Političen list za slovenski narod. 19 poitl iirejem.1 Telj»: Z» oelo leto predplačan 15 jld., ta pol leta 8 fld., la četrt leta 1 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. ▼ Mkrnlnlatrseljl prejenan teljii: Za celo leto 12 fld., la pol leta « fld., za četrt leta I (Id., la en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan valji 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Harednino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2,11., 28. Naznanila (inseratit se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat ; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri več&atnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških uUcah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V Ljubljani, v četrtek 80. januarija 1890. Letiiilt XrVJ.1T. Več luči. II. Torej „vi8oka vlada bi morala povsod, kjer skupno biva dvoje ali več narodnostij, zabraniti vsako preočitno, ostentativno, zatorej izzivajočo narodno slavnost ali katerosikoli narodno izjavo" ? — Bes je, „ako dva stanujeta skupno v eni hiši, ni pač nobenemu všeč, ako drugi neizmerno kriči in rogovih." Vendar pa tudi ne more biti všeč nobenemu, ki pošteno plačuje stanarino, ko bi moral že pred hišnim pragom sezuvati po turškem običaji svoje obuvalo, po prstih stopati po stopnjicah, tiho pritiskati kljuko ter zapirati vrata brez škripanja, če tndi so zarjaveli tečaji. Taka nrav bi morala biti že več kot golobja. Naravnost izpovemo, da je tudi nas iznenadila taka izjava v slovenskem političnem listu. N4-rodne slavnosti imajo gotovo to dobro stran, da se spoznavajo slovenski rojaki iz raznih pokrajin in se narod zaveda svojega rodii ter navdušuje v spominu na one može, ki so nesebično in neumorno žrtvovali svoje dušne in telesne moči za naroda svojega pravi in trajni blagor. Takoj pa dostavimo, da nikdar nismo in ne bodemo odobravali takih slavnostij in narodnih izjav, ki bi morda imele edino le ta namen, da bi izzivljale drugo narodnost. In ne spominjamo se nobene slavnosti večjega pomena v slovenskem društvenem življenji, ki bi bila prirejena s takim namenom. Ali naj Slovenec v svoji hiši, na svoji zemlji biva, kakor v ledeni kolibi Samojed, ki se ne zaveda ni pravega Boga, ni svojega rodu, ali kakor Indijan v ameriškem gozdu? Da obsojamo ono narodno prenapetost, ki izvira iz domišljavosti in nebrzdane strasti, to smo poudarjali večkrat. Ah Slovenec biva med mogoč- nimi sosedi, ki mu trgajo kos za kosom rodne njegove zemlje, in naravno je, ako se zgane tudi njegova golobja nrav ter pri narodnih slavnostih izjavlja opravičene svoje želje. Na slovenskih »taborih" pokazal je Slovenec, da še živi in noče izdihniti žilavega življenja v pretrdih objemih brezozirnega nasprotnika. Ali naj bodo prepovedane slavnosti, kakor je bila „Vodnikova" v Ljubljani, „Lev8tikova" v Laščah, „Einspielerjeva" v Rožni dolini itd.? In vendar nam podtikajo narodni nasprotniki, da kalimo mir, da rogovilimo v hiši, v kateri bivamo skupno. To se je godilo povodom Einspielerjeve, Vodnikove in enakih slavnostij, akoravno nobenemu udeležencu ni prišlo na um, da bi izzival drugo narodnost. „Soča" naj bi bila torej jasneje povedala svoje nazore o narodnih slavnostih. Ko bi bili one besede čuli iz ust višjega vladnega zastopnika ali kateregakoli ministra, rekli bi: No, temu smo vajeni. Ali da slovenski politik zapiše take besede, to je neprevidno, ker vlada sama pazi na to, da slovenska lisica ne izžene iz lisičine nemškega ježa. Trda je ta primera, a v hitrici nam boljša ne pride ua misel. Sapienti pauca. Ali naj vlada prepove narodne izjave že radi tega, ker se slučajno dogaja, da se vsled takih izjav izzivlja dru^^a narodnost? Ali naj katoliki molče, ker židje renče in kažejo zobe? Vsako fizijologiško in patologiško stanje človekovo kaže se v gotovih zniikih, po katerih more zdravnik bolezen določiti. Isto veljd tudi e narodnem življenji. Vlade, časniki in sploh vsi, katerim je naloga, da vplivajo na narodovo dušo, ljudski duh, naj take znake mirno opazujejo, delajo sklepe na stanje ljudske duše ter z ljubeznijo, resnostjo in modrostjo skušajo olajšati bolečine, ozdraviti bolezen. A kdor nam odgovarja: vse ali pa nič, Bog ali hudič, tega ne moremo smatrati resnim ia modrim politikom. Le oni bornirani birokratizem, kateremu je geslo: „Mir je prva državljanska dolžnost", misli, da bode rešil državo in družbo, ako s policijo, vojaki, sodišči in ječami skuša zatreti vnanje znake notranje bolezni in tako večkrat učini, da .se bolezen prime tudi plemenitejših in nežnejših delov. Vesten zdravnik zdravi bolezen od znotraj ven, ker v6, da ima mrzlica globočje vzroke. Res je, znaki mrzlice morejo sami na sebi biti nevarni, in treba jih je lečiti; tako se smejo burne demonstracije le tako dolgo trpeti, dokler ne žali)o tretjim pravic. Nikoli pa ne morebiti opravičena izjava za to o d g o v orn a , k ar je slučajno ž njo v zvezi. Demonstracije francoskih boulangistov so v neki meri naravne in opravičene, te so protest naroda proti izžemajoči, francoskemu duhu nasprotni samovladi profesijoniških politikov v zbornici, proti korupciji v pravosodni upravi. Le-ta čutila so nosila Boulangerjevo ime. Francoska vlada je vsaj toliko modra, da ne zaukaže: „Mir je prva državljanska dolžnost." Previdna in modra mo-narhijska vlada pa ne bi smela biti zadovoljna s takim negativnim postopanjem. Preiskavati hi morala notranje vzroke gibanja ter ustreči opravičenim pritožbam. Sedanja francoska vlada pa nima za to potrebne nravne in umstvene sposobnosti. Kokalj in ljuliko pusti rasti na političnem polji, da iz demonstracij nastane revolucija ter