AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER NO. 140 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JUNE 16, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. Anglija ustvarja minisferslvo za propagando, ki bo vplivalo na javno mišljenje v državah London, 15. junija. Angleška vtada se z vso resnostjo pripravka, da ustvari nov urad, mini-sterstvo propagande, katerega ^men bo širiti angleške ideje 1,1 načrte po tujezemskih drža->Vah in pobijati tujezemske ideje, j Uradno se tozadevno še nič ni Oznanilo, vendar je gotovo, da ^ Anglija dobila tako minister-®tvo, kot ga ima sedaj že Nemči-Načrti so že gotovi in sedaj [«čejo le pripravnega moža, ki bi v°dil ministerstvo. Uvedba propagandnega minila je pravzaprav nekaka centra, dasi vlada naznanja, da ne r° cenzure. Iz drugih virov se pa poroča, da bo propagandni minister kontroliral vse novice, ki prihajajo v Anglijo ali odhajajo. Predvsem namerava Anglija potom novega ministerstva pred-očiti Nemcem svoje mišljenje o svetovnem položaju. Anglija bo našla pota in sredstva, da prodre s svojimi idejami v Nemčijo, kjer vlada stroga cenzura časopisja. Obenem se Anglija pripravlja za slučaj vojne. Po vsej deželi so organizirane komisije, ki bodo imele strogo kontrolo nad žive žem. Vse cene bodo določene od vlade in odjemalci bodo mogli do biti le gotovo količino živeža. Armadno vodstvo ameriške armade zahteva $292,000,000 za nove vojaške zrakoplove Washington; 15. junija. Vla-je zahtevala od kongresa vče-"i, da dovoli $292,663,000 za noji3 vojaška letala, potem ko je Hldbergh pričal, da bo vzelo Ze-pjene države pet let, predno Ho mogle doseči prvenstvo v "fakoplovstvu. . . Nadalje zahteva vlada, da se ji J°Voli $15,000,000 za plače zra-|°Plovcem in $25,000,000 za na-®'nje utrdbe v Panami. Vojaki oddelek vlade dobi 2,900 noli'1 zrakoplovov, dočim bodo Pali razdeljeni narodnim gar- Armada ima že sedaj nekaj nad 2,000 vojaških letal, ki so najbolj izvrstna na svetu. Skupaj z novimi letali bo posedovala ameriška armada 5,000 vojnih letal, in to poleg onih, katere poseduje ameriška mornarica. 56 novih vojaških zrakoplo-vnih pristanov bo zgrajenih, za kar je kongres dovolil $61,000,-000. Lindbergh je pričal pred kongresnim odsekom, da je danes Nemčija vodilna sila glede zrakoplovstva, nakar je kongres dovolil tako ogromne svote. fongres na delu na postavi, ki bo odvzela tkalcem pri WPA projektih vodilno silo [Washington, 15. junija. Radirki pri WPA projektih so po-[N Workers Alliance toliko ča-pogovilili, da je kongres postal r°ljen in je te dni na delu, da redi končno korak, ki bo pri- radikalce k molku. Postava bo narejena, ko bo reiet drugo sredo predlog glede lenega relifa. Tozadevni od-F je odobril predlog, ki je predli namenjen proti Workers Irance in zlasti komunistom, I dvorijo omenjeno organizaci- bovalo v prihodnjem letu $1,477,-000,000. Poleg tega se dovoli še $81,000,000 mladinski organizaciji. Nova postava bo zapovedovala, da mora sleherni, ki dobi WPA delo položiti prisego enako, kakor jo polože vsi zvezni uradniki. Izvedenci pravijo, da bo to povzročilo, da postanejo komunisti kri-voprisežniki, ako položijo prisego. Neka druga določba pravi, da oni, ki so pri WPA delih že 18 mesecev, se morajo odpovedati delu za 60 dni, nakar morajo znova začeti. Tudi ta določba je v prvi vrsti naperjena proti Workers Alliance. Vlada bi rada zatrla pogubo-nosno gibanje Workers Alliance, ki je popolnoma pod kontrolo komunistov. In nova postava bo dosegla svoj namen kot pripovedujejo kongresniki, ki so preiskali delovanje Workers Alliance.' V Španiji je še 18 ameriških ujetnikov Madrid, 15. junija. Ameriško poslanstvo poroča, da je dobilo imena treh nadaljnih ameriških državljanov, ki so še vedno zaprti v španskih ječah. Dosedaj se je dognalo, da imajo nacionalisti 18 ameriških ujetnikov. Vsi so se borili v vrstah lojalistov in so bili na sodnijah spoznani krivim gotovih zločinov. Ujetnike so te dni prepeljali iz ječ v Burgosu v mesto Saragosso, kjer bodo odslužili kazen. IKongresman Woodrum iz Vir-rUe, velik nasprotnik komuni-[°v je dobil soglasno odobritev poslanski zbornici, da predloži l^log prihodnjo sredo kongne-Splošno se pričakuje, da bo r°j odobren. r oslanska zbornica kongresa | °dobrila tudi vse relifne načrti' ^tere je priposlal predsednik |°Sevelt. Za relif se bo potre- -o I Se obesil v ječi Prijazen obisk Včeraj sta naju obiskala v uradu Mr. in Mrs. Vinko in Tillie Vidrih, ki sta prišla iz Kirkland Lake,. Ontario, Kanada, na obisk k svojim sorodnikom in prijateljem v Cleveland. Mrs. Tillie Vidrih je hčerka dobro poznanega rojaka Antona Drečnika. Stanujeta pri Mr. John Sušniku na 6600 Bliss Rd. in ostaneta v Clevelandu, še približno en teden. Mr. Vidrih obišče tudi svojo se-strično Fannie Ponikvar. Doma je iz Zdenske vasi, fara Dobropo-lje. Oba sta nam bila jako dobrodošla v naselbini. Dolg demokratov Vodstvo narodne demokratske stranke je sporočilo, da dolguje $104,000, ker so prispevki v zadnjih mesecih bili jako malenkostni. Državna zbornica Včeraj je zaključila državna zbornica države Ohio svoje delo in ne bo več zborovala do jaguarja meseca 1941, razven ako jo governer ne skliče k izrednemu zborovanju. V zadnjem trenutku so manjšinski demokrati se za stonj prizadevali, da bi se preklicala postava, ki prepoveduje in-direktno povečanje mestne elektrarne v Clevelandu, toda so bili na vsej črti poraženi. Republikanci so držali skupaj kot skala, kar pomeni, da se mestna elektrarna ne bo mogla povečati in izboljšati. Demokratje so v največji razburjenosti zapustili zbornico in izjavili, da se bodo oglasili čez leto in pol, ko bo državna postavodaja zopet v demokratskih rokah. Kakor hitro je bilo zaključeno zasedanje državne zbornice je večina postavodajal-cevz governerjem Brickerjem na čelu odpotovala proti New Yorku na razstavo. Ne bo elektrarne Kot je videti se mestna elektrarna v CleVelandu nikakor ne bo povečala. Republikanci v državni zbornici v Columbusu nikakor ne želijo preklicati postave, ki so jo sprejeli in glasom katere se ne smejo izdajati bondi za utilitete, ako slednje.tekmujejo s privatnimi podjetji. Da se prekliče postava bi moralo glasovati 102 poslancev za preklic, toda vsi ti so republikanci, dočim imajo demokrati le 36 glasov zbornici. Demokrati so za mestno elektrarno. Vabilo na sejo Prosim vse člane Rainbow Hunting in Fishing kluba, da se gotovo udeležijo seje v nedeljo ob 10. uri' dopoldne v navadnih prostorih. Ker je zadeva važna, se upa, da bodo vsi navzoči. — Tajnik. Na električnem stolu Včeraj je moral na električni stol Clevelandčan Willie Caldwell, star komaj 23 let, ki je bil spoznan krivim umora, ko je ropal trgovino trgovca Fred Ray-monta na Quincy Ave._ V bolnišnici V Mt. Sinai bolnišnici se nahaja Mary Sholar, 3434 E. 78th St. Prijateljice jo lahko obiščejo. Graduiranka Naj Collinwood High šoli bo graduirala 17. junija Miss Anne Gradišar, 1139 Addison Rd. Iskrene čestitke! Odlična graduiranka Na Collinwood High šoli bo graduirala Miss Elsie Yerak, 18812 Chicasaw Ave. Bila je voditeljica svojega razreda in članica National Honor Society. Naše prav iskrene čestitke njej in staršem! Sinko je Vile rojenice so obiskale družino Mr. in Mrs. Louis Fabec, 14011 Glendale Ave. in so pustile v spomin čvrstega dečka. Mati in otrok sta zdrava v St. Ann's bolnišnici. Iskrene čestitke! Graduiranci Na East Technical višji šoli so te dni graduirali številni dijaki in med njimi smo opazili sledeča naša imena: George Biskupic Albert Blatnik, Joseph Bogdan, John Butala,. Frank Debelak John Damjanovich, Boris Fran kovič, Steve Gašper, George Hayny, John Jadrich, Joseph Jenko, Edward Kadunc, John Kerzisnik, Edward Kovač, Theodore Kovač, Joseph Lerfart, Joseph Lesar, Joseph Lesjak, Frank Ljub'i, William Lonchar, Victor Lunder, Nick Martino-vich, Joseph Merhar, John Mišič, Joseph Mišmaš, Frank Mlinar, Matt Nousak, Peter Popovich, Paul Popovich, Ralph Redic, Er nest Ruppe, Edward Cerkovnik, Carl Skufca, Fred Spelič, An drew Truden, Edward Zalar, Joe Zallnik. Mogoče je kako ime izpuščeno, kar pa ni naša krivda, pač pa ker so imena včasih tako zverižena, da ne morete pogoditi, če je ime slovensko. Lahko nam poveste v uradu ime, ki ni priob-čeno in bomo z veseljem priobčili. Mladim graduantom in njih staršem naše iskrene čestitke! Smrtna kosa Nagloma je preminul, ko ga je zadela srčna kap dobro poznani John Kožar. Zaposlen je bil pri Erie Railroad Co. Ranjki je bil doma iz vasi Brezovec pri št. Vidu in je prišel v Ameriko pred 35. leti. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ in društva Krasni Raj št. 160 JSKJ. Poleg žalujoče soproge Antonije, rojene Normali zapušča tudi dve hčeri, Štefanijo Hočevar in Genove-fo, ter dva sina, Johna in Antona. Pogreb pokojnika se vrši v pondeljek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 9414 Elizabeth Ave. in v cerkev sv. Lovrenca pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja. • Naše iskreno sožalje preostalim ! Zlata sv. maša Včeraj je praznoval 5'0-letnico svojega posvečenja v mašnika Msgr. Joseph Smith, ki je generalni vikar clevelandske škofije. Msgr. Smith je poznan kot največji prijatelj delavcev v Clevelandu in delavci ga naravnost obožujejo. Toliko kot je storil Msgr. Smith za sirotne delavce, niso storili vsi dobrodelni zavodi. Msgr. Smith je posredoval že v štrajkih in jih mnogo poravnal, nasitil je stotisoče lačnih, pripeljal k pravi veri tisoče in tisoče in se sploh vedno gibal med delavci. Šolske počitnice Včeraj so zaključile javne šole v Clevelandu svojo šolsko dobo. 135,000 učencev je nastopilo svoje počitnice. S poukom se bo ponovno pričelo H. septembra. Listnica uredništva A. L. — Oglasite se osebno v uredništvu. Glede vaše zadeve potrebujemo več nadaljnih. pojasnil. — F. L. Sodnika Lauscheta dobite v Lakeside Ave. Court House. — G. R. Knjiga, katero omenjate, ni na razpolago. V bolnišnici V St. Luke's bolnišnico se je podala dbbro poznana Rozi Slo-kar, 8610 Vineyard Ave. Prijatelji ji želijo skorajšnjega okrevanja in povratka k ljubljeni družini. Dva utonila V Brady Lake je včeraj popoldne utonil 6 letni James Keim, ko Se je igral ob vodi z malim čol-ničkom. Padel je v vodo in zginil s površja. Nadalje je utonil 20-letni Steve Buci v Shaker jezeru. Ickes svari tujezemce pred domačimi blazneži New York, 15. junija. Tajnik za notranje zadeve ameriške vlade Harold Ickes je včeraj jako grenko napadel one ameriške na-tiviste, ki so postali "brutalni parloristi in ki preganjajo tujezemce v Zedinjenih državah, dočim sami želijo, da dobijo Zedi-njene države diktatorsko vlado. Tajnik Ickes je govoril napram 3,000 tujezemcem, ki so dokonča-i svoje nauke v državljanski šoli in ki so se zbrali na svetovni razstavi k proslavi ob priliki podelitve diplom. Mr. Ickes je prosil tujezemce, da sledijo ameriški toleranci in pravim ameriškim idealom in da .se ogibljejo vseh raketirjev. Med navzočimi je bi-o zastopanih 68 različnih narodnosti. Diktator Stalin je odredil čistko v Rusiji, ker se je bal, da ga nasprotniki vržejo od vlade Pokojni Louis Kraucar Prepozno za včerajšnji list smo iobili sporočilo, da je umrl Louis Kraucar, po domače Kislev, 3627 E. 82nd St. Star je bil 67 let. Doma je bil iz vasi Občina, fara Dobernič, in je dospel v Ameriko pred 40. leti. Pokojni zapušča tu žalujočo soprogo Heleno, rojeno Polončič, dve hčeri, Mary Vadnal in Helen Malcoski, ter dva sina Louisa in Franka, nečaka Franca Kraucar, v stari domovini pa i ve sestri, in sicer sestra Otilija, redovnica v Ljubljani in sestra Josephine, ki je redovnica v Kamniku. Zapušča tudi brata Ignaca. Pogreb ranjkega se vrši danes ob 8. uri iz Louis L. Ferfo-.ia pogrebnega zavoda na 3515 E. Ust St. Prizadeti družini naše iskreno sožalje. Naj počiva ranjki dobri oče in mož v miru v ame-iški zemlji! Vest iz domovine Mrs. Frances Zulič, soproga John Zuliča, 18115 Neff Rd., je dobila iz domovine žalostno vest, ia ji je preminul ljubljeni oče Anton Kenik. Ranjki se je nahajal pred več leti z bratom Frankom v Ameriki. Frank Kenik je tudi že "preminul pred več leti. Kenikova družina stanuje v vasi Podgora blizu Bistre in spada v vrhniško faro. Poleg Mrs. Zu-ič žalujejo za ranjkim še ena sestra in brat. Kenikova družina je poznana daleč naokoli. Prizadetim naše iskreno sožalje. Godba Bled Izlet priredi v nedeljo naša slovenska godba Bled in sicer na štuškove farme v Wickliffu. Občinstvo je prav vljudno vabljeno, da z obilno udeležbo pokaže svojo naklonjenost tej slovenski godbi. In pričakuje se, da boste vsi udeleženci prav izvrstno postrežem z vsemi dobrotami. Le pridite! Mladi demokrati Organizacija mladih demokratov v Clevelandu, ki šteje kakih 5,000 članov, želi, da kandidira za župana Harold Mosier ali pa William Dixon. Organizacija mladih demokratov se ne vtika v spore, ki so nastali med raznimi skupinami demokratov v mestu. Tajnica prosi Članice Progresivne trgovske zveze so prošene, namreč one, ki so prevzele delo v kuhinji na pikniku, ki se vrši v nedeljo v Jugoslovanskem društvenem domu na Recher Ave., naj bodo v nedeljo gotovo na mestu točno ob 1. uri popoldne. Proti kobilicam Kongres v Washingtonu je pravkar dovolil $1,750,000, da se začne z uničevanjem kobilic na farmah, ki povzročajo letos ogromno škodo. "Saturday Evening Post" od tega tedna prinaša zopet članek od bivšega ruskega generala Kri-vitsky, v katerem slednji pravi, da je Stalin odredil čistko med visokimi ruskimi uradniki, ker se je bal, da ga slednji spravijo ob vlado. Bivši komunistični voditelji, ki so bili obsojeni v smrt ali v dolgotrajne zapore, so morali priznati, zločine, dasi so bili v največ slučajih nedolžni, kakor piše general Krivitslcy. V ječah se je dotične silno mučilo, dokler niso bili prisiljeni priznati zločin. Mučilo se je tudi člane njih družin, obenem so pa rabi ji obljubovali milost Stalina, ako priznajo, kar se jim je očitalo. Toda general Krivitsky pravi nadalje v svojem članku, da kljub peklenskim mukam v sovjetskih zaporih, je le malo ljudi priznalo očitanja. Izmed vsakih 500 ujetnikov jih je bilo vselej 250, katere so ustrelili, ne da bi priznali dejanja. Doba političnega preganjanja in ubijanja v sovjetski Rusiji se je pojavila v letu 1937, kmalu potem ko je bil ubit Kirov, eden prvih zaupnikov Stalina, ki je neusmiljeno začel preganjati svoje bivše prijatelje. Generalni zvezni pravdnik je na katoliškem shodu zahteval bogastvo za družabno uporabo Cleveland. — "Ljudstvo v Zedinjenih državah ima pravico potom svojih demokratskih ustanov zahtevati, da se rabi privatno bogastvo v družabne nameae," je dejal včeraj generalni zvezni pravdnik Murphy na shodu za katoliško akcijo. Zasedanje drugega kongresa za katoliško akcijo je bilo zaključeno včeraj. Vršile so se tekom kongresa številne razprave, tekom katerih se je poudarjalo pravice delavcev, in delodajalcev. . "Ako stvar dobro premislimo," je dejal generalni zvezni pravdnik, "tedaj dobro vemo, da pre- ibiva v Zedinjenih državah najbogatejši narod sveta. Ne samo bogat v naravnem bogastvu, pač pa bogat tudi v duhu. "In pri vsem