KATOLJSK CKRKVEN UST. VDtLnk«rniiiZRbniLV^n.Pfek 1™, ? ^ ^ *,oMi 7a eel° let0 4 20 kr . /.a pol let» 2 d. 20 kr. za <-*t,.t M* 1 d. ».'kr V tisRarnici sprejemana za celo lotu 3 gl. HO kr.za pol leta 1 gl. K» kr.. za « 4 ta. 90 kr.. ako ziden, na ta -lan praznik .zid» Jiani-a» dan p< prej List 36. Tečaj XLIV. V Ljubljani, 4. kimovca 1891. Cerkveni govor prečast. P. Evstahija Ozimka pri zlati maši preč. gosp. župnika Jan. Potočnika na Brezovcu 9. avg. 1891. Star«.>l rasi it ¡ji va krona, ki po |">!i pravice najde. IVejiovor. ]<;. ;tl. Star postati ali veliko število let imeti, to še ni posebno za služenje p ml Bogom, pač pa je star biti in vse svoje leta s častnimi in koristnimi deli okinčane imeti, to je Bogu dopadljivo: dolgo živeti in še le v visoki starosti romarsko palico odložiti, to človeka tolikanj ne povzdigne, gotovo pa dolgo živeti in dolgo delati, to povzdigne človeka, naj si bo v kterem koli stanu. Z ginjenim in hvaležnim sercem pogleda poštenjak nazaj na leta. ktere je preživel v zvestem spol no vanji dolžnosti svojega poklica. Ce je pa lepo in ginljivo viditi poštenjaka, ki je več let breme v spolno-vanju svojih svetnih dolžnosti vestno in poterpežljivo nosil. je gotovo lOkrat bolj ginljivo, častitljivo, res veličastno gledati na moža. poštenjaka skoz in skoz, ki je že 50 let namestnik najvišjega Gospoda, samega Jezusa Kr., na moža, ki že 50 let v vinogradu Gospodovem neumorno dela; že 50 let daruje nekervavo daritev nebeškemu Očetu za žive in mertve, že 5o let zveličaven nauk, voljo božjo vernikom oznanuje, grešnike v studencu pokore že 50 let umiva; 50 let že spokornikom pot v nebesa kaže. umirajoče tolaži in milosti božji priporočuje. Vprašam vas z modrim Sirahom : kdo je ta. da ga hvalimo, zakaj čudne reči je delal v svojem življenji. (Sirah IG. 31.) O preljubi bratje in sestre! ta častitljiv mož, poštenjak skoz in skoz so vaš prečastiti gosp. župnik J a n. Potočnik, vaš duhovni oče, roj. 19. rožnika 1813 pri sv. Lenartu na Gorenjskem, posvečeni za mašnika 3. avg. 1841 in bodo torej danes imeli zlato mašo. t. j. ."><>l~tiiico svojega mašništva in duhovnega pastirja. Že Mozesii je bil Bog za povedal, rekoč: Posvečuj ."»n. Iet<» in naznani ga za odpustek vsilil prebivalcem. <111. b. Mojz. 25. p. In. 2.1 Zlate sv. maše na Brezovci ni biio še nikdar, ako ravno ta tara stoji že IX!» Ičt: pa tudi noben župnik ni vodil ovčic v tej fari že toliko let. kakor pričujoči zlatomašnik: bivajo med vami že 4.» let. Znano je pa vam. da so ves čas vaš preč. g. župnik v svojem poklicu hodili po poti resnice in pravice: zato jim je mili Oče nebeški dal častitljivo krono starosti, kakor se bere v v sv. pismu stare zaveze v bukvah pregovorov (Hi. .'51. c „Starost je častitljiva krona, ki se po poti pravice najde". Kes. preljubi bratje in sestre, lepa je starost zlatomašnika, ki so že v 7:». letu, pa še zmerom delavni in krepki. Ker je pa danes tudi za vas častitljiv In vesel dan. Iioeem govoriti, kaj da so mašniki nove zaveze za verno ljudstvo, in rečem: I. .Mašniki so voditelji svojih ovčic po poti življenja: II. mašniki so ¡»a rudi popotniki, kakor njih ovčice. — Ti pa. o ljubi Jezus, podpiraj s svojo mogočno milostjo pričujočega zlatomašnika, da bi on danes iz globočine svojega serea dostojno se zahvaliti mogel za vse milosti, ktere je on do današnjega dne od Tebe sprejel; mili Jezus, ne zapusti pa tudi mene o. st.. daj mi pomoč, da bi mogel govoriti v Tvojo čast. v poduk svojih poslušavcev in v slavo zlatomašnika, mojega ljubega prijatelja — poznava se že 58 let — da bi tudi jaz imel srečo čez 8 mescev zlato mašo peti! I. Ko je naš Zveličar Jezus Kr. pod čistim -sercem blažene L>ev. Marije ponižal se človek/ postati in rojen biti. ko je 30. leto dorasel, je pričel učiti in čudeže delati, in preden je terpel in umeri za odrešenje Adamovih otrok in se zopet k < )četu v nebesa vernil. je vstanovil sv. Cerkev in v nji en stan za vse čase. ki se inašništvo imenuje: zato bo vsak mašnik. ako ga vprašate, kdo da je. vam odgovoril s svetim Pavlom, rekoč: .laz sem namestnik Kristusov in delivee božjih skrivnosti. In glejte, s temi božjimi skrivnostmi vas vodijo po poti pravice in resnice, po poti časnega življenja, od zibelke do groba. Posebne skrivnosti so pa te le: 1. Mašnik nove zaveze podeli novorojenemu otroku, kteri je še brez zavednosti v naročji svoje ljube matere in se mu še ne