vihar odnese vlado s krova državne ladije v valove ljudskih strasti, za kazen, ker ni znala rešiti svoje naloge, kajti ^vladati se pravi prevideti". Policija in bajoneti tudi slovenskega življa ne bodo zatrli. (5im večkrat mora vlada rabiti taka sredstva, tem večkrat pokaže svojo nesposobnost. Toliko o narodnih slavnostih in izjavah. Hotebor. LISTEK. Izpovedanja bivšega prostomisleca. (Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.) (Dalje.) Določili smo, dokler vodja ne prekliče svojega sklepa, da se oddihljeji porabijo v ropotanje; to je, namesto da se igrajo, zbirajo naj se učenci v skupine po hodiščih, vpijejo naj na vse mogoče načine, delajo naj pravo „mačjo godbo". To se je natanko izpolnjevalo. Komaj je bil poduk končan, zberemo se vsi, notranjci in vnanjci, v gruče in neprenehoma tulimo. To vam je bilo rjovenje, kakor si ga misliti ni mogoče. Prebivalci okrog liceja se povprašujejo, če se učenci niso uprli, če nismo na potu, pobiti profesorje in zažgati poslopje. Ubogi učitelji, obkoljeni in zasmehovani, niso vedeli kaj storiti. Razven tega sem napisal strupen članek zoper vodjo in „Le Peuple" ga je sprejel v svoj list. Članek smo izrezali in nabili v vsakem razredu in v vseh učnih sobah; podpisan je bil s popolnim mojim imenom: „Gabriel Jogand-Pages". Ropot je trajal tri dni. Da ga ustavi, vodja odjenja, ker je vedel, da je upor kar najbolje vre- jen, — ves licej se ga je namreč udeleževal, in da je ostal pri okrajšanih počitnicah, ne preostalo bi mu druzega, nego zapreti šolo. Pa, da zapreči v prihodnje take upore, izključi voditelje. To se ve, da sem bil jaz prvi izključen. Stariši tarnajo, hodijo okrog profesorjev. Vodstvo, ker ni bilo hudobno, še enkrat odjenja, in pri vrnitvi so bili izključeni učenci zopet sprejeti, le jaz ne. Treba je bilo vzgleda. Mojemu članku se ni moglo zanesti; predaleč sem tiral duha nepokorščine. Plačal sem torej jaz kazen za vse upornike, kot glava upora. Zdaj je bilo mojemu očetu dosti. Meni pa tudi: čeravno nisem potreboval več, kakor eno leto še, da dokončam nauke, nisem hotel slišati o nikakor-šnem kolegiju več. Trdil sem ponosno, da hočem odslej že sam skrbeti za-se. Bil sem spočetka pri svoji babici; pozneje se preselim k tujim ljudem. Od takrat bila je ločitev med menoj in mojo družino popolna. Bog sam vedi, kako sem v začetku živel. Nosil sem poročila časnikom,3za katere pa, kar je dobro pomniti, nisem bil plačan. Sploh je bil vedno le moj oče, ki je hrano za-me plačeval. Mislim, da edino plačilo za moje tedanje pisarjenje dobil sem za nekatere pesmice, zložene za koncertne kavarne v mestu. Zašel sem. Zvečer sem hodil, ker mi je ostalo še nekoliko nagnenja do učenja, poslušat nauk o fiziki na uči-lišČe (Faculte). Slednjič pa mi je to pomagalo, da sem se obnašal, kakor pravi pouličnjak. Tako mi neko noč, ko sem prišel od učnega tečaja, pride lepa misel, pobiti stekla komisarju tistega mestnega oddelka, g. Lambertu. Drugi pot pobil sem okna hiše, kjer je stanoval župnijski vikar, duhovnik Daspres. Pa ta večer me prime „in flagranti" neki sostanovnik duhovnikov. Izročen v roke policiji, dobil sem kot plačilo za svoje junaštvo tri dni zapora vkljub zagovoru svojega odvetnika, g. Bruta Bouchet-a, ki je bil takrat generalni svetovalec in pozneje poslanec. Mislim, da ni dobiti večjega rokovnjača, kakor sem bil jaz tisti čas. Bližal se je konec cesarstvu. Ker sam nisem bil volilec, šel sem streč vsem prekucijskim odborom in sem raznašal njih programe, okrožnice in volilne liste. Pri tem delu sera kazal največjo vnemo. Prejšnje leto, pri splošnjih volitvah, je bilo politično delovanje prav živo. Glavna republikanska kandidata v Bouches-du-Rhone sta bila Gambetta in Esquiros. Meni se je zdel Gambetta veliko pre-bled; zato se ponudim v postrežbo P]8quirosovemu odboru. Oba sta bila voljena, ker sta se ponudila v različnih volilnih okrajih; a jaz sem zaupal le Hekaj idej. III. La lingua batt«, dove il dente duole. Št. Program sv. Cerkve smo tedaj imenovali najnovejšo okrožnico program, „najdovršenejše družbe", kakor jo sama imenuje. Družba in sicer najpopolnejša. najboljša družba je sv. Cerkev potemtakem. Da, in to hožemo dokazati. Pri nas pa je znana žalostna resnica, da je dokazovati kaj težko. Ne zaradi predmeta, ne zaradi bistroumnosti nasprotnikov, marveč iz vse drugih vzrokov, iz strankarstva namreč, kakoršno je le pri tako malem narodnem posamniku možno. Karkoli bi se trdilo v jedni stranki, je drugi le povod žalibog slabim dovtipom. Z muhami se odganjajo levi in — odžen6 ! Te baže modrijanom izpišem zato zaradi večje varnosti iz A. Nicolas-a (o. C. III. str. 2) te-le resnice: „Ne manjši zadržek (govoril je prej o težavi predmeta), stavlja se navadno nasproti pri bralcu; to je neko brezmejno zahtevanje, velika nepo-trpežljivost pri raz m o t r i v an j i (dokazov), neki tajni nagon k ugovorom, mnogo večji, nego k dovršitvi; temu je kaj težko ustreči, ker se ne postavi na tisto stališče, kot vi in ker svojo odpornost brez prestanka poživlja z nedostatnimi, la-koničnimi in temnimi stavki, z nepravimi izrazi, z nedovršenostmi vsake vrste.