tem ne smemo zanikati, da nismo gradili kot bi mcv rali graditi. Zlasti v preteklem stoletju smo popolnoma pozabili na svobodščine posameznika in na socialno posta voda j o za ves narcd." Murphy je tudi povedal, da je prvotna dolžnost vlade skrbeti za blagostanje in napredek naroda. In noben narod na svetu nima toliko prilike vršiti enake dolžnosti kot ravno ameriški narod. Japonci se igrajo z ognjem. Okupirali so nevtralni otok. Preganjanje lujezemcev Šangaj, 16. junija. Napetost med zapadnimi silami in Zedi-n j enimi državami in med Japonsko dnevno narašča. Japonska armada je včeraj okupirala Ku-langso otok in ga popolnoma izolirala. Japonci so že pred meseci hoteli izvršiti ta načrt, toda na lice mesta so dospele angleške, francoske in ameriške vojne ladje, ki so japonske načrte preprečile. Sedaj je pa Japonska ustavila vsak promet do otoka. Pred 24. urami je Japonska izolirala Tientsin, kjer imajo Anglija in Francija in Zedinjene države svoje velike interese. Sedaj je sledil Kulangso otok/ Napetost postaja od dneva do dneva večja. Anglija je mnenja, da je Japonska nastopila proti velesilam zapada v pričakovanju, da preizkusi njih moč. Ako se velesile ne bodo uprle, tedaj bo Japonska nadaljevala s svojim nasiljem. Graduant V petek 16. junija je graduiral iz John Adams višje šole mladi John Vatovec Jr., sin dobro poznane družine John in Rose Vatovec iz 10801 Prince Ave. Mlademu graduantu naše iskrene čestitke fti obilo sreče v življenju. Na obisku Iz Timins, Ontario, Kanada, je prišel na obisk v Cleveland Mr. Anton Svak k svoji sestri Mary Kral, 3546 E. 8Gth St. Videla se nista že 26 let. Obiskal bo tudi sestrično Mary Filipovič, 4003 E. 143rd St. Prijatelji, ki ga želijo obiskati, naj se zglasijo pri družini Kralj. Dobrodošel v Clevelandu. Visoka varščina Poznani italijanski raketir v Clevelandu, ki se je obenem pečal z loterijo, Angelo Lonardo, je bil od policije aretiran in sodnik Hurd je določil $60,000 varščine za njega. Zaman so protestirali njegovi odvetniki, da je varščina previsoka. Da je sodnik določil tako visoko varščino, je vzrok, ker je Lonardo že enkrat prej pobegnil iz zaporov. Potrdilo Mrs. Pyke Senatna zbornica kongresa je potrdila imenovanje Mrs. Ber-nice Pyke, da je kolektorica col-nine v Clevelandu. Predsednik Roosevelt jo je imenoval že pred več tedni. Mrs. Pyke je z ono skupino demokratov, ki so za Gongwerja kot voditelja. Gledališka podjetja Kongres v Washingtonu je odredil, da v bodoče ne bo več vzdrževal takozvanih WPA gledaliških projektov, ker je prišlo pri dotičnih W.PA igralcih do ponovnih spopadov in štrajkov. "Kdor ja lačen, ne bo štrajkal," se je izjavil kongresman Mason. Delo na farmi St. Clair Rifle and Hunting klub ponovno opozarja člane, da se udeležijo dela na farmi, kajti sleherni član, ki ne pride delat, bo obdavčen za dva dolarja. Na farmi se dela vsako nedeljo. Pridite v nedeljo 18. junija.,— Tajnik. Močnejša postaja Zvezna vlada je dala dovoljenje WHK radio postaji v Clevelandu, da zviša svojo silo na 5,-000 "watts." DOMOVINA r okrajnih zaporih se je obesil Persin, 2922 E. 50th St. F Poroča policist Ignac Jerič, I36 nasal truplo obešenega. Od-ij&tio je bilo v Charity bolni-|'c°> kjer so pa Peršina progla-F Mrtvim. Policija je Peršina Igrala radi pijanosti. In, Vest iz domovine 1^8. Mary Koželj, 715 E. jl^ St., nam naznanja, da je 1 ^a iz domovine žalostno vest, Ij1* je umrla njena mati Ana v starosti 68 let. Doma je K: v Sv. Štefanu, fara Trebnje, i °ttiovini zapušča očeta, oziro-K ^oža, enega sina, dve hčeri Bistri, v Ameriki pa hčer Ma-1.J11 sina Antona. Bodi dobri f ohranjen blag spomin! i r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ,_____ Published dally except Bundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po po6tl, celo leto $7,00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 0 months Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for B months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1006, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Aot of March 3d, 1878. No. 140, Pri., June 16, 1939 Junaštvo pod morjem r ........... Ameriški vojni mornarici se je nedavno posrečilo nekaj, kar doslej še ni bilo zapisano v nobeni zgodovinski knjigi. Submarin Squalus se ie potopil 250 čevljev globoko na morsko dno in modernim iznajdbam ter junaštvu ameriških mornarjev je pripisati, da so rešili kljub največjim oviram in težavam 33 ljudem življenje. Na krovu submarina Squalus se je ob času katastrofe nahajalo 59 mornarjev, ki so bili pahnjeni 250 čevljev globoko na morsko dno. Prvič lahko zapiše zgodovina, da se je rešilo 33 oseb iz morskega dna. Zgodovina submarinov traja od leta 1864 naprej. V omenjenem letu je dne 17. februarja prvi ameriški submarin Hundley tropediral korveto Hausatonic, ki je služila južnim interesom." Toda ob istem času, ko,je submarin torpediral sovražno ladjo, se je tudi sam potopil. Vse od tedaj pa do začetka svetovne vojne v letu 1914, submarini niso igrali velike uloge. Nemčija jih je spravila na površje in sicer s tako silo, da so se celo Zedinjene države zapletle v vojno. Danes je submarin eden najbolj važnih organov vsake vojne mornarice. Submarin Squalus je prišel v vojno službo šele 1. marca. V morje je bil spuščen v pristanišču Portsmouth, komaj petnajst milj od mesta, kjer se je v teh dnevih ponesrečil. V mestu Portsmouth, New Hampshire, je bila zgrajena prva vojna ladja Zedinjenih držav, z imenom Ranger. Pozneje so v Portsmouthu začeli izdelovati izključno submarine za ameriško vojno mornarico In usoda je nanesla, da se je ravno v bližini tega pristanišča pripetila epična submarinska epizoda in katastrofa. Submarin je čudovito vojno orodje. V njem in nanjem dobite vse polno cevi, zapornic, kolesovja, žic, oddelkov, tankov z balastom, tankov z zrakom, torpede, baterije, motorje, vrata in drugo, kar bi bilo vse skupaj podobno finemu mehanizmu ure, dasi v silno povečani obliki. In pomorščaki, ki se nahajajo na submarinih so sijajno izvežbani ljudje. Zedinjene države imajo za nje posebno šolo v New London, Conn., kjer se morajo mladi fantje dolgo trenirati, predno jih pripustijo k submarinom. Pomorščaki na submarinu so izurjeni tehniki, hladne krvi in ki znajo ob času vsake nevarnosti hitro in zanesljivo nastopiti. Nikdar pa niso varni svojega življenja in lahko pričakujejo od ure do ure smrt in pogibelj. Zgodilo se je prvič v zgodovini, da se je rešilo nekaj moštva iz potopljenega submarina. Pred par leti še so smatrali kaj takega kot nemogoče. Toda ameriška vojna mornarica je tako napredovala, da je poskusila v prvič z rešilnimi deli in se je rešilno delo tudi posrečilo. Skoro štirideset ur se je nahajalo moštvo submarina Squalus pod vodo, lačno in žejno ter trepetajoče od mraza 250 čevljev pod vodo. Toda kot so pripovedovali potem, ko so jih potegnili na površje, se niso nič bali. Povedali so, da jim je znana usoda, ki mogoče doleti vsakega pomorščaka, ki deluje na submarinu. Pripravljen mora biti na vse ob vsakem času. Verno so sledili povelje svojega kapitana pod vodo, ki je delil z njimi enako usodo. Do danes še ne vedo kak je bil vzrok, da Squalus ni mogel več na površje, potem ko se je potopil. To bo dognala šele izredna preiskava od strani znanstvenikov, kar bo seveda vzelo mnogo časa. Toda katastrofa bo seveda služila v pouk znanstvenikom, ki bodo skušali v bodoče odpraviti enake vzroke in izdelovati submarine, ki bodo mnogo bolj varni kot so današnji. Občudovati pa moramo ameriško posadko na submarinu Squalus, ki se je tako značajno in moško obnašala. Nobenih pritožb, nobenega vzdihovanja, pač pa >e sleherni čutil, da stori svojo dolžnost, ako ostane na svojem mestu. Naši mornarji so vztrajali in večina njih je bila ravno radi tega rešena. Dogodek submarine Squalus je brez primere v ameriški zgodovini in ponovno priča o vztrajnosti in zanesljivosti ameriških vojnih pomorščakov. •i—>—« *• »—•—■—•—•—•—•—•—■—•—»» ——■—«—•■—•—» « »• BESEDA IZ NARODA "■» ■ » «—•——-«—•—•—•—■—.......—» « «—►—>— Narod in banka Anton Grdina Pod tem naslovom sem se namenil napisati nekaj člankov o naših denarnih zavodih, The North American banki, kar lahko velja istotako o slovenski posojilnici, ki je tudi naš slovenski denarni zavod. Obeh teh denarnih zavodov i sem bil ustanovni član in pri, obeh večletni direktor, do časa ko sta oba zavoda že narasla v toliko, da mi je bilo nemogoče in ne-potreba biti aktiven pri obeh ustanovah. Kako da sem začel pisati o teh zavodih ali zavodu naše banke bom pojasnil pozneje v poročilu kakor pri opisovanju naših zgodovinskih slučajev. V opisovanju se bom držal resnice in ne bom ne pretiraval- in ne skrival ničesar; najbolja poročila so tista, ki so resnična in odkrita. Kakor so me vedno zanimale vse narodne ustanove, sem se rade volja odzval povabilu tudi k delničarjem denarnih zavodov k prvemu in drugemu, kjer sem potem postal in bil v direktorju več let kakor že zgoraj omenjeno. Radi tega mi je znano o zgodovini potiska in vsega kar smo pozneje doživeli pri banki. Iz direktorija posojilnice sem izstopil, ko je slednja imela dovolj mož, ki so se zanimali za njo, dasi sem bil ravno takrat izvoljen z največjo večino glasov direktorjem. Zatem sem postal direktor pri N. A. B. To sem omenil mimogrede, da izpričam, da sem se zavzemal za naša domača denarna zavoda od ustanovitve in da sem bil upoštevan med delničarji obeh ustanov. Da sem se zanimal za domače denarne zavode je prihajalo iz trgovskih skušenj, ko smo morali Slovenci prenašati velike vsote denarja na tuje banke in potem zopet te banke prositi, da so nam posojevale nazaj nam naš denar. Videli in vedeli smo, dabi s tem svojim dedarjem lahko samim sebi in svojemu narodu veliko pomagali. To dejstvo je nas napotilo, da smo se zavzeli za lastno bančno ustanovo eno in drugo. V ta namen smo imeli pred očmi naše številne naprave: cerkve, narodne domove in toliko svojih trgovin in lastnih domov, vse to je pomagalo k zavesti in ustanovitvi domačega denarnega zavoda, kakoršnih je imela tudi naša stara domovina v korist lastnega naroda. Ustanovitev banke Kadar hoče trgovec ustanoviti svoje trgovsko podjetje najame prostore ali jih da sezidati, napiše na nje svoje ime in prodaje iz njih blago, naj bo plačano ali ne. Ni pa tako lahko začeti z bančno ustanovo. Bančna podjetja spadajo strogo pod državne odredbe, katerim so podvržene v nadzorstvo. Država izdaje dovoljenja. Kdor hoče imeti banko, ta mora najprvo svoj denar vložiti v to banko, za ta denar prej-md delnice, ki so če banka napreduje dobre, če ne, pa so za garancijo, da pokrijejo denar vložnikov. Pri tem ima nadzorstvo bank v državi svojo besedo in potem tudi redno nadzoi*ovanje banke, da ista zanesljivo poslujejo-. Kdor misli, da banka dela vse na svoje roke se moti. Država ima svoje stroge predpise, ki ukazujejo banki v kakšne svrhe se denar investira in koliko od vloženega denarja se investira v ene vrste in zopet v druge vrste podjetij. Vsake tri mesece ali kakor določi državni nadzorni odbor pridejo bančni pregledovale!, da vidijo če se je direktorij banke po teh predpisih ravnal. Po vsakem takem pregledovanju potem pregledovalci vselej pred celim direktorijem spričujejo in poročajo, kako so pronašli bančno poslovanje; kar bi se zdelo tem pregledovalcem nerednega ali nepravilnega v to opomnijo in naroče, da se je treba tega ogibati ali na drugi način poslovanje urediti. Isto velja z investaciji, ki priporočajo o dobrih in slabih če jih je kaj. Po ustanovitvi banke in vedno pozneje smo od teh pregledovalcev prejemali največ pohvale za hiter naraščaj banke, prejeli smo še celo priznanje, da je naše bančno poslovanje najbolje v državi Ohio. Pod takim napredkom smo direktorji delali z veseljem za naraščaj banke in vabili ljudi da pristopijo. Naše mnenje je bilo namreč, da čim več denarja bomo imeli tem več ga bomo lahko tudi posodili našim ljudem in denar bo delal denar in bilo je tako. Naše delnice so naraščale v veljavi kakor je naraščala vsota (rezerva) nerazdeljenega dobička, ki je narasla že na $240,00G. Naše delnice so takrat narasle na $300.00 vsaka. Ni čuda, da smo dobili ponudbo, da bi banko prodali za velike profite tujcem. To je bilo nekako 6 mesecev, predno se je pojavil bančni polom. Ponudbo, da bi prodali banko z delnicami po $300.00 vsaka smo za,-vrnili iz razloga, radi katerega smo banko ustanovili, namreč za to, ker smo jo ustanovili za Slovence in bi bilo sramotno, da bi' jo za profit prodali tujcem, to je bila pa usodna zmota, ko je temu kmalu sledil krah in polom. Drugo dejanje Do tedaj polni navdušenja in ponosa na naš denarni zavod smo preko noči spoznali usodo bančnega položaja. Kakor prihrumi nevihta in uniči vse upanje ubogega kmeta je bančni krah uničil tudi naše nade in tolike trude in tako velike investacije in vse varčevanje. V resnici povedano nismo sploh ničesar dobili od banke, dobili smo edino 6% obresti na dividende od delnic. Po nasvetu bančnega predsednika smo vedno hranili nam od države priznane dividende zato da je banka žela med drugimi bankami veičji kredit in so bile delnice vredne toliko več. Vse to je pa zapadlo banki z delnicami vred, co je nastala depresija. Za to so bila očitanja v mnogih ožirih, da je odbor ravnal tako in tako negospodarsko, krivična, če bi bil iirektorij razdelil vse dovoljene dividende bi bilo stanje banke nazadnje še veliko slabše, to je resnica. Da vse to ložje razumemo naj nas prepriča dejstvo, kaj se je zgodilo z našimi domovi in zemljišč; njihove vrednosti, ki so preko noči prišle ob dve tretini veljave. Banka je pa imela po zakonu države vloge vlagateljev vložene v domove in v obveznice, ki so ravno tako zgubile veljavo, ko niso domovi obdržali vrednosti, so obveznice zgubile vrednost. Kaj je nastalo takrat je mano javnosti, za to ne bom sedaj posegal v nove rane, toda, maščevanje je bilo, ki je položaj poslabšalo in je ta položaj še danes grenak samo radi maščevanja. Kaj se zgodi kadar prihruje /ihar s točo in vniči vsa p.olja? ter ljudje vedo, da je to prišlo la vse ljudi brez njihove krivde le voljno prenašajo škodo, če bi pa kdo začel s prstom kazati na sokrivca, bi ubogi ljudje šli in ga )obili na tla. Mnogi niso videli propalih bank drugje nego v I!levelandu naših bank, za to je >ilo ljudem,to še hujše, najhujše je pa bilo tem, ki so banko ustanovili v najbolj i volji do nahoda, kdo bi hotel še enkrat prestati kar so prestali ustanovitelji. Reorganizirana banka Kaj naj storimo potem? Kakor store tisti, ki se jim na vodi :oln potopi, da se zagrabijo za vsako bilko* ki je more doseči, smo tudi mi storili tisto, ki je bilo nam priporočeno, da je najbolje sredstvo, da se zamrznjeni denar prej ko mogoče reši. Pre-udarjeno je bilo tako, da bo, če se :la reorganizirati nova banka, ta pomagala rešiti zamrznjeni denar stare banke, šli smo znova na delo. Ni,.bilo lahko. Mnogi irugi so tudi poskusili pa niso iosegli, dosegli smo Slovenci, kar ie zopet nam lahko šteto v kredit. Mnogo časa in truda je stala reorganizacija, uresničila se je in v najboljemu upanju smo zopet