sanja, da bo moral nastopiti boj na tem svetu v dolini solz. temu podeli zakrament s\. kersta. mu odpre vrata sv. Cerkve in nebeškega kraljestva, zakaj odpuščen mu je izvirni greh. podeljena mu je gnada i milost) božja, da bi mogel kerstno obljubo, t. j., zvezo s svojim Stvarnikom zvesto spolnovati: postal je otrok božji. To je tedaj perva stezica, po kteri mašnik svoje ovčice vodi. O prečastiti zlatomašnik! Ali n;si bil vselej vesel, ko si imel srečo novo mlado ovčico k čedi dobrega pastirja Jezusa Krist. pripeljati. ali veš koliko je število tistih, kterim si ti v ."»i» letih belo oblačilce nedolžnosti podelil, gotovo večji, kakor vsili katere sedaj fara šteje, ako ravno je lepa šte\iika 24."»2 duš. kerščenih pa je bih» v teb letih. 27."»"» in umerlo jih je v teh letih 212«». Toda. ko so mladi popotniki odrasli. niso vsi spolnovali kerstne obljube, slabi zgledi in skušnjave so mnoge omotile, v greh so padli, zvezo s svojim Stvarnikom raztergali. prijaznost božjo zgubili: pa glejte nezapopadljivo milost božjo! Zveličar Jezus Krist. je dobro poznal nestanovitnost in nezvestobo človeških otrok, zato, preden se je povernil k Očetu v nebesa, je rekel svojim aposteljnom: Kakor je Oče mene poslal tako tudi jaz vas pošljem. Prejmite sv. Duha: kterim bote grehe • odpustili, so jim odpuščeni, kterim jih boste zaderžali, jim bodo zaderžani". To oblast imajo še dandanašnji mašniki nove zaveze in jo spolnujejo ali v spovednici v Cerkvi, ali v smertni nevarnosti, kjer koli si bodi. Glejte, to je druga stezica, po kteri vas vodijo duhovni pastirji. Pa kako? Berž ko pride grešnik s skesanim in potertim sercem svojih grehov se obtožit in terden sklep stori, se poboljšati in pokoro delati, povzdigne mašnik svojo posvečeno roko. ga odveže ter mu tolažljive besede govori: Tvoji grehi so ti odpuščeni, pojdi v miru, pa nikar več ne greši: in ko je bila ranjena ovčica v zakramentu sv. pokore očiščena in ozdravljena, je zopet mašnikova roka. iz ktere neprecenljivo zastavo večnega življenja prejme: iz roke mašnikove gre Jezus pod podobo kruha v serce spovedanega in v njem ostane s svojo milostjo, dokler ga ljubi in z novim grehom ne izžene! Prečastiti zlatomašnik! privoli mi, da te vprašam, ali moreš izšteti vse tiste, ki so v f>0 letih tvojega raašništva pred tebe pokleknili, vsake starosti, vsacega stanu, vsakega spola, da bi po tebi od Boga zaželjeni mir zopet zadobili? O, kolikokrat si sedel v spovednici, po noči in po dnevi, v mrazu in vročini, morebiti truden in slaboten : pa vse to si storil v čast božjo in večno srečo sebi izročenih ovčic. Ali si nisi nabiral posebnih biserjev za častitljivo krono starosti po ti poti pravice? Se več: povejte mi preljubi, ktera ura je v vašem življenji naj bolj nevarna in odločivna? Ali ne smertna ura? O! mislite si bolnika v hudi in nevarni bolezni — kako nemirno in plašljivo se ozira v pretekle leta. čuti, da se konec njegovega življenja bliža, bliža se zadnja ura, treba se bo ločiti, svet zapustiti, stopiti pred božjega Sodnika in odgovor dati od celega življenja ! Tolažijo ga domači, tolažijo prijatli: toda ta tolažba ne sega v serce — ne potolaži vesti bolniku! Poglejte — pa. ko pridejo duhovni «če v imenu sv. Cerkve kakor usmiljeni samarijan, umijejo dušne rane s sv. spovedjo in odvezo, hladijo jih z besedo in z molitvijo, dajo mu popotnico v neznano večnost, mazilijo ga s svetim oljem, opominjajo ga, naj se ozira na sv. križ, na kterem visi upanje večnega življenja — in glejte, bolnik že umirajoč postane zopet miren, zaupljivo se izroči volji božji! Ali se spominjate preljubi, leta 18">">, kadar je strahovita „kolera" razsajala in marsikterega v kratkem času v večnost preselila? Ali se spominjate, kako so vaš duhovni oče tekali od vasi do vasi, od hiše do hiše, da bi gotovo nobeden brez sv. zakramentov ne umeri ? Ali se spominjate predlanskega leta, ko so „koze" marsiktero mlado življenje končale in so vaš duhovni oče. pričujoči zlatomašnik, čisto sami po celi fari vse bolnike obiskavali, in kar je še več, sami od tiste bolezni napadeni, si niso dali miru ne po noči, ne po dnevu, kjer in kadar ste njih duhovne pomoči potrebovali! O bodite jim hvaležni in molite za-nje, da bi jim mili Oče nebeški še dolgo življenje ohranil. Vidiš, preljubi prijatelj! to so bile zopet pota, po katerih si vodil svoje ovčice v časnem življenji in si nabiral biserje za častitljivo