--Bralec hiti, ne pazi, ne ponavlja, ne spopolni ničesa, boji se dokaza, zvečuje težkoče. Ko bere, daje si ugovore, katerih niste slutili ali kateri so se vam zdeli le manjše važnosti; in ti ugovori so zanj skrivna vrata, skozi katera vas napada, kadar se mu zdi. Domišlja si iz vašega molka ali iz vaše krotkosti, da mu gotovo ne morete odgovoriti; dasi bi bili srečni, če bi se obrnil k vam, da bi mu stvar pojasnili." To velja še mnogo bolj drugim sestavkom, kateri so po ukazu sv. Očeta naša dolžnost in kateri gotovo ne zaslužijo, da se samo z ramami miga nad njimi, ali pa da se celo zavržejo, ne da bi se brali. Pri nas je pa še nekaj. Učeni Francoz (mimogrede rečem, da je bil lajik, advokat), je imel vsaj bralce brez dvojbe v neprimerno večjem številu, nego krotki č. g. dr. Lampeta „Apologetični razgovori" in hudi „Eimski katolik". No, o lastnostih našega p. n. čitajočega ob- } činstva bi se moralo precej na dolgo razpravljati. Yse vrste, katere s klasično dovršenostjo navaja 8V. Tomaž (Lect. V. in libr. II. Metaphjsicorum de scire volentibus), so pri nas zastopane. To mesto, katero je predolgo, da bi je tii izpisal, priporočam ob enem vsem bralcem duhovniškega in svetnega stanu v blagohoten preudarek. Tedaj, k predmetu! Tista družba je dovršena, katera v svojem bistvu povsem ustreza znakom družbe. In če kaka družba pred vsemi drugimi v vseh obzirih najbolj ustreza tem zakonom, če ona sama daje drugim družbam pravo podlago, če razvoj njihov vedno le pospešuje tako, da brez nje nimajo srečnega in zdravega razvoja, če samo ona vspešno more braniti in se tudi v resnici brani zmotam, ne- Esquirosu. V mojih očeh imel je Gambetta neod-pustljivo krivdo, da je slabo govoril o Marat-u v svojem oklicu do volilcev. Ta oklic sem se naučil na pamet in se še spo Hiinjam glavnih stavkov. Prav po besedi morem navesti iz spomina le, kar me je zbodlo. Bile so le-te besede: »Odkritosrčna in postavna demokracija," — je rekel Gambetta marseilleskim volilcem, — „je edina sovražnica demagogije, edina brzda, edin jez proti napadom vsakoršne vrste. Demagoge delimo v dve vrsti, zovejo je Cesar ali Marat. Bodisi, da je eden, ali da jih je več, sila je, s katero hočejo zadostiti svoji slavohlepnosti ali svoji poželjivosti. Te dvoje vrste demagogija zdi se mi enako zavržljiva in pogubna." In Marat je bil za-m^ bog. Njegov spomin mi je bil posebno častitljiv. Takrat so prodajali po papirnih prodajalnicah fotografske slike glavnih m6ž iz časa revolucije. Imel sem pri sebi vedno Maratov portret. In zdaj si drzne ta Gambetta, o katerem se je govorilo toliko, da je „dober", da je »čist", imenovati Maratovo ime na razžaljiv način. Celo v svoji primeri ga kandidat stavi pod tirana; po njem je imel Cesar slavohlepnost, Marat le poželjivost. (Dalje iledl.) varnim obstanku vsakeršne družbe, potem moramo reči, da je ta družba najpopolnejša. In taka družba ja sv. Cerkev. Tedaj je sv. Cerkev najdovrSenejša družba. — Sklepanje je jasno. Druga premisa por trebuje dokaza. Nekaj pojasnil za uvod! Družba je zedi-njena skupina ljudi, da bi c zedinjenimi močmi dosegli namen, katerega spozua-vajo in hočejo. — Treba je tedaj več ljudij, množice, katera se spaja v enoto. Veže jih skupni namen; v to potrebujejo spoznanja in volje. A kdo jim določuje namen; kdo ga čuva? Po naravi so vsi ljudje enaki; nobeden nima prednosti pred drugim. (Na r a v a == b i s t vo, tedaj v on-tologičnem pomenu.) — Kdo torej ustvarja iz množice enoto v skupni namen? — Samo en odgovor je možen, namreč to dela avtoriteta = oblast. Bistvo družbo je tedaj množica ljudij in oblast. --Sedaj k dokazu! 1. Sv. Cerkev pred vsemi drugimi družbami najbolj ustreza bistvenim znakom družbe. Cim višja čim trdnejša je oblast, tem trdnejša je enota, katera izvira iz te oblasti, t. j. tem tesneje so spojeni posamniki v lepo enoto. Oblast sv. Cerkve pa je najvišja, najtrdnejša, ker je nadnaravna. To verujejo sicer samo katoličanje, toda drugoverci morajo soditi o sv. Cerkvi pač le tako, kakor sodijo njeni udje. — Čim višji je namen, ki vodi oblast, da spaja, in množico, da se spaja, tem vzvišenejša je družba. Namen pa, ki ga ima sv. Cerkev, je najvišji: pripravlja namreč ljudi, da bi gledali in uživali Boga samega, ali kakor katekizem na kratko pravi: večno življenje. Udje vsakeršne družbe so ljudje, ki imajo um in voljo. Um išče po svoji naravi resnico, volja dobro. Koder so tedaj najbolje združeni umovi in volje posamnikov, tam je zveza najboljša. V sveti Cerkvi pa je najvišja resnica — Bog sam in njegovo razodetje in najvišje dobro — tudi Bog, ali uživanje Božje. Resnica druži umove; najvišje resnica tedaj najbolj druži umove; dobro druži volje; največje dobro .najbolj druži volje. Tedaj---! Pripomnil bi, da tudi nasprotniki priznavajo, da je v evangelju najčišča resnica in največ nagibov k dobremu, (cfr. Roussean, Troisižme Lettre de la Montagne; Nicolas o. c. IV. t. 88—160.) (Dalje sledi.) Dolžnosti katoličanov. Okrožnica sv. Očeta Leona XIIL vsem cestitim bratom patrijarhom, primatom, nadškofom in škofom katoliškega sveta, združenim z apostolsko stolico. (Dalje.) Da se bodo duhovi ujemali in strinjala se dejanja v opravičen strah sovražnikom katoliške vere, mora biti pred vsem mišljenje vseh jednako. Tako slogo prav prisrčno in s tehtnimi besedami priporoča apostol Pavel Korinčanom pišoč: ^Prosim vas, bratje, v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa, da vsi eno govorite, in da naj ne bodo med vami razpori; bodite pa popolni v enem duhu in v eni misli." Lahko je spoznati, kako moder je ta opomin. Dejanja se namreč pričenjajo v duhu; če so pa duhovi različnih misli, ne morejo se ujemati v svojem hotenju in strinjati se v svojem ravnanju. Oni pa, ki poslušajo samo razum, morejo imeti le prav redko jednake nazore. Kajti spoznavanje stvari je težko, duha po naravi slabega pa često preslepe različnost mnenj in zunanji vplivi. Vrhu tega pa še strasti obtožujejo človeku zmožnost, resnico spoznavati. Od tod prihaja, da države često s silo poskušajo ohraniti edine podložnike, ki se ne strinjajo v nazorih. Drugače je pri kristijanih. Od cerkve prejmejo vero