Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah Velja za vse leto .. $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA The only Slovenian Daily in the United States. List slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. 50.000 Readers. TXLEFON PI8AKNE- 4687 CORTLAKDT. Entered u Second-Class Matter. September 11, IMS. it the Poet Office et New York. N. Y., under the Act of Congreu of March 3, 187». TELEFON PIS AKNE: ««87 OOETLANDT. NO. 42. — STEV 42. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 19, 1916. — SOBOTA, 13. FEBRUARJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XX JV Avstrijci pri Draču. Bojni plen pri Erzerumu. 1 O ""-» NEMŠKA POROČILA PRAVIJO, DA JE VELIKO TURKOV UŠLO. — POSADKA JE IMELA NA RAZ POL AGO SAMO STARE TOPOVE. — ČESTITKA AN GLEČKEGA KRALJA. — KAJ SODIJO RUSKI VOJAŠKI STROKOVNJAKI O ZAVZETJU. — FRANCO SKI LETALCI NAD VARDAR DOLINO. — RUSKE BOJNE LADUE. — ESSAD PAŠI IN NJEGOVI ARMADI PRETI VELIKA NEVARNOST. Zapadna fronta. Smrt morilca. Revolucija v Egiptu. Nemške čete so osvojile nekaj i*- Včeraj zjutraj je končal Hans indijske čete so se začtf e upirati, gubljenih postojank. — Artilerij- Schmidt, morilec svoje ljubice, Ustaši so umorili dvanajst častni- ski boji pri Ypernu. Berlin, Nemčija, 18. februarja. Danes je bilo izdano tukaj sledeče poročilo: svoje življenje na električnem stolen. kov. Na Madagaskarju. Angleži so si na vse načine pri- čal morilec Hans Schmidt z življe-zadevali, da bi osvojili nazaj po- njem svoj zločin, umor svoje ljubi-^tojanke pri Ypera. Vse njihove ee Ane Aumuelerjeve. j napade smo z lahkoto odbili. Se- Prvikrat v zgodovini smrtne ee-I verozapadno od Icnsa in jir:iio od lice je bila brana tam maša. Na Arrasa so razstrelili Nemci nekaj čisto m al altarček so postavili križ min, ki so napravile veliko škodo, in dvoje sveč in jetniški kaplan Južno od Somme smo odbili vse Kašin in obsojenec Schmidt sta frn neoske napade. [ molila ob njem eno uro. London, An^Iij*, 18. februrja. I Ko je stopil v smrtno sobo. se je Nocoj je bilo izdnno tukaj sledeč poročilo: Berlin, Nemčija, 18. februarja. Ossining, N. Y., 18. febr. — Vec- y Egiptu vlada veliko večja na-raj zjutraj ob jutranji zori je pla- petost, kot se je kdaj mislilo. Ker Berlin, Nemčija, 18. februarja. — Vrhovno poveljstvo avstrijske armade je sporočilo, da so Avstrijci s suhega popolnoma obkolili albansko mesto Drač, ter da preti itu-ljanski posadki in Essad pašovim pristašem zelo velika nevarnost. Avstrijci so zavzeli včeraj mesto Kavajo. Carigrad, Turčija, 18. februarja. — Na podlagi sultanove irade, je odvzela turška vlada Essad paši vse časti in pa izbrisala iz turške armade. To se je zgodilo zategadelj, ker je Essad paša na svojo roko prevzel provizorično vlado Albanije in ker se jc začel boriti proti turškim zaveznikom. Essad pa>a je bil svoj ras albanski vojni minister. V balkanski vojni je poveljeval turškim četam v Skadru, začetkom sedanje vojne je bil pa poveljnik turške armade, ki je imela svoj glavni stan v Carigradu. Meseca oktobra je na nek, dozdaj še nepojasnjen način, postal provizori-čni predsednik albanske %dade. Meseca decembra 1915 je napovedal Avstriji in Bolgarski vojno. Zdaj se bori ob strani Italjanov proti Avstrijcem. Berlin, Nemčija, 18. februarja. — T z glavnega stana nemške armade poročajo sledeče: Nad dolino reke Vardar so se zopet pojavili francoski letalci in obstreljevali železniško postajo v Hudovi. Petrograd, Rusija, 18. februarja. — Danes je bilo izdano tukaj sledeče pol uradno poročilo: Dozdaj še ni znano, koliko turških vojakov so vjeli Rusi v Erzerumu. Nekateri pravijo, da je veliko Turkov pobegnilo, ko so začeli Rusi obstreljevati mesto. Zmagovalec je zaplenil tisoč topov. Predno so se Kurdi umaknili iz mesta, so brez usmiljenja masakrirali na tisoče in tisoče Armencev. Turki so bili poslali proti Erzerumu pomoč, toda ta pomoč je prišla veliko prepozno. Zavzetje Erzeruma je povzročilo v celi Rusiji velikansko navdušenje. Amsterdam, Nizozemsko, 18. februarja. — "Koeln-isehe Zeitung" je dobila 16. februarja preko Švedske brzojavko, ki se glasi tako-le: — Če je res, da so Rusi zavzeli Erzerum, so ga zavzeli s strašnimi žrtvami. Berlin, Nemčija, 18. februarja. — Berlinsko časopisje pravi, da so Rusi res zavzeli Erzerum, kljub temu, da turška vlada še dozdaj ni potrdila tega poročila. *4 Lokal Anzeiger" pravi, da so bile utrdbe pri Erzerumu zelo stare in da so bile opremljene z dvajset let starimi topovi. "Morgenpost" piše, da Turkom ni kazalo drugega kakor udati se, ker so izprevideli, da so napram Rusom v veliki manjšini. London, Anglija, 18. januarja. — Angleški kralj je poslal ruskemu carju sledečo brzojavko: - Čestitam tebi in tvojim četam. Zavzetje Erzeruma bo imelo za zaveznike dobre posledice. Petrograd, Rusija, 18. februarja. — Vojaški strokovnjaki pravijo, da je zavzetje Erzeruma izvanredno velikega pomena. Mesto je dobro utrjeno. Rusi so ga zavzeli po ur trajajočem vročem boju. Ko so zavzeli mesto, jc znašala temperatura 30 stopinj (Fahrenheita) pod ničlo. Turška armada, ki je branila mesto, se umika na cesti, ki vodi proti Sivasu. Petrograd, Rusija, 18. februarja. — Danes je bilo tukaj sledeče uradno razglašeno: S pomočjo bojnih ladij so zasedle naše čete važno turško postojanko ob reki Vicesu v Armeniji. Berlin, Nemčija, 18. februarja. — Tukajšnje časopisje poroča, da se voditelji raznih ruskih strank niso hoteli posvetovati pred zasedanjem dume z novim ruskim ministrskim predsednikom Stuermerom. London, Anglija, 18. februarja. — Padec Erzeruma bo imel jako velik upliv na stališče Rumunske. Zdaj ni nobenega dvoma več, da bi se Rumunska ne pridružila zaveznikom. Zavezniki so začeli transporting v Solun ostanke srbske, črnogorske in albanske armade. Carigrad., Turčija, 18. februarja. — Turško vojno ministrstvo poroča, da se ni v Mezopotamiji ničesar novega pripetilo. V poročilu ni niti besede o padcu Erzeruma. Boji v PerarijL j Zopet otvorjen muse j. Petrograd, Bu*ija. 18. februar. | Pari«, Francija, 18. februarja. JS.