krono mladosti: o gotovo se veseli tvoje serce v spominu, da duše vseh, kteri so s tvojo pomočjo srečno v Gospodu zaspali, se danes veselijo v nebesih in tudi za te Boga prosijo. Naj imenitniši del duhovske službe pa je daritev sv. maše. V tej službi so vaš duhovni oče 8rednik med Bogom in vami. Mašnik stoji vsak dan pred obličjem božjim, ua njegovo besedo se odpro nebesa in Gospod neba in zemlje, kakor nekdaj v betleliemskih jaslicah, počiva v njegovih posvečenih rokah na oltarju. Truma angoljev ga obdaja: kerubini in serafini v zamaknjenost vtopljeni zakrivajo si obličja ter pokladajo pred Jagnje svoje krone. Tu stoji mašnik nove zaveze v sredini božjega svetisča, povzdiguje naj čistejšo, naj svetejšo. neomadežano daritev, nad ktero ima Oče nebeški vse dopadajenje: tu poklada vpričo angeljev potrebe predragih Kristusovih ovčic na oltar, da bi dobile polajšanje, da bi ogenj daritve vse njih pregrehe požgal, njih čednosti pa k večji popolnosti povzdignil. O preljubi bratje in sestre! Kdo je vstanu našteti oltarje, na kterih so zlatomašnik v 50 letih maševali v domači škofiji: prehodili so pa tudi druge dežele, romali so v slavno mesto Rim. maševali tudi na oltarji sv. Petra: kdo bi mogel navesti žive in mertve, za ktere so sv. maše darovali? Ako že ena sama sv. maša po besedah pobožnega Tomaža Kemp. „časti Boga, veseli angelje. boljša Cerkev, spodbada verne, pripravlja miren kraj mertvim in se mašnik sam vseh nebeških dobrot udeležuje.41 ali se ne veseli tvoje serce, ako vse to premisliš? Koliko sv. maš si Bogu daroval? Gotovo si misliš sedaj v svojem sercu besede blažene I)ev. Marije: „Duša moja poveličuje Gospoda— velike reči mi je storil On. ki je mogočen in sv. njegovo ime*'. Glejte to je tretja, naj lepši, najboljši stezica. po kteri so zlatomašnik vaš. preč. gospod župn., svoje ovčice vodili: molili so za nedolžne, da bi v tej lepi čednosti ostali: molili za grešnike, da bi svoje grehe spoznali, jih obžalovali, se jih čisto »povedali in pot pokore nastopili: vse to so storili za vaše neumerljive duše. Kdaj bi pa svoj govor končal, ako bi na drobno razlagati hotel, kaj da so zlatomašnik v 4.'» letih važnega v bolj zunanjih rečeh in delih storili ? O, saj — da molčim o tolikih delih po vsih podružnicah — vam je znano, da so farno cerkev na obadva konca zdaljšali, na stenah lepe slike oskerbeli: dali so zvonik vzdigniti in lepo vbrane zvonove v njega postaviti: da so pokopališče razširili, ob potih tri krasne kapelice postavili, iz kterih Jezus vaše polje blagoslavlja. Znano je vam, da v tem času je bila šola na novo sozidana, mežnarija in veliko druzega popravljanja. Vse to in drugo jim je dosti skerbi naredilo. Res je, da ste vi pošteni farmanje po svoji moči in z dobrim sercem k vsem tem na-redbam pripomogli, pa tudi to je res, da so zlatomašnik od svojega veliko priložili. Iz vsega tega očividno spoznate, da so duhovni pastirji, osobito župniki, resnično vaši voditelji po poti časnega življenja v nebeško kraljestvo. Mašniki pa so tudi sami popotniki kakor njih ovčice. Letno poročilo ljubljanske bratovščine za vedno češčenje presv. Resnjega Telesa in za opravo ubožnih cerkev za leto 1890 in 1891. 1. Kapela Jozefinišča v Ljubljani: I bel masni plašč. 1 plašček za ciborij. 2. Cerkev čč. g g. karmelitaric v Se I u pri Ljubljani: 1 antependij 3. Brezovec: 1 v»*lum. 4. Černuče: l bel masni plašč "). Dobrova: 1 bel pluvijal «i. Jezica: 1 obhajilno stol o in burzo 7. Sv. Katarina: 1 obhajilno burzo in št-Jo. 1 rudečo štolo. U ud ni k: 1 bel masni plašč. I). Preska: 2 zeleno vijolični oltarni blazinici 10. št. Vid nad Ljubljano: 1 veluin. 11. Sora: 1 bel mašni plašč, ii korporal»v. »« pal. 12 purifikatorjev. i» rutic za lavabo. 12. Stara Loka: 1 bel pluvijal. 1:». Ž a b n i <• a : 1 čern mašni plašč. 14. Javorje nad Škof jo Lok»: I plašček za ciborij. ir>. L uči ne: 1 velum. 2 belo-rudeči oltarni blazinici. IU. Nova Oseliea: 3 korevlje. obhajilno štolo. 17. Ueteče: 1 vijoličen mašni plašč 1«. Selca: «i korporalov. u pal. 12 puritika'««r jev. D rutic za lavabo. 2 stoli za spovednico. II). Škofja Loka: 1 rudeč mašni plašč. 20. Trata: 1 zelen mašni plašč. 1 belo štolo. 21. D r a ž g o š e: 1 čern mašni plašč. 22. Železniki: 3 koretlj" 23. Kranj: 1 bel mašni plašč. 2 obhajilni burzi. 24. Cerklje pri Kranji: I i>el pluvijal. 2 obhajilni burzi. 25. Lahoviče: 4 kor|>orale. 