in so prepričani, da verujejo resnico pod njeno nezmotljivo veljavo in njenim vodstvom. Zato mora biti, kakor je le ena cerkev, ker je le enJKristus, tako na «elem svetu en nauk za vse kristijane. „En Gospod, ena vera."») „Ker pa imajo istega verskega duha," imajo to, iz česar izvira edinost v hotenju in ravnanju. Ta edinost pa mora biti popolna, kakor tudi opominja apostol Pavel. Krščanska vera se namreč ne opira na človeško, marveč na božjo veljavo. Kar pa razodene Bog, ne verujemo zato, ker spoznamo notranjo resnico stvari z lučjo razuma, temveč zato ker nam govori Bog, ki ne more ne goljufati ue ') I. Kor. 1, 10. «) Efež. 4, 5. «» II. Kor. 4, 13. goljufan biti. Iz tega sledi, da moramo vsprejeti Tsako resnico, o kateri izprevidimo, da jo je Bog razodel. Oe ene take resnice ne Tsprejmemo, zavr-iemo ž njo vse. Radi tega spodkopujejo temelj sv. vere vsi oni, ki tajč, da se je Bog ljudem razodel, ravno tako kakor oni, ki dvomijo o neskončni Božji resnici in modrosti. Oblast določevati, katere nauke je razodel Bog, pa ima cerkev. Dal ji jo je Bog sam, ki jej je naročil, hraniti in razlagati njegova rttodenja. Najvišji učitelj v cerkvi pa je rimski papež. Edinost duhov zahteva baš popolno edinost v isti veri, pa tudi v tem, da se volja popolnoma pokori cerkvi in rimskemu papežu kakor Bogu samemu. Ta pokorščina volje, katero zahteva vera, pa je popolna in prava pokorščina le tedaj, če je nerazdeljena, kakor je tudi vera le tedaj popolna, če je nerazdeljena, če veruje vse verske resnice. In ravno ta nerazdeljivost vere in pokorščine, ki verujeta in poslušata, kar je Bog razodel in zapovedal, je značilni znak, ločeč katoličane od nekatoličanov. Prav lepo razlaga to resnico sv. Tomaž Akvinski tako-le: ^Nagib, radi katerega verujemo, je najvišja resnica, ki se nam razodeva v svetem pismu in nauku sv. cerkve, izvirajočem iz te najvišje resnice same. — Nobeden torej ne more reči, da ima vero, če noče svoje vere vsprejeti od nezmotljive učeče cerkve. Lahko spozna posamezne verske resnice, nikakor pa ne more trditi, da ima vero . . . Kdor namreč nauk sv. cerkve spozna za nezmotljivo pravilo in vodilo svoje vere, vsprejme vse, kar uči cerkev. Kajti kdor bi veroval, kar bi se njemu ljubilo, in bi si iz raznih naukov cerkve izbral nauke, ki bi jih sam hotel, ter bi ta nauk veroval, drugi pa ne, ta bi gotovo ne imel nauka sv. cerkve kot nezmotljivo versko vodilo, poslušal bi marveč le svojo voljo. Vsa cerkev ima torej le eno vero po besedah apostolovih: ,In?ejte vsi en nauk in razpori naj ne bodo med vami." To bi bilo pa nemogoče, ko bi verskih vprašanj ne reševal predstojnik cele cerkve, katerega določila mora vspre-jemati cela cerkev. Zato ima samo papež oblast kaj novega glede vere določiti, kakor tudi gled^ vsega, kar se tiče cele cerkve. Kako daleč pa naj sega pokorščina? Naj ne misli nihče, da mora biti pokoren pastirjem sv. cerkve, posebno rimskemu papežu, le v stvareh, ki se tičejo verskih resnic, katere mora vsak verovati, če noče biti krivoverec. Da, še to ne zadostuje, da vsprejme in veruje nauke, katerih še ni sicer določila nobena slovesna izjava sv. cerkve, pa jih vendar vesoljna cerkev uči kot razodete od Boga, — o katerih pravi Vatikanski zbor, da so verovati z božjo in katoliško vero: Razven tega je dolžnost vsakega kristijana, da lepo posluša svojega škofa, posebno pa rimskega papeža ter se popolnoma prepusti njihovemu vodstvu. Vsak sprevidi, kako naravno je to. Kajti božje razodenje se ozira deloma na Boga, deloma na človeka, deloma na stvari, ki so človeku potrebne za večno izveličanje. Po božji pravici pa daje rimski papež za celo cerkev zapovedi, in sicer glede tega, kaj nam je verovati in kaj nam je storiti. Zato mora imeti papež oblast, presojevati, kaj da božje razodenje obsega in kateri nauki se ujemajo ž njim, kateri pa ne. Ravno tako mora imeti papež oblast, določevati, kaj je dovoljeno in kaj ne; kaj moramo storiti, kaj opustiti, da dosežemo večno izveličanje, sicer ne more biti ljudem niti zanesljiv razlagatelj božje besede, niti zanesljiv vodnik po potu življenja. (Dalje sledi.) ') I. Kor. 1, 10. Politični pregled. V Ljubljani, 30. januarija. Notranfe dežele. Staro- in Mladoiehi. „Politik" je včeraj objavila pismi dr. Riegerja in profesorja Tilšerja, ki se tičeta spravnih obravnav. Dr. Rieger piše med drugim: ,Stvar je čez vse resna in morda odločilna za vso prihodnjost našega naroda. Prepir v naši domovini mora se končati, sicer utegnejo vnanji faktorji raztrgati našo domovino." Profesor Tilšer je odgovoril: .Mladočeški klub pozdravlja z veseljem častno spravo, ker prepir je uničeval najboljše naše moči." To 80 lepe besede. Ali pa bodo Mladočehi tudi v dejanji to storili? So ljudje, ki le ob kriku žive in se v skrajnih slučajih bratijo celo s svojimi najhujšimi nasprotniki, le da svet o njih govori. NemSko-konaervativni centrum. Dne 24. t. m. je zborovalo predarelsko katoliško tiskovno društvo. Državni poslanec Thurnher je pri tej priliki tudi govoril o poskusih poslanca Lienbacherja in vrednikov Reguerja, Opitza in Berutha, da bi osnovali nemško-konservativni centrom. Tharnber ie naravnost povedal, da se ne strinja s to idejo. Deželni poslanec Kohler je opomnil, naj se državnim poslancem ne dajejo navodila, ker bodo sami vedeli pravo zadeti. »Grazer Volksblatt" dostavi k temu: V omenjeni politični tarok-partiji so imenovani le trije igralci, ki še nimajo mandatov, in ravno njihovi listi vedno poudarjajo, da je treba „novih mož". Dogodki imajo svojo logiko. TnaiU« držare. Srbija. V zadnjem času so se razširile vesti, da hoče Srbija postaviti na noge vso svojo