-.Y provinci Aserbejdžan so se Albert Delimir. podtajnik "Druž- . Yočl Jftf «gf na*mi in tur. be za lepo umetnost" je danes iz-ikimi tetaaL— Turki so se mo- javil, da bo muzej Louvre 1. marca rah t vcii kuni izgubami umakniti, zopet otvorjen. se je zadnje dni uprlo nekaj indijskih polkov, je bil vrhovni poveljnik angrleških čet v Egiptu, Sir John Maxvell/prisiljen odpokliea-ti nekaj eet izpred Sueškega prekopa. Veliko Indijcev je že dezer-tiralo in se pridružilo Turkom. Berlin, Nemčija, 18. februarja. ''Koelnisclie Zeitung" je dobila iz zanesljivega vira poročilo, da je ?ee Sehmidt »e obrnil do okoli stoje- io. februarja ustrelil avstralski XT „ .......15ih ter jim zaklicali 41'Zbogom! stotnik Brown svoja dva mohame- >« eni ska arti!en;a je obstrehe- Zbogom I" V celico je stopil ob tri- danska služabnika. Ko so to videli vale nase postoiairk- severno od četrt na sest in osem minut kasne- indijski vojaki, so planili na stot-* pTerna: „ , , , je je bil že mrtev. — Kolikor je nika in ga usmrtili. Zatem so In- V splošnem vlada na eoli .ronti znano doslej, ni zapustil Sehmidt dijei napadli še dvanajst drugih • r^ •• no * U . nikake pisane k:iave- kakor Častnikov in jih ustrelili, ranz, Franci 1*. februarja, to storiti drugi obsojenci pred svo-j Pariz Francija 18 februarja Nocoj je bilo sledeče uradno raz- jo smrtjo. | Dopisnik nekega tukajšnjega ea- Ciaaeno: i Ze včeraj je izdal Sehmidt ne- sopisa poroča iz Tananariva na \ Arrow smo pri višini štv. 104. ko izjavo po svojem zagovorniku, Madagaskarju, da so prišle fran-pk spi odira h nekaj mm. Veliko kjer se je opravičeval, da ni dekli- cosko oblasti na sled veliki zarot. soviazniskih strelnih jarkov je ze- ee on umoril. Prejšnji dan je bil niški družbi. Zarotnike bo najbrž Jo j oškodovanih. \ o viki, ki so se Sehmidt zelo potrt, prav pred doletela smrtna kazen. nahajali v njih, so deloma mrtvi, smrtjo pa je s svojo hladnokrv- _* de*oma so se pa umaknili. nostjo vse okoli stoječe presenetil.! Berlin, Nemčija, 18. februarja. Nalahno se je otresel stražnikov, iz nemškega velikega glavnega sta- ki sta ga držala in prosil za devo- na poročajo: Na zapadnem bojišču se ni ničesar posebnega pripetilo. ljenje, da sme izpregovoriti nekaj besed. Stražniki so sprva mislili, Nemčijr. ne bo odlašala. Berlin Nemčija, IS. februarja. Tukajšnji časopisi prinašajo ne- Stradalna stavka stare vdove. Portsmouth, O., 18. februarja. Oospa Olara G. Foster, ki je zapr- lil in ki sem jih osramotil. Tudi jaz ta v tukajšnji jetnišnici, ker ni odpuščam vsem, ki so me žalili." da se misli Sehmidt braniti elek- ke newyorske vesti, po katerih se rričnega stolca ter je vse presene- ba0e Nemčija odločila, da bo lil. ko je rekel: .odložila svoj* nan^rc potaoljat: "Oprostite lv. Odpuščanja pro- cborožene trgoparnike zavez-sini od vseh, ki jih bil razža- Jlikov broz svarila po 29. februarju- — Zunanje ministrstvo je reklo, da hotela plačati $100 globe, je zaee- Pri usmrtitvi ni bilo navzočih n» izdala nemška vlada nikakega la danes s stradalno stavko v svo- nobenih časnikarskih ji celici. Ona zatrjuje, da je mu- cev. čenica in da jo preganjajo. poroeeval- Amerikanec obdolzen vohustva. Belleville, 111., 18. februarja. povelja. Zunanji urad pravi, da si te vesti ne more razlagati, razvem Če bi ameriška vlada prosila za odlopr, česar pa do sedaj še ni storila. Washingfton, D. C., 18. febr. — Stavka tobačnih delavk. Camden, N. J., 18. februarja. V Torontu, Kanada, so aretirali Danes je zapustila delo 500 tobač- Tukaj ničesar ne vedo o poroča-Emila Koehlerja, amerikanskega nih delavk v tovarni American nem odlogu nemške vlade glede državljana in bivšega prebivalea Cigar Company. Zahtevajo približ- novih navodil za bojevanje nem-v tem mestu, ker je osumljen, da no en dolar višjo plačo na teden, ških podmorskih Čolnov. je nemški špijon. Tako je sporočil ker doslej je znašal njihov zaslu- Ameriška vlada ni vprašala nem-sem osumljenčev oče Emil Koe- žek povprečno samo kakih šest do- ške vlade, naj odloži svojo name-hler. larjev. ro tako je zatrdil državni tajnik Koehler je pisal državnemu taj- Združenih držav Robert Lansing, niku Lansingu, naj mu pomaga, da Hovo angleško posojilo. dasi .ie namignilo nemško poslani-bo njegov sin rešen iz Kanade. — London, Anglija, 18. februarja. v Washingtonu, da bi nemška Pravi, da je bil njegov sin do pred Ministrski predsednik Asmiitti bo vlada bržčas ugodila taki zahtevi, kratkim tiskar v Torontu. vprašal v poJanski zbornici z- r.o- vo vojno posojilo v znesku štiristo Zvišanje plače za rudarje. miljonov funtov šterlingov (2 mi-Pittsburgh, Pa., 18. februarja, lijonov dolarjev). V Curtieville, v tukajšnji bližini, Novi nemški dreadnought. Anarhist še vedno prost. Nemčija in vesti o miru. --o-- ANARHIST J. CRONES, KI JE POSKUŠAL ZASTRUPITI 300 KATOLIKOV V CHICAGI NA NEKI POJE-DINT, JE ŠE VEDNO NA PROSTEM NEKJE V NEW YORKU. — PISAL JE TRETJE PISMO IN NAZNANIL, DA SE BO ODPELJAL. — POLICIJA STRAŽI POLICIJSKI GLAVNI STAN IN KATOLIŠKE CERKVE. — NEMŠKE PONUDBE ZA MIR. — MAXIMILIAN HARDEN GROZI. --o- Pozor pošiljatelji denarja! je dobilo sedemsto rudarjev, ki so I zaposleni pri Ford Collieries Com-i pany. povišanje plače, in sicer za sedem odstotkov. Delavci so za-štrajkali pretečen teden in zahtevali znižanje cen za smodnik. — "ki se"ga ne more potopiti." Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter poaa-Rim, Italija, 18. februarja. — mesnim osebam na KRANJSKO, Italijanski mornariški časopis ŠTAJERSKO, ISTRI JO, KORO-'Revista Maritime' trdi, da gradi SKO, HRVATSKO, in druge kra-Neračija nove vrste dreadnoughts, je v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m i Družbini uradniki so odgovorili, da ne morejo ugoditi zahtevi, da pa bodo zvišali plačo mesto tega. Delavci so ponudbo sprejeli. Novi vojni tajnik. Washington, D. C., 18. febr. — Nocoj so se tukaj širile govorice, da se je odločil predsednik Wilson, da bo imenoval sedanjega polje- Sedanja vojna se ne da primerjati delskega tajnika Houstona tajni- z nobeno v svetovni zgodovini — kom vojnega deparmenta. — Te vesti so brez potrdila Klanje Armencev. lijonov kron. Vse te pošilja-Cela bojna ladija je razdelilna tve so dospele v roke prejemnikov, v velike oddelke, ki so Dredelieui ne tako hitro kakor prej v mirnem z debelimi rtenami, ki jih ni irusro- času, toda zanesljivo. Od tnkaj se če prestre-iti. Zato uporabliajo vojakom ne more denarja pošilja-baje neke i »osebne vrste iznajdbo, ti, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in naslov osebe, kateri se ima izplačati. Cene: K. $ Z.... .90 Svetovna vojna. Pregled dogodkov. Nekateri med nami se niti ne __zavedajo, da žive v važni zgodo- LondoZ^gliTaTlSrfebruarja. dobi' v dobl svetovne voj- Predno so izgubili Turki svojo ne' Devet drzav Je spletenih v kavkaško trdnjavo Erzerum so to e™200 klanje, devet držav je poklali Turki in Kurdi še na tVo- sklenil0 boriti sc do konca. Kdor ee Armencev, tako zatrjujejo pol- ^aneno ne zasleduje vseh do- uradna ruska poročila iz Petro- godkov» ne ve' kako 8e Je v°jna grada. (razvijala, ni mu znano, kdaj je ta " Druge Armence so Turki pred ?U ona država napovedala vojno j padcem Erzeruma pregnali ter jih m ne ve- kdaJ je padla ali on& ali ubili, ali pa so jih na be°ii pu- T^ trdnjava- Potrebno se nami stili, da so pomrli od mraz* in la- Je Rdel° 8estavitl ^^ pregled' kote v velikanskih snežnih zame- vs, m vred. Naročite, g* pri i W j SLOVZHICJ FUBTJBHIHO CO„ Tertc, V. T.« TVBDKA ntAJVK BAKBBB, m*. 2*, __ .. . .... V«v Teck, WL t Eksplozija. Syracuse, N. Y., 18. februarja. V napravah Semet-Solvay v Split Rock je eksplodiral nocoj nek kotel, v katerem se je nahajala kislina. Pet mož je bilo na mestu mrtvih, sedem pa nevarno ranjenih. Preiskava je dognala, da niso eksplodirala nikaka razstreljiva, temveč je bila kislina pod prevelikim pritiskom, kar je povzročilo nesrečo. Omenjena naprava, kjer se je pripetila nesreča, je imela velika vojna naročila ter je izdelovala pi-krov© kislino, ki je ena najhujiih razatreljiv v moderni vojni Iz Proste. Berlin, Nemčija, 18. februarja. , V pruski zbornici so dovolili 313 miljonov mark za pruske železnice, j Ta denar bodo uporabili za napra-ivo novih tračnic, krajevnih železnic in pa za nabavo novih železniških vozov. Brezplačno dobe vsi nasi naročniki v Pennsyl-vaniji knjižico "Nova postava sa ponesrečene delavce v Pennsylva. nijf* Spisal je to knjižico Kosto Unkovič, pravnik. V- Gti&S NARODA, 13. FEBBUABJX 19lg.' "GLAS NARODA" (llovanie Daily.) Owned and published by tM ■LOVXNIO PUBUSJUNO OO. (a corporation.) wnANK RAJCSEK. President, Lons B FN ED IK. Treasurer. Finos ot BuIbmi of tbe corporatloc niiJ addresses of above officer«: IS Oortlandt Street. Borough of Mil hattan. New York City. S. J. En ceto leto velja list m Ameriko In Canado. . — — .$3.00 m pot istn ................... 1.60 . celo leto an mesto New York.. 4.00 m pol leta as mesto New York.. 2.00 . Bfropo sa vse leto-----*-B0 m „ pol leta..-.---- 2^5 „ fetrtleta..........1.70 ui.i*.'- NAHODA" lzbaja vaaM dan Ixvs**in4l ihhVIJ In praznikov. I NARODA" , voice of the People") tamed »very day except Sunday« sad Holidays. (»qMrrlptlon yearly >3 00. tiluiliHnuent SB UllMPWt l oc4at Dres podpisa In osobnosti as nr prlobčujejo. Deaav aaj m blaicoroU poBOJatf M f- Monej Order, rrt spremembi kraja naročnikov pro gtat.k df. se nam tudi prejtaje vaUtte naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ Dtfpla» m DoHlJatram naredit« ta naslov: "GLAS NARODA* trf Owtlftrwlt St., New York City lec, se mi ne zmenimo za to ob- likor mogoče popolno; na ta na-dolžbo in se ne bo zmenil zanjo čin bi pevska društva napredova-noben rojak. jla in z njimi slovenska pesem v * * * novi domovini. Poleg tega bi se Mi ameriški Slovenci smo pro- pevci ob skupnih prireditvah, se sti in lahko pofemo javno svoje bolj navdušili za lepo umetnost in m en je. Prepričani smo. da so ro- (b I gojili slovensko petje s tem jaki v stari domovini do malega večjo ljubeznijo. Tudi v druiab-vsi naših misli, da je naših misli nem pomenu bi na nas ugodno vsak vojak katerekoli bojujoče se'uplivali taki sestanki, ker bi so države, ki jo par mesecev prestra-'pevci iz različnih naselbin med ton Kobal. tajnik, dal ali preležal v bolnišnici. Če bi seboj spoznavali ter vzpodbujali smeli vsi ti reveži povedati svoje k skupnemu delovanju ne samo mnenje, bi imela Avstrija ravno-j v petju, temveč tudi v drugih za-toliko veleizdajalcev, kolikor imadevah. S tem bi pa tudi pokazali prebivalstva. I dar bo gotova. — Na društvenem; V morju živi ogor, ki ima bojno j polju smo tudi dobro preskrblje- orožje, čigar učinek je morda še' ni; imamo več društev, ki pripa- hujši od električnih treskov. Go-' dajo različnim Jednotam Tem po- tovo je že marsikoga presenetila' torn opozarjam vse člane društva velika podobnost ogorja ali jegu-; sv. Roka št. 04 J. S. K. J., da .se i je in kače; radi svoje oblike se prihodnje seje polnosteviino ude- priprostim ljudem jegulja celo leže, ker imamo na vsporedu vo- gnjtisi. Vzrok tej .