šli z leta v leto naprej, uspeha pa li bilo, ne vem za kaj ga ni bilo /eč, sam sem polagoma zgubljal saupanje v vodstvo banke in nnegokrat kritikoval. Ko je bila po reorganizaciji volitev novega ■jdbora za vodstvo sedanje banke em imel par delnic premalo, da ji prišel na listo za novi odbor, *adi tega nisem bil potem več v jdboru, da si bi bil rad, da bi na a način pomagal pri direktorij u za hitrejše napredovanje ene in Iruge banke. Za tem so se vršile letne seje bančnega podjetja, ki je do tedaj ostalo v skupnosti, oba bančna irada sta bila ujedinjena, da bi la ta način izhajala cenejše na stroških in tako pomagala drug drugemu za hitrejšo likvidacijo denarja v stari banki. Od časa do časa je pa nastajala "kriza vedno hujša, na eni strani je bila krivda v tem, da ni vodstvo banke javnosti poročalo od časa do ^asa o stanju banke. To bi se moralo storiti, če tudi ni bila banka še možna še nadaljne dividende izplačati. Ker ni vodstvo banke ničesar poročalo delničarjem razven na glavnih sejah, kjer so pa bili delničarji vselej kolikor toliko eni nagovorjeni za zdra-žbo, drugi pa nejevoljni v tem, ker jim ni več znanega o poslovanju likvidacije, ki tako dolgo ne plača nobenih dividend. Te glavne seje so postajale od leta do leta hujše in zadnja seja je prekašala vse druge. Delničarji so v dogovoru sklenili, da se pri banki premeni tedanji direktorij kar se je tudi zgodilo. Ker nisem bil v direktorij u tedaj nisem tudi potem bil na listi, volil pa sem z drugimi, da se direktorij menja in zadovolji delničarje. Dosegli smo in tedaj je nastala za banko nekako tretja loba. Kmalu za tem se je ločila ?tara ali takozvana Mortgage Loan Co. od sedanje banke v svo-ie prostore, na kar je sledila v lanki precejšna sprememba pri lelavcih, ki so bili zaposleni v banki, katere je bilo potreba po-terrj nadomestiti z drugimi. Od :edaj je poslovala vsaka za sebe kakor obstoji še danes. Po spremembi notranje uprave je North American banka poslovala v re-lu naprej, direktorij je imel pa ;eliko nalogo urediti novemu poslovanju osobje, ki bi odgovarjalo in nadomestovalo one, ki so bili zamenjani. Razmere so zahtevale še več sprememb. Dva lirektorja sta odstopila, njih je direktorij nadomestil. V direktorij je bil povabljen Dr. James W. Mally in' moja malenkost v nadomestilo Mr. August Haffnerja in Mr. Skoka, ki sta izstopila. Tako sem vstopil tudi jaz na-;aj v podjetje ob času, ko je direktorij smatral to za potrebno. Povabilo direktorija sem prevzel iz sledečih vzrokov: Prvič sem si štel v dolžnost, ker sem od začetka ustanovitve tega denarnega zavoda imel do istega toliko zaupanja in veselja in za katerega sem delal poprej toliko let za nje-^a naraščaj. Prevzel sem dalje udi iz razloga, ker še danes ipam, da je edina pomoč, rešiti prej ko mogoče zadržani denar 3tare banke samo potom nove banke. Saj smo vendar reorganizirali in ohranili to banko za to, da bomo pomagali rešiti zadržani denar. To me je napotilo, la sem prevzel mesto direktetrija in ob enem tudi mesto predsednika, dokler ne bo banka uredila drugače v notranji upravi. Vse o je samo iz dobre volje, da bi podjetje napredovalo v zaupanju >ri narodu in da se pomaga obe-na ustanovoma. Naša reorganizirana banka je oovsem v dobremu stanju in le-do napreduje, v notranji upravi mamo do vel j zmožnih delavcev, ki razumejo posel notranje uprave. Vse gospodarske posle vodi direktorij, ki obdržuje tedenske seje vsak petek ob 5. uri popoldne, investacije in posojila pri-iejo vse v rešitev pred direkto--ij, za 'kar vsi glasujejo za ali )roti. Glede postrežbe vlagateljem in mim, ki iščejo v banki posojila, je dobro preskrbljeno. Banka ima lenar na razpolago za posojila, "nnegim smo posodili tudi na trgovske svrhe, na kratke odplači-a kakor dan danes banke že v plošnem posojujejo. Kar naj kot novo pristopli direktor in začasni predsednik k :emu dodam je to, da apeliram v prvi vrsti na delničarje banke: Vsak naj smatra, da je ta banka tudi njegova'banka, da je odvisno od nas delničarjev, da jo, naredimo tako kakor je bil naš namen ko smo jo reorganizirali. Vse je odvisno od nas samih. Mnogi niti nimate pojma kako so lahko ponosni, da imamo sedaj v teh časih še nadalje svojo banko, ko nimajo mnogi, ki bi si šteli v veliko čast, če bi jo imeli. Z denarjem se v teh časih ne da več banke ustanoviti. Kdor jo ima naj bo na njo ponosen in naj tudi sodeluje v prid banke kjerkoli more. Nezaupanje do banke naj zgine iz slednjega človeka, ker se ne more več dogoditi kar se je dogodilo, da bi banka zašla v neprili-ke, ker imamo od države zavarovalnino, ki je varnostna garancija vsakega vlagatelja do 5 tisoč dolarjev. Zgine naj iz nas tudi mržnja in sovraštvo do oseb, ki so se mogoče nam zamerile. Smo ljudje vsi polni vsak svojih napak. Kakor smo tako velika narodna sila in narod gospodarski, ki na vsak način potrebujemo banke, bomo s to banko lahko mnogo ali še več popravili pri narodu kakor je narod trpel. Bodočnost je pred nami, šli smo že tolikrat črez še hujše preiskušnje, vsak posamezno, bili smo tolikokrat opeharjeni radi investacij, ki so nam obetale velike dobičke pa smo vse zgubili, kaj smo storili: Ali smo se za to kregali in zmerjali? Ne, kaj še! še sram nas je bilo, da bi komu povedali, da smo zgubili denar! Razumem, da so prizadeti naši vlagatelji, boli me, za to se pa tudi zanimam, rad žrtujem svoj čas in misli ter iščem kako in kje naj še primemo, da bomo popravili kar se popraviti* da. Z dobro voljo bomo dosegli vse, z napadi in očitanjem ne dosežemo drugega kakor še več sovraštva v naselbini, tega pa' nikar več! Od moje strani bom naredil vse v namenu za hitrejše napredovanje naše banke kar bo pa pomenilo tudi za hitrejšo rešitev zadržanega denarja od prve banke, ki je sedaj v likvidaciji. V ta namen sem na razpolago vsem, ki se želijo obrniti do mene. Če imamo dobro voljo in če hočemo sodelovati v tem bomo tudi vse to dosegli. V ta namen sem na razpolago vsem, tudi izven uradnih ur naše banke v mojem uradu na E. 62nd St. ob urah, ko je banka drugače zaprta. V takem slučaju se lahko obrnete do nene z morebitno aplikacijo za losojilo ali kaj važnega, ko' bi drugače ne mogli priti v urad-lih urah do banke. Dalje obljubim tudi, da se bom kar mogoče osvedočil o stanju Vlortgage banke, ki je v likvida-. -iji in o tem sporočal javnosti Kar prosim vse, ki so prizadeti la potrpijo, čas bo zacelil rane in ipajmo, da bodo v doglednemu :asu vsi tudi dobili vrnjeni de nar. V tem se bom oglasil od časa do časa, da bo narod vedel pri Jem da je. Ker sem pa v začetku mojega lopisa omenil tudi našo slovensko posojilnico The International Savings & Loan Co. naj v tem 'udi zaključim moj članek: Kar se tiče sosednega denarnega zavoda, ki je meni prav tako v časti kakor naša banka, naj rečem, da smo in da bomo z vodstvom tega zavoda v popolnemu prijateljstvu in v soglasju. Oba zavoda sta last našega naroda, oba zavoda lahko shajata in postaneta močna in vzorna. Ni nobenega vprašanja, da smo narod, ki bi lahko vzdržal s svojim denarjem najmanj 5 takih zavodov, ki bi vsi šteli najmanje po 5 milijonov vlog. če tega nimamo in imamo mesto tega v naselbini nesoglasje, je to naša krivda, ker nismo ravnali modrejše. šli smo preko preiskušenj, kakor je šel marsikateri naš trgovec in to naj naim sedaj služi za bolje bodoče delovanje. S tem zaključujem ta dopis ter prosim, da ga narod vzame tako prisrčno, kakor so mi prihajale besede zgoraj napisane. —V ponedeljek ob 7 zvečer je nagla smrt zadela g. Mirka Poto-karja, bivšega sodnega pripravnika. Sedel je v prijateljski družbi, ko ga je zadela kap. Takojšnja zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Pokojnik je bil e-den najbolj nadarjenih naših fantov ter je bil kot akademik v vodilnih vrstah našega dijaštva, nekaj časa celo predsednik Akademske zveze. Nato je stopil v sodno službo, prejšnji nasilni režimi pa so ga pregnali v južno Srbijo. Tc mu je strlo živce, tako da je mora'l izstopiti iz sodne službe ter si poiskati drugih zaslužkov. Bil je vedrega srca, prijeten družabnik in vedno, kljub svoji revščini, pripravljen pomagati svojemu prijatelju ali tovarišu. Vna vrtnica že dolgo -rtnarji poizkušajo na svojih gredah vzgojili vrtnico, ki bi se v vsti vrtnic ločila P° črnem cvetu n si prilastila znanstveno ime "Aigrette." Včasih pride v svet kdmu svetovnemu cvetličnjaku posrečilo vzgojit' j tako rožo, pa se novica spet pole- že, izkaže se, d| je bilo veselje I prezgodnje. O tem je voditelj ro- i zarija v Sangerhausenu dal na- j: slednji odgovor, ki kaže, da Je i vzgajanje črne vrtnice preceJ j brezupno delo: "Kemične sestavine, ki cvetu I vrtnice dajejo barve, sploh ne j. morejo skupaj dati črne barv0, J Kemično je torej nemogoče vzfP" r j iti črno vrtnico. Karkoli so Je r 0 tem pisalo, ni drugega, kot ž®* f1 lja po senzaciji, ki v vsakem ^ r lu zemlje išče svojih tal. Sicer »e r« neka vrtnica, ki tu pride v Pc' | štev, imenuje "Nigrette," i'1 ^ f po besedi bila črna, v resnici Pa 11 je popolnoma rdeča. Znanstven0 jI ime pove samo to, da je poseli'13 le] motna, plemenita, temnorde^" It bolj temna kot vse doslej. P je v osnovi le rdeča, najbolj d0' J! kazuje dejstvo, da po mrzlih f It senskih rosah postane svetlej^' kot vse rdeče vrtnice sploh. Vz8® rc jili so jo iz vrtnic "Chateau de jn< Clos Vougeut" in "Lord Cast'e; |h reagh" in nastala je "Nigrette'e | ki je še bolj temno rdeča i'y f značilna po motnem barvnem r nu." ' ' IJ ., vrt- F Težko je ugotovili, koliko * K nic prav za prav je na svetu. * |v narji poznajo trde, zelo trpe^ L močno trn j eve rožne grme, k' ^ k prišli v evropske cvetličnja^ k step vzhoda, dalje vrtnice P L zalke iz pogorja Himalaje "' [p, lo vrsto vrtnic iz Evrope in ^ L rike, divjih in kultiviranih- A niča je rastlina, na kateri najlepši luči kažejo Mend?1'6, k zakoni od dedovanja. So ce, ki majo po 14, 21, 28, & X ali celo 56 barvnih sorodn'c'^ ^ 1 j h le. strokovnjak loči drug0^ ^ druge. Zato je v kraljestvu ^ nic taka pisanost in taka P0' Zanimivo je tudi to, da nv0,jU- stj vrsta vrtnic in prišla iz deze ^ žno od ekvatorja. Vrtnica J® ^ . ma samo na severni zemeljslj1 ^ ^ lovici. Zakaj to, je še odP^ ^ vprašanje. Središče najb° je ^ nejšega kraljestva vrtnic P' -e j ^ v pogorju Himalaje. ^^^b,!0dei* >o. tu tudi tisto ognjišče, 0 p(r je vrtnica sploh prišla in *e p, ^ tem tako bogato razmnožil3'^ i Ve mošnje ostro, trdo podn'e ^ naglimi vremenskimi izprt Nt bami je zlasti primerno voj različnih vrst. Neko s ^ ki je prav v najlepšem raZNfinr '°V| svojega celičnega sestava, 11 doma lahko preseneti izP1'6.^.^ ba temperature in narav'1' % voj celic je prekinjen in ^ oj jen drugam in tako narava 'l j,j <| j mi činitelji vzgoji novo ^"^'pn .,ri< se loči od vseh dosedanjih- ^o se v naslednjem rodu P0 .^ pO , vom izpremenljivih naravn ^ • ih gojev spet nekoliko odda'-' ^ 0], vrste svojega semena i" . 2 je tu — kraljestvo vrtnic, K ^f ^ je prijateljem in gojitelj®1"^ ^ St< nic toliko veselja. Dognal' ^ vz di, da so vrtnice na bregov' *k0 hodne Azije in zahodne ^ ^ ^i ke (Aljaska v svojih vrst enake, dočim se vrtnice na j,i( K(\ vih vzhodne Amerike in za ^ Evrope, med katerimi je ^ \o lja sicer mnogo manjša, h "e čijo med seboj. Tako raf1® gtf v|>: nje vrtnic vodi k teoriji A bili Azija in Amerika v A^ Uii časih zemeljske zgodovine jn t ženi celini. \ --o-— .^i Ji n —V vasi Obrhu pri D°le!^t 1 h toplicah je povrgla krava P ^ i' b0r nika in vinarja Jožefa Fkt^ docela adraVis teličke. plemenka, ki jo ima PoseS ^ nekaj let pri hiši, je monta* ^ fli \ Posestniki iz vsega okoliš '^ morejo doVolj načuditi tem ^ kemu pojavu v naši domacJ J S|.( nore j i. ir WINNET0U Po oemikem Uvlrnikn K. Maya "°jdimo pa izmerimo tistih ® sto korakov!" * i P£ Medtem so mi prinesli med- j gi tarico. ša Ogledal sem jo, v dobrem 'Mu je še bila. Obe cevi sta P( I Še nabiti. Ker pa sta se — itoila naboja pokvariti v ti- II dveh mesecih, ko puške ^ rabil, sem ju izstrelil in nova naboja, natančno skrbno kakor so zahtevale »litine.' z,£ Vtem ie prišel Sam in deli V ;ri sto vprašanj imam pri- z£ Njenih, pa ne morem go- z vami —. Silno ste na ^ zaposleni —! Samo nekaj vas bom vpra- 111 1 če smem. Dvobojevali se Ste s Tanguo?" 111 "Da."- p] !n koleno mu bodete pre- hi elili?" Desno koleno." 'ktkaj samo koleno —? Za- vM j mu mislite pmanesti?" Dovolj bo kaznovan!" 'NTe! Ne bo dovolj kaznovan! n' ^o golazen je treba uničiti, če "e motim! Pomislite, koliko Jc W ima na vesti! Koliko zla S( J) je nakopal! In vse to samo J* f tega, ker je poslal svoje lju-JApačem konje krast!" "Tega so krivi beli, ki so ga h fi nagovarjali l" j; ?jakaj pa se je dal zapeljati! h vašem mestu bi mu jaz po-1,1 kroglo naravnost v glavo! 11 ta gotovo meril na vašo!" ^H pa na srce. O tem sem. r' ^iČan." vas ne bo zadel. Tiste nji-]e Puške so za nič." 1)1 prav je povedal Sam. Nisem n Nveč bal Tangue in njegove ^ 'h. k berili so dve sto korakov, (i !Wila sva se drug drugemu Jroti. , Ven sem bil kakor navadno. ■ f'8Ua pa je zabavljal, da kar 1 '5a ni bilo. Winnetou je stal . ' 5rani, pa sredi med nama. ' Ukinil je Tanguo in pove- * 'I poglavar Kiow naj molči in l ';1 Pazi! štel bom do tri in stre-e se prične. Kdor bo stre- 1 e 1 Prej, dobi mojo kroglo v 1 r1 l\'o.» r I; r es tabor se je zbral krog nas. l iveh vrstah so stali rdeči na Y lr'i in levi, le po sredini je bi- . j- ^Prta cesta za krogle. Vse je i, Nfc čakalo, nihče ni govoril, i u ^glavar Kiow začne!" je j^Vedal Winnetou. "Ena — H S tri!" 1? pno sem stal in nudil na-t* ^niku prsi. & N po prvi Winnetouovi be-!;iJe dvignil Tangua puško, * S meril in sprožil. !'/ f°gla je odžvižgala mimo me- & j>. jd ,';!hče ni črhnil besedice. ,Jld Shatterhand strelja!" je [»• ^ Napovedal Winnetou. "Ena r fl .stoj!" sem ga prekinil. "Od-■f in pošteno sem stal pred i*i- ^o Tangue. On pa se je napol in mi ne nudi prsi, ampak JW' d<,Mo mi bo to zabranil ?" je od-Nil Tangua. "Nismo določili, 10 morava stati!" • ■!» 5,8 je, Tangua se lahko po-;t! v|, kakor se hoče. Ne nudi mi ,11 prsi, ampak svojo stran, fU misli, da je ožja in da ga ne i^tako lahko zadel. Pa moti ; t ^adel ga bom čisto gotovo! : bi bil streljal in ne biki1 rn mi treba ugovarjati. Pa po-j" hočem biti. Dejal sem, da i' |8ni ustrelil v desno koleno. U1* i^mo desno koleno pa ga rao-: ^ :,t' Padati le, če je z obrazom P k meni. Če pa mi kaže i'1 mu bom prestrelil obe ko-^ ■' Edino v tem je razlika. J&a, poglavar Kiow, pa sicer 1 j'stoji, kakor hoče, zadel ga in posvaril sem ga." tmranummnn;nn»»»i»iim»Mtnmitt sp "Ne streljaj z besedami, am- st pak s kroglo!" se je rogal Tan- m gua. Mojega svarila pa ni poslu- st šal, ostal je obrnjen v stran. p, "Old Shatterhand strelja!" je g€ ponovil Winnetou. "Ena — dve p -tri-!" ie Strel je počil. u Tangua je kriknil, izpustil pu- Z£ ško, zakrilil z rokami, se zamajal in se zgrudil. ^ "Uff —! Uff —! Uff —!" je el zavalovelo. fj. , Vse se je drenjalo k Tangui. nj Vsak je hotel videti, kam sem ga V] zadel. Tudi sam sem šel k njemu. ^ Spoštljivo so se mi umaknili. "V obe koleni —! V obe kole- «, ni —!" so se čudili. jG Stokajoč je ležal na tleh. Winnetou je pokleknil k njemu in preiskal rane. Kome je videl prihajati, je vstal in dejal: "Krogla je zadela natančno tako, kakor je moj beli brat napo- , vedal. Obe koleni sta prestreljeni. Tangua v življenju nikdar več ne bo jezdil in nikdar več ne bo hodil krast tujih konj." .. Ko me je Tangua zagledal, me ; je kar obsul s psovkami. Nahrul ' sem ga, da je umolknil, in mu de- 11 jal:' "Svaril sem te. Nisi me poslu- ^ šal. Sam si si kriv!" Ni si upal več stokati. Indijanec ne sme stokati niti v naj- 0 hujših bolečinah. Vgriznil se je v ustnice, temno je gledal predse pa zaškrtal: "Ranjen sem. Domov ne mo- Jl rem. Pri Apačih moram ostati." Pa Winnetou je odkimal in de-jal odločno: b "Moral se b.oš vrniti, kajti pri k nas ni prostora za konjske tato- J ve in za morilce naših bojevnikov. Nismo želeli vaše krvi, za- Cl dovoljili smo se z odkupnino. Več 1 ne moreš zahtevati od nas. Za k Kiowe ni prostora v našem pue- 11 blu." "Ne morem jezditi!" k "Old Shatterhand je bil še hu- 7j je ranjen, tudi ni mogel jezditi, c pa je vendar moral z nami. Mi- r sli prav pogosto na njega! Zelo ^ L ti bo koristilo! Kiowis so nas mislili danes za- £ pustiti. Naj nas nemudoma za-r pustijo! Kajti če jutri še katere- 1 ga najdemo na naših pašnikih, c bomo z njim prav tako storili, • kakor bi naj bili po njihovi želji ' 1 storili z Old Shatterhandom. Go- < - voril sem. Howgh!" 2 Prijel me je za roko in me pe- f • 1 jal v stran. 1 3 Ko sva se izvila iz gneče rado- ; - vcdnežev, je pravkar priplaval 1 Inču čuna z dvema bojevnikoma - črez reko. Winnetou mu je šel naproti, jaz pa sem stopil k svo- !- jim tovarišem. >> Sam me je ves radosten sprejel. i- "Končno končno vas smemo spet za sebe imeti! Povejte vendar predvsem in najprv*b, čiga- e vi se tisti lasje, ki ste jih pokaza-a li Winnetou!" "Njegovi lasje so." 1- "Njegovi —T' d "Da. Saj sem vam pravil o ti->1 stem kodru!" k "Kje pa ste jih dobili?" "Odrezal sem mu jih." I- "Kedaj ?" ii, "Tistikrat, ko sem osviobocfcl njega in njegovega očeta." 3- "Torej ste —! Vsi vragi —! ni Vi ste — vi, greenhorn, ste — n, ste — ste ju osvobodili —?" ie "Seveda!" ti "In besedice niste zinili —?" ! "Ni bilo treba." ii- "Ampak — kako ste to nare-o- dili?" ia "čisto kakor kak greenhorn." .o. "Govorite pametno, sir! Tisto o- reševanje ni bilo lahko! Izredno m težka naloga je bila." že "Da! Dejali ste, da še sami :o- dvomite, ali bi se vam posrečilo." ;a. "In vam se je! Ali nimam več er možganov, v glavi, ali pa so se mi ga poslušili!" (Dalje prihodnjič) Hitro, hitro! (Rekordna groteska.) Bilo je pred nekaj dnevi, ko sem okrog poldneva, mirno sprehajoč se po središču mesta, začutil nenadoma, kako je močno zapihalo vame z desne strani. Še nikoli nisem bil kaj prida tekač, vendar vem, da sem storil vse, kar sem s te plati zmogel, ko sem slednjič le mogel zgrabiti svojega prijatelja Chesterja, ki je jako zaposlen mož, za rokav. Chester!" sem veselo vzkliknil. "Samo da te človek spet enkrat vidi!" In ko sem opazil, da Chester skoraj da ni trenil, sem ga hočeš nočeš moral vprašati: "Ali nisi nič vesel, ko sva se takole nenadoma dobila?" "Sem;" je odvrnil Chester, "veselil bi se pa še bolj, če bi le utegnil." "Kam pa greš, Chester?" sem zaklical za njim. "Jest!"Je odvrnil. "Imenitno! Jaz tudi — pa pojdiva skupaj?" sem predlagal. Tedaj sva zašla v gnečo pešcev, tako da tudi moj prijatelj Chester ni mogel teči dalje, in je slednjič našel; toliko časa, da je mogel govoriti z menoj. "Ali mi moreš priporočiti tisto gostilno, kjer ti ješ?" sem hotel vedeti. "Točno čez petnajst minut ondi vstati od mize," je Chester ponosno odvrnil. Potem pa greš najbrž v kako avtomatsko restavracijo?" Chester je zanikal "To čudovito urnost se da doseči z izredno naglo postrežbo, s kakršno ti v tej gostilni strežejo." Prisluhnil sem. Poznam zgodbo, ki v njej nekdo stopi v restavracijo, pokliče "Natakar!" — in, KS!„lMt.o na edini klic natakar že zares stoji pred njim, pade gost s stola,' ker ga je od začudenja kap zadela. Ne vem, ali je ta zgodba resnična, a nanjo sem pomislil, ko sem zaslišal vabljive , Chesterjeve besede. Sklenil sem, da poj dem v to odlično . gostilno. Še pred vrati sem vzel uro iz žepa. Bilo je dve minuti čez eno. "Ena in sedemnajst minut i bova spet tukaj le," mi je Ches-. ter še enkrat zatrdil. Vstopila sva. Komaj sem . stopil čez prag, ko me je nekdo od zadaj zgrabil. Hotel . sem se braniti, a sem vprav še opazil, da so mi le hoteli suk-i njo sleči. Neka druga roka je 1 že držala za moj klobuk, tako - da sem stopal k svoji mizi, no da bi bil izgubil kaj časa za - slačenje in obešanje obleke.. Medtem ko sem stopal pro-o ti mizi, sem slišal glas, ki je i- govoril vame: "Grahova ju- - ha, ledvice v omaki, smetanov ,- guljaž, telečji zrezki.- . . •" Obrnil sem se in sem videl plačilnega kraj sebe, ki mi je bral jedilni list. i- Ko sva s Chesitrom prišla do mize, sva tudi že naročila. "Izborno," sem dejal: "Naravnost čudovita je ta uredba." In moje začudenje je bilo od il sekunde do sekunde večje. "Ti, zakaj pa se vsi nataka--! rji v tej gostilni tako grdo - spakujejo?" sem preistrašeno vprašal. "Saj vendar ne moreš zahte-vati, da bodo natakarji za vsako naročeno jed tekali k bife-e- ju?" me je Chester pokaral-"Ali vidiš gospodično tam pri •" zrezku? Ona mora vse z obra-to zov natakarjev prebrati, kar io kdo naroči." "Torej brzojav z obrazi!" ni sem občudovaje pripomnil. Že čez pet minut po eni je eč bilo kosilo na mizi. Pikolo je ni medtem prinesel pribor, in ko se je bližal, je že vršil kretnje jeje, tako da sta bila nož in vi- lice že v zaletu, ko sem ju pri-jel v roke. Kakor drugi gostje, sem imel tudi jaz uro pred seboj na mizi. In le zato, ker sem s pogledi venomer sledil vrtenju cekundnega kazalca, še danes ne vem, kaj sem v tistem čudovito kratkem času prav za prav jedel. Ko sva bila s Chestrom spet pred vrati, je manjkalo še sedem minut do predpisanih petnajstih. "Nov rekord!" je Chester navdušeno, vzkliknil. Prisrčno sem mu čestital. Tudi mene je, pač pod' vplivom tega čarobnega gostišča, mahoma zgrabil čar naglice. Medtem sva že spet tekla. Ceste s hišami so kot sence bežale mimo naju. Uro sem še zmeraj držal v roki. "Zdaj je točno ena in ena in dvajset," sem dejal. C] "Ena ena in dvajset!" je po- -trdil Chester. 1 "Potemtakem sva šele pred g petimi minutami odšla iz ti- a ste čarobne gostilne," sem na- S daljeval. * "Menda vendar nisi nezado- 3 voljen?" je dejal Chester. ^ "Tisto pa ne!" sem navdu- T šeno vzkliknil. "Naglica na vsej črti! Še en rekord!" In potem sem bežal k prvi krčmi. Zakaj, resnično: Bil sem spet pošteno lačen!" _ (H. B—r.) i M MALI OGLASI j ...........—- H X Pcsel nosti za očetov dan ! n Vllade race, ft.........................20c jrahasti piščanci, ft.............28c ?ork Chops, ft.......................13c 3ork shoulder, ft.................15c Telečji steak, ft.....................29c Telečje meso za pečenje, ft. 15c Telečje za ajmoht, f.a.............12c Rinso, Oxidol, velike, 2 za 27c Dlje, No. 77, gal. ..................79c Sveža jajca, doz. .,..................19c Cleanser, trije za....................10c Vse vrste cigarete, paket za..............................$1.37 Louis Oswald 17205 Grovewood Ave. Primoran prodati Radi nepričakovanih razmer je gospodar primoran prodati lepo urejeno delikatesno trgovino, ki dela dober dobiček. Izvrstna prilika za onega, ki namerava kaj enakega kupiti. Za podrobnosti se obrnite na Kovač Realty, 767 E. 185th St. Tel. KE-5030. Posebnosti! Lepe grahaste kokoši od 4-6 ft. težke po 23 c ft. Grahasti piščanci od 3-4»funtov težki po 28c ft. Male suhe šunke 19c funt, lepa voletina za fihnje 16c funt, tele-tina za pohanje po 26c ft. Se vljudno prporočam vsem gospodinjam Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Dekle bi rado dobilo delo v restavrantu ali v pivnici. Zanesljivo dekle. Vprašajte na 6618 Bonna Ave. Š obrne Vladimir k Angležu ter mu poda roko, — vi ste bili vedno zvest prijatelj moje matere, obljubite, da boste izpolnili zadnjo prošnjo človeka, ki umira. Ne zapustite moje matere, ostanite še nadalje njen prijatelj in svetovalec. —Obljubljam vam, Vladimir — odvrne Jefferson. —Sedaj pa zbogom, mati,— vzklikne Vladimir. Daj, da še enkrat vidim tvoj obraz. —Otrok moj — krikne Sonja — ti ne smeš umreti, ne smeš . . . —V božjem imenu, g. Jefferson, odpeljite mater, kajti sicer znorim od bolečin. —Ne, — odvrne nesrečna žena, — našla bom pot, kako da te rešim iz krvnikovih rok, Vladimir. Šla bom k Tvojemu očetu ter ga vprašala, s katero pravico te pošilja na morišče. —Mati, te žrtve mi ne smeš storiti. Vem, kakšno ponižanje bi bilo to za tebe. —Zbogom, Vladimir, čez eno uro se vrnem in ti prinesem pomiloščenje. —Čez eno uro! — ponovi Vladimir. — Prišla boš prepozno. Poceni tedenski izleti na NEWY0RSK0 ^fck SVETOVNO RAZSTAVO Jmam VSAK PETEK Pc naročilu SEE AMERICA TRAVEL ASSOCIATION Redko priliko imate, da se poslužite skupnega potovanj3 po najboljši železnici, najhitrejše in imate obenem lZ' vrstna jedila na vlaku, najfinejše hotele v New Yorku za tri dni in dve noči, medtem si pa ogledate lahko tu New York. Obenem imate priliko iti v Rockefel'er Center ter dobite tudi 2 vstopnici na svetovno razst^'0, Vse QftMfT^ potovanje .p za samo 11"3~4 U" fhf- STE NA «SU.Zj potovanju Potujte na slavnih najboljših vlakih Vrihodnji izlet je 23 Junija •— = . i in Za rezervacije in druge podrobnosti se obrnite A. Hollander.....................6419 St. Clair ^ Mihaljevich Bros................. .6031 St. Clair W' Prihodnji izlet je 30. junija Hjia NEW YORK CENTRAL system THE WATER LEVEL ROUTE—YOU CAN Frigidaire's tugged new cabinet supports tremendous weight of 4-ton elephant! This amazing test proves sturdy, high-quality construction. Years of dependable, economical refrigeration at new low price! Pridite in pomagajte z udeležbo godbi do napredka. Boste imenitno postrežem! Prijazno vas vabi GODBA BLED. AMERICAN RADIATOR PRODUCTS WOLFF HEATING CO. GRELNI INŽENIRJI __„ mmmr (K i Gorak zrak, para, vroča voda, plin, !j wJBHwftFif* olje, air conditioning. — Poprav- T|il 'jamo vse vrste furneze In boilerje. topmij ilslisU«-. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, .JBf@l ifflNMTH PLACATE v TREH LETIH • 'jjP^S llra@SlP Urad in razstava vseK predmetov f B(W3 na CJttSnS Trojka, v kateri se je peljala Vladimirjeva mati, se je br-zo približevala palači velikega kneza Konstantina. 715 E. 103 ST. GLenvillc 9218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash Progresivne trgovske zveze v nedeljo dne 18. junija V JUGOSLOVANSKEM DRUŠTVENEM DOMU NA RECHER AVE. Za vsakih deset (10) nagradnih listkov se dobi pri blagajni pivski listek v vrednosti 5c. Vstopnina k plesu prosta. Pričetek ob 1. uri popoldne. Parkanje avtomobilov prosto K udeležbi vljudno vabi Klicanje tretje nagrade ob 3. uri, klicanje druge nagrade ob 4:30 uri popoldne in klicanje prve nagrade ob 7. uri zvečer. VSAK MORA BITI NAVZOČ ODBOR Skrivnosti ruskega carskega dvora 5 ROMAN —Da, to je strašna stvar, — toda ne bom govoril, ker bi sicer izgubila tudi svojega očeta, ne samo mene. — Zbogom, preljuba pozabi svojega nesrečnega Vladimirja. Nato so vojaki odvedli Vladimirja. Moje življenje se konča skupno z Vladimirjevim, krikne ona o-bupno. Na smrt obsojen Vladimir je sedel v svoji celici ter nestrpljivo pričakoval svoje sodnike ali krvnike. Tretjega dne pride k njemu Ašinov. Policijski direktor je hotel zvedeti, zakaj je .Vladimir hotel ubiti velikega kneza, in kdo ga je nagovoril ali mu pomagal. Toda Vladimir ni bil izdajalec. Ker Ašinov ni mogel ničesar zvedeti, gre k carju, ter mu predloži Vladimirjevo smritno obsodbo za podpis. Med tem se prijavi v avdijen-co Anglež Jefferson, šef tvrdke Jefferson i Comp. Car ga je sprejel, čeravno ni imel časa. Jefferson 'je prosil za življenje Vladimirja Rašinskega, toda zaman. —Dragi moj Jeffersone, — odvrne car, vi ste gotovo prišli iz usmiljenja, hoteli ste rešiti mladega častnika, toda jaz moram biti vsem pravičen. In to tudi hočem, zato bom obsodil Rašinskega na smrt. Car podpiše smrtno obsodbo, ki je ležala pted njim. —Veličanstvo — vzklikne Jefferson, s tem ste uničili mlado življenje, uničili niste samo mladeniča, temveč tudi njegovo mater. —To bi moral on preje pomisliti. Jeffersonu ni preostalo nič drugega, kakor da se brez uspeha oddalji. Ko je Ašinov odhajal iz carske palače, je nosil v žepu podpisano smrtno obsodbo. Mihajlo Bakunjin ni držal svoje besede, je obupno šepetala Sonja. — Obljubil mi je, da bo rešil Vladimirja, da mu bo pomagal, da pobegne, toda sedaj je moj sin v ječi, sedaj bo moral umreti na morišču. Sonja vstane ter začne hoditi po sobi. Pričakovala je svojega prijatelja Jeffersona. Ko je ta čez par dolgih ur prišel, je takoj opazila, da je zelo žalosten. —Nič mi ne recite, — zastoka ona, — vem vse. Car vas ni hotel uslišati. —Ne, Sonja! — odvrne žalostno Anglež — prinašam vam žalostno vest. —Torej je vse propadlo? — vpraša ona. —Vse! —Sjnrtna obsodba podpisana? —Podpisana pred menoj! — Odpeljimo se k njemu! — šepne Sonja. Par minut pozneje sta sedela v trojki, ter se peljala proti Pe-tropavlovski trdnjavi. Vladimir je ravno spal, ko se v celici pojavi Ašinov. FRIG1DAIRE- METER-MISER Su&et-lfafaeč \ Has the Same Simplest Refrigerating Mechanism-Same world-famous Meter-Miser—same 1-Piece Ail-Steel Cabinet Construction-the same finest features of quality and performance as other Frigidaire models costing up]to $100 more! • Now... a genuine Frigidkire-full 6-Cu. Ft. capacity-at a new low price! A SUPER-VALUE if there ever was one! Built to the same high standards of the finest Frigidaire made! Yet priced for families of modest income!.. .Beautifully styled and finished. Has Frigidaire Super-Freezer that makes ice cheaper than you can buy it-Frozen Storage Compartment-3 Ail-Metal Ice Trays with Automatic Tray Release-5-Year Protection Plan backed by General Motors-and many more! Never before has so fine a quality refrigerator been priced so low. See this brand new Frigidaire SUPER-VALUE,"6" today! HAS ALL THESE FEATURES! Meter-Miser Durable Dulux Exterior Simplest Refrigerating Mechanism Super-Freezer Ever Built Frozen Storage Compartment 1-Piece All-Steel Cabinet Cold Storage Tray 5-Year Protection Plan Uni-Matic Cold Control All-Metal Ice Trays with Auto- Touch.Latch Door Opener matic Tray Release _ . . _ ,. _____ Automatic Reset Defroster ^14 Refnge ant Stainless Porcelain in Food Com- Silent Sentinel partment Cold Speeder Condenser MADE ONLY BY GENERAL MOTORS_ COME IN—SEE THIS VALUE SENSATION* Mesečna plačila so samo $5.00 na mesec ELEKTRIČNA LEDENICA SE SAMA IZPLAČA Ako kupite Frigidaire ledenico imate priliko dobiti brezplačno vožnjo na svetovno raz-/vo v New York in $150.00 v gotovini. Podrobne informacije dobite pri .podpisanih. i NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. JERRY BOHINC in JOHN SUŠNIK, lastnika qt. 6104 St. Clair Ave.__819 E. y^i5] 5 PIKNIK godbe Bled se vrši V NEDELJO 18. JUNIJA NA STUŠKOVI FARMI ^BHHHi n ^HHMv t HHB H^HH H9Bjm]Hjd|