armado. Te vesti so popolnoma neutemeljene. Ali morda naj mlada kraljevina stopi v boj z Avstrijo? Bolgari pa 80 že v zadnji vojski s Srbijo pokazali, da znajo dobro sukati meče. Srbska vlada hoče le topničar-etvo zboljšati in za to potrebuje dva milijona. Bolgarija. „Temps" poroča: Bolgarska vlada išče posojila, da poplača ostanek ruske vojne odškodnine. Ituaija. »National-Ztg." se poroča iz Peterburga : Neki francoski bankir, ki je prišel v Petro-grad zaradi posojila, imel je čast, da ga je car povabil k čaju. Med razgovorom reče bankir carju: .Veličanstvo imate ravno tako gotovo evropski mir v rokah, kakor čašo, iz katere sedaj pijete." Car mu odgovori: „V tem slučaji ne bi tako hitro mirii pustil iz rok, kakor sedaj postavim to čašo na mizo." — Se non 6 vero, e ben trovato. — Poroča se, da mogočni Pobedonošcev nima več carjeve milosti in srbskemu metropolitu Mihaelu ponujajo mesto vrhovnega prokuratorja sv. sinode. Francija. Dne 27. t. m. so imeli boulangisti zopet banket, kakor je že njihova navada. Sošlo se je ljudi do 1500. Napivali so Boulangerju in Ro-chefortu, kar pa njima malo pomaga. Boulanger je nekda poslal pismo, v katerem pravi: „ Jaz hočem prostost vesti za vse, naj bodo katoliki ali židje, protestantje ali mohamedanci." Deroulede je kričal: »Nadaljevali bodemo svojo pot ter postavili 38 milijonov združenih Francozov proti 58 milijonom Nemcev." Pri vinu se človek razgreje. Belgija. Iz Bruslja se poroča: Ker so nekateri člani protisuženjskega kongresa ozdraveli, pričelo se je zopet posvetovanje. Komisija, ki se ima posvetovati o sredstvih proti suženjstvu na subem, posvetovala se je o določba^, ki naj bi zabranile uvažanje orožja. Portugal. Najuplivnej.^i portugalski listi odločno poudarjajo, naj Španija in Portugal skleneta trgovinsko pogodbo, katero je doslej vedno ovirala Anglija. Vsled portugalsko-angleškega prepira pa je taka pogodba skoro verojetna, ker naravna. Po taki zvezi bi obe vladi tudi lažje mogli ustavljati se revolucijskemu gibanju. — Major Serpa Pinto je hotel vrniti se v Lisabon. Ker pa se je vlada bala. da bi njegova navzočnost še bolj razgrela ljudstvo proti Angležem, pooblastila ga je z novo nalogo v Afriki. Iz^dmi dopisi. Iz komenske dekanije na Goriškem, 25. januarija 1890. [Umrli prečastiti gospod Frančišek Leban, ž u p n ik v Sam ari j i ] Vem, da se čitajo pogostoma poročila o smrti o tem in onem duhovniku v Vašem priljubljenem mi »Slovencu", zlasti od onih, ki so se trudili neumorno v Gospodovem vinogradu za blagcr vernih Slovencev ter so postali žrtev svojega vzvišenega poklica. Ali iz naše nadškofije je bilo takšnih nekrologov še prav malo čitati, čemur pa ni kriv »Slov.", ampak le preredko posejani dopisniki Vašega dnevnika, akoravno je tisti tudi po Goriškem dovolj razširjen. Torej upam, da mi že zaradi tega razloga ne bodete vrgli v časnikarski koš sledečih vrstic, ki prihajajo iz peresa Vašega starega dopisnika in naročnika že od 1873 1. Namenil sem se podati Vam le nekaj črtic, kolikor jih gre v tesne ojnice enega dopisa in sicer o prerano, — po človeški sodbi — umrlem 2. g. Fr. Lebanu, župniku v Samariji v ajdovskem okraju komenske dekanije; kajti nepozabni pokojnik je pač vreden, da se postavi saj skromen spominek v »Slov.", katerega priden čitatelj je bil tudi on. Pokojnik je bil zares duhovnik in rodoljub po volji božji; bil je v svojem delokrogu ves možak, nadarjen s pravim poklicem za duhovniški stan in kot v številu mlajših duhovnikov bil je tudi iskren narodnjak. Kdo bi si bil mislil še pred 14 dnevi, da ga bode neusmiljeno pokosila bela žena s svojo koso tako brzo iz naše srede, prerano njegovi žalujoči materi vdovi, bratu in sestram ter prerano tudi nam njegovim prijateljem, katerega smo tako radi videli o raznih prilikah v svoji sredi ter zelo cenili njegov blagi posnemanja vredni značaj?! Pa pota božje previdnosti so nam neizvedljiva!. . . Naš blagi g. France, kakor smo ga imenovali, je bil rojen 24. julija 1845 1. v Orničab, ki je fara ob cesarski cesti iz Vipave pod Čavnom v Gorico an sicer od nebogatih pa poštenih in pobožnih sta- rišev kmečkega stanu. Ker je kazal bistro glavo že v svojih detinskih letih, dali so ga stariši v Gorico v šolo. Napredoval ja tako dobro v učnih predmetih in nravnosti, da je bil koj že v spodnji gimnaziji sprejet v malo semenišče. Koncem z izpitom zrelosti dovršene gimnazije je bil vzet v njegovo žalost L vojakom, pri katerih je služboval nekaj mesecev, a potem pa je bil prestavljen k založni armadi. Ali vojaško življenje ni kar nič okužilo značaja našega v vsem dobro utrjenega Franceta, marveč vstopil je brž ko mogoče z veseljem in pravim poklicem v goriško osrednje semenišče. Tu je bil on vsem lep vzgled bogoljnbnega mladenča in marljivosti v bo-goslovskih znanostih, zato je bil posvečen že koncem IIL bogoslovskega tečaja 1870 1. v mašnika. Ves navdušen za svoj sveti vzvišeni poklic bil je poslan kot duhovni pomočnik io učitelj v Bilje 1871 1. — ki je vikarija 1»/, ure oddaljena od Gorice, — in kjer je služboval vzgledno dve leti do 1873. Odtod je prišel v enaki lastnosti v Komen, kjer je služboval nad tri leta, do 1876 v splošnjo zadovoljnost tako, da ga Komenci še zdaj pohvalno omenjajo. Odtod je bil imenovan 18T6 1. za vikarija v Ravnici, — 2 uri od Gorice — katere polovica duhovnije z 800 dušami je sicer prilično ua ravnem, ali večja polovica je pa raztresena ob robu trnovskega goratega gozda*), kjer je vsled tega pastirovanje po zimi in ob burji težavno in zdravju nevarno. Tukaj si je bil pokojnik nalezel že 1879. leta hudo zapljučnico. Po prizadevanju zdravnika g. dr. F. Rojca je sicer prec6j dobro okreval, ali neki nasledek je vendar-le še v njem ostal, kajti odsihmal ni bil več tako trdnega zdravja. Rad bi bil tukaj, kakor mi je sam pravil, do smrti ostal, ali radi nevarnosti, da se mu stara bolezen povrne, pripravi se za župnijsko pre-skušnjo v svoji skromnosti še le 1888. 1., katero je tudi vrlo dobro prestal. Prosil je lani za župnijo v Samariji, ki sicer ni težavna, ako bi bila nameščena dva duhovnika, kakor nekdaj, ali radi pomanjkanja duhovnikov jo mora le sam župnik oskrbovati. Njegova prošnja je bila tudi vzlic drugim prošnjikom uslišana. Krasen nagovor je imel pri inštalaciji tedaj naš občeljubljeni prečast. gosp. dekan Adolf Harmelj, idrijski rojak. On je bil zadovoljen z vernim ljudstvom in ljudstvo ž njim, zato pa ni čuda, da je njegova prerana smrt prešinila vso župnijo z veliko žalostjo. Na praznik sv. Treh kraljev t. 1. je imel še navdušen govor z nenavadno močnim glasom do vernikov; drugi dan, 7. t. m. se je že nekaj slabega počutil. Mislilo seje, da ima le nenevarno »influenco", in tudi ko sem ga jaz — nevede za njegovo bolezen — 9. t. m. s tovarišem obiskal, nismo mislili, da je bolezen tako nevarna. Ali že drugi dan, 10. t. m., se je vlegel v posteljo, iz katere ni več vstal. Akoravno sta se njegov presternič in gori omenjeni zdravnik g. dr. F. R. mnogo trudila, da bi mu rešila življenje, vendar ga ni bilo mogoče rešiti, kajti božja previdnost je sklenila drugače. Ves vdan v voljo božjo je prejel sv. zakramente umirajočih. Imetja ni zapustil, ker ni bil v dobrih službah do zdaj, ter je bil tudi preradodaren do vseh. Naredil je pa vendar pred pričami oporoko, v kateri je zapustil vse, kar je imel, za plačilo svoji dobri sestri, ki je pri njem službovala. Do zadnjega zdibljeja pa je bil g. France pri polni zavednosti ter je 19. t. m. zvečer po sv. poslednjem olji z duhovnikom g. V. St. še molil molitve za umirajoče. Drugo jutro, t. j. 20. t. m., ob 6. uri je zdihnil svojo blago dušo. Res, lepo življenje, lepa in srečna smrt, pravi pregovor, io to je, ki tolaži njegove žalujoče sorodnike in nas njegove brate in prijatelje. Videti je bilo vse ljudstvo v solzah; kajti ravno je spoznalo po komaj poluletnem pastirovanju skrbnega duhovnega očeta,in že jim ga odnese nemila smrt, kdo bi se ne solzil? Pogreb se je vršil 22. t. m. ob 10 uri v jutro. Vodil ga je prečast. g. dekan A. H. — njegov sošolec —, ki ga je slovesno vmestil in ljudstvu v cerkvi predstavil 7. julija 1. 1. Zadnjo čast skazat svojemu sobratu je došlo radi bolezni »hripe" le 7 duhovnikov in dva očeta kapucina iz sv. Križa; sicer bi jih bilo došlo veliko več k sprevodu telesnih ostankov blagega pokojnika. Vsa spoštovana šamt- *) Tiste raztresene hi&e se imenujejo: Ogljaiji, ker s« Ijndje 86 zdaj pečajo mnogo z ogljarijo. Pred leti so hotli celo ces. uradi to ime premeniti v laiki: Carbonari, kar bi imelo pa dvojen pomen; ali k sreči je to zaprečil tedanji ravniiki vikar, kakor sem slišal, namreč i. g. L. Rutar, sedanji vodja svetilka Matere Bo^e na Sveti Oori. Pis. rijska fara je bila na nogah ter šla s solznimi očm[ za pogrebom. Dobro od g. učitelja izurjeni pevci zapojo pred farovžem znano žalo.stinko: »Nad zvezdami" Večina ljudstva je morala stati med svetim opravilom pred cerkvijo, kajti tudi iz bližnjih dn-hovnij je prišlo mnogo ljudstva k pogrebu, ker je bil jasen, lep dan. Ko opravijo pričujoči duhovniki molitve, stopi naš velečast. g. dekan, ki je zares znan kot pravi ljudski govornik, na leco ter pogleda s solznimi očmi na mrtvaški oder sredi cerkve, vzemši si za govor rdk sv. pisma: »Blagor mrtvim, ki umrjejo v Gospodu, kajti njih dela gredo za njimi!" Bil sem že pri nekaterih pogrebih mašnikov, ali nikjer nisem videl, da bi ljudstvo tako močno se jokalo pri pogrebu, kakor pri našem pokojnem gosp. Francetu, katerega blagi značaj, kakor je poudarjal vrli g. govovnik, je bil tako sploh priljubljen, da ni mogel imeti in tudi res ni imel nikjer nobenega sovražnika. Po peti sv. maši m drugih treh tihih sv. mašah so prenesli truplo na pokopališče. Od učitelja g. Kavsa dobro izurjeni pevci so zapeli še milo žalostinko: »Jamica tiha". Ko je grmela prst v jamo, jokalo je vse od prvega do poslednjega. Naj v miru počiva! Vrlim šamarijskim faranom pa, ki tako vzgledno in iskreno spoštujejo svoje duhovnike, vošči nepozabnemu pokojniku vrlega naslednika M. V., spoštovatelj in prijatelj pokojniku. Dnevne novice. (Obletnica smrti) po ranjem prestolonasledniku Rudolfu je bila danes ob 10. uri v stolnici ljubljanski. Ob navzočnosti civilnih in vojaških oblastev pa mnogo vernega občinstva so prevzv. knezoškof darovali slovesno črno mašo in opravili ob tumbi molitve za pokojnega cesarjeviča. (Pogreb) rajncega kanonika Fr. Križnarja včeraj popoludne je bil izredno veličasten. Udeležili 80 se ga sirotišče deško in dekliško, družba katoliških rokodelskih pomočnikov z zastavo, trgovska šola Mahr-ova, velika realka, skoro vsa duhovščina ljubljanska, veliko gospodov duhovnikov z dežele, obilo odlične gospode mestne vseh stanov in ljudstva dolga, dolga vrsta. Med drugimi smo opazili vladnega svetovalca g. Globočnika kot zastopnika obolelega gosp. deželnega predsednika, gosp. deželnega glavarja dr. Poklukarja in dež. odbornika ces. svetovalca g. M urnika. Pred hišo pokojnega je truplo blagoslovil prevzvišeni g. knezoškof ter sprevod vodil v stolno cerkev, kjer je premil. višji pastir odpel male bilje in se je tudi pevski zbor ljubljanskih bogoslovcev oglasil z mogočno donečo, jako umetno skladbo. Od cerkve sv. Nikolaja dalje je mrtvaški sprevod vodil in rajncega pokopal mil. g. stolni prošt dr. Leonard Klofut ar z obilo azistenco. Tudi ob grobu so lepo zapeli vrlo izvežbani gg. bogoslovci. — Opravilo po rajncem, oficij in slovesna maša »de requiem" bilo je danes zjutraj ob 8. uri v stolni cerkvi. (Trgovska in »brtniška zbornica) bode imela 31. januarja ob 6. uri zvečer redno sejo. Na dnevnem redu je: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Prošnja za semnje v Gradacu. 