-ličnosti je pač litev mesta za zborovanje prihod- ta, da je okolje, v katerem žive nje konvencije. Pozdrav! — An- jegulje na dnu voda, v gotovem 0 bojih v živalstvu. T z tujine bo namreč klicala 11 4*187 Cortlandt. Koncem tedna. Knko hinavsko se zavzema Zot- ttjfv slovenski list za Slovence proti "Glasu Naroda" in Sakser-jti, ker ga je 14obsodila" Avstrija za radi političnih homatijl Varujte se ga! — kliče. — Nikakor pa ne omeni: Varujte se Zottija, ki je oe i ga nil hrvatske in slovenske delavce za 4=750,000! * Zotti namerava zopet prodajati i.ikarte in se podati v ta business, tako jra je razkrinkal njegov prvi urednik. Seveda bo to moral storiti pod drugim imenom, ker na svoje ime si ne upa več loviti slepih ; 11: > i in mu tudi postava ne dopušča tega, ker še ni odpuščen od velikanskega bankerota. # • * No, nekaj pa mora vendar storiti proti "Glasu Naroda" in Sa-kserju že iz "usmiljenja". Torej le po njemu 1 — Ali se je temu čuditi? — Nikakor ne! — Saj je pisal o njem, da je že umrl in še več dragih najbolj umazanih stvari prav po revolveržurnalsko! * * * hljanski "Slovenec" pa ni lisati ter se priku- drugirn narodnostim, da Slovenci * * * j nismo zaostali v izobrazbi ter da Ako smatra Avstrija vse ameri-j hrepenimo po napredku. — Da se ake Slovence za veleizdajnike, bo ta ideja uresniči, je v prvi vrsti takoj, ko bo vojna končana in ko odvisno od. pevovodij. Pevovodje bodo nastopile redne razmere, te- naj bi se zavedali, da ni njihova raeljito preklicala svojo obdolži- naloga samo, da ob določenem tev. Času poučujejo pevce v petju, temveč, da jih tudi vodijo k izobrazbi in napredku. Zato so se-svoje ljudi, ker bo zahrepenela po daj pevovodje' v prvi vrsti pokli-lepih ameriških dolarjih. Ne sme-'cani, da pri svojih pevcih delu-te misliti, da bodo naši ljudje šli jejo na to, da se pride do take v Avstrijo, če ne bodo imeli črne-1 prireditve. — Ko sem pred štirimi ga na belem, da so jim ne bo ni-! leti pisal ravno o tej stvari, so se česar zgodilo. To zagotovilo bi'oglasili na moj poziv samo štirje jim Že zdaj rada dala., samo če bi pevci v časopisih ter eden privatno in nota bene: niti eden pevo-vodja! Sklonil sem glavo in bilo me je sram; odložil sem pero in se nisem oglasil v javnosti do današnjega dne. Danes pa zopet stopim pred Vas. prijatelji petja, pevci in pevovodje, ter Vam klicem: dvignite se in združite se! Slovenska pevska društva v Ameriki so bila do sedaj tiha, ponižna kot vijolice, cvetoče pod grmom. Sami, v ožjem krogu smo se naslajali nad nežnimi melodijami naše pesmi in vendar je slovensko Vseue. prof. dr. Boris Zamik. mogla. Po vojni ji bo vsak vele-izdajalec dobrodošel, če bo imel dolar v žepu. Zotti nadalje tudi svetuje, da naj prekinejo rojaki vse zveze s Sakserjem. Čudimo se, da ni v svoji podlosti omenil: Pustite Sa-kserja in se obrnite k meni! Radovedni smo, koliko pristašev bi dobil. # * # Zapomnite si, sleparji, ki niste veleizdajalei Avstrije, pač pa ve-svoje oziru slično okolju, v katerem ži-i ve kače; plaziti se morajo jegulje med kamni ter po blatu in i naj pripravne jše za tako življenje | je dolgo valjčasto telo brez okončin. Toda podobnost kač in jegulj sega še dalje: tudi med ogorji so vrste, koje ugonobljajo svoj plen 7 ot rovom, ki ga izločujejo ustne (Nadaljevanje.) ^leze. Qruj (muraena helena). ki Najnovejši poskusi namreč ka- nahajamo v Jadranskem mor-j žejo, da elektromotorična sila 400 .iu in drugih sosednih morjih, j voltov, kakor jo proizvaja ogor, ima namreč v gornji čeljusti na ! izdaleko zadostuje, da umori več- nebesu. štiri dolge ostre zobe, kn-je živali in tudi človeka. V zad- tere obdajo guba ustne sluznice; njem času sta izvedla o učinkih v otlino. ki jo omejuje gula, se električnih tokov na živalsko telo odpira nebroj malih žlez, ki izlo-zelo natančne poskuse ženevska čujejo strupeno tekočino. Če zn-fizijologa Prevost in Battelli. Na-' sadi gruj zobe dosti globoko v šla sta, da so celo mnogo tokovi plen, tako da se ga guba dotakne, smrtonosni. Najhujše >o posledice omoči nekaj kapljic strupa v za-takozvanih izmeničnih tokov, kjer, sekano rano in deloma pronikne se v kratkih presledkih menjavaj vanjo. Gruj ima torej pravcat o-smer toka. Izmeničen tok s 350 troven organ, ki mu olajšuje ob- leizdajalei svoje domovine, da'Pctje na tako vlsokl stopinji, zla-vam naši ljudje ne bodo sedli na!stl> kar se tiče melodijoznosti po-lim. Naš člevek je pošten in hoče'3amezni11 skla<*b, da se lauko po- imeti edinole opravka! s poštenjakom Nenavadna ženska: Koliko ljudi je v New Yorku ali drugje s tristo dolarji dohodkov na leto, ki bi se branili sprejeti dedščino štiridesetih tisoč dolarjev, in sicer pod pretvezo, da se ne strinjajo z načinom, po katerem je bil ta denar nakopičen? Tako pa je napravila Miss EJdith Kitching, ki je odklonila dedščino $40.000 po svojem stricu, ki je obogatel vsled oderu-štva, dasi živi ona sama v zelo revnem stanovanju z neznatnim revnim pohištvom in nekaterimi knjigami. Rekla je, da ni na svetu nobene stvari, ki bi bila bolj praktična, kakor so moralni ideali. Njen stric pa je obogatel od revnih ljudi, ki jih je odiral in umrl je s težkimi grehi na svoji vesti. Že v življenju ga ni mogel trpeti skoro noben človek, razven nekaterih žensk. Pravi, da ni nikdar sra- nttiju. No, pa taki gospodilvidela nikoSar> da bi se bolj '■M največji slepar, kakor!inoval nepoštenega svoj nasprotnik! Pa saj . okus, privoščimo S*ri dobili spomenik in narod "Vse najboljše stvari v življenju se morejo doseči brez denarja", je rekla, "in nobena se ne more doseči z denarjem. Edine tri stvari, ki so večje in bistvene vrednosti, so razumnost, ljubezen in volja. Da dosežem te, pa imam dovolj denarja, kolikor ga je za to potrebno." Dopisi. Jchnstown, Pa. — Pred nekaj lin ki so dobili spomenik in narod dnrk, N. Y. Frank Fetkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUK5GAN, IL,!w. ■ II ■ PRODAJA fin« vina, i arrets* metka, ^ patentirana, tdr&Tila. PRODAJA 70Ž3S listka y»«h prakcaasr-i ikih črt. POŠILJA der.ar ▼ «i«rl krsj saoeaUi?* in pošteno. UPRAVLJA $8.0G eiovovU* per saL*................$2.70—15.00 Tropin jevec za boj ................... s 9.G8 BllTovlta liboj ..................... ^ 115.00 "««" Bre Whl£key C let attr, »»boj — — C11.G8 KmleC-a Oh3o vina per K*l.____§0«., iS«. Catawba In Delaware per p^i.......76o.