti tu uspevajo sadeži zmernega kakor tudi tropič-nega pasu. — V izvozu zavzemajo prvo mesto oranže, ki so jih v preteklem letu odposlali 2 milijona zabojev v vrednosti 1,200.000 angleških funtov. Ravno tako obetajo za prihodnje leto nasadi fig in banan mnogo dobička, medtem ko je uspeh bombaževih nasadov nekoliko dvomljiv.
Vendar pa Palestina vkljub ugodnemu gos; jdarskemu razvoju ne more računati na posebno velik in uspešen izvoz, ker je pač majhna dežela in ne pride v poštev za produkcijo v velikih množinah. Nasprotno pa silno hitro napreduje industrializacija dežele. Optimisti pričakujejo, da postane Palestina kmalu industrijsko središče bližnjega vzhoda. Posebno še pospešujejo elektrifikacijo dežele. Poleg drugih vodnih moči nameravajo izrabiti tudi vodne sile Jordauove doline Francoz Im-beaux je namreč napravil načrt, po katerem naj izrabijo višinsko razliko Mrtvega in Sredozemskega morja, ki znaša približno 400 m, ter bi na ta način prišli do velikanske vodne sile. Za nove industrijske naprave se posebno zanima Nemčija. Vsa stavbna podjetja so v rokah nemških družb; Nemci zidajo tovarne, Nemci postavljajo električne centrale napeljujejo vodovode, zidajo nove naselbine itd. — Angleži pa so stopili v stik s palestinsko vlado, ker hočejo izkoristiti mineralne zaklade Mrtvega morja, ki je ogromno skladišče mag-nezije, kalija in drugih najrazličnejših soli.
Na svojo judovsko univerzo polagajo zio-nisti velikanskn važnost in žrtvujejo zanjo mnogo več v primeri z njenimi uspehi. Tako je n. pr. kemične kurze obiskovalo lani samo 12 slušateljev, vodil jih je pa en profesor in štirje asistenti. V specifično hebrejskih strokah pa deluje 5 profesorjev, posluša pa le 50 dijakov. Finansirajo pa univerzo ameriški Judje, n. pr. Warburg in Rothschild.
Nekateri zionisti pa baje nameravajo celo ustanoviti enako konkurenčno podjetje na polotoku Krimu; finansirali naj bi ga pa ameriški židje. V gospodarskem oziru bi bfla pač t.. >nova Palestina« hud udarec in velikanska
konkurenca za staro Palestino.
• • •
S Dober honorar. 25 dolarjev (1400 Din) za vsako besedo kratke novele, to je lep honorar, kaj? Dobila ga je sedaj znana ameriška pisateljica Miss Fannie Hurst. »Liberty Maga-zin« je bil namreč razpisal nagrado 50.000 dolarjev (2,800.000 Din!) z.a kratko povest (okrog 2000 besed) in nagrado je dobila ga Hurst.
S Dobro plačani pisatelji. Angleški romanopisec Sir Hali Caine dobiva letno okrog
120.000 funtov šterlingov na honorarjih (33 milijonov dinarjev!). Za eno samo besedo dobi 140 Din! Ta se postavi še vse drugače kakor bivši cesar »Willy«, ki so mu ameriški listi plačali prevod nekega članka po en dolar za besedo. — Sir James Barrie je priznal v davčni napovedi 44.000 funtov letnih dohodkov (nad 12 milijonav Din). Samo od svojega dela >Peter Kan« je prejel 50.000 funtov tantijem. — H. G. Wells je priznal zadnje leto 20.000 funtov dohodkov. Ampak Wells je komoden; lahko bi zaslužil več. — Ravno toliko kot Wells zasluži Bernard Shavv. Slede: Arnold Bennett, Lansdale in drugi.
S Dežnik »opet zmaguje. Izdelovalci dež-
nikov so zadnje čase obupavali, ker mladi športniki (in kdo danes noče biti športnik?) s prezirom odklanjajo dežnik; dokazati hočejo, da so utrjeni in da niso skopi. Nlauufaktu-risti in klobučarji si seveda manejo roke. A glej, zasijal je dežnikarjem žarek upanja iz Anglije: arbiter moške mode, princ valeški, nosi zopet dežnik. Nekateri ilustrirani listi ie kažejo slike, kako koraka po londonskih ce. stah z razpetim dežnikom v roki. Pravijo, da se nekateri trgovci že pripravljajo, da bodo zvišali cene do takrat, ko bodo elegani vseh dežel tudi v vprašanju dežnika sledili vzgle* du angleškega prestolonaslednika.
Gospodarstvo
Problem elektrifikacije.
Ljubljana, 29. januarja 1926.
Naša javnost se na splošno ne interesira dovolj za vprašanje gospodarskega povzdiga Slovenije, ker pač tudi drugače ne izgublja dosti časa za gospodarske probleme. Vendar je naslovno vprašanje izredne važnosti za gospodarsko bodočnost Slovenije.
Dejstvo je, da potreba po energiji v Sloveniji narašča kakor v vseh modernih državah. To se vidi že iz naraščajoče produkcije premoga, ki je pri nas še vedno najvažnejši vir energije. Pomisliti pa moramo tudi, da imamo na razpolago dovolj vodnih sil, ki bodo v vedno večji meri prihajale v poštev. V »Slovencu« smo že večkrat opozorili na potrebo, da se začno javnost in zainteresirani intenzivneje baviti z vprašanjem elekrifikacije. Tako je ' važen problem elektrifikacije Ljubljane in ; ljubljanske okolice, ki kljub mnogoštevilnim j projektom še ni rešen.
Druga važna stvar je pri tem tudi vprašanje elektrifikacije naših železnic.
Sicer velja tu pravilo, da je treba za vsako, čeprav samo par km dolgo progo, upoštevati vse momente, ki govore za in proti. V danem slučaju je mogoče, da je elektrifikacija nerentabilna, Vendar pa smo mnenja, da bi se dalo vprašanje elektrifikacije naših , železnic obravnati s splošnih vidikov.
Računati je treba z dejstvom, da bo železnica še dolgo vrst let služila kot sredstvo za transporte v masah, katere vloge ji zračni promet navzlic svojemu nenavadno hitremu razvoju ne bo mogel vzeti. Zato pa prihajajo na dan vedno bolj ekonomski momenti, ki streme za tem, da se doseže največji uspeh v gospodarjenju z najmanjšimi sredstvi. Priznati pa je tudi treba, da ta gospodarski moment ni vedno merodajen in da prihajajo v poštev pri načinu pogona železnic tudi drugi vidiki.
Za elektrifikacijo pogona železnic govori cela vrsta razlogov; naj omenimo samo visoke cene tako domačega kakor tujega uvoženega premoga. Na drugi strani pa je zvezano z elektrifikacijo tudi mnogo izdatkov; saj je treba stare proge preurediti za novi promet. |
Tako je koristno in potrebno v vsakem danem slučaju posebne diskusije o razlogih, ki govore za in proti elektrifikaciji. Mnenja smo, da je vprašanje elektrifikacije železnic obravnavati tudi pri nas, ker je jasno, da je dosedanja železniška mreža Slovenije potrebna razširjenja in da bo tudi igral lahko električni pogon veliko vlogo. Pa tudi za dosedanje proge je elektrifikacija vredna diskusije.
Sosedna Avstrija, kjer so razmere jako podobne našim, se s tem vprašanjem resno bavi in je dosegla v tem oziru take uspehe, da tekmuje lahko z velikim številom držav na svetu, ki so že uvidele pomen elektrike za gospodarstvo.
Vinski sejem v Metliki,
ki se je vršil 28. t. m., se ni v kupčijskem oziru tako obnesel, kot bi bilo v sedanjih težkih gospodarskih razmerah želeti. Razstav-ljalcev je bilo pač veliko in sicer okrog 90 s čez 140 vzorci raznega vina iz raznih vinskih goric metliškega okoliša, ki so nudili po sodbi navzočih strokovnjakov mnogo popolnoma neoporečnih vin, toda kupčija se ni mogla povoljno razviti, ker konzum povsod pada vsled previsokega vsestranskega obdavčenja. Ta sejem bo pa vendarle imel ugodno posledico za bodočo kupčijo v spomladi.
Vsa vina so se strokovno ocenila in najboljša tudi primerno nagradila. Ocene posameznih vin kakor tudi naslove dotičnih raz-stavljalcev dobijo interesenti lahkr -i Vinarski zadrugi v Metliki.
Novi protidraginjski zakon, i-
poročajo, da bo minister za socialno t umaknil načrt zako_a o pobijanju draginje. K tej vesti pripominjamo, da oficielno ta vest še ni potrjena in da takega nastopa g. ministra ni pričakovati. — V zvezi s tem je bilo slišali tudi o neki akciji za postavno določitev obrestne mere. Tudi o tem ni javljeno nič konkretnega.
Guverner Narodne banke. Letos se ima izvoliti nov predsednik upravnega sveta Narodne banke, ker namerava dosedanji guver-

Za oplemenitev poti in nego telesa
ge je tisočkrat pokazalo koristijo, pa bo tudi na-lim fiitateljem vedno dobro služilo. Da se doseže bela, čista polt: Elsa tekoče lilijino mleko daje sbrazu raladeniško svežino, 16.20 Din. Najfinejši
puder lepote dr. Klugera 27.50 Din. puder za dame 4.40 Din, lepotica bela in rdeča 3.30 Din. Zoper rdeče, razpokane roke: Elsa glicerin lepote 19.80 Din. Zoper bledico v licu slabokrvnih, slabotnih žen in otrok: Fellerjevo pravo, okusno ribje olje 22 Din, Elsa kina-železno vino 16.50 Din
Zoper slabo rast las in perhljaj: Elsa cvet za lase 27.50 Din. Za odstranitev nepotrebnih !as: Elsa depilatorij 34 Din. Za snež-obele zobe: Elsa vod« za usta 16.50 Din. Zoper kurje oči Elsa turistoviki obliž 6.f0 Din in Elsa turistovska tinktura 11 Din Za Vat blagor: Elsa mentolni kliučič 10 Din, Elsa
kolonjska voda 16 50 Din, Elza gozdni vonj z« sobe 16.50 Din. Zavojnina in poštnina se računa posebej. Brez posebnih stroškov samo, ako se naroči v istem zavoju s slavnim domačim sredstvom Fellerjevim »Elsafhiidom« pri le!<arnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsalrg 134, Hrvat
UNDERWOOD
pri JLaOO. ISOFO^O, LfutoljartOL
Sclenijurtjova m'. ©/1. Telefon Stev. »SO.
184
Otroka kapitana Granta.
(Potovanje okoli sveta.)
FrancosU spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
Ob štirih popoldne so imeli srečno že devet milj Ba seboj. Po zemljevidu, ki ga je Paganel neprestano ogledoval, bi moralo biti stočje Vajpe in Vajkate le Še pet milj daleč. Tam je bila aucklandska cesta. Tam bi se utaborili na noč. Kar zadeva tistih petdeset milj, ki so jih še ločile od glavnega mesta, bi jih imeli za seboj v dveh ali treh dneh, če bi šli peš, ali pa v osmih urah, če bi Glenarvan naletel na pošto, ki vozi dvakrat na mesec med Aucklandom in Havvkesovim xalivom.
—	Torej bomo eno noč vendarle še prebili na prostem, je dejal Glenarvan.
—	Eno že še, je odgovoril Paganel, pa upam, da bo to zadnja.
—	Tem bolje, zakaj za gospo Heleno in gospodično Grantovo so to trde preskušnje.
—	Ki jih pa junaško prenašata, ne da bi se pritoževali, je pristavil John Mangles. Toda, če se ne motim, gospod Paganel, ali niste govorili o vasici, ki leži pri stočju obeh rek?
—	Govoril, govoril, John. Poglejte, tu je zaznamovana na Johnstonovem zemljevidu. Imenuje se Ngarnavahja in leži nekako dve milji pod stočjem.
—	No, torej 1 Ali bi ne mogli prebiti noč v vasi? I,ady Helena in miss Grantova bi se prav nič ne po-mišljali narediti še par milj, da prideta do kolikor toliko udobnega prenočišča ali hotela.
—	Hotela! je vzkliknil Paganel, hotel hočete dobiti v maorski vasi. še gostilne ne, še beznice ne! Ta vas ni nič drugega kakor kup razdrapanih koč. in da bi tam iskali zatočišča! Kaj še! Stokrat bolje, da se ji izognemo.
—še vedno tisti vaši strahovi, Paganel! ga je podražil Glenarvan.
—	Dragi lord, z Maori je bolje biti oprezen kakor neoprezen. Ne vem, v kakšnem razmerju so sedaj z Angleži, ali je upor zadušen ali zmaguje. Morebiti smo sredi najhujših bojev. Pustimo skromnost in priznajmo odkritosrčno, da bi tak-le plen kakor smo mi, vsak sovražnik vriskaje pozdravil. Nikakor mi ni do tega, da bi preskušal maorsko gostoljubnost, če ni skrajne sile. Zdi se mi veliko bolj pametno, da se izognemo tej vasi, da se odtegnemo vsakemu stiku z divjaki. Ko bomo v Druryju, bo stvar seveda povsem drugačna. Tam si bosta mogli naši dragi tova-rišici odpočiti, kolikor jih je volja.
Zemljepiščevo mnenje je zmagalo. Lady Helena je rajši spala še to zadnjo noč pod milim nebom, kakor pa da bi spravila tovariše v nevarnost. Niti Mary Grantova niti ona sama nista zaželeli odmora. Tako so vztrajno stopali navzdol ob Vajpi.
Dve uri pozneje so začele legati z gora prve sence. Predno je izginilo solnce za obzorjem, je porabilo ugodno priliko ter pokukalo skozi luknjo v oblakih. Daljni vrhovi na vzhodu so zardeli v zadnjem poljubu dneva.
Glenarvan in njegovi so pospešili korak. Vedeli so, kako kratek je pri tej zemljepisni širini mrak in kako naglo pride noč. Treba je bilo priti do stočja obeh rek, predno bi se popolnoma stemnilo. Tedaj je začela vstajati od tal gosta megla, ki jih je zelo ovirala pri iskanju prave poti.
Na srečo jim je priskočil na pomoč sluh, kjer vid ni mogel ničesar opraviti. Kmalu je določnejše mrmranje pričalo, da so blizu stočja obeh rek. Ob osmih je dospela četica do kraja, kjer se Vajpa izgublja v Vajkati z velikim šumom sovražnih valov.
—	Tam-le je Vajkata, je vzkliknil Paganel, in aucklanska cesta drži vzdolž ob desnem bregu.
—	Saj jo bomo videli jutri, je odgovoril major. Utaborimo se kar tukaj. Mislim, da so tiste-le določnejše sence grmovje, ki je kakor nalašč, ua nas zakrije. Povečerjajmo in zaspimo.
—	Povečerjajmo, je pritrdil Paganel, toda samo prepečenec in posušeno meso, ne da bi zanetili
ogenj. Prišli smo semkaj inkognito, skušajmo prav tako oditi. Hvala Bogu, rJa nas zakriva ta-le megla.
Prišli so do grmovja. Vsakdo se je skušal čim vestneje ravnati po zemljepiščevih navodilih. Tiho so zavžili mrzlo večerjo, in kmalu je globok sen razgrnil skrivnostna krila nad popotniki, ki jih je utrudila dolgotrajna hoja.
Deseto poglavje.
Narodna reka.
Ko se je naslednjega jutra zdanilo, se je še vedno vlačila po reki gosta megla. Del hlapov, ki je bilo ž njimi nasičeno ozračje, se je radi mraza zgostil, tako da je legel nad vodno površino gost oblak. Toda solnčni žarki so kmalu predrli bežne grmade, ki so se topile pod dihom žareče oble. Iz nejasnih obrisov so se izmotali zeleni bregovi: Vajkata je bila tu v vsej svoji jutranji krasoti.
Pri stočju obeh rek je zanimal dolg, Uno zako-ničen pomol, porastel z grmovjem. Vode reke Vajpe, razboritejše in neugnane, so odrivale skoraj četrt milje daleč mirno Vajkato, predno so se zlile ž njo. Toda mogočni, mirni veletok je kmalu umiril nemirno sosedo, da jo popelje v mogočne naročje Tihega morja.
Ko se je megla dvignila, si mogel zapaziti čoln, ki je veslal navzgor po reki Vajkati.
Bil je sedemdeset čevljev dolg, pet čevljev širok in tri čevlje globok čoln, čigar sprednji del je bil zakrivljen kakor pri beneških gondolah. Ves je bil izdolben iz enega samega debla orjaške smreke »kahi-teje«. Na dnu je bila nastlana suha praprot. Na sprednjem koncu je imel čoln osmero vesel, ki so ga gnala po gladini, da je kar letel. Na zadnjem koncu je sedel mož, ki je krmaril s premičnim krmilom.
Ta mož je bil visokorastel divjak, star približno petdeset let. Široka prša, mišičasti udi in silne roke so pričale, da spada med najlirabrei?e maorske borce. Celo, vzbočeno in zorano z globokimi gubami, divji pogled in grozeči izraz obraza so pravili, da je to nevaren človek.
HlEiSiE
ehieiii
•p 2 L'® li h J = -c ©
^ .N N K n	©
* - —i
s
■e i
.. c
« JU
-5 «>
> i-o
C «
= a . a c-
:J i
«> v -9
c J-
S 2® ,
» CS "M
..5 -c
K 4)
0) ~ "O
i "X I
"•E.se
, > c
i I 4) O C-
= J
-S 9
c s — * £ . > ■ 5»
"J K V
« = a
"g ^ > 4>

S
O a.
«e
c S o i
o "
A. ^
™ T
OS C
a. u
iŠM
r- 4) s ^
i, s
1««Ž
a > i N E C I *
Jo a
■S .S 3 3
► a oo ?
= lll~lll
Ill = lll~
aer Gjorgje Vajfert odstopiti. Upravni svet banke izbere 5 kandidatov in jih predloži trgr inskemu ministru. Guverner sc imenuje s kraljevim ukazom za 5 let. Pravila odločajo, da mora biti guverner na^anjen v Belgradu.
Korgres mec' a rodnega zavoda za poljedelstvo v Rimu se vrši od 20. do 21. aprila t. 1. Ob tej priliki se priredi tudi razstava gozdarskih produktov. Na kongresu bo zastopana tudi naša država.
Izvoz Češkoslovaške v Jugoslavijo. Po uradni češkoslovaški statistiki je v teku leta 1925. izvozila Češkoslovaška v Jugoslavijo za 820 nilijonov Kč svojih produktov. Za primer navajamo še leto 1924, ko je znašal izvoz iz Češkoslovaške v Jugoslavijo 830 milijonov Kč. —■ V letu 1925. je znašal ves češkoslovaški izvoz 18.8 milijarde Kč napram 17 milijardam v letu 1924.
K orsro
Dne 20. januarja 1026.
Denar.
Zagreb. Berlin 13.445—13.545 (13.44—13.54), Italija 227.48-229 88 (227.66—230.06). London 274.78—276.78 (274.60—276.60), Nevvvork 56.35-56 95 (56.32—56.92), Pariz 212.50—216.50 (211 — 215), Praga 167—169 (167 125-169 125). Dunaj 7.9416-8.0416 (7.944—8.044), Curih 10.898—10.928 (10.902—10.982).
Curih. Belgrad 9.145 (9.J55), Budimpešta 72.60 (72.60), Berlin 123.40 (123.40), Italija 20.89 (20.90), London 25.215 (25.2075), Newvork 518.50 (618.50), Pariz 19 53 (19.43), Praga 15.345 (15.35), Dunaj 73.02 (73), Atene 7.30, Bukarešt 2 21 (2.24), Sofija 3.60 (8.60), Bruselj 23 60 (23.55), Varšava 72.50 (72.50), Amsterdam 208.10 (208.12)
Dunaj. Devize: Belgrad 12 49—12 53, Kodnnj 175—176, London 34.46, Milan 28.54. Newyork 708 -710, Pariz 26.64, Varšava 27.54 Valute: dolarji 709—713. angleški funt 34.44, franc. frank 26.55, tira 28.50, dinar 12.485, češkoslovaška krona 20.24 -21.065.
Praga. Devize: Lira 136.42, Zagreb 59.755, Pariz 127.50, London 164.05, Ne\vyork 33.70.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 76—78, vojna Odškodnina 309- 312, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 200-202, zaklj. 202, Ljublj. kreditna 200 den., Merkantilna 100—104, Praštediona 962—966, Slavenska 50 den.. Kred. zavod 175—185, Trbovlje 342—356. Vevče 110 d., Stavbna 90-100, šešir 115—120. zaklj. 115.
Zagreb. 7% invest. posoi. 77—78.50, agrari 44.50—45, vojna odškodnina 309—309.50, februar
282-285, Ilrv. esk. 121-123, Kred. 133-135, Hi-pobnnka 64.75—65, Jugobanka 106—109, Praštediona 960 - 970, Ljublj. kreditna 214 den., Slavenska 50—51, Srpska 144—145, Narodna banka 4250 bl„ liksploatacija 30—35, šečerana 395—400, Ni-hag 35 bi., Gutmann 330 bi., Slavex 150—160, Slavonija 42- 43, Trbovlje 345—349, Vevče 110 den., Ragusea 410 zaklj.
Dunaj. Pod on ,-sa vska-jad r. 725.000. Živno 780.000, Alpine 285.000, Kranjska industrijska ! 320.000, Trbovlje -145.000, Ilrv. esk. 137.000, Ley-kain 153.000, Hipobanka 80.000, Mundus 925.000, Slavex 189 000, Slavonija 54.100.
Blago.
Ljubljana. Les: Hrastova drva, suha, 1 m dolžine, fco naklad, post. 5 vag. 17.40—17 40, zaklj. 17.40, deske, 19 mm, 4 m, večina smreka, monte, fco meja 550 bi., tesloni, monte, fco vag. meja 555 bi., hrastovi hlodi, od 30 cm naprej, od 3 m ha-prej, fco naklad, post. 450 don., bukovi hlodi, od 25 cm naprej. I., II. 70%, L, fco naklad post. 250 bi. hrastovi plohi, neobrobljeni, 80, 90, 120, 130 mm, od 2 50 ni naprej, fco vag meja 1050 den., bukova melerska, zdrava drva, naool suha, fco v. Postojna tranz. 30 vag. 21—21.50, žaklj 21. bordo-nali, zdravi, suhi, brez velikih gič in razp-k, lepo obdelani, 30-30 do 48-50 cm, media 35-35 cm, od 7 do 12 m, fco vag. Postojna tranz. 1 vag. 420—430, zaklj. 420, hrastovi plohi, neobrobljeni," 60, 70, 80, 100 mm, od 2.50 m naprej, fco vag meja 1050 d., hrastovi plohi, 60. 70, 80, 100 mm, od 2.50 m naprej. fco vag. meja 1200 den., bukovi bouls od 40 —120 mm. od 2.20 m naprej, f<-o vag meja 560— 580. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, fco vag. naklad, post. 302.50 bi., pšenica domača, fco vag. prekmurska post. 320 bi., pSenica sremska. fco vag. nakl. post 3 vag. 292.50—292.50, zaklj. 292.59, koruza, času primerno suha, fco Jesenice tranz. za II. 165 bi., koruza, času primerno suha, fco vag. naklad, post. 1 vag. 115—115, zaklj. 115, koruza medjimurska, fco vag medjimurska post. 175 bi., koruza drobna, fco vag prekmurska post. 175 bi., koruza drobna, fco vag banatska postaja, za II. 140 bi., oves srbski, fco Postojna tranz. 220 bi., ječmen 66-67, par. Ljubljana 235 bi., ajda domača, fco vag. prekmurska post. 265 bi., rž domača, fco vag. prekmurska post. 215 bi., kro-so rumeno, fco vag. prekmurska post 215 bi., otrobi drobni, pšenični, fco vag. naklad, post. 125 bi., jezice, zlatorumene. fco vag. dol. post. 250 d. — Vino, žganje: Slivovka bosanska gar. 25%, 100 črtna, neotrošarinjena, fco vag postaja Brčko 3200 bi., slivovka srbska, gar. 50%, feo vag. Postojna tranz. (sod. posebej) 1600 bi. — Gradbeni material: la Portlandcement »Salonao Tour, fco vag. Solin: v jutavrečah po 50 kg 40 bi., v papirnatih vrečah po 50 kg 45 bi., v sodih po 150, 180, 200 kg 52.50 bi.
LEPA SPALNICA
poceni noprodaj. Naslov
v upravi pod šiev. 631.
OPALOGRAF kupim. A. Blažič, Žirovnica, Gor.
Perfekina kuharica in gospodinja
stara 34 let, želi službe v boljši družini na Štajerskem ali Kranjskem Glavni pogoj versko življenje Za odbrano mesto se oglasi v 14 dneh. Dopisi na upravo lista pod: »Kuharica« 611.
IŠČEM MESTO
kuharice in gospodinje Nastop 1. marca, Ponudbe upravi pod: S40.
pridna in poštena, se sprejme v službo, stara 14-15 tet, z dobr šot. spričevali, eveni. brez staršev, se spreime v vso domačo oskrbo. — Ponudbe na upravo lista pod: »Vestna št. 100.«
: dam v rejo k dobrim ljudem. - Naslov pove uprava tista pod šl. 651.
Pekov, vajenca
sprejmem. Sinovi revnih staršev imajo prednost Hrana in stanovanje v hiši. - IVAN KOPRIVEC. Vel. Lašče.	633
licenca (-ko)
zo irgovino s špecerijskim blagom, s predpisano predizobrazbo, takoj sprejmem. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »UČENEC« - šiev. 654.
dne 29. januarja 1926.
Kraj	Čas	Barometer	Temperatura	Rel. vlaga V %	Veter	Oblačnost	Padavine v mm	
Lfublfana	7	7663	-0-8	72	sev. vzh.	%	0	
	14	762-8	4-5-8	82	jug. vzh.	*U	—	
	21	762-0	+ 5-6	78	jugozah.		—	
Maribor	7							
Zegreb	8-	764-4	4-3-0	87	jugozah.	*U	0	megla
Belgrad	8	765-1	+ l-o	93	brezvetra	11,	0	
Sarajevo	8	768-1	— l-o	85	v. jug. vzh.	41<	0	
Praga	7	762-8	- l-o	—	v. jug.vzh.	*u	0-4	megla
								
Barometer je reduciran na morsko gladino.
BOLJŠA ŠIVILJA
izurjena v najfinejšem prikrojevanju, bi hodila na dom in se cenjenim damam priporoča. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 584.
Sprejme se več, samo v tapetniški stroki dobro
izurjenih pomočnikov
za boljša dela v usnju in blagu. Naslov v upravi lista pod Stev. 605.
Zelo dobičkanosno
ZASTOPSTVO
oddaja velika inozemska tvrdka agentom, zastopnikom itd. - Dopise pod: »Ohnc Kapital und Vorkenntnisse« na Piras A. G., Praga, Jindrišska St. 18, ČSR	483
Trgovski LOKAI.
v Ljubljani, iščem. Naslov v upravi pod št. 653.
Steklena strešna opeka
je zopet na zalogi pri »ZDRUŽENIH OPEKARNAH« d. d. v Ljubljani.
Pohištvo
kompletno, se proda zaradi odpotovanja. - Naslov v upravi pod št. 652.
Prostov. DRAŽBA
V sredo 3. febr. 1926 ob 9. uri dop. se prične v hiši Kresija, Pogačarjev trg št. 3/11, levo, prodaja lepe hišne oprave, stenskih ur, lestencev in drugih predmetov. 639
Umetni valjčni MLIN z vodno močjo 10 PH m rezervni motor 8 PH. -Stanovanje, gospodarsko poslopje novo zidano, velik vrt na lepi prometni glavni cesii, SE PRODA za ceno 150.000 dinarjev. - Vprašanja na:
ALOJZIJ ZORČIČ, umetni mlin BREG pri CELJU.
kokošje, purje, račje, gosje in gosji PUH, prodaja in razpošilja po najnižji ceni
E. VAJDA
Čakovec, Msdjimurje
Harmonij naprodaj,
skoraj nov, amer. sistem z 10 reg., 2 kol., 5 okt. Črn hrastov les, tvrdke Meyer, Fulda. Naslov v upravi lista pod St. 606. Znamka za odgovor.
samo še 7001 prav dobre Bi-
zeljske beie starine, po-
ceni naprodaj, kleteno v
Ljubljani. Naslov se izve
v upravi »Slovenca« pod št. 592, nakar se pošlje vzorec.
Dac Broder AUTO
v popoln, dobrem stanju še skoraj nov, se iokoj proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 619.
Hišo ali vilo
v Ljubljani - kupim.
Eno stanovanje ireba, da je prosto do konca tega feio. - Pismene direktne ponudbe na upravo lista pod šifro »Resen kupec« do 6. februarja. 632
Meblovana SOBA
s souporabo kuhinje, se ilče za dobo 3 mesecev. Blag nnnnrlhe uprav-niitvo lista pod št. 610.
PODRUŽNICA V LJUBLJANI
naznanja iem poiom d. n. občinstvu, da jc v svojih prostorih, Resljeva cesia šiev. 4 in Ko-menskega ulica šiev. 20, OTVORILA
postajo za popravljanje in preizkušanje
števcev ter vsakovrstnih inštrumentov in
postajo za polnitev akumulatorjev
vseh napetosti in kapacitet - Naprava za preizkušanj je ena najmodernejših in opremljena z jP™ J",. 'stomernim tokom za vse napetosti do 600 Voliov in za jakosi do 100 Amp - Postala za polnitev akumulatorjev dopušča potom posebnih agregatov polniti vse katodne in anod-nc radio-baierije in vse avio-boierije
Zahvala in priporočilo.
Zavarovalna družba »COMMERCIAL UNION« v Liubliani mi je izplačata točno in kulantno škodo za moierja poginulega konja, dasi do nje nisem bil popolnoma upravičen; vsled lega sc družbi naitoplejc zahvaljujem ter jo vsakomur priporočam.
Poljščica pri Bledu, dne 24. ianuaria 1926
FRANC LANGUS.
-J	vUl
in s>n
— LJubljane — Gosposvetska cesta št 2
Najboljši šivalni In pletllnl stroji. Uborna konlnlctlja h elegantna Inriltev lj tovarne v Uncu. Ustanovljena 1.1867. Vezenje poufuje brezplačno. Posamezni deli. — lo letna garancija. Pisalni stroj! fldier in Urania. - Kolesa Iz prvih tovarn „D0rkopp", St»ria", „Waffe<irad" In „Kayser".
paannaaaoaaaisaacaa
0
»» je bil Dunajski jesenski sejem 1925 tako vspešen?
na Dunaju, trgovskem središču srednje Evrope, ponudi 7000 raz-stavljalcev svoje izdelke v največji izberi in po najnižjih cenah!
Zato obiščite
fo. DosolsKi meaosrodni selem
7—13. marca 192©.
Posebne prireditve: Mednarodna razstava avtomobilov in motornih koles. »Elektrika v poljedelstvu".
Lovska razstava. Razstava hranil in nasladil.
Nikakega vizuma za potili list! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost
prehod čez mejo! Vozne olajšave na jugoslovanskih in avstrijskih železnicah kakor tudi na Donavi.
Pojasnila vseh vrst rj	in sejmske izkaznice se dobe pri
0 Wiener teše A. wieti mi
jj	in pri častnih zastopstvih v Ljubljani:
ij	Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4,
(j	7jYfTa 2n ,ni»ki promet, Aleksandrom t. 8,
n	Jonip Zidar, Duaajska e. 31.
aaanacsi
Menjalnica Munarodne banke d.d.3 Zagreb
ponuja
0 lillEZPs 1C E ™ SE CIE
loterijske državne rente za vojno škodo
za predstoječe
Gimm ŽREBANJE 16. FEBRUARJA 1926
Skupno
stoosemdeseiosem dobitkov v znesku

eden od 1 milijon Din dva po Din 500.000--
pet deset dvajset petdeset sto
200.000 — 100.000 — 50.000-— 20.000 — 10.000-—
—	eden milijon
—	eden milijon
—	eden milijon
—	eden milijon
—	eden milijon
—	eden milijon
—	eden milijon
Bazven tega vsako lata amortizacijsko žrebanje 15. januarja 26.000 dobitkov po 1000 Oin = 26.000 Din. Vsaka srečka igra tako dolgo, dokler nI izžrebana s 1000 Din ali s katerim gla.nih dobitkov!
Obvezniee-srečke ne izgubijo vsled tega vrednosti po žre" bauju kakor druge srečke, temveč ostanejo v vredndsti skozi 50 let! Vsaka srečka se obrestuje letno za 25 Din,
Vsled tega najboljša naložba kapitala!
Brez vsakega rizika!	Državno jamstvo!
Z vplačilom 50 dinarjev postanete in sodelujete že 16. februarja 1926 pri žrebanju
mišžiomkiBii domkov £
Ne zamudite priložnosti in naročite tudi vi takoj
te obveznice-srečke, katere vam ponujamo za dnevni tečaj — sednj ea. 315 Din v gotovini ali v mesečnih obrokih po 50 Din. Naročbe po poŠti iz cele države oskrbuje brez zamude s povzetjem ali proti plačilu prvega obroka
MENJALNICA MEDNARODNE BANKE D. B.
Zagreb (vogal Gajeve in Nikoliceve ulice)

ŠIVALNI STROJ
čevljarski, znamke »Elastik« - dobro ohranjen -prodam po ugod. ceni. -Naslov v upravi St. 589.
KOKS -ČE 11IX
VE'olfeva ulica 1/11. - Teleton 65
Najpopolnejši STOEWEa šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabav, stro , oglejte si to lirednost pri tvrdk'
t. BAfiAGA
C-f ubl)as?a lefenburgova ulica št. 6/1.
Brezplačen pouk. 151. lanu.
Telefon etov. oso.
Vsem sorodnikom in znancem naznanjam, da so naša dobra itiama
po irudapoinem zemeljskem življenju, prevideni s sv zakramenti v svojem 74. leiu odšli v boljše življenje po plačilo Pogreb bo v soboio ob pol 11. uri v Cemšeniku.
št. Vid nad Ljubljano - Čemšenik, dne 29. januarja 1926.
Josip Arh, sin - duhovnik.
msmmM
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubliui; Karol Cofi.
0nnncac3c3c3c3c3caa
Izdajatelj: dr. Fr. Kalovec.
kinjaN?ospakrbnQ ^ nep0ZQbna	oziroma tria in sva-
Rezafija Pravhar, vriL fVtehle
hišna posestnica
je v petek zvečer ob 6. uri izdihnila svojo blaqo dušo v /a letu starosti, pokrepčana s sv. zakrament za um°rabče
Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo ob oo? 4 uri pop iz hise žalosti, Za Gradom šl. 4, na Pokopališče pri Sv K ižu Sv mase zadušn,ce sc bodo darovale v razmh cerkS' l jubljena, dne 29. januarja 1926.
Žalujoči ostali.
Urednik: Franc TroerfU*.