3. Volitev zastopnika v odbor obrtne nadaljevalne šole: a) v Ljubljani, b) v Krškem. 4. Podelitev cesar Fran-Josipovib ustanov onemoglim obrtnikom. 5. Podelitev ustanov učencem in učenkam c. kr. strokovnih šol v Ljubljani. 6. Volitev zastopnikov pri svečanosti 501etnice niže-avstrijskega obrtnega društva na Dunaji. 7. Pravila bolniške blagajnice tovarne v Beli peči. 8. Prošnja za ustanovitev strokovne šole za krojaštvo. 9. Prošnja za semnje v Rstji. 10. Prošnja tehniškega društva v Ljubljani za podporo. 11. Volitev predsedništva. (Deželni odbor kranjski) je imenoval za sekun-darija v tukajšnji bolnišnici g. dr. E. Klineka za medicinski in drd. Fr. Sifrerja za dermatologični oddelek. (Ic Zagreba) se nam poroča, da je imel mestni zastop včeraj sejo, pri kateri je bilo navzočnih 39 odbornikov. Za župana je izvoljen dr. Milan Am-ruš z 21 glasovi; manjšina je oddala 18 praznih listkov. Za njegovega namestnika je bil izvoljen Milan Stankovič z 20 glasovi. Oba sta pristaša neodvisne narodne stranke. (Isteraki deželni odbor) je na vlado in državni zbor odposlal spomenico, v kateri dokazuje potrebo železnice Divača-Razdrto Loka. (Zlate poroko) praznoval bode dnš 1. februarija t. 1. gospod zidarski mojster Franc Faleschini, star sedaj 73 let, s svojo 72 let staro gospo soproga T svojem rojstvenem kraji Moggio v okraji videm-skem na Laškem. Gospod Franc Faleschini sen. je bival nad 36 let v Ljubljani, ter zidal in popravljal muogo cerkvil, mej katerimi je najlepša trnovska cerkev. Sin njegov je g. dr. Franc Faleschini, stavbeni mojster v Ljubljani, ki posebno deluje pri cerkvenih zgradbah. Gotovo bodo mnogi prijatelji na Kranjskem staremu gosp. Faleschini-ju o priliki zlate njegove poroke klicali srčno: „3e mnogaja leta!" (Umrl) je minoli teden, kakor se nam poroča, v Obersteinerjevem zdravilnem zavodu v Gor. Dob-lingu pri Dunaji v 87. 1. dobe svoje bivši dunajski policijski ravnatelj baron Jos. Strobach-Kleisberg. Pokojnik, rodom iz Bora na Češkem, bil je od leta 1852 do 1858 načelnik policijskega ravnateljstva v Ljubljani ter 1. 1858 odtodi premeščen kot policijski ravnatelj v Line. Pokojnik je služboval mnogo let v Lombardiji za policijskega uradnika, ko je bila še avstrijska. Leta 1860 postal je policijski ravnatelj na Dunaji, kjer je po vzoru parižkih mestnih seržantov ustanovil zbor civilnih redarjev. Leta 1870 bil je upokojen ter mu podeljeno baron-stvo; sedem let pozneje umrla mu je hči, kojo je iskreno ljubil, ter vsled te izgube postal blazen. (Okrajna posojilnica t Krškem) ima občni zbor v nedeljo, 23. februarja 1890. 1. ob 10. uri do-poludn^ v šolskem poslopji. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Račun načelstva in poročilo preglednikov. 3. Peročilo o izključbi nekaterih udov. 4. Vo-htev načelstva. 5. Volitev preglednikov. 6. Nasveti. Denarni promet krške posojilnice je izcesel v minolem letu 38.044 gld. 41 kr.; izposojenih ima 22.777 gld. 32 kr, naloženih 2133 gld., v gotovini 559 gld. 42 kr., čisti dobiček 142 gld. 92 kr. Na-čelništvo razpošilja naslednje vabilo: Posojilnice, katerih je že več po Slovenskem, imajo ta namen, da dobe naši ljudje, kadar so v zadregi, denar na posodo pri domačem narodnem zavodu, da jim ga torej ni treba iskati pri tujih blagajnicah, in da ne pridejo v pest oderuhom. Ob enem so pa posojilnice tudi hranilnice, ki dajejo večje obresti od sicer hvalevrednih c. kr. poštnih hranilnic. Podpisana posojilnica, na katero si dovoljujemo Vas, domoljubni gospod, danes s tem dopisom opozoriti, daje za hranilne vloge 4®/o, od posojil pa jemlje 6®/o obresti. — Da bi se število hranilničarjev pri našem zavodu povekšalo, da bi se tudi oddaljeni hra-sklničarji pri nas s prihranjenimi svotami mogh udeleževati, vpeljalo je podpisano načelstvo sledečo olajšavo: Ono pošilja na vse strani svoje »prejemne in položne" listke c. kr. poštno-hranilnega urada brezplačno. S temi hstki pošlje lahko slehern hranilničarjev brez vseh poštnih troškov denarje v shrambo naši posojilnici. Ona naredi hranilno knjižico in mu jo pošlje; ali jo pa hrani, ako namerava dotični večkrat vlagati. (Za potrdilo mu služijo vselej od dotične pošte podpisani prejemni listi.) Kadar pa želi kdo denar dvigniti, zadostuje, da piše posojilnici karto, in ta mu pošlje zopet na svoje troške novce na zaželjeno pošto. — Pri tej priliki vabimo še domoljube v bližini krški, da se pridružijo kot udje našemu zavodu. Družabniki plačajo 1 gld. pristopnine in še 12 gld deleža (tudi v obrokih lehko), od katerega dob6 4% obresti. Ti imajo pravico do posojil in so deležni zadružnega dobička. Priporočujemo Vam torej naš domači denarni zavod, katerega izvolite podpirati zlasti s tem, da bi nagovarjali hranilničarje v Vaši okolici zastran pošiljanja novcev na navedeni način. V odboru so gg.: Ivan Knavs, ravnatelj; Ivan Lapajne, ravnateljev namestnik in tajnik; Ivan Pfeifer, blagajnik; Anton Jugovic, blagajnikov namestnik; Anton Jur-^ec, odbornik. (Vodnikovo slavnost) priredita narodna čitalnica novomeška in »Dolenjsko pevsko društvo" svojim društvenikom dnž 1. februarija t. 1. v prostorih »Narodnega doma". — Vspored koncerta pod vodstvom g. pevovodje Karola Langerja: 1. K. Lan-ger: „Veseli Kranjci", potpourri; gode meščanska godba. 2. Anton Forster: »Samo". Besede Simona Jenka. Moški zbor. 3. Jos. Netzer: »Gostba". Besede L. Uhlanda, poslovenil R. P. Solo-kvartet za ženske glasove. 4. Fr. Grbi($: »Bučelar". Ženski zbor z orkestrom. 5. Fr. Grbič: »Barkarola". Besede skladateljeve. Mešan zbor z bariton-solom. 6. Ples. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. (Iz Vipave) se nam poroča: Hripa pri nas po-jenjuje; umrlo je za to boleznijo nekaj priletnih ijudij. Gorko vreme imamo, da ljudje ne pomnijo tikega januarija; na solncu kaže toplomer 24 stopinj. Ob tem času pri nas navadno burja razsaja. Bržčas bo marec toliko hujši. (Vipavska čitalnica) priredi veselico v nedeljo 3. februarija 1890 v svojih prostorih. Vspored: 1. Pozdrav gostov. 2. Dr. Ipavec: »Domovini". 3. »Pod lipo", pesem. 4. Klinar: »Slepec". 5. Pogačnik : »Brambovska". 6. Igra: »Zorko", podobe iz dijaškega življenja. 7. Šaljivi prizor. 8. Ples. Začetek točno ob Vt8. uri zvečer. Vstopnina 30 kr.; sedež 20 kr.; k plesu 1 gld. Radodarnosti se ne stavijo meje._ Telegrami. Dunaj, 29. januarija. Črnogorski minister za vnanje stvari, Vukovic, je na svojem potovanji v Belgrad dva dni mudil se na Dunaji ter se dolgo razgovarjal s sokcijskim načelnikom pl. Szogyenyi-Maricem. Dunaj, 30. jan. Vojaški škof Gruscha je imenovan za dunajskega knezo - nadškofe. — Cesar se je zjutraj odpeljal v kapucinsko cerkev ter več časa ostal pri Rudolfovi krsti. Cesarica in nadvojvodinja Valerija ste bili v dvorni kapeli pri tihi sv. maši. Ob 10. uri so se cesar, cesarica in nadvojvodinja Valerija odpeljali v Mayerling ter bili pri črni sv. maši v novi kapeli. Na krsto cesarjevi-čevo so položili več vencev, mej drugimi cesaričinja - vdova in nadvojvodinja - hčerka. Zjutranji listi so prinesli povodom obletnice cesarjevičeve smrti članke, v katerih se z lepimi besedami spominjajo dušnih darov cesarjeviča Rudolfa ter občudujejo blagega vladarja, ki v veliki žalosti kot oče nikoli ni pozabil svetih dolžnostij kot vladar. Skoro vsi ogerski in drugi listi objavljajo domoljubne izjave o dušni moči in čustvu dolžnosti presvetlega cesarja ter izrekajo zahvalo narodov želeč Avstriji miru. Belgrad, 29. januarija. Dne 13. februarija se zopet snide skupština. mnn ocleka is orodie. Podpisana imam v zalogi naJraznovrstneJSe trpežno, krasno biai^o za bandera, baldahine, raznobar-vene plašče, kazule, pluviale, dalmatike, velume, albe, ko-retelje, prte, sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Blagovolite se torej ozirati, prečast. gospodje, pri naročilih na vdovo-rojakinjo, ter ne podpirajte tujih tvrdk, društev ali potujočih agentov. Izdelujem ročno in poSteno po najnižji ceni bandera in drago obleko. Zagotavljaje torej hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižje cene. hvaležna Vam bodem za najmanjša naročila. Najodli-^nejšim spoštovanjem se priporoča Ana Hofbaiier, imejiteljica zaloge cerkvene obleke V Ljubljani (Jledališke ulice štev. i. (6-2) Gabilo na naročbo. S 1. februarijem se prične nova naročba na »SLOVENCA", h kateri najuljudneje vabi opravilištvo. __Gena naročnini razvidi se na g^lavi lista, a na naročnike, ki se og^lašajo, pa ^ dopošljejo naročnine, se ne ozira. V Ljubljani. Adika zaloga šivalnih strojev. (20-13) Umrli ho: 26. januarija. Alojzija Mešetek, gostilničarjeva žena, 55 let, Marija Terezije cesta 14, pljučnica. — Jakob Anžek, delavec, .50 let, Gradišče 6, jelika. — Ivan Klemene, zasebnik, 93 let, Reseljeva cesta 16, marasmus. — Alojzij Bevc, posestnik, .55 let, sv. Petra cesta 87, se je zadušil po plinu. 27. januarija. Marija Pfeifer, zasehnica, 52 let, Dunajska cesta 13, carcinoma hepatis. — Friderik Križnar, kanonik, 49 let. Pred Škofijo 9, jetika — Elizabeta Kvas, gostija, 80 let. Kravja dolina 11, marasmus, v bolnišnici: 27. januarija. UrSula Varlih, gostija, 80 let, marasmus. — Marija Slobodnik, delavka, 22 let, jetika. 28. januarija. Ivan Cerar, berač. o4 let, pljučnica. — Jožef Brajar, gostač, 72 let, katar v črevih. Vremensko sporočilo. Ivan Kregar, izdolovalcc fcrkTciiega orodja in posode Rimska cesta št. II, Ljubljana, naznanja prečast. duhovščini in si. občinstvu, da je otvoril pasarsko delalnico ter se priporoča v izdelovanje najraznovrstnejšega eerkrenega orodja, kakor: monStranc, oiborjev, kelihov, tabemakelj-nov, svečnikov, lestencev (Instrov) itd., katero obljubi izvršiti po najnovejši obliki, po poslanih vzorcih ali la«-tnem načrtu pošteno, lično, trpežno in po najnižji ceni. Sprejeialje tudi staro orodje v popravo in pre-novljenje. posreliruje in pozlatuje v ognji. (8) llustrovani ceniki so zastonj in franko na razpolago. Srednja temperatura 7.6" za 8-8° nad normalom. ]>uuajHka borza. (Telegrafično poročilo.) 30 januarija. Papirna renta 5* po 100 gl. (s Ul* davka) 88 gld. !>5 kr. Srebrna » 5» „ 100 » , 16 > „ 88 „ 95 » 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 » 90 , Papirna renta, davka prosta......101 » 8-5 „ Akcije avstr.-ogerske banke...... 937 ^ — » Kreditne akcije.......... 324 » 75 » London.............118 » 20 » Srebro .............— » — » Francoski napoleond.........9 » 37",» Osarski cekini...........5 » 58 » Kemike marke ..........57 » 70 » IP^ Važno za bolne na prsih in plučihI"W{ Neobhoden za liaSelj, hripavost, zaslizcnje, katiir, oslovski kaScIJ, in za take., ki žele ohraniti si čist in glasen glas; za skrofulozne, krvične, slabotne, bledične in krvirevne je SOK iz Mili ziilisi; primešanim podtostornasto Icjslim apnom In železom.^^pS Lastni izdelek. — Cena S6 kr. (7) Dobiva se v lekarni Trnkoczv l>ol«'tf i'otovžtt-vI-<.|iil»l niil. Uazposilja se vsak dan po posti. vsem l