—SO«. o In 10 ^al. peffclo r*Canamo 11.00. t* 2i Kal. $2.00, za vftfj* saro^Us Je pchI xa«toaJ. KaroSiJu naj ne prlJožt denar iii Money Order ?o liatančrd naslov. Zrn pristnost uijatf J»naf:"5r--?. The Oliio Brandy Distilling Co, S102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0, NAZNANILO. Rojakom v Youngstown, O., in okolici naznanjam, da sem kupil SALOaN od Youngstown Grocerv Co. in se zo z ogorji vred tudi par aligra- • - . , , . - + -i- i .. priporočam rojakom, ki pridejo torjev, so opazili, da so ogorji . , . M-„. .. . ~ S ... ® (V Youngstown, -da me obiščejo, kljub silni pozresnosti krokodi- ™ ® ' - ^ i- i . , i . loeim razno\-rstna piva. vma in lov ostali popolnoma nedotaknje:'ž ja z ohilen pLt se pripo- ni, pac pa so bili aligatorji več H 1 ali manj omrtvičeni. Se li tudi druge električne ribe poslužujejo svojih električnih organov slično kakor ogor, da ubijajo plen, še ni natančno dogna-no. O somu-treskavcu vemo, da se Had bi izvedel za naslov svojega roeam. S spoštovanjem JOE CIGOLLE, 397 East Federal Street. Youngstown, Ohio. hrani z majhnimi ribicami in črvi;1 izkustva na ujetih somih pokazu-jejo, da si dobavljajo plen, ne da bi uporabljali svoje električno o-rožje. To jim služi le v obrambo', proti napadom od strani večjih, živali. Toda izključeno ni. da se obnaša som v prostosti drugače kakor pa v ujetništvu v tesni po- J •odi. prijatelja ANTONA JENKO. Doma je iz Volč pri Št. Petru na Notranjskem. Pred nedolgo me je iskal v listu, jaz sem mu pisal, pa ne dobim odgovora. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi javi, ali naj se sam oglasi. — Alois Mankoč, Box 183, Murray, Utah. (19-23—2) Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, ee vselej obrnejo na slovensko unijeko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatum tiskovine. Naš« tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. PiSite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UKIJSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. ROJAKI, NAROČAJTE SB NA "GLAS TMGJ} ffl HJJfiHNKJftI DN1V74TK. NABODA", NAJ, ____ 'KRACKERJEV' BRINJEVE« OLaS NaRODa, la. PEBRUaRJaV Of H. Slovens ko katoliško za zedinjene DRŽAVE severne amerike. Sedež: FOREST CITY, PA. lakorporiruB dar 21. jaamrja 1902 v dtiati PtMuylruk GLAVNI URADNIKI: Pmlmitiilk : J OŽI. F PETERNEL, Iiox 8G, Willoek, Pa. I. |NMt(irf(t.-Mi|iiik : KAitOL ZAI.AH, Box 547. Forest City, Pa. II. putlprtNlxeiluik: LOUIS TA L'CH A it. Box 835, Rock Springs. Wyo. Tajnik:: JOHN T F.I. BAN. Box 707, Forest City. Pa. II. tajnik: JoIlN OSOMN. Box 41»2, Forest City, Pa. Blagajnik: MAIiTIN MFII1Č. Bos 5.17. Forest City. Pa. Piiot> laVeoec: JuMi' Z ALAR, 1004 North Chicaso SL, Joliet. III. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MABTIN I VEC. 000 Chicago St.. Joliet. 111. NADZORNI ODBOR: PredMHinlk: IGNAC FODVASN1K. 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORINČ, Box CL"-'. Forest City, Pa. II. nadzornik : FRANK PAVI.OVČJO, Box 705, ConemaagU, Pa. III. nadzornik: ANOREJ SLAK. 7713 Issler Ave.. Cleveland. Oblo. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 72, East Mineral, Kana. I. porotnik: MAKTIN &TEFANČIC, Bex 78, Franklin, Kans. II. porotnik: MIHAEL KLOPČ1Č, 52S Davson Ave., R. F. D. J. Green- field. Detroit, Mich. LTRAVNI ODBOR: Prfdsi-dnSk : ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, O. L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Broughton, Pa. ii. upravnik: PAVEL OBREUAR, Box 40*J, Witt, PL Dopisi naj ae p "Iljajo I. trjntkn Ivan Telban, P. 0. Box 707, Forest City, Penna. Drufitveno zlasllo: "GLAS NARODA." Lcuis D. Brandeis, novi član vrhovnega sodišča Zdr. držav m. O življenskih razmerah vam imam malo omeniti. Saj je tu pr'. nas, kakor povsod drugje. Izkaznice imamo za kruh in krompir in olje. Sadje je tu letos strašno ! drago — do 1 K 60 h kilogram jabolk! Po gostilnah stane navad-1 no kosilo od 1 K do 3 K — kamor pač greš. Razlika je le Ta, | da dobiš tam. kjer stane kosilo 3 | K. tudi serviet in boljšo postrež-1 I bo. Stanovanja so pa sedaj ee-! j nejša, kot poprej. To pa radi tega. ker je na tisoče stanovanj — praznih. Grmenje topov iz soško fronte nam je ostalo v ušesih, kakor tik tak od nre. katerega slišiš tu-! d i takrat, kadar se je ura žo u-stavila. Nihče se radi tega ne razburja. Kadar pride laški aerc-plan, tedaj se obrnejo oči tisočerih proti nebesju, v katerem si J ziblje Judež, obdan z belimi ko-lobareki naših topovskih strelov. On uide, a pride čas, da ga bo doletela sodba pravice. Lažnjivcem, izkoriščevalcem in zapeljivcem Slovencev v La Salle, III., še en odgovor. Tihotapec zlata. j lonji, ntegne priti do spora, ker Budimpeštanski advokat in nek- i del s1ranke vspričo brezuspešno-danji ogrski državni poslanec dr.!stl T°Jne ^vahno nastopa za ko-Julij Markbreit je hotel 400.000 K [nec ^ v zlatu spraviti iz Ogrskega na Ni- Mllan?kl P°roeevalec "Guar- diana računa italijanska izdatke na 71 milijonov funtov šterlinj^ov na pripravljenih izdatkih in od začetka vojne mesečno na 17 milijonov funtov dejanskih plačil poiee najmanj tako visokih kreditnih nakupov. V italijanskem vojnem proračuna za 1915—16 so stroški Drobne vesti iz Italije. I*a m°"iarico povižani 7a 50 Iniii" ^^ i.ionov lir. V Milanu se je vršilo zborova- — Italijanski državni dohodki nje, na katerem se je konstatirala'so znašali v drugem polletju pre- zozemsko, dasi je sedaj prepove- j dano spravljati zlati denar iz mo-| narhije v inozemstvo. Policija je pa izvedela za to tihotapstvo in je bil dr. Markbreit na njeno brzojavno naročilo v Hanovru na Nemškem aretirr.n. Nekaj zemljepisnih podatkov o Črnigori. Črna gora. država kralja Yi-kite. ki je vedel zadnja leta toli- j kokrat obrniti pozornost vsega sveta na sebe, država s prebival- | stvom, kateremu mora sovražnik priznati junaštvo, je v naših rokah. Veljala je Turkom za nepro- | magljivo in kakor orlovo gnezdo » je kljubovala dolgo tudi našim »•♦•tam. da* i ravno so se te po večini le omejile na to. da obdajo nkalovito deželo / železnim obročem, Brezpogojno je danes v na-J hih rokah tem večja slava ra našo hrabro vojake! Se