m—mn*
Povamezna številka ;
1 krono.
,TiBOK*	»m	das,	rurn	I
in j>n«nflioT, ok 18. ni ■	J
iiuludnjej* du. tu iUh	.
•»Uletso ISO li, poll.tno #0 K,	J
«trU«ta« ** wt»«iiio 11 K.	■
tnt«r.U p« •Jogororu, Pri Ttckifct*:	*
gk)«! popr«U
.Nwo. *• .in oprni -TABOBi*, J BAB1B0B, Jviltot Rtiu iUr, 4. ,
*
L
ODO rOŠTNmA PAV§AHE2lETA o o o
TABOR
|»wm>iinwiwriwmwri
•	Posamezna številka
:	1	krono*
•
I	OBCDHliTiO n u»Uj» J Kul-
•	kora, Jari J Seni «1. it. 4, i. ue-:-
s	Mtropif. Ttleten int«rori>. It. 2?*,
J	UPRAVA &• nabaj* t Jurll5#rt
m	«11 oi St, 4, priUičj , desno
•	fta it« 24. SHS poiŠlaocak«TAl ja-
ta It«?. U.787.
J	tfttočilft br«i dstauja	** &•
•	oainu — Bokoplal «• c« mC*]«.
n
Leto: II.
Maribor, nedelja 30. januarja 1921
Številka; 24.
-TMTnMTTWI
Uničujoč poraz separatističnih rovarjev.
Sprejetje poslovnika. — VSada ima trdno večino. — Komunisti so prisegli.
T. V,:
Za skupno delo.
Maribor. 29. januarja,
V	urejenih državah je v navadi, da gredo lojalni državljani v vsakem oziru na roko svojim oblastem, a oblasti zopet nasprotno lojalnim državljanom in to iz enostavnega razloga, ker drugače biti ne more. V takih državah se 'oblasti zavedajo svojih dolžnosti, a •poedine osebe, ki te oblasti predstavijo dejstva, da one niso država, ampak ljudstvo iz katerega, oziroma radi katerega so oni tu. To ljudstvo jim plačuje v obliki davkov, ki so pravzaprav prostovoljni prispevki za vzdževanje uradniškega aparata, katerega sveta dolžnost je, da se tega zaveda in skrbi, da bgde to ljudstvo, ki tvori dotično državo, moglo nemoteno izvrševati človeške dolžnosti brez strahu, da bi S3 motili tuji, njemu sovražni elementi Pfi izvrševanju v okvirju države, a da bode imelo tudi mir pred sovražnimi sosedi, To ljudstvo dovoljuje poleg W?čqnja davkov tudi, da se njegovi s*novi vežbojo v rabi orožja, da v slu-potrebe nastopajo z orožjem v v obliki armade proti vsakemu, ki 1 ogrožal mir.
To se mi je zdelo vredno opomniti,
ker
,se mi pripravljamo, da uredimo že
enkrat našo državo vsaj na znotraj tako,
spodobi narodu, ki si želi v 3stni državi, v svoji hiši, mir in red. .ko bomo pa to dosegli? S kričanjem *n	2	zabavljanjam	nikdar,	pač pa s
jetno premišljenimi dejanji in z lju-
R Vi*0 V Sau In ne samo na ustih. _?	e	sem, da ljudstvo	tvori	državo, a
uradništvo, zato	pa	tudi	ponavljam,
—	je	uradništvo za	to	tu, da skrbi, da
. bode to ljudstvo živelo v miru in zadovoljstvu. Prva skrb uradništva pa je, da skrbi, da z nepremišljenimi dejanji ne nahujska lojalnih državljanov proti sebi. Kajti kakor hitro ljudstvo izgubi poverjenje v lastne uradnike, se v njem porodi anarhizem, boljševizem in komunizem, ki stremi za tem, da se tak uradniški aparat odpravi in se ga nadomesti z novim aparatom; seveda zopet iz ljudstva, ki naj bi deloval za ljudstvo, oziroma sporazumno z ljudstvom. Da pri takemu, eksperimentu vbogo ljudstvo še bolj zabrede v gorjč, nam je v jasen dokaz Rusija, ki nikakor ne more priti nazaj v normalne razmere, a ljudstvo beži na vse strani in zapušča s težkim srcem lastno grudo ali pa nn nji v groznih masah gine od lakote.
kaj takega si pač nobeden zaveden jugoslovenski državljan ne želi, ali žele nam iz vsega srca to oni, ki nam zavidajo blagostanje v katerim Živimo, razmeroma proti drugim, in bi nas radi potegnili za seboj v prepad iz katerega izhoda ni, vsaj za par generacij ne. Za lastno državo, ki jo imamo danes smo žrtvovali vse: lastne sinove, brate, očete, premoženje, borili smo se na raznih bojnih črtah in v ozadju, pa nam niti na misel ne sme priti, da bi to z nepremišljenim dejanjem podrli, za kar suio živeli in umirali.
Zahtevamo pa lahko od našega uradniškega aparata, od ministra do zadnjega sodnijskega sluge, da se zavedajo že enkrat, da služijo kruh v državi, ki so jo vstvarili Jugosloveni in da je njih prokleta dolžnost, da se po tem tudi ravnajo. Kdor je pa le plačan Jugo-sloven, ta naj gleda, da izgine iz naše države, ker takih praznih okvirjenih slik ne potrebujemo. Tako tudi oni, ki mi-
slijo pod okriljem komunizma, boljševizma in internacijonalizma ali repu->likanizma rovariti proti naši državi, ki nam je sveti ideal, ker smo mi vsi, ki vorimo ogromno množino v državi, vsak čas pripravljeni, da skočimo na )omoč ministrstvu, ki je izdalo najstrožji kurz proti protidržavnim elemen-om, pa naj se ti skrivajo v uradniških suknjah ali pa pod okriljem bodisi takega komunizma, boljševizma, inter-nadjonala itd.
Živimo v času, ko je obsolutno po-rebno, da gredo lojalni državljani z njih uradniškim aparatom roko v roki v medsebojnem sporazumljenju v boj proti vsemu, kar ruje proti naši državi, jrez obzira na levo in desno. Delajmo Vii na to, da naše novinstvo, ki zastopa državotvorne stranke, ne bo imelo več povoda napadati uradniškega aparata, in če se bode dogodil tak slučaj, naj dotična oblast, na katere račun se bode pisalo, ukrene vse potrebno, da drugič državljani ne bojo imeli povoda napadati, ampak hvaliti.
Protidržavne elemente, ki se skrivajo pod uradniškimi suknjami, naj se pa brez ozira s strani njih kolegov spravi iz te suknje, narod ni dolžan in niti pri volji ni s svojim denarjem in na lastnih prsih gojiti gade, ki spadajo pravzaprav na vislice, a najmanj pa čez mejo.
Po dejanjih, ki naj prav hitro slede, se bodemo spoznali, potem pa z veseljem in ljubeznijo na skupno delo za domovino in mi bomo najsrečnejši narod na svetu in imeli bomo urejeno državo, ki si jo vsi dobri Jugosloveni od vsega srca želimo.
Zanimivosti iz življenja žensk v stari Grški.
.	_	(Dalje,
homa°jni^iOSpe,a, k^iza> ko se Je nla' ie ereh	in?	prejšnje načine življenja,
in ženo " sIabost udrla notri in možje
dajalec ^ p(i i ! ena^° slabl* Zakono-uiater izLfi n? *ensko samo kot funkciin8Tb,LJe p°ŠIed na vsako drugo
rabiti l« -a ženske ne morei° P°' tere SVOje živlJenie samo kot ma-deškn V?	uS0	ni,ll0va deteta odrastla v
ročiti	?? iih morale matere iz-
tedai	!,e š.Partanskih mo2- ln
vršiti? t6 *unkciJe so imele žene za konoriaioto Ly?urgus» ali špartanski za-so hm j11 mislil o tem. Možje konca	°s.tr,imi	regulacijami	do
skupaj £ ž.1.vll?nia- Obedovali so 'očala dr5o V/Iva ! iedila> katera je do-t0rični sli.?v'	S0 nePrcstano v milt-
lo£ dl' , . V™li so tudi druga do-
ni bilo nnrl- -U 1 nobenih regulacij lahko ko»*	23	žene’ Zivele so
hi jim zahrnn!	^6; niCesar ni Wlo, kar
ni x>m 2S£° luksuri°znost in jih
Jo zaneTartoSS 6 “m^nosti kot mo2e-
Vij« AtistoS • polovice mesta> 28go* L ^tstote), je povzročilo pogubo-
Ne pozabi naročnine!
&Siki škandal v Mariboru.
Prav zadnji čas je, da posvetijo merodajne oblasti Mariboru in njegovim razmeram malo več pozohy>sli, kakor so o žalibog posvečale do sedaj. Sicer ni izključeno, da doživimo Se večje razočaranje, kakor nam ga je prinesel »Koroški večer". Za danes opozarjamo na žolski škandal v Mariboru, ki se bo zde! matsikomu neverjeten, ki je pa žal tako resničen, kakor jih je bilo že sto in sto, na katere smo opozarjali pristojne čini-telje; seveda zaman.
Za Maribor imajo v Ljubljani Še vedno dvojno mero in sicer prav tako, kakor so jo imeli nekdaj v Gradcu: za Nemce eno in za Slovenci drugo. Marsikdo bi mislil, da merijo naše oblasti Slovencem s tisto mero, kakor so Nemci merili svoj ča? Nemcem. Saj živimo v samostojni državi, ki je popolnoma obratno, razmerje med Nemci in Slovenci, kakor' je bilo v stari Avstriji. Pa moliš se! te poglejmo!
Tik pred začetkom šolskega leta Je ljubljanski /višji šol. svet naenkrat uvidel potrebo, da je ustanovil v Mariboru par nemških ljudskih šol in nemško dekliško meščansko Šolo. Že takrat, ko smo žuli o teh pripravah, smo izrazili svoje mnenje in pomisleke. Čemu obnavljati riem&fo posestno'stanje, ki je bilo 24 odpravljeno?' Ako bi &I6 ostalo pri starem, bi Bilo ostalo nekaj nemških vzporednih ra zre -dov na posameznih šolah. To bi bilo Nemcem le v prid, ker bi se njihov^ Otroci potom! občevanja lažje in preje priučili našemu jeziku. A kaj se je brigala Ljubljana za Mfiribor! Ona gie svojim potom kakor vedno.
Tako je prišlo do nemške dekliške , meščanske šole v Mariboru. In glej čudo l Višji šolski svet je posvetil svojemu ne-
nosne posledice. V njegovem času so bile špartanske ženske luksurjozne in nepoboljšljive. Dalje zagotavlja on, da je špartanski sistem izročil velik del dežele v roke ženstva, tako da so jo one lastovale dve petimi, končno obto žuje špartanske žene, da vladajo svoje soproge. Možje-vojniki, pravi on, so nagnjeni, da strastno ljubijo žensko družbo. „In kakšna razlika je", pravi on »če žene vladajo ali so vladarji vladami od žen? Rezultat je vendar enak." VI deti je, da je nekaj resnice v poslednji obtožbi. Mnogo žen je bilo bolje izobraženih nego so bili njihovi možje in to dejstvo so opazili tudi drugi. „Ve, Lacedaemonke", je rekla tuja gospa Gorgoji, ženi Leonidovi, „ste edine žene na svetu, ki vladate može“. „Me“, je je odgovorila takoj nazaj Gorgo, „smo eotne žene na svetu, ki vzgojimo može!" Velika točka je v tem, kar je rekla Gorgo. Ako so ženske, ki vzgoje in privedejo na površje može, tedaj je go-tovo, da prejemajo od slednjih tudi veliko spoštovanje in nežnost, kajti nobena poiskušrija o moški resnični možatosti ni tako gotova, kot je njegova ljubezen za vse, kar je najplemenitejše, najvišje m n a {resničnejše v ženski in njegova želja, da ji pomaga doseči naj-
večjo popolnost v svojoj nravi. — Študent Ženske zgodovine je neprestano opozorjen na dejstvo, da kadar možje izgubijo svoj ponos in eminenco, izginejo ženske s pozorišča, toda kadar se dvignejo na površje, pride ona zopet na oder v vsej svoji moči in nežnosti Primero zato imamo pred seboj: Spar-ta je postala degenerirano mesto. Njeno ime je skoro izginilo s strani zgodovinarja. Toda ni hotela umreti brez po slednjega boja. V sredi tretjega stoletja pred Kristotn sta dva špartanska kralja zaporedoma sanjala, da bi zatrla raz širjeni luksus in zopet upeljala staro špartansko disciplino in stare zakone. V središču njunih krepkih in heroičnih poskusov, da izvršita to velevažno izpre-membo, so žene tudi igrale svoj del z energijo in požrtvovanjem. Prvi teh dveh kraljev je bil mladi in plemeniti Agis in skoro prva osebn, s katero se je o svoj nameri za reformiranje posvetoval, je bila njegova mati Agesistra-ta, žena velikega bogastva in ugleda. V začetku je bila neprimerno iznenadena in osupnjen?, kajti nameravana reforma je pomenjala, da se mora tudi ona odpovedati vsemu svojemu bogastvu. Pozneje je pa začela občudovati plemenite ambicije svojega sina in oulo-
čila sfe je, dd s pomočjo še drugih enakomislečih žen sodeluje v tem; Važnost podpiranja od strani ženstva ni mogoče preceniti. — »Dobro so vedele", pravi Plutarh, „da so lacedae-monski možje vedno ubogljivi napram svojim ženam in da jim oni dovoljujejo mešati se v javne zadeve več nego si sami dovoljujejo mešati se v privatne zadeve.* Poleg tega so ženske lastovale velik del lastnine. Ali bodo izročile svoje bogastvo ? Se li bodo odpovedale svojim luksurjoznim navadam? Ali se bodo hotele vrniti k stari šoarianki pri-prostosti? Ne; gibanje je prišlo prepozno kot je videti. Nekateri so biii pripravljeni žrtvovati vse, drugi tjiiso hoteli privoliti v ničesar in močna stranka se je ustanovila proti Agisu. V začetku se je to stranko vrglo z visoko roko. Lenoid, voditelj je bil izgnan. •— Hčerka tega moža, Chelonis, je ena velikih karakterjev, ki so še pokazpii tekom tedanjih nemirnih časov. Poročena je bila s Cleobrotusom, kateri je stal na strani Agisa. Chelonis je bila v precepu in ni vedela kaj storiti. Sklenila je korakati po stezi, kjer je potrebi:o plemenitosti in nefne^ti.
(DaJje prih '
potrebno rojenemu detetu vso skrb. Nemška meščanska Šola je bila že prvi šolski dan docela urejena in preskrbljena z vsem, med tem, ko še drugi zavodi, zlasti deška meščanska, slovenska dekliška meščanska in srednje šole, še cele tedne in celo mesece niso imeli zadostno število učnih oseb in jih deloma še danes nimajo po preteku pol leta. — Ali ne v;di že slepec v tem značilne dvojne mere iz prejšnjih časov ? Zdaj pa prid^ £e le najlepše, najznačilnejše.
Da bi Nemci ja ne bili količkaj prikrajšani, je vzel višji šolski svet iz slovenske dekliške meščanske šole učiteljico za ženska ročna dela in jo dal nemški meščanski šoli. In tako je ostala slovenska dekliška šola brez učiteljice ženskih ročnih del — strmite in čujte — do danes. Tako imamo v Mariboru dane3 na slovenski dekliški meščanski šoli nad 300 slovenskih deklic brez pouka ženskih ročnih del že pol leta, med tem ko imajo Nemke vse. Zakaj, drugo učne osebe na tej šoli so tako preobložene z literarnimi urami, da ne morejo pri najboljši volji poučevati še ročna dela.
Kulantnost naših šol. oblasti gre pa Se daljo napram Nemcem. Učiteljico za ženska ročna dela na nemški Šoli so deloma razbremenili in je nekaj ur morala prevzeti Slovenka, da se pri pouku more doseči več uspehov — za Nemke seveda. Slovenkam seveda ni potreba tega pouka po mnenju višjega šolskega sveta: „Quod licet jovi, non licet bovi". Kaj ne gospodje!
Slovenski slariši smo z uprav slovensko potrpežljivostjo čakali, da se ta zadeva vendarle uredi, ker nam je znana marljiva in vestna voditeljica tega zavoda. A zdi se nam, da so bili vsi njeni napori brezuspešni, kakor kažejo dejstva po preteku pol leta. Molčali smo toliko časa tudi z ozirom na naše oblasti, ker vemo, da imajo težkoče. A enkrat pa mora biti naše potrpežljivosti tudi konec. Tako sramotno zapostavljati se ne damo več v lastni državi. Tega nismo dolžni samo sebi, ampak še bolj svojim otrokom, ki so naš up in nada tudi države.
Prizadeti oče.
Notranja in zunanja politika.
* Koroščeva intriga. Korošec zadnje dni vedno bolj intrigira, ker se hoče s tem izkopati iz zagate, v katero ga je pahnila taktika njegove stranke. Na po-setu pri Pašiču je nalagal tega, da je večina radikalcev in tudi demokratov za Protičev ustavni načrt. Vsi d tega je Pa-šič zahteval pojasnilo. Sklicani sta bili takoj seji kabineta in plenumov obeh strank, ki sta Koroščevo laž popolnoma ovrgli. Za Pašiča so glasovali vsi demo-fcratje in radikalci razen Protiča in Jovanoviča.
* Nova pogajanja z zemljoradnlki.
Na želje zemljoiadnikov so se začela sedaj znova pogajanja za vstop zemljo-radnikov v vlado.
* Italijansko rovarjenje proti rapal-Iskl pogodbi. V četrtek je zborovala v Rimu komisiia zunanjega ter kolonialnega ministrstva, ki je sprejela resolucijo, v kateri se zahteva da se luki Baroš in Delta pridružita Reki in ne Jugoslaviji.
* Revolucija v »Lavoratoru" Tržaški komunisti in socijalisti so imeli v petek več zborovanj, na katerih so ukrenili o nadajni taktiki vendar pa ni prišlo do nikake ra/jasnitve. Komunisti so še vedno v tiskarni in osohje še vedno stavka.
* Pariška konferenca. Pariška konferenca, ki bi se bila imela v petek zaključiti, se bo še nadaljevala. Spor, ki je nastal med Briandom ter Loydom Georgem, še ni poravnan in splošno se sodi, da konferenca kljub temu, da se ni razšla, ne bo ničesar pozitivnega sklenila, ker so diference med poedini-mi državami prevelike.
* Za Avstrijo. V četrtek je imel Loyd George razgovor z Loucherjetn. Med drugim sta se posvetovala o predlogih glede možnosti in načina kreditne pomoči za Avstrijo. Poroča se, da je Loucher stavil predlog za ustanovitev Evropske banke. Delnice naj bi podpisale velesile in nasledstvene države. Evropska banka bi imela nalog, preskrbovati Avstrijo z živili in surovinami in skrbeti za splošno obnovo ter otvoritev prirodnih pomožnih virov. Kar se tiče reparacije, je malo verjetno, da se bo na sedanjem zborovanju dosegel sporazum.
* Poljska za plebiscit v Vilni. Komisija za zunanje posle deželnega zbora se je včeraj bavila s poročilom podkomiteja, ki je bil pred kratkim odposlan v Vilno. Po daljšem posvetovanju se je sprejel sklep, v katerem se bo razpravljalo na prihodnji seji deželnega zbora. V teni sklepu se pravi, da poljska republika priznava le svobodno voljo naroda. Dasiravno je prebivalstvo Vilne, ki je v pretežni večini poljsko, neštetokrat izrazilo željo, ostati pri Poljski, vendar Poljska ne odklanja ljudskega glasovanja. Dotlej pa mora Vilna ostati pod poljsko upravo.
* Stavka v Rimu. „Stefani” poroča, da je došlo v Rimu med fašisti, poštnimi in brzojavnimi nastavljenci do pobojev, pri čemer je morala posredovati policija. Radi tega so proglasili poštarji stavko, tako da počiva ves obrat.
* Turška odpošlje svoje delegate v London. Tuiška vlada je obvestila angleške zastopnike v Londonu, da je pripravljena odposlati prihodnji mesec svoje delegate h konferenci gornjega sveta, ki se vrši v Londonu.
Dnevna kronika
— Politični klub demokratske stranke se je ustanovil v petek zvečer v Mariboru v klubskem lokalu restavracije »Maribor0. H klubu se je priglasilo izredno lepo število članov. Za predsednika je bil izvoljen prof. Voglar, za podpredsednika pa dr. MOller. Klubski sestanki se bodo vršili vsak torek. Ustanovitev tega kluba pozdravljamo najiskrenejše, ker bo prinesla v našo stranko novo, živahnejše življenje.
— Resnicoljubnost katoliške,Straže*.
»Straža" ima to hudo bolezen, da ni zdrava, če ne laže, kakor ni zdrav pijanec, če ne pije. Tako laže tudi v zadnji številki, kjer trdi, da je naš list pričel sedaj »capljati" za njo ter prinašati »njena" tržna poročila, ko ve vendar tudi ona, kakor vsa naša javnost, da je bivši »Mariborski delavec" in pozneje »Tabor" prinašal tržna poročila že zdavnaj pred novim letom ter je j sedaj »Straža" pricapljala za nami. Ce pa misli »Straža", da naš list nima naročnikov na deželi, potem ji rečemo samo eno: »Blagor onim, ki verujejo."
— Klerikalci In učiteljstvo. Klerikalno ljubezen do učiteljstva nam je razjasnil svoječano že poslanec Roškar, ki je že očital učiteljstvu, dn mu morajo kmetje plačevati mastne plače in še doklade. Doslej se je klerikalno časopisje balo potrditi javno to svojo ljubezen do učiteljstva, zadnja ,.Straža“ pa je pustila na stran vse obzire ter v članku „Liberalno-samostojno delo po geslu: Kmet, molči in plačuj 1“ javno predbaci-va učiteljstvu, da se masti ob visokih plačah od kmečkih žuljev. Mišlimo, da
se bo spričo te ostudnosti obrnil od klerikalne stranke in od „Straže“ še zadnji učitelj, ki je še do danes v svoji zaslepljenosti verjel v klerikalno ljubezen do učiteljstva.
— Med našimi zavednimi stražniki se žal nahaja tudi par takih, ki menda sami ne vedo, kako so zašli v Jugoslavijo in v naš Maribor. Osobito par, eden teh je prideljen verižniškemu uradu, drugi pa vojaški policiji, se jih naravnost izzivalno poslužuje tudi na javnih mestih in v službi italijanskega občevalnega jezika. Najbolj značilno pa je, da je eden teh sedaj obtožen žaljenja veličanstva ter frankovske agitacije. Je pač med dobrimi ovcami vedno tudi kaka garjeva, toda te zdrave bodo same poskrbele, da se garjeve izločijo, ako tega ne bodo ukrenili merodajni faktorji.
— Zakaj ravno Slovence? Iz skladišča živil Juž. železnice nameravajo odpustti več moškega osobja, med njimi tudi dva zavedna Slovenca, Sokola in pevca. Zakaj bi morali ravno Slovenci prepustiti kruh Nemcem ? To vprašanje naj uvažuje za odpust pristojno mesto.
— Na naslov vojaške oblasti. Z ozirom na tozadevno notico v štev. 22 »Tabora" od 28. t. m. glede obnašanja vojaštva napram damam na javnih prostorih. se poživljajo prizadeti, da javijo konkretne slučaje Komandi mesta.
Komanda meda Maribor.
— Poročil se je g. učitelj Vladko Skrbinšek, voditelj jareninskega Sokola, z gdčno Ančko Verstovšekovo iz ugledne Ornikove hiše v Jarenini. Bilo srečno!
— Družba »Akkumulator" z o. z. v Mariboru je darovala za ljudsko kuhinjo znesek K 100.—, kateri se naj-topleja zahvala.
— Odgodltev javljenja rekrutov.
V smislu naredbe Dravske divizi|sko oblasti pov. Dj. broj 1059 se imajo rekruti, kateri so vpokiicani na dan 7. fbruarja 1921, javiti še le dne 11. februarja 1921.
— Porotno zasedanje v Mariboru.
Prvo letošnje porotno zasedanje se prične 7. marca. Baje bo to eno največjih in najzanimivejših dosedanjih porotnih zasedanj. Ze do sedaj je nad 20 slučajev v delu, pričakuje se pa, ,da bo število porotnih slučajev doseglo število 50. Med zanimivimi slučaji se nahaja Živko iz Ciglence, ki je bil osumljen umora žene in otroka, pa se je slučaj iz strahu pred poroto ustavil. Do obnovljenega preganjanja pa si je Živko pomagal sam, ker je šel tožit stariše umorjene žene, ker so mu očitali, da je on morilec. Morda pride na vrsto tudi slučaj Tavčar iz St. lija, ki je bila pri zadnji poroti radi umora svojega moža obsojena na smrt. Zdaj pa je dr. Mravlagg ugotovil, da se je med porotniki nahajal en Nemec, ki ni čisto nič razumel slovenske razprave. Zato je vložil ničnostno pritožbo.
— Vsem narodnim društvom in korperacijam v Mariboru I Dne 6. februarja obhaja naš jugoslovenski narod žalostni »Jadranski dan“, aneksijo našega Primorja po Italiji. Za ta dan se pripravljajo počeli državi obširna nabiranja za Jugoslovansko Matico, žalna zborovanja, obhodi itd. Da bo mogoče tudi mariborski podružnici Jugoslovenske Matice izpolniti to nalogo v polni meri, je treba, da ji pri tem pomagajo vsi, ki čutijo res narodno. Da se o tem pogo-voii. sklicuje za pondeljek. 31, t. m. ob 20. uri v prostore Slovanske čitalnice v Narodnem domu.
— Gospodarski sestanek. Gospodarske korooracije in organizacije v Ljubljani so se dne 25. t. m. zbrale na poziv t-govske in obrtniške zbornice v Lju-bliani k posvetovanju v ta namen, da zavzemejo stališče glede aktualnih davčnih vprašanj. Po poročilu zborničnega tajnika g. dr. Frana Windischerja se je sklenilo, vložiti spomenico na finančno Ministrstvo in delegacijo ministrstva financ zaradi izDremembe določil glede novih eksekucijskih pristojbin v davčnem opominjevalnem in rubežnem postopanju. Nadal e se je sklenilo vložiti na pristojna mesta spomenico, ki se peča z nujno potrebo reforme plačarine, ki zadeva privatne uslužbence sedaj v preob-čutnt meri. Hnratu se je sklenilo opozo-
riti finančno upravo na posledice razglasa delegacijo ministrstva financ z dne 18. decembra 1920, ki določa, da se bodo prisilno iztirjevali tudi davki, odpadajoči na čas z dne 1. januarja 1921 do 31. maja 1921 in v tej dobi naknadno predpisani davki za prejšnja leta ter da je za leto 1920/21 še nepredpisane davke plačati po višini zadnjega definitivnega predpisa. Določila so nespremenljiva glede dohodnine in plačarine zasebnih nameščencev. Konečno so se zbrani zastopniki gospodarskih korporacij posvetovali o korakih, ki jih je storiti zaradi predpisov davka na vojne dobičke. Upravičenost tega davka se priznava, ali obstoječa določila so taka, da gredo preko razumne mere in prete prizadeti v kritični dobi našemu gospodarstvu nepopravljivo škodo. Sklenilo se je za-početi na merodajnih mestih akcijo, ki naj doseže znižanje horendne davčne skale, preprečitev naknadnega obdačenja za prva vojna leta ter brezodložno aktiviranje davčnih komisij.
— Ravnateljstvo pošte in brzojava za Slovenijo objavlja: Ker poštni
uradi 20. dinarskih bankovcev začusuo ne sprejemajo, so je polastila občinstva ureceišnja razburjenost. Ker so so pa pojavile v prometu kar štiri različne vrste laži-novčanic, je bila poštnn uprava, da obvaruje sebe i svoje uslužbence vsakeršne škode, prisijena, da do prejema natančnih popisov vS“h štirih vrst falzifikatov, sprejemanje 20 dinarskih bankovcev začasno ustavi. Podrejenim uradom bodemo te popise takoj po natisku poslali, poštni uradi pa bodo 29 dinarske bankovce, ko bodo imeli popis v rokah, zopet sprejemali.
— Mariborska podružnica zagrebške »Centralne banke" je pričela danes v soboto s poslovanjem v bančnih prostorih na Aleksandrovi cesti št. 46. Opozarjamo na inserat!
— Dramatična šola. Kdor se misli vpisati v privatni kurz dramatične šole* naj stori to v nedeljo dne 30. t. m. v med 11. in 12. uro in v sredo dne 2.. februarja med 18. in 19. uro v pritlični , levi šolski sobi I. dekliške Sole na Slomškovem trgu. — Kurz se otvori prve dni
v februarju. Priporočam obisk dram. Sol® ne-le onim, ki se liočeio posvetiti igralski umetnosti, temveč tudi vsakomur, ki hoče to umetnost sploh pobližje spoznati. Ker tvori posebno prvi čas glavni poduk recitacija in deklamacija pesniških del, v verzu in prozi in so pri tem oziram na našo literaturo, je obisk zelo pripo-ročljivtudi za dijaštvo in bi naj ravnateljstvo srednjih šol dalo dijakom dovoljenj® za obisk dramatične šole. Milan -Skrbinšek režiser in dramaturg nar. gled.
—• Vsi na lovski ples, ki se vrš'
na Svečnico, dne 2. februarja, bres posebnega povabila, v vseh prostorih Narodnega donia. Ples bo posebnost prve vrste, igralo bo več godb v izvaD-redno učinkovito lovsko opremljenih dvoranah. Vstopnina samo 40 K, ®® zaprisežene čuvaje 20 K. Ker se vrši n® Svečnico popoldne občni zbor Slovanske#® lovskega društva, imajo vsi člani polo' vično vožnjo po celi Sloveniji. VoZfl® listke naj vsi obdrže, ker veljajo *® vožnjo nazaj. Člani z dežele naj se udeleže v posebno velikem številu in le mogoče v narodnih nošah.
— Davkoplačevalci pozor. N®
mnogobrojna tozadevna povpraševanj® s strani davkoplačevalcev opozarjam0' da je zapaJIo plačilo celokupnega d®v' ka za 1. 1921, torej tudi dohodninskeg® posedaj veljavnih zakonih že 5. d®' cembra 1. 1. Da se davkoplačevalci ognejo visokih eksekucijskih stroškov v lastnem interesu pozivajo, da tak°J položijo pri davčnem uradu vsaj ool°' vico davkov za 1. 1921, določenih podlagi lanskega predpisa.
— Predpriprave za letošnjo gted& Uško reduto se vršijo v velikem obseg®; Pripravlja se tudi kabaret, ki bo bre®' dvom no senzacija vseh letošnjih pusm£ prireditev. Vabila se bodo začela v n®J krajšem času razpošiljati. Prosimo že SjT daj cenjeno občinstvo, da nam opf°s ' če bi se koga radi pomankljivega n v slova spregledalo ter da se potrudi tem s!u:aju sam v dnevno blagajno 11 rodnega gledališča po vabilo.
— „Bergfest“ prepovedan. Policijski komisarijat nam sporoča: Policijski komisarijat je danes vsled naročila deželne vlade svoje, imenom deželne vlade svojeCasno izdano dovoljenje za prireditev „Bergfesta“ dne 1. II. 1921 v Goet-zovi dvorani, preklical. Vsled tega preklica je bilo danes odpovedano tudi sodelovanje železničarske godbe. Vojaška godba, za katero se je že v mesecu decembru pret. leti prosilo, ni bila nikdar dovoljena in se je prireditelje o tem u-krepu obvestilo že pred 3 tedni a ne šele po 22. januarju. „Mftnnergcsangvereinu‘‘ se je za ples dne 2<J. I. 1921 dovolila godba pred smrtjo vojvode Mišiča, ker se prireditve ni smatralo a priori za nacijonalistično in demonstrativno, kot kaka se |e izkazala še-le po značaju, M so ji ga nadeli izvestni nemški krogi. Toliko v ugotovitev k nasprotujočim aoticam odnosno članku v včerajšnji šte-vUki »Tabora".
— Predprodajo vstopnic za Planinci ples so prevzeli sledeči gg. trgovci: za člane Baloh & Rosina, za nečlane Baloh & Rosina na Grajskem trgu, Bu-
Kravos in Pinter & Lenard na Aleksandrovi cesti, Ellinger na Kralja Petra Htnelak na Slomškovem trgu in Majer Franjo na Glavnem trgu. Prosimo, se posega pridno po predprodaji, da ?k° na ve^-er plesa Pr' blagajni nepotrebnega vrvenja ter da nikdo ne zamudi Prekrasno kmečko ohcet.
*— Ponavljalne plesne vaje za Ce-Besedo se vršijo v dvorani gostilne Maribor, za poštni in planinski ples v pondeljek, dne 31. januarja in četrtek, 3. februarja ob pol 20. uri zvečer.
H r~.®bsodba madžarskega kapetana
aayjcsa. Madžarski dopisni urad javlia * Budimpešte, da se ie v petek končala P£®d divizijskim sodiščem razprava na-kapetanu Emilu Hadyjcsu, bivšemu n	vojnega	ministra Lindneria.
a«yjcs je bil oproščen zločina veleizdaje iak ,a?ne*a naS'l3tva, ker se mu pri pre-aTI tega ni zamoglo dokazati.
AnT^Mi8 proti brezposelnosti na
iavak	konferenci	angleške	de-
,az e stranke m strokovno zveze se je u	predvsem	o	ukrepih	proti
Snrf»P°fSe-	st' ‘n rac*' tega nastali krizi,
bra	^ s^*eP« 8 katerim se odo-
Prprn• PrecMog* delavskih zastopnikov. Ru > SO sledeCi:	Prosta trgovina z
tin	Z0Pe*na vzpostava trgovine s kon-
entom^ stabilizacija meničnih kurzov, _ urni tedenski delavni čas brez znižanja x ez<~’ oddaja brezposelnih odškodnin v iav k C*ve*1 *Ulllov' 'n takojšnje zidanje akle P°slopij. Nadalje se je sprejel zaht^’ *3° ■ ^a,eretn se sporoče delavske bi ®'n'str8kemu	predsednika. Ako
o nnHoi8 m6 Pred|oge ne sprejela, bi se nipm	*	.	*cora^'h ukrepalo pri prihod-
dne »oas;duanju konference, ki se vrši M,ie *d. februarja.
nie^nv;^V’ •	v SI. g. Gerent in
okrt*	^kr.	hranilnica in
OkleDain°P' -1° so li reki- Krševito se °e metle	st0*tev»	čakajoč	radikal-
ka ooseh« J.. P°mete iz rotovža. Ne-Vraga ne ;8	so	na^* klerikalci. Za
jih rokah	*far	*ma enkrat v svo-
teko itau«. b' volitve porazile nas koč ’ genpr klerikalce, ki so takore-devnoloS1	b.Tez	ari"ade. mi bi že
takn ,	ral'SvoJa kopita, ali možakarji
ne dela m nfa m! “r,na^nej°- Saj jim tudi pfej doli« n,kakbnih ovir- Le tako na-ObčuduiP„r Se, n.e naveličate! Sicer pa do L 0 zda> naP^dno deželno vla-telje .aru2e merodajne napredne čini-
*-genwaLutain0H,nirn0.gledaio na obč-Dntrr>»*i" 0 skraJnosti skuhajo na-
Stnrtni*« •Vf°S”1 Ka’ pa tuk3jšni' »doti iunaus •	^	ol<r- hranilnice? Tudi
Sploh iimSl^Urno. sede na svojih stolcih. •toopoča I, ,ne pri(^e na misel, da bi bila !e tudi „aka sPrememba 1 To vedenje *°ritar p .^0vania vredno! Dosmrtni tudi vnri »P ,e Povzel v novejšem času •farja ki „ ° okr- zastopa namesto Roš-
Cudno. L loil**!,"? kral,a’ ne reRenta. ^tankn nit*	■	^erega meseca, to ve
Pfl'» akorau pri.sednik Žibert, so ga za-
h«ane?	,e iskren0 'iubil Ha^-
Ji neovirano 'if? Da se druži z Štirni, 8v* in sp m -° proti dinastiji in dr-se bode tp niC-ne z^°d'1 Mogoče, v«lo| K-r fProtidr2avljane še odliKO-llCe Ropa, vprašamo, Kdo
mu je podelil to važno mesto, katero podeljuje samo vladar.
Kultura in umetnost.
-4- Orkester Glasbene Matice v Mariboru naznanja vsem svojim članom, da se vršijo redne vaje pod vodstvom gda. ravnatelja Topič-a, vsak torek in petek in sicer točno ob 'JzHO. uri v društvenih prostorih. Ker namerava orkester v najkrajšem času prirediti svoj prvi koncert v letošnji sezoni in so na vsporedu Fihich, Liszt, Grieg in dragi mojstri, se vabijo na sodelovanje vsi ljubitelji glasbe, ki obvladajo katerisikoli inštiument (godala na lok, pihala itd.) Prijave se sprejemajo vsaki dan od 14. do 18. ure ter v torek in petek ob y220 uri v ravnateljstvu 61. M. GOtzova hiša, III. nadslr. Obenem se poživljajo vsi člani, da se točno udeležujejo vseh vaj, ker je le z redno vadbo mogoč hiter in siguren vspeh.
Planinski koledar za leto 1921. Da se ustreže želji navdušenih planincev izdal se je ta koledar v nadi, da bodo in drugi planinci posegli po njem ter doprinesli svoj malenkostni prispevek za prepotrebno povečanje koče na Korošici. A bridko smo se varali. Število naročnikov ni doseglo niti visokost, da bi bili kriti tiskovni stroški. To je žalostno. Opozarjamo še enkrat na ta koledar ter priporočamo njega naročitev pri založništvu v Maribora, Krekova ulica 5, I. nadstropje.
Sloven. narodno gledališče.
Repertoire bodočih dni:
V nedeljo 30.: Popoldne ob 15. uri: ,Rev-fok Andreitek". — Zvečer ob pol 80.: .Sen kresne noči*. Obe predstavi se vrSita zadnjift v sezoni in ob znižanih cenah.
V pondeljek 31.: ,Vrajt“. Gosiovanjo v Pluju
V torek 1. februarja: .Mladost". 4b. A—20.
Sodišče.
Sokolstvo.
o Sokolska maškerada. Sodeč po
zanimanju, ki vlada med naprednimi slovenskimi krogi za to prireditev našega Sokola, bo ta zabava ena najlepših v tej sezoni. Prijavilo se je že več skupin mask, kar bo dajalo maškeradi pestre slike. Veselični odbor je marljivo na delu, dvorana bo krasno okrašena, preskrbljeno bo za vsa potrebna okrepčila ter izborna vina. Igrala bo vojaška godba. Pri vsem tem pa je vstopnina zelo nizka. Za člane 20 K, za nečlane 25 K, za obitelj (tri osebei 30 K. Vabila se razpošljejo v začetku prihodnjega tedna. Kdor bi vsled neljube pomote ne prejel vabila, naj se javi pri trgovcu Majerju na 6iavnem trcu. Opozarjamo na to, da ie vstop dovoljen le vabljenim, ki se bodo morali izkazati pri vstopu. Vrhu tega se bodo morali maskirani pred zaupno kontrolo de-maskirati.
o Slovo od letošnjega pusta bomo vzeli vsi napredni Jugosloveni na Sokolski maškeradi v torek 8. febr. t. 1., kjer je vse pripravljeno, da se bo to slovo izvršilo na dostojen način. Torej, ca svidonje!
o Nabirajte naročnike za sokolske časopise kot odgovor na vse napade na Sokolstvo. Cim bolj bode razširjeno sokolsko časopisje, tem boli bodo brczpo-| membni l:>žnjivi napadi nasprotnikov, j Vsaka Sokolica in vsak Sokol bi moral biti naročnik vsaj enega sokolskega lista.
Vreme.
O Meteorologlčno poročilo. 28. jan. Dopoldne 27. jin. oblačno, barometer nizko, toplomer	nagnjenje k snegu.
Toda opoldne je južne vetrove nadvladal severozapadnik, ki je prinese! zjasnjenje, dvignil tudi toplon>er na -j-8 C. Od 16. ure dalje se ie barometer iz globoko padle nižine (735) n<pričakovano naglo dvignil preko noči in že ziutroj 28. ian. dosegel višek za stanje izredno lepega vremena. Toplota dne 28 jan je od v, eraj padla na — IG in dosegla v opoldan-kih urah spričo ledeno mrzlega jugovzhod iika komaj -f-4G. Barometer je opoldne obstal na viš ni in se do večera v ravni črti vzdržal, a je po noči polagoma padal. Zvečer sta se bor.lu severozapadnik v zgbrenjih in jugovzhodnik v doliinih zračnih plasteh. Ako sleonii obdrži nadvlado, imamo do nedelje pričakovati padavino snega, v nasprotnem slučaju še jasno mrzlo vreme. Ker so se 27. jan. pojavili od juga novi znaki elementarnih izgredov, se nahajamo še vedno v ir.ied-nem meteorologiskem staniu.
Miba Jeza v kritičnem položaju.
Slučaj je sicer kritičen, pa vendar ni tako hud, da bi javnost ne smela zve deti zanj. Torej Miha Jeza iz Hajdina, kajne, Vi ste obtoženi, da ste dne 2. seD tembra p. 1. v šumi vrgli na tla Pavlo Jerebičevo, jo prijeli itd., nekaj hoteli, skratka, toženi ste, da ste to revico Pavlo ovirali na njeni osebni svobodi in da do tega, kar ste od nje zahtevali, ni ori-šlo, ker je preveč vpila na pomoč, Torej ste res vse to počeli ? — Miha Jeza, že dorastel fant, odgovori korajžno, da vse to, kar se ga dolži, ni bilo tako hudo. — No, pa povejte, kako je bilo tisti večer v šumi ?
Tisti večer smo stiskali jabolčen mošt v Stanci vasi. Bila nas je večja družba Precej dobre volje smo se okrog 20. ure vračali domov. Ker je imel že vsak fant svoje dekle, sem si tudi jaz eno zbral in ta je bila k nesreči ta Pavla Jerebi-čeva. Oprijel sem se je in nagovarjal, če hoče biti moja — za tisti večer? — da vsaj za tisti večer 1 S tem predlogom je bila zadovoljna, samo je retla, da
nedavna ni izvršil noben resen pokret, ki bi nasprotoval sklepom od I. decembra 1918. Cela vrsta manifestacij, posebno one pri sprejemu regenta v Zagrebu, je bila vsemu svetu eklatantea izraz narodove volje, s katerim se je priznalo delo od 1. decembra 1918. Pred nekoliko dnevi smo Culi, kako je dr. Trumbič v svojem volilnem okrožju dobil nad 30.000 glasov. On je ttsti, ki je bil zastopnik monarhije in ki je že od početka deloval za naše ujedinjenje. On je podpisal krfsko deklaracijo in narod se temu ni protivil. To je bilo, za kar so se naši trije deli naroda svečano izjavili.
Vezi in edinstva, ki je zapečateno s tolikimi žrtvami vseh delov naroda, ni mogoče z enostranskim nasprotovanjem napraviti dvoml|ivih. Radi tega menim, da je treba o vprašanju ustave temeljito razpravljati. Nikakor nisem med onimi, ki morda ne priznavajo zaslug onih našiti bratov Srbov, Hrvatov ali Slovencev, ki so bili tako nesrečni, da so trpeli pod jarmom Habsburžanov. V svojem nadalinjem govoru pravi Jovanovič, da je boljši ta poslovnik, kakor sploh nobeden poslovnik in da je boljSa ta ustava, kakor sploh nobena. Skrajni čas je, nadaljuje govornik, da pride do ustave in apelira na vse poslance, da se prične s temeljitim delom za ustavo, kakor se to spodobi med brati. Posl. P a p a d i č poda v imenu zemljorad-ničkega kluba izjavo, da bo klub glasoval za poslovnik.
Posl. Momčilo Ninčič izjavi v imenu rad kalnega kluba, da bo klub sprejel
naj počakam, da drugi odidejo. In ko i poslovnik, kakršnega je redigiral odbor, se je to zgodilo, sva šla malo vstran iz I ker je ta poslovnik plod sedanjih razmer.
gozdne poti. Sedla je in jaz sem pred njo pokleknil in — sem mislil na njeno obljubo. — A dekle se je premislilo, začela je zdihovati, češ, kaj bodo mati rekli. In ko sem videl, da res ne bo šlo z lepa, sem jo pustil.
LeD zagovor, če bi ne bilo Pavle Jerebičeve. Ta Pavla Jerebičeva pa je prisegla in kar je o tistem dogodku v šumi iznovedala, je podrlo ves lep zagovor Miheta Jeze, ki je postal nad to golo resnico pred živim Bogom res ves jezen. Povedala je, kako grdo je z njo ravnal, na kar ona niti mislila ni, ne, ker bi se kaj takega sicer branila, ampak ker Miha Jeza ni bil domač fant.
In ker je Miha Jeza sam priznal, da res ni bil tako čisto domač fant, so uiu naložili dva meseca ječe, da b» pomnil, da ni dovoljeno poželeti, kar je brez takega kritičnega položaja dovoljeno domačim fantom.
Najnovejša poročila.
Posl. Etbm Kristan izjavlja v imenu socijalno-demokratičnega kluba, da smatra njegov klub, da ta poslovni* krši suverenost konstituante. Ako še nimamo ustave, s tem še ni rečeno, da mora vlada do sprejetja ustave vladati absolutistično. Posl. K o r k u t (musliman) od-govaria enemu izmed predgovornikov, da muslimani niso prišli zato v ustavotvorno skupščino, da bi delali proti njej. ampak zato, da na temehu sporazuma pomagajo graditi to državo. Govornik se nato pritožuje. da morajo muslimanski otroci biti prisotni v šolah, ko se moli očenaš. — Minister Pribičevič ugotavlja, da ta trditev ni točna, ako pa se je morda kak sličen slučaj pripetil, je dolžnost poslan* cev, da ga na take nedostatke opozore, da se morejo odpraviti. — Nato je predsednik dr. Ribar prekinil dopoldansko se|o m odgodil nadalievanje do 16. ure.
Beograd, 29. januarja. Popoldanska seja je oričela včeraj točno ob 16. uri. Prvi je govoril posl. L u k i n i č, s kate-terim je pekuniziral Ljuba Jovanovič (Protičevec), ki pa je znatno popustil napram dopoldnevu. Za tem se vršilo glasovanje o spremembi poslovnika po vladnem predloga. Za predlog so glasovali kompaktno demokrat i.radikalciinzemljo-r a d n i k i ter je bil tako z veliko večino sprejet ter s tem izpodbito izgovarjenje
Iz seje konstituante. Poslovnik sprejet. Močna vladna večina. Komunisti prisegli.
LDU Beograd, 28. januarja. Sedmi redni sestanek ustavotvorne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 9.25 uri. Tajnik dr. Miloš Radoslavljevič čita operacije, da dela vlada proti^volji kon-znpisniK zadnje seje, ki se sprejme., stituante. Po glasovanju so položili ko-Nato preide zbornica na čitanje poročiia' munisti prisego, dočim klerikalci in verifikacijskega odbora, ki se tudi1 zajedničarji še vedno premišljujejo, kaj sprejme. Nato se otvarja debata o po- j bi storili, ker so radi sedanjega položaja slovniku. Dr. Mehmed Spaho go- v veliki zadrugi. Na popoldanski seji vori v imenu muslimanskega kluba in sta se dogodila tudi dva incidenta. Posl.
izjavlja, da se poslovnik bistveno ni nič izpremenil. Glasoval bo proti novemu poslovniku. Posl. Milovan Lazarevič (republikanec) izjavlja, da ne bodo republikanci nikoli dopustili takega reakcionarnega poslovnika. Tak poslovnik je napad na suverenost in na pravice članov konstituante ter ni v interesu niti vladarja niti monarhije.
Fabjančič je bil radi klica ,Sram nas bodi*, (namreč ker so sprejeli kralja) izključen od treh sej. Komunist Lat kič pa je v sporu s sobijalistom Brkičem dal temu poslednjemu klofuto.
Plebiscitni boj v Slezljl.
LDU Bitom, 28. jan. (Orient.) V soboto zvečar so nemški roparii napadli
Ljuba Jovanovič (radikalec) ima}Pr» Pysikowu častnika Pomparda, ki je daljši govor, v čigar početku se bavi.član medzavezniške komisije v Bitonu. z Radičevo stranko, nato pa pravi, da j Nemci so vrgli proti njegovemu avto-se moja vse delo konstituante vršiti! mobilu bombo, ki pa k sreči ni imela tako, da imamo pred očmi narodno; uspeha.
edinstvo, katero so vsi trije deli sprejeli brez izjeme.
Ujedinjenje se je izvršilo tako, da so vse dežele naše kraljevine znhtevale in izvršile svojo združitev s kraljevino Srbijo in znano je, da se je tudi nova država, ki je nastala 1. decembra 1918, proglasila za kraljevino. Neoporečno stoji tudi dejstvo, da se pri hrvatskem delu našega naroda v tem pogledu do
Konferenca baltiških držav.
LDU Varšava, 28. januarja. (Orient.)
V	kratkem se bo v Rini vršila konferenca baltiških držav, katere se udeleže zastopniki Poljske, Finske, Estonske, Letiske in Litvanke.
Glavni urednik: Radi voj Rehar. Odgovorni urednik : Fran Voglar.
m
Otvoritveno naznanilo.
Naganjam si. ob!instuu, odsevno pa p. n. turistom, da sem otuorila na Aleksandrovi cesti št. 18 (nasproti kavarne „Meran“)
delikatesno trgovino
Postregla bodem z vedno svežim in najboljšim blagom. — Zaloga pristnih kranjskih klobas. — Turlstovski prouiant.
Z velespoštovanem
Kala oznanila.
Učenec v galanterijsko trgovino se sprejme. Kje, pove uprava lista.	J	32
Kot
družabnica
ali
Skoraj novo moško kolo
se proda. Pristan št. 7. 137 j
sSeJann ■ s l<avc!i°- s lvovsko izobrazbo
Dosiovodkkiia
135
Lina Jarc Aleksandrova cesta St.
18.
m
Svoji k svojim!
Lepa moderno
MSa s 6 stanovanji in velikim sadnim vrtom se takoj proda. Izno stanovanje se lahko takoj zasede.
131 3—l
Mala	pasme	ratler,
! se je izgubila, Kdor jo najele nai jo odda proli nagradi v Sodni ulici št. 14-IU, vrata št. 11.	133
Proda ae: 3 postelje, 3 nočne omarice, kuhinjska miza, 2 jedilni omari, <5 stenske podobe in druge razne stvari. Vprašati: Wiener* graben Štev. 174 pri viničarju.	122	3—3
in prakso, bi pristopila v kako že vpeljano trgovino s špecerijskim blagom. Ponudbe na Anončni in inforinačni zavod >VEDEZ«, Maribor, Slovenska ulica 6.	128
..triglav
carinsko - posvedničko poduzeie Tih. S. Miloševiča, Maribor trg 5/1.
Zrinskega
10-10
!109
* si
Zahvala.
Za mnognbroine dokaze izrečenega sočutja ob težki izgub! naše nad vse ljubljene hčerke, oziroma sestre in tete, gospe
losipine Fakfesch rol. Mlinarič
soproge poštnega sluge
kakor tudi za mnoga darovane vence ter častno in mnogobrojno udeležbo pri zadnji poti drage pokojnice izražamo vsem cenj. prijateljem in znancem, posebno pa gospodu poštnemu višjemu uoraoniku Joseku, gospodu poštnemu višfemu kontrolorju Irgoliču in gospodu višjemu oficijalu Šiški našo najglobljo zahvalo.	138
Globoko žalujoča mati, bratje in sestre.
I5če sc motnSčrana soba s prostim vhodom za enega ali dva gospoda. Ponudbe na upravo lista.	f
En velik Štedilnik zn vzidati se proda. Vprašati v i upravi lista.	f
SSrivnica Prana Novaka na j Aleksandrovi cesti št. 22 se j priporoča.	22
j'TOCOOOcooonOCOOOCOOOODOOOOOCCooooooo^
los. Martinc l
l
Maribor 625 s
/	P
Galanterijska Ha'trgovina -j
ooao3oaoooccoowooocooooooooccoooooo«o
Učenec
rpjLLX.oomamcrrnnnnnnnt-E-¥ in-
Otvoritveno naznanilo.
j se sprejme kot Rto-| grafični strojnik v po-| družnici Mariborske
novo higienično »tiskarne, st ros s-
blivniCO., I«ayer|eva ulica
Primorci!
Naznanjam, da sem otnrl j
Za prvovrstno in čislo po- j slrežbo jamčim. 106 4—4
1	t
Vjekoslav Gjurin j
primorski begunec Maribor, iurciževa ulita št 9
št. 5.
h
SIK3GS9II—Bfli
Dovoljujem sirp. n. občinstvu naznaniti, »la bodemo s 1. februarjem t. 1. pfcvzeli od g. Ane Žičk ar
gostilno v Mlinski ulici št. 15
ter si bodemo vedno .prizadevali ceni. obiskalcem v polni meri 5n v njihov« zadovoljnost postreči in prosimo, <Ia bi narti izkazali svojo naklonjenost.
Sprejemajo se tudi abonenti na najboljšo hrano.
S spoštovanjem
Konrad in Terezija Breznik
127	bivSl	krčmur	kons.	društva	Rojan.
I
Kleparji!
Vse kleparske slroje in orodja Ima stalno v zalogi zastopstvo tvrdke Erdmann & Kircheis. Aue:
Karlo Okretič i drug
Zagreb, Hatzova ul. 25
Strugalnice, vrtalnice, brusiinice, žage za pločevino, gladitnice Itd.
11*
Josefina Zoratti in Ljudmila Lackner
izkuš. učiteljica roč. del	Šivilja	belega	perila
naznanjata slavnemu občinstvu iz Maribora in okoTfce, da otvorita pod tvrdko	136
h Zoirafti m
r*J Maribor, CregoržSževa «?. 29 (Gambrinova clvor.)
| izde!ova!nico belega perila
n ter se priporočate sl. občinstvu za izdelovanje ftne ka- £ y kor tudi priproste poročne opreme, izdelovanje perfla 3 M za dame, oospode in otroke, kakor tudi posteljno f1 H perilo ter zagotovila takojšne in solidne izdelave. (2
i±rrax]caomm[xnnnnDixmm
Ntsjftdi
Jugoslovanske tofilke,
eslcsportari« In tmporSepJS, Ul SMejo froevstilli *v»> z CeEteslevaSfcc, Nemiljs, francosko in Anglll«
naj v svrho dostavitve prospektov in cenikov nemucšoiaff. javijo svoje naslove na aROsino ekspedicijo Al. (pododdelek za 11. mednarodno razstavo vzorcev v PrajjiV Ljubljana, Kongresni trg 3, kjer se bodo izdajale tudi leg*' tiniacije za polovično vožnjo po vsej Cehoslovaški ter rfl-kaznice zn stanovanja. Preško razstavo vzorcev bo poseli’'0 več tisoč trgovcev iz celega sveta ;nraj je za vsakega. eU3' porterja in impoiterja vaZno, da stopi v slik z zunanjih firmami.	13*
k	^ikA	jX	Jbi
k. A
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bcm s 1. februarjem začel točiti
TstheHgiievo prvovrstno predvoino marčno pitro.
S spoštovanjem
Stef. Zaklan, gostilničar
130	KoroSka	cesto 2.
□3[XXXXXXXXXXX3K
r
Spalne, jedPne In gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložiti, modroci, otomane, spalni in deuoracifskl divani, postelje, omare, mize ih etoii iz mehkega In trd« g a lesa, železna postelje In umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohiStva v vs&Uem
Centralna banka d. t Zagreb
IHsribop
naznanja, da je začela z današnjim dnem uradovati v svojih prostorih na
Aleksandrovi cesti št. 46^^
(prejšnja kavarna »Tegetthoff")
ter se tem potom priporoča cenjenemu občinstvu.
126 ,<
slogu od proste do najtin. Izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KAREI. PRESS, Maribor J!
iioffiUkov trs M. *
SrobodM ogledi 217	Ceniki m ton j!
livrJuje najtolneje po najnižjlh cenah
& A. U H E R
Spedidjsko podietfe
Maribor 63 4-3 Mubliana
r=9 err~9 er
delavca-strojarja
veščega pri »Fa1?ms?chine« išče za takojšni' naslop strojema 139 3—1 Goltfried Eder, Vukovar«
—  i—u.~.~rza> c>—Jt> —
Tovarna in zaloga Koroška cesta 46—53
Paltr Hocfcr.agser (n drugo*!	•
priporo t» jo
»rojo bognfe zalogo kompletnih spalnih soli, ktihlajske opra?e iz mehkega In trdega lesa, kakor posemeine dele po znižanih etiuab.
-»■.TUN-________
Restavracija na južnern kolodvoru v Mariboru
se priporoča potu*
{očemu občinstvu
Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo
Fr. StlcSeier
izd«;«: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.