1 pale * purifikatorjev. •'» rutie za lavabo 20. Spodnji R er n i k: 3 koretlje, «i k< «rp< »ra :« .v U pal, 12 purifikatorjev, i» ruti«- za lavabo. 27. Duplje: 1 čern mašni plašč. 28. Gori če: 1 rudeč mašni plašč. 21). Št. Juri pri Kranji: 1 velum. 1 obhajilno burzo. 30. Kovor: 1 velum. 31. Križe pri Teržiču: 1 velum. 32. Mavčiče: 1 veluin. 1 obhajilno štolo. 1 potezaj za zvonček pri žagradu. 33. P red osi je: 1 vijoličen pluvijal. 34. Zapoge: 2 belo-rudeči oltarni blazinici. 3."). Teržič: 1 vijoličen mašni plašč. 30. Sen turška gora: 2 mašni srajci, 4 hu-merale, 2 prepasa. 37. Smlednik: 3 mašne srajce. 6 humeralov, 3 prepase. 3*. Bo hinj ska Bistrica 2 koretlja. 3 mašne srajce. 3 prepase. 31». Bohinjska Bela: korporalov. fi pal. 1 2 puriiikatorjev. !« rutic za lavabo. 40. Dobrava: 1 rudeč masni plašč. 41. I) «• v je: 1 rudeč inašni plašč. •42. . Zasp: korpotalov. i; pal. 12 puriiikatorjev, '.» rutic za lavabo. 4'.». Kropa: 3 mašne srajce. •'» humeralov. 3 prepas*. ">o Kranjska gora: 2 zeleno-vijolični oltarni blazinici ."»1 B«rd'«: I bel inašni plašč. ."»2. Dob: 1 bel inašni plašč. 1 obhajilno štolo. o kor:H»ral<»v. o pal. 12 puriiikatorjev. o rutic za lavabo. ."»:; Komenda: 1 velum ."»1. Motni k: I bel inašni plašč, 1 obhajilno burzo. •V». Sel o: 1 obhajilno burzo in stolo. .'»■i. S pital i č: 1 bel mašni plašč. ."»7. Zlato polje: 1 bel pluvijal. 1 obhajilno burzo. Homec: 1 bel pluvijal. .")'.♦ Moravče: 1 belo štolo. 3 obhajilne štole. 3 koretlje. .'i masne srajce. 3 prepase. •;n Verhpolje pri Moravčah: 1 rudeč inašni plašč. 01 Blagovica: 3 koretlje. Konei uasl. Ogled po SiovensKsm in dopisi. 1 z Ljubljane. IX e k a j za današnji čas.) Rrtzveseljevanja. izleti, shodi, pojedinje. šumeče veselice, plesi, vrišči. pretepi in poboji — take reči so na dnevnem redu po eni strani: po drugi pa vedni nalivi, viharji, povodnji. hude ure in sploh v naravi. da mora človeka groza biti. kteri kaj premišljuje! 8-» mar te šibe res vse zgoli naklučja ? Kdor to terdi. taji :n..č in gospodarstvo Božje nad nami. Vsak dan nam naznanja novih pregreh in hudobij človeških; vsak dan pa tudi novih, vmes prav groznih šib. ki zadevajo človeštvo na vodi in na suhem. Ako se sodb" in šibe božje razodevajo v tem življenji, bodo mar v prihodnjem prizanesle ?. . Vera nas jasno uči. kaj bo s človekom, ki v pregrehah oči zatisne in sodbe B«»žje s<» se bali in se boje vsi. kteri niso pameti vtopili v sedanjem šumu. v kterega se celo že šolska mladina potaplja v shodih o počitnicah in zanaša se vedno huje tudi med ljudstvo po deželi razkošje v nravnosti in zadegovanje s potom v tednu pridobljenih soldov. pa zanemarjanje službe božje. K<» smo premišljevali te čudne in naskrižne dogodi».-, n.m je v roke prišel s. zvezek izverstnih knjižic „Annalen des Apostol, der Presse." ki med drugim obsega naslednji kratki spisek, ki se kakor nalašč podaje za današnji čas. Božja sodba. Mogočnega kralja vprašal je nekdaj njegov brat, zakaj da ni nikdar vesel, če prav ga obdaja na vseh straneh razveseljevanje. razkošje, čast. moč in slava? Predno je odgovoril knez svojemu bratu, dal je skopati globoko rupo. na dnu zapaliti velik ogenj in posaditi nad rupo, katero je napol zakril brata na utruhlen. napol segnit stol. Tudi je postavil poleg njega štiri vojake, ki so se s sulicami na vseh štirih straneh dotikali njegovega života. Verhu tega obesil je nad njim na tanki niti zelo oster, dvorezen meč. Pred njega dal je postaviti mizo z najokusnejšimi jedili, preskerbel mu je godbo in sploh vse. kar more človeka veseliti. Brat je bil bled. trepetal je po vsem životu in dotaknil se ni nobene jedi. Potem ga vpraša kralj: ..Kako to. da si tako žalosten, ko imaš vender krog sebe vse, kar ti more veseliti serce ?u rKako bom vesel." od verne inu brat. rko me na vseh straneh obdaja tolika nevarnost?" „S tvojimi lastnimi besedami odgovorim ti sedaj na vprašanje, katero si mi zadnjič stavil. Ako se ti ne moreš veseliti, ker te na vseh straneh obdajajo samo telesne nevarnosti in ker se bojiš smerti. kako naj bi se veselil jaz. grešnik, katerega obdajajo še mnogo večje nevarnosti ! Pod truhljeniin stolom — ki pomenja moje tel«'» — gori večni, peklenski ogenj. Pred mano se ini dotika telesa sulica smerti, od zadej sulica slabe vesti, na desni sulica sreče, na levi pa sulica nesreče. Nad mano pa visi na tankem lasu meč božje Sodbe. Annalen v. hI. Paulus. Nr. 8. S. 252. Iz Ljubljane dne 20. avgusta. (Cerkev sv. Jožefa na Selu.i Pobožnim častilcem sv. Jožefa, patrona kranjske dežele in vesoljne katoliške Cerkve, smem veselo danes sporočiti, da zidanje nove cerkve sv. Jožefa na Selu dobro napreduje. Zakristija, mali kor za redovnice, ki se zakristije dotika, vhod tje in mostovž v pervem nastropji, to je popolnoma dodelano. Cerkev je vsa obokana; zdaj se obok snaži, lici. in kjer bodo posamezne rebra na oboku se vezale, bodo nastavljene prekrasne rozete iz gipsa Ravno tako bodo krasno okinčane visoke okna. petere na eni strani, okrogle, ker cerkev je zidana v romaničnem zlogu. V vsakem oknu sta dva železna okvira vzidana. v sredi med njima je pa okrogel stebriček iz cementa s prav ljubeznjivim kapitêlom, od zgoraj nad tem pa lepa rozeta iz gipsa. Ravno tako bode pa tudi veliko večjih ali manjih kapitêlov vmetno izdelanih po cerkvi. Cerkev bo malo dalji, kakor je cerkev Jezusovega Serca, toda tako široka ne bode, ker nima stranskih kapél. Zvonika sicer ne bode imela, ker majhen zvonik bode postavljen nad samostanom. zakaj redovnice morajo p d svojih postavah same zvoniti. Reči se smé, da bode ena nar ličniših cerkev ljubljanskega mesta, oziroma okolice. Pridi toraj, spoštovani bralec in meni dragi someščan, gledat to lepo zidanje, in bodeš prisiljen iz dna serca vsklikniti : Tudi jaz hočem v čast sv. Jožefu položiti darček na oltar tega prekrasnega svetišča. --3?5 1/. Šent Vida nad Ljubljano. (Božja pot v Dravlje.) Vedno bolj se oživlja božja pot sv. Roka v Dravljah. Leto za letom prihaja več romarjev od blizu in daleč pomoči iskat si v raznih telesnih in dušnih boleznih in potrebah, ter priporočat se v pri-prošnjo sv. Roku. katerega že iz davnih časov častč kot pomočnika zoper kužne bolezni. Oko in serce se nam je radovalo, ko smo gledali na Veliki Šmarin popoldne nepretergane verste vernega ljubljanskega prebivalstva pomikati se po prijazni poti skozi Šiško v Dravlje. Ta dan namreč, popoldne ob 5ih. začne se božjepotna slovesnost s pridigo in litanijami. Ker je bil sv. Roka dan letos ravno praznik, je bilo tudi ta dan nenavadno veliko romarjev. Dan po sv. Roku pa so obiskali božjo pot zopet Ljubljančanje v dolgi procesiji, kateri voditelj bili so preč. g kan. Janez Flis z nekaterimi drugimi duhovni vseh ljubljanskih fara. V prelepem govoru so preč. gosp. kanonik spodbujali poslušalce k posnemi izglednega življenja sv. Roka. Potem so imeli veliko sv. mašo z azistenco in verstile su se še druge ss. maše. vsih bilo je enajst. Ker k povzdigi božje poti veliko pripomore. ak<» je ljudem prilika, da prejmejo zakramente sv. pokore in sv. Rešnj. Telesa, se je že lansko leto začelo spo-vedovati. še bolj pa letos, ko se je napravila nova spovednica, in je teh par dni božjepotne slovesnosti pristopilo k sv. obhajilu blizu oOO romarjev. Drugo leto se bode napravila še druga spovednica. tako bode pobožnim romarjem tudi v tem oziru pre-skerbljeno in upati je še večje vdeležbe. Želeti je. da se povzdigne tudi ta božja pot do one lepote, s ka-koršno so jo že pred 200 leti obhajali Ljubljančanje, kajti sv. Rok, kakor so lepo opomnili preč. g. pridigar. nam je pomočnik in priprošnjik pri Bogu ne le v kužnih boleznih telesnih, ampak tudi v dušnih, katerih se tudi danes ne manjka. Z Dobrove 2(i. avg Lepo božjepotno cerkev M. B — vnebovzete romarji letos kaj pridno obiskujejo. Vse tri praznike je bilo toliko spovedencev, da so 4 spovedniki težko zmagovali. Vsako nedeljo so 4—5 ss. maš. Pa tudi <>b delavnikih prihajajo pobožni častilci Marijni. zlasti Ljubljančanje, in nekaterekrati je po več sv. maš. Sicer pa ste stanovitno vsak dan ena ob oih in druga ob sih. Saj je pa res ni. smem reči. na Slovenskem božje poti. ki bi imela tako starodavno in slavno preteklost za sabo. kakor jo ima božja pot na Dobrovi. Gotovo je molivec v molitvi še bolj zbran, svetih čutil še bolj prešinjen. ako mu je znano kaj zgodovinsko posebno važnega od svetišča, v katerem se nahaja. Ravno to pa je napotilo našega g. kapelana. da je jel temelito preiskovati zgodovino božje poti na Dobrovi. To raziskovanje pa kaže. kako starodavna in slavna daje božja pot na Dobrovi. S primerno knjižico, v kateri bode vse to natančneje opisano, upam. da bode že prihodnje leto romarje obveselil. Prihajali so v 17. in 18. stoletji romarji s Koroškega in Stajarskega. Cerkev je imela veliko bogatih daril; kakor: verižice sreberne in zlate, serčica, sve-tilnice itd. Vse to pa se je začetkoma 18. stoletja prodalo. Skoda! Kako veliko romarjev je prihajalo, pričajo še sedaj 12 prostori v obzidju, ki so napravljeni za spovednice. Valvasor (roj. 1(J41. umeri 1G93) pravi, da je bilo ob njegovem času nekatere dni po leti tu po 2(»—2(i ss. maš! V župnijskem arhivu pa se nahaja še sedaj zapisnik pričet leta 1754. V tem zapisniku so zapisana imena čč. gg. ki so tu opravili med šmarnimi mašami sv. daritev. Iz tega lahko povzamemo, kako zelo se je bila božja pot v tem času obiskovala. Ob praznikih je bilo vselej 14—18 ss. maš ; ob delavnikih pa nekterekrati celo po 21 ! Koliko obilnih milosti pa so pobožni romarji po pri-prošnji blažene Device Marije pridobili, o tern nam pa poroča zapisnik, ki obsega nad iio čudežev. O da bi po prošnji blažene Marije Device Bog podelil svetu to milost, da bi se spreobernili vsi terdovratni in zastarani grešniki. To bi bil silno velik čudež, neprecenljive vrednosti. Samostan St. Pavel na Koroškem. Konven-tualci samostana Št. Pavel na Koroškem praznovali so 20. avg. t. 1. osemstoletnico vstanovitve tamošnjega samostana in petindvajsetletnico izvolitve sedanjega opata. preč. g. Avguština Duda. V Gorici. 28. avgusta 1801. Naznanjam Vam da so zopet ntkoliko premešali našo Kapucinsko provincijo. Bil je namreč 25. avg. Kapitelj v Lipnici na Stirskem. in volitev provincijala in dehnitorjev. Predsedoval in volitve vodil je definitor generalis P. Fulgencij Gossensass. ki ga je preč. P. general iz kapucinskega reda zato poslal iz Rima. obžalujem pa ob jednem. ker Vam nisem mogel poprej pisati, kajti izvedel sem spremembe še le sinoči, ko je došlo pisanje. (Prav serčna hvala in pozdrav; je vse prav! Vr.) Za provincijala je zopet izvoljen preč. P. Ferdinand Platt ne r; definitorji pa so: P. Gregor Jenič. gvardijan v Celji; P. Friderik Inglič. vikar pri sv. Križu; P. Norbert Brix gvardijan v Od ovci, in P. Rafael Oblak, gvardijan v (Jorici. Prestavljeni so čč. oo.: P. Otokar Cejan iz Lipnice v Volčje naš«* opatije tukaj v Minnesoti. Zbrali so se skupaj sk«.r«> vsi naši benediktinski duhovni in P« častili >«» nas s svojo pričujočnostjo tudi naš mil. g škof Zardetti. škof jn opat Leon Haid in opat In« « en« ii iz «leržave Kansaške. V ponedeljek ('». avg. imeli sin«, pontitikaln«» sv. mašo v zahvalo za obilni !•« /ji blag«»slov: v torek pa je bila černa pontifikalna sv. masa za umeri«' ude in dobrotnike naše opatije. Hvaležno, veselo in po bratovsko smo obhajali to lepo slovesnost. Po tem so g. škof in opat Leon obhajali tri «Ini duhovne vaje za samostanske duhovne. Prav v duhu aposteljnov in v duhu sv. Benedikta so nas navduševali za obširno in potrebni» delo tukaj v Združenih'deržavah. Nazadnje so nam še svoje oče-tovsko seree odperli in so nam svoje zadeve v molitev pripor« »čili. Posebno so željo izrekli, več dobrih duhovnov izrediti. kterih zapadna stran tako močno potrebuje. Rekli so nam. da bodo vsacega v našo šolo vzeli, brez razločka, naj je reven ali bogat, če ga bomo le mi duhovni nasvetovali. in še take kteri latinsko še le začenjajo. Sredi avgusta grem v spodnje kraje v deržavo Colorado, kjer je naseljenih mnogo Slovencev. Her vato v in Slovakov. O. opat iz Pensilvanije so spodnjo Colorado prevzeli, ki pa nima slovenskega duhovna; zatorej so našega opata za pomoč poprosili. Popotvanje to bode terpelo kakih tisoč milj na jug, zatorej Vam bom že mogel zopet kaj novega pisati. Ostal bodem tam le nekaj tednov. Letina je tukaj izverstna. P. Cyril Zupan 0. S. B. Oo. Trapisti v južni Afriki (Dalje.) Omeniti imam še dve vstanovi. namreč, pri trapiškem samostanu hišo sv. Jožefa (Jozefinišče) in pri sestriškem samostanu Marija ni šče. V pervi stanujejo že odrasli gojenci moške, v drugi gojenke ženske, ki so že doveršili šole z vspehom ter se priučujejo dovoljno v delavnicah rokodelstva. Ti ne dobe le vse hrane, temveč tudi gled«'i njih dela in sposobnosti še 10 do 40 mark mesečne plače. Če si prihranijo na ta način dovelj denarja, kupijo si onih 10 volov, ktere morajo dati po postavi Kafrov in Angležev poganskemu očetu deklice, da jo morejo vzeti v zakon. Trapisti hočejo namreč vstanoviti kerščanske vasi ter dajo takim zakonskim brezplačno prostor za zidanje blizo samostana ali pa poddružnic. Sestre vzgojujejo in pokristjanjajo razun deklic še tiste poganske žene, ktere Kafri, ki postanejo kristjani, odpuščajo iz mnogoženstva, ta naprava za ženske imenuje se: «Tolažba ženskih"1. Tu pokrist-janjene mlade žene ninož«' se zopet s kristjani (ker prošnji zakon v mnogoženstvu ni bil veljaven i V t«'h napravah stanuje toliko prebivalcev, da so skoraj z ljudmi (redovniki in šolskimi otroci i natlačene. Opat namerava prihodnje leta zidati novo cerkev za samostan sester, samostan pa za eno nadstropje povzdigniti; napraviti hoče tudi veliko gostilno za prihajajoče goste in obiskovalce, kajti taka poslopja so silno potrebna. Tudi bi radi zidali posebno misijonsk«^ hišo za Francine. Francini imenujejo se oni duhovni in bratje, ki Trapistom pomagajo vmisijonu; ti žive po veliko ložjih pravilih. (Jejo meso. molčijo le s TrapisM, vstajajo ob štirih itd » V bližini tam vidimo opekarske peči in kraje, kjer lomijo kamnje ; tu sem hodijo Trapisti po zidarske priprave. Vse Trapisti sami speljejo, pa tudi vozove in druge stvari sami zgotov-Ijajo. 40 mož zida celo leto na šestih različnih krajih t. j. na misijonskih postajah, skoro neprenehoma; vsaka teh šestih zidarskih skupin obstoji iz primarnega števila kamnosekov, mizarjev, tesarjev, kamnje-lomcev. opekarjev. kovačev, krovcev, kleparjev, steklarjev in barvarjev. Ta velikanska občina ima to posebnost, da nirna le skerbeti za šolska poslopja svojih gojencev, temveč tudi za delavnice svojih ro kodelcev. Če pomislimo še to, da morajo Trapisti v tem zelo goratem kraji na svoje stroške in z lastnimi rokami napravljati si potrebne ceste, se ne reče preveč, ako se zaterjujc. da so njih osemletne dela skoro neverjetne. 2o angleških milj na okolico napravili so ceste po skalovji in močvirji, zidali 10 kamnitnih mostov čez reke in potoke, naredili 4 kamnitne jezi za štiri mline (Turbinenanlageni, 120 milj v okolici so postavili železne kažipote ob cestah, tu se glasi tudi kakor v Rimu: „Quod non est in Aetis (Trappistarum). non est in mundo*4. Kak razloček med tako samostansko občino in marsiktero politiško! Leta prepira se večkrat cele leta. kje da se bo zidala cesta in kdo da bo poplačal stroške. Trapistom na drugi strani železnice je po-tiliška občina, ki je pred OOimi leti semkaj iz Evrope se naselila, pa še sedaj nima nobene vožnje ceste do kolodvora. Delo pervega leta Trapistov z opatom na čelu bilo je. na vse strani napraviti ceste. In to napravljanje cest vzbudilo je pervo občudovanje pri okoli stanujočih Kafrih: ta tiha pridiga je več pomagala, ko najboljši govori najbolj prebrisanih afriških potovalcev z doktorskimi častmi in z botaničnimi pušicami. kakor meni Mariannhill-ski opat. vstanovnik in vravnatelj tega pervega afriškega misijonskega dela. naIJe nasl.i Razgled po svetu. Praga. Za pomožnega škofa praškega je imenovan hišni prelat Nj. Svetosti, tajnik Nj eminencije kardinala grofa Sc h «'taborna in kanonik v Stari Bo-leslavi. monsignor Ferdinand Kalous. Rojen je bil 1. 1830 v občini „Orny Vul,K blizu Ounetice. Oče njegov je bil mlinar, ki se je poslej preselil v Prago. Ogersko. Xa zn m nuje se, da subotiški škof Kornelij H i d a š y bode knez primas na Ogerskem. Močno ponižen gospod je menda, kteri je tudi do zdaj prejemal časti le prisiljen in enako kaže zdaj. „Kdor se ponižuje bo povišan". „Društvo za katoliško vseučilišče v Solnogradu". Leto društvo ima namen, preskerbeti sredstva za vstanovitev in vzderževanje neodvisnega katoliškega vseučilišča v Solnogradu. in to čem preje mogoče. Član društva postane lahko vsak katoličan brez razločka starosti in spola. Člani so ali redni ali častni. Redni člani so: a.) zavetniki. kat»-virnj«-ui'- kodi Mariji pivčist Deviei in sv. Jožetu, ker sta sprosila zdra\j»' moji luVri od usmiljenega Jezusa! Da spolnim svoj»» dolžuostno obljub«», razglasim to očitno po Dani« i ter kličem : •» zatekajmo s»? vsi v vsili silah in težavah, k Materi milosti in družinskem j varhu sv Jožetu Hvaljen bodi Jezus Kiistus! V Idriji I i ar bara liezeljak. Listek za raznoterosti. Ljubljana. «Duhovske spremembe), Č. g. A v«'. T ur k. župnik na Jančjem. je dobil duhovnijo Koroško Belo; č. g. Jan. Pleva nič. župnik v Bo-štanji. duhovnijo Sotesko, in č. g. Jan. šla kar, duh. pom. v Boh. Bistrici, duhovnijo Št. Gotard. Č. g. Jan. Dobnikar. duh. pom. v Dobrepolji, gre za farnega namestnika na Jančje. Prestavljeni so čč. gg.: J nI. Čuk z Iga za adin. v duh. zadevah in I. duh. pom. v Dobrepolje; Konrad T»- k ste r iz Šmartina pri Litiji na Ig; Jož. Novak s Kerke v Dob; Jan. Mož i na iz Slavine v Marije za eksposita; Jan. Lesar s Ter-novega v Sla vino; S i m. Šinite k iz Lašič na Verh-niko; Jan. Mavri n g z Mokronoga v Vodico; Fr. Avžec iz Metlike v Škocijan pri Dobr.; Kašpar Majar iz Dol v Preddvor; Ferd. Oekal z Jesenic v Boh. Bistrie« i. Na novo nastavljeni so čč. gg.: Fr. Pavlic v Smartin pri Lit ; Henr. Po v še na Kerko; Al. Rudolf v Tirnovo; Fr. Pešee v Lašice-. Jan. Lovšin v Mokronog: Jan Zabukovecv Metliko; Fr. Indof v Dole; Jak. Matij a n na Jesenice; Vik*. S t e s k a v Kc čevje; A n t. Hribar v Podzemelj : Jan. Kalan v Dob; Jan. Globelnik k Sv. Trojici. Umeri je 20. avg. prečast. g. Alojzij Košir, župnik zlatomašnik itd. v Št. liupertu, roj. 1. 1M5. posvečen 163«. Bog mu daj večni mir! Pazpisane so duhovnije: Boš tanj Golo in št. K upert — do lo. okt. t. 1. Ljubljana. Presvitli cesar so s povodnijo oško-dovanim krajam Radoliškim podaril' 2ooO gld. Luhovske vaje za ljubljansko je vodil od ponedeljek večera do petka zjutraj č. o. Volbert s. J. Dr. Greg. Krek, naš rojak, je postal dekan na tdozolični fakulteti v Gradcu Na Verhniki so preteklo nedeljo. 3o. avg. pričeli novo katoliško rokodelsko družbo, ki ima že precej v začetku veliko štev^o družbenikov. Slovesen cerkveni govor o tej priliki je pri veliki maši nnel načelnik novomeške katoliške rokodelske družbe pri*č. g. dr. profesor J. Marinko. Vdeležili so se slovesnosti tudi ljubljanski in št. viški družbeniki. Prav /. v«'selji'm čestitamo blagi novi verhniški katol. rokodelski družbi! Živela! Za Slomšekovo bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki moli za spreobernenje razkolnih gerkov. nam je čast. gosp. vikar Čigon Karol zopet poslal čez šestdeset novih družbenikov. Bog plačaj in dodeli, da bi se ti ločeni bratje hitreje vračali v sveto Cerkev! Štajersko. Birmovanje bode v Gomjegraški de-kaniji in sicer: ti. sept. v Mozirju; 7. v Nazariji; 8. na Rečici; 1). v Gornjem gradu; 10. pri sv. Frančišku; 11. na Ljubnem; 12. v Lučah; 13. v Solčavi birma in posvečenje župnijske cerkve; 14. posvečenje podružnice cerkve Sv. Duha. Toča je v nedeljo 23. avg trikrat bila v Halozah. v Poličavah in v Ptujem. V bogoslovje Mariborsko so sprejeti g.: BI. Berdnik iz Zreč; Jož. Čede z Griž; Flor. Grejan iz Šoštanja; Vladimir Herle iz Solčave; Fr. Hlastec iz Zreč; Rud. Janežič s Št. Nikolaja pri Ljutom.; Jož. Kolarič iz Žusma; Iv. Kozoderec iz Novestifte pri Pt.; Jož. Krančič iz Rečice; K. Kumar z Vranskega; Ant. Novak iz Šoštanja; Ant. Kovačič od sv. Heme; Jakob Polir z Zibike; Jož. Pikelj iz Celja; Fr. Satlar iz Ne-gove; Ant. Srabočan iz Celja; Iv. Terstenjak iz Brezja; Jož. Trafenik od sv. Florijana; Jak. Zupančič iz Šmarija ; Matija Kurbus iz Št. Ruperta v Slov. gor. ivsi ti v peivo leto; v drugo leto pa:) Fr. Kovačič iz Veržeja in Al. Šijanee od Sv. Križa na Murskem polji. Presvitli cesar so 21 u. m. obiskali Lelje in so bili povsod z velikimi slov jstnostmi sprejamani. Obiskali so med drugim stoljno cerkev in v nji molili, bolnišnico itd. Pri častnih vratih so poslušali tudi petje slovenske pesmi. Iz Hima 13. avg. 1 v.tl. Prejeli smo ipo preč. P. Salez. Angeli-ju. komisarji za sv. Deželo) poslanih 17 gld. a. v. za laške stradajoče redovnice od č. P. Prunon Steukelja. Tisučkrat Bog plati! Za vodstvo P. Rafael Ballerini d. C. d. G. Judje ne pojdejo v Azijo Svet se je že veselil, ko so naznanovali, da bode baron Hirsch od Turka v zakup vzel velik kos zemlje v mali Aziji ter ondod jude naselil. Zdaj pa pišejo, da ta novica je bosa in da Turčija nobenih priprav ne dela. da bi iz Rusije preganjane jude sprejemala. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: C. 2. J. K. 2 gld. — Neimen. 2 gld. Za sv. D e t i n s t v o: g. J. K. iz Rad. o gld. — Neim-n. 3 gld. — Neimen. 1 gld. Neimen. 5 gld. Za sv. očeta: Neimen •"> gld. — Neiinen. 1 gld. — C. g. m. kapi. Ant. Knkelj 2 gld. Dušam v v i.-a h v pomoč: Neimen. 1 gld. Za Marijan išče: V. č. gosp. župnik Janez (Jerčar 3 gld. Za v stanov it" v stalne večji rezidence čč. oo. Jezuitov v Ljubljani mesto sedanjega „p r o-v i zor i a-: IX. zbirka o gld. — Pt". N. 10 gld. Popravek: V zadnji številki na 1. strani, prosimo, naj se bere:.....bratovskih udov do sedaj zapisanih je bilo že 50.200" me: 52-V.h in ob konen spiska: „Obdarovanih je bilo letos 100 mamesto obilo) ••erkev."