pred leti. pred prvo balkan-bko vojno s svojimi 90S0 kv. km manjŠH od Kranjske, je po balkanski vojni narasJa na 16.00 kv. km. je torej nekoliko večja kor Kranjska z l^tro in Trstom. Prebivalcev je imela leta 1911?. samo 2So.000, danes jih ima 'likih 500.000. Gorata in nerodovitna je Črna gora, globoko zajedene so doline med visokimi gorami, ki se dvigajo 2500 m visoko, deloma pokritimi z gozdovi, da&iravno je tudi v teh gozdovih sekira že tnoeno pola. V goratih krajih Cr no gore se bavi prebivalstvo z živinorejo. za katero ima na razpolago obsežne pašnike, samo v dolini proti Skadrskemu jezeru se je razvilo dobro urejeno poljedelstvo. ki pa ni nikdar mo^lo zadostiti potrebam deželet vsled česar je bilo razumljivo stremljenje črnogorske vlade po rodovitnih albanskih nižavah. Industrijalno ni pomenila Črna gora nikdar ničesar, čemur jc pač pred vsem kriv značaj prebivalstva in dejstvo, da manjca Črni gori izdatnih voda. Kraška tla so namreč tudi tu popila vse večje toke in kjer tečejo večje reke. so tako težko dostopne in tako ozko zajedene v doline,~Vla na uvedbo večjih industrij sploh misliti ni bilo mogoče. Drina s Taro. Pivo in Limoni teko proti Donavi, Zeta. Morača in Rijeka v Skadrsko jezero proti Jadranskem morju. Razvodje gre od Lovčena preko Grahiva do Maganika 2124 m, preko Stola 2259 m v Severoalbanske gore. Izmed gorovja je najvišje pogorje Durmitor s Čerovo pečino 252?» m. Durmitor velja za ugasel vulkan, za kar govori tuveta Ura, v usnje vezano $1.20 tajski Glasovi, v platno vez. —.45 POUČNE KNJIGE: vbecednik slovenski vbeeednik nemški 1 hnov nemško-angleaki tolmač, vezan Angleščina brez učitelja Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Muzolino, ropar Kalabrije —.35 Na jutrovem i—.30 Na različnih potih ,—.20 Nedolžnost preganjana in poveličana —.20 O jetiki r—.15 Odvetniška tarifa ,—.30 Pavlih a —J25 Pod Turškim Jarmom —.25 Pregovori, prilike, reki —.25 Revolucija na Portugalskem —.20 Rinaldo Rinaldini _5Q Roparsko življenje _. Srečolovec ^"qq I Strelec |_Sv. Genovefa 70 • Titanik '^ \ Trojak, povest I Turki pred Dunajem Vojna na Balkanu, 13. svež. $1.95 Zgodovina c. in k. pešpolka št. 17 s slikami —.50 Zgodba o povišanju —.30 Zgodovina slov. naroda 5. zvezek —.40 Zlate jagode, ve«. —.30 ( Življenja trnjeva pot .—.50 fcl.OO življenje na avstr. dvorn ali da bi marsikateri od vas ta J Cerkvena zgodovina Aiittili mi on L-il» * i nosti. Pa saj si tudi mi nismo prav predstavljali vojskinih grozoi. dokler smo bili doma. Po sv. Ivanu je bil položaj ve dno resnejši. Sv. Ivana nismo mo- parfumirano eleganco iz New Yorka in Brazilije. Kočijaži in a-vtomobili so drdrali po ulicah, ki so bile že itak žive tovornih vozov iz proste luke in kolesarjev v gli praznovati več v svoji župni krušni in športni službi, cerkvi. Italijani so streljali s to-1 Po noči je bilo življenje isto povi. kakor neumni. Granate so i kot po dnevi, z razliko, da so po-večinoina letele črez v hrib. S a- čivale razkošno založene trgovi- mo par jih je padlo v vas. Crcz nas so pa letele noč in dan nepre trgoma od obeh strani, trgov ne. Zgodaj proti jutru so zopet drvili tovorni vozovi v prosto iu-ko, da izpraznijo blago, katero I* M ---C_J 7 —— * w Oče Tonkov je kosil deteljo >- je ladja pripeljala iz neskončnih ne dni. Ko pa pride domov, kaj zagleda v njegovo največje začudenje? Pri Tonkovih so nakladali balo in se pripravljali z doma. kakor drugi. Njemu nikakor ni šlo v glavo, kako in zakaj to? Povedali so mu. da je prišel uk?>:. da morajo vsi z doma. On pa si ni dal dopovedati, kakor tudi ne daljav. Po mestu so se sprehajali zamorci, Indijci, Kitajci. Kala-brezi. Grki, Japonci itd. Bil je to mišmaš vseh narodov. Čul si njihovo godbo in učil si se njih psihologijo, ki je pogosto tuja našim čutom morale. Tako mi je dejal nek Turek, da se mu smili živali ubiti, da pa ima veliko drugi naši stari, in je vedno trdil'veselje takrat, kadar vidi viseti da so vsi neumni, oil največjega j svojega sovražnika na vrvi. Ki-do najmanjšega, ker se je zmešal. tajec, ki je govoril dokaj dobro ves svet. [ nemško, mi je pri nekem pogovo- Sklcnili so ostati doma in nih-; ru omenil, da vidi belokožce tako če jih ni mogel drugega prepri- rad, kakor podgano na dvoriš u. čati. Trdili so, da tam so rojeni in da tam hočejo tudi umreti. — Več dni je zbor naših očetov in t naših mater varoval naše domo-j ve, ko so že vsi drugi odšli. Slednjič so se morali tudi oni pokoriti ukazu in s teškim srcem zapustiti svoj rojstni doni. Ali mnogi so ne mogli preboleti tega udarca in raje kakor bi begali po svetu, so se preselili na oni svet, kjer r.e gledajo več gorja in bridkosti, kakoršno so gledali zadnje lai njihovega pozemeljskega potovanja ; kajti Bog je njih plačnik. | Mi pa begamo okrog po nepoznanih krajih med nepoznanimi 'ljudmi, noseč svoje gorje v svojem srcu, zavedajoč se svoje nesreče na tujem. Edino željo imamo vrniti se domov in se razjokati nad našimi razvalinami, da nam srce ne poči prevelike žalosti. Trnovo, dne 5. januarja 1910. Jan. Kos. kurar. Pri tem pa ni imel niti najmaii,^-ga namena žaliti. Ves ta konfort je izginil. Za-stor tega življenja je padel in v Trstu smo ostali sami. zaviti v širok plašč dolgočasja, v katerega se zavijamo že 17 mesecev. II. Do 20. majnika 1915 je pritiskal na tržaško prebivalstvo vpliv kamore in magistrata. Regni-coli in iredentisti so se šopiriti po mestu; hodili so kar po sredi ceste in gorje onemu, ki je spregovoril slovensko besedo. Bil je v najugodnejšem slučaju deležen psovk. Ko so regnikoli odhajali, so kričali tržaškim ireden-tarjem v slovo: "Na svidenje čez 14 dni, v Trstu, a s puško!" Nekaj teh objestnežev je policija potegnila iz vagonov in potem spravila na varno. Tudi drugi nezanesljivi elementi so odšli vsak svojo pot in danes bi človek, ki pride za par tednih v Trst, odnesel prepričanje, da v Trstu ni več kamore. Toda motil Sodnik: "Toženi ste, da brez bi se, kajti kamore in kamoristov dela pohajkavate! Zakaj nočete imamo v Trstu še precej. Njeri delati?" |pristaši so celo še na važnih iu! Obtoženec: tsKer bi moral po-j odgovrnih mestih, kjer nemoteno tem plačevati davek od svojega j^jeje v srcu srd zoper vse, kar je zaslužka.'1 I našega. Davek od zaslužka. KNJIGE: iski —.25 a —.25 agleaki tol- —.50 iciteija —.40 ino —.30 »no i—.40 ina —.70 Domači zdravnik — .50 lizika 1. in 2. del —.45 Titri raeunar —.40 vatekizem vez. veliki —.40 Catekizem vez. mali »—.15 ^ova kuharska knjiga —.90 »bčna zgodovina $4.00 ^smariea, nagrobnlce 11.00 'oljedelBtvo —.50 'opolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 *ostrežba bolnikom —.20 4adjereja v pogovorili —.25 V.himpffov nemsko-slovenski slovar $1.20 -Uovensko-angleški in angl,- slov. slovar $1.50 ^lov. angl. in angl. slov. slovar —.50 Slovenska Slovnica, ve«. $1.20 Spretna kuharica —.75 rrtna uš in trtoreja —.40 tTmna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Veliki si o vensko-angleški tolmač $2.00 Voščilni listi —.25 Veliki vsevedež —.40 Zgodba sv. pisma —.60 ^irovnik, narodne pesmi, 1. 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 oem, tov dobrih imen, pri takih prilož nostih z svotami zaupnega ljudskega denarja ušel skozi najvišj" dimnik in noč bi ga vzela. Imamo poštenjaka, starosto Slo vencev v New Torku, F. S. Ko Iiko dobrot je že mož izkazal po sameznikom in v skupinam. Roja ke in potnike je svaril vedno pre^ izkoriščevalci in mnogoštevilne je obvaroval nesreče; milijone ljud skega denarja je šlo skozi njegove roke, ali je že kdo kaj izgubil? Ne vse pošteno se je poslovalo, in sr -še. že nad dvajset let. Smelo re eem: Srečni narod, ki ima može poštenjaka, kateremu lahko brez skrbi zaupa svoj s krvavimi žulj: prisluržen denar. Skopuh, oderuh bi bil rahko po tolikih letih pri takem poslovanju milijonar, ne da bi mu mogli do živega. Goljuf bi pa pri takih priložnostih tisoče družin napravil nesrečnih, živ dokaz je poturica Zotti. Pa vi spoštujete takega moža kot je S.? Ne. ga sovražite, obrekujete javno in privatno, pa zakaj? Zato, ker je poštenjak. Duluthsbi smolnati profesor matematike se vsiljuje za učitelja g. F. S.: vsaj nekoliko bi rad naučil računati. — Poglej kako imenitno, le na avstrijske kronce rad računa. Mora že vedeti, zakaj so mu tako priljubljene. G. profesor, ker ste tako izvrsten matematikar. bi li vi hoteli poučiti računati vaše kozle naše lasallske naselbine, da bi oni izdajali bolj korekten" račun o poslovanju družbe S. D., da ne bi bilo pri štirih tisočih pomote 1200? Uverjeni smo, da nam to uslugo storite in vam obljubljam s častno besedo, da vam pošljemo za vašo zaslugo nemški "flajscetel" potrjen od avstrijskega, nemškega in turškega konzula. Končno, oprostite gosp. urednik in dragi naročniki tega lista, ker sem bil prisiljen podati javnosti v pogled nesramno sliko tatov dobrih imen, nesramnih lažnjiveev, zapeljivcev in izkoriščevalcev Slovencev, Upam, da to je moj zadnji javni odgovor, ker je brezsmi-selno se javno spuščati v kako polemiko z ljudmi, ki se prištevajo k zverinam in ki so že davne j izgubili vso dostojnost in vse dobre lastnosti. Vsaka resnica jim je laž, laž pa resnica. Za take brezčutne- Malomestne tradicije že ne preostaja drugega kot poli-1 Mesija, 1. in 2. zvezek cijski kol in špehkamra, ker pre-j Miblova Zala govor pravi: proti norcem se še Mlinarjev Janez —.40 —.40! Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.71 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —-2t 2. zv. Maron, krščanski deček ■—.2S 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. A rumu g an, sin indijskega kneza t—.25 9. zv. Kraljičin nečak i—.30 11. zv. Rdeča in bela vrt- nica ~ 12. zv. Korejska brata 14. z v. Prisega huronskega glavarja 15. zv. Angel j sužnjev ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE: Ritka pri Visu božični darovi <^iganova osveta Črni bratje Oeteljica, življenje treh kranjskih bratov Don Kižot Doma in na Ptujem Erazem Predjamski Fabiola George Stephenson, oče Železnic Gočevski katekizem Hedvika Hilde garda Flirlanda Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po (lustrovani vodnik po Gorenjskem Izanami, mala Japonka Izdajalec domovine J aro mil Jeruzalemski romar Knez črni Jurij Krvna osveta Leban, 100 beril —.30 —.15 —.25 -.25 —.25 —.20 —.25 —.20 —.33 —.20 —.25 —.25 —.25 —.25 —.20 —.30 —.30 —.30 —.30 bogovi ne morejo boriti. Mat. Komp. Opazka uredništva: — V našem* listu naj bo s tem enkrat za vBelej konec tozadevne debate. Mrtvi gostač —.20 —.20 —.20 —.20 —.45 —.25 —.20 —.20 —.25 —.80 —.35 —.45 —.25 TALIJA. Zbirka gledaliških Iger Pri pnščavniku —.20 Idealna Tašča —.20 RAZGLEDNICE: Ncwyorške s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po <—.08 ducat po —.25 Z slikami mesta New Torka po —5» Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali — .3 ft ZEMLJEVIDI: Združenih držav, mali —.10 veliki —.23 Balkanskih držav —.15 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Zemljevidi: New Tork, Colorado, Illinois, Kaiisaa, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh dtragih držav po .—i5 Avstro-Ogrske mali —.10 veliki vezan —.50 Celi svet —.SI Velika stenska mapa V. 9. na drugi strani pa iceli •vet ti.M $1.10 OPOMBA: Naročilom je prill žiti denarno vreonost. bodisi v go-tovfatf,^oitmnakaanici. ali poštnih znamkah. Poštnina je pri v;.-. 5 i: ilti ' podp. društvo svete Barbari <3 KA ROT>J PKBB-trABJA, 191». I Jugoslovanska Katoi, iednota s Inkor pori rana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Prpdsednik: J. A. GEBM. 507 Cherry Way or box 57, Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BAL AKT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: .JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEO, 900 N\ Chicago St., Joliet, 111 NADZORNIKI: MIKE 7UNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—Gth St., La Salle, 111. JOHN AU&EC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain. O. JOSEPH PISHLAR, 30S—Cth St.. Rock Springs, Wvo. G. J. PORE XT A. Hox 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL. od društva kv. Cirila in Metoda, ste v. 1, Ely, Minn. , LOUIS CHAMPA, od društva bv. Srea Jezusa, itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHER, <*t., od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode natiralo. Društveno glasilo: "G LAS NARODA." Mamica pa bo zdaj malo legla,'pisano. Potem ko se ji pojasni j — Ko odideš z doma. Janko,I Angleška državna loterija, časopis bo čitala in se odpočila, j pomota, je. kakor nanese, vesela tako ne bo nikogar, da bi ravnal! iz Londona poročajo, da namera-Mamica je ljubeče pogledala'ali žalostna, da ni res, kar je po- rjavko; pa je tudi ne bova poseh-! vajo na Angleškem zopet uvesti dr- sina in potem moža iu mož je,prej brala, to je zopet nov vžitek no pogrešala z mamo. rekel: j— in nazadnje vži-va še novico j — Nemara bolj ko mene: Vaji 1 — Le pojdi. mama. in se odt..o-1 kakršna je v resnici. [na pokora sem. mi je hudo - { eij, bova že s fantom vse npr j-! Mamica Podržajeva se je to-j — Predolgo že odlašamo. Čim j (vila! | rej vnovič lotila lista. Predno ji prej prideš na Dunaj, tem bol j j — Sta ie pridna, — je odgo-u- 'je po zopet izpoddrsnilo. jo je zate. Ali ne? ! žavno loterijo, da bi se mali hranilci j | bolj živahno udeležili financiranja j i vojnih bremt n. rila in z dostojanstvom kraljico jo je od vedel Jank > k priprostemu divanu. Pod ghivo ji je dal blazinico, nogi ji je z;i vil lepo gorko v odejo, na nos ii je nataknil očala — od lcrošn.; ir-jo so bila kupljena in prav poceni — in v roke ji dal časopis, ki ga je župan posojal tajniku. Oče iu sin sta se spravila iz .sobe. oče je šel v kuhinjo pomivat, sin drva cepit za hišo. mamica p:1 je ležala in brala iu bila sila ?n dovoljua s svojo usodo. Citati pa je pričenjala Ijube-ni dnevnik vedno na zadnji strani. Orno obrobljena mrtvaška naznanila in zahvale so jo najbolj mikale: dannadan je čitala isto in isto klobaso o nepozabnem soprogu oziroma očetu, bratu, stricu in starem očetsu o hiši žalosti itd., pa ji ni nikar nič opisalo z a nimanje za ta predel dnevne literature. Zamolčali ne smemo, da ji čitanje ni šlo posebno gladko od rok. slabe oči in drobni tisk s«, jo ovirali. Mrtvaška naznanila in zahvale so se dale seveda še na.j-glajše citati: da je le videla začetek stavka, pa je vedela, po katerem kopiiu bo šlo naprej; koli-kortoliko ji je prav ta okolnost tako priljubila žalobne t»- sestav ke. Za njimi m) prihajale na vrsto dnevne novice. In je čitala : (iospod nadueitelj Pran Loboda se je na lastno prošnjo — umoril. Začudena je tlesknila z ustnicama. položila list po sebi, porini- je rekel. — kada • kakor; prekinil mož. — Mama. -te bo volja, se morava o Janku. Mama je pogrnila časopis tja po kolenih, porinila si je očala ata? na čelo, malo globlje je zasopla - To je res - Ali-- — O Svečiiici imamo semenj, ta- pomeniti kole po Sveenici lahko odpotinev nan->ih dt'1- ] jln pa — — ' |*J»rt vNi — Nekaj ste hotel; še povedati. Srbski državni arhiv na Dunaju. Srbski državni arhiv, ki s<> jra u.-tšle avstro-o^rske čete, skritega v nekem srb-kem samostanu. >o prepeljali is;t Dunaj in ga izročili ministrstvu zn-l-ii tlel arhiva naši; isu in -o ga odpHjali Sofijo. NAŽI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaSCenl pobirati naroC- Xeumnost! Župan se boji. da i . in se ni genila in tako je bilo vi j mu boš snedel tisto njegovo zi ja- nlno za "Glas Naroda" ln knjigo, ka deti, kakor da je že pričakovala ,lo. Jaz tako mislim, da nisi tiste kor tudi za vse drujM ▼ nažo stroko "sorte, ki bi se komu silil. Janka je oblila rdečica. — Silil se n«» bom, —je odgovo ! Muhoborci. Saj jo! — .p- vzkliknil /u- Spisal Fran Milčin5ki. , la očala na čelo in obrnila glavo proii durim. Od zunaj se je culo pan in se je v sedel, da se .je orna- ropot an je s krožniki: mož je pora o!> steni zamajala. Sklenil j? mival. Čudno, da ji mož ni nič poroki, pledal v tla in se spominjal. j vedal o Lobodi,- ali še ni čital li sta ? Sh j Loboda je star znanec in kako sta on in žena snoei sukala ' I (Nadaljevanje.) Četrto poglavje. RODBINSKI POSVET. bilo po prijatelj! Taka nesreča — umorjen! Uboga vdova in otroci: Ta žalost! ln ! "zijalo". , — I>a te ni sram ljudi, da t Izdaj nosijo po jezikih '. Še pogh .lati pa ni treba. < V pozdravi, — pa to. da je bil na lastno prošnjo ! slepa in mutasta hodi. se bo že od- umorjen, kaj take?« še ne! Kako vatlih Tak lačen študent, nič ni je neki to bilo! ma, nič ni in nič ne. bo. če bo ta-j \i ji r)alo drugače, upokojeni • ko naprej študiral tukaj po Mu- poklicati možu : vetih Drti^o jutro j» Treh kraljih. Občinski tajnik in na. luči tel j Podržaj je stopal po {hoborti. Tak ni zate, na kaj s< morala n* časi po občinski pisarni, od peci. kjer se je malo pogrel, do okna in nazaj in premišljal, ali bi si nabasal pipo ali ne in ali bi vzel kako pisarijo v roke ali nr-: nuj nega ni bilo nič, v občinskih pisarnah ni sploh ni* nujnega — 7a tisto, kar nujno, za tisto so orožniki. Pa vstopi župan .- — Kaj novega, tajnik? in gre po sobi trori in doli. — Lačen sem in žejen. — je odgovoril tajnik. — In pa prismoda. to si še pozabil povedati, — je dostavil župan in glas mu je bil nasajen. — Kaj pa vprašaš, če sam boljše veš. -— se je odrezal tajnik. To je bila uvertura. Potem s^ je župan ustavil in rekel: — Moja žena je bila včeraj v Lučah. Saj za čenčarije se ne brieram dosti, ampak to me le je /i: v Lučah ves svet govori, da tvoj Janko — da moja Julka — kakor da se nad njima plete ljubezen. Tega kratkomalo ne trpim. — Prav imaš! — je odgovoril tajnik. - - Ali jim naj to uradno pišem v Luče. da ne trpiš takega čenčanja — Jaz ne Crpiin. da tvoj pob sili za mojo zijalo. —je jezno kričal župan. Tajnik «»a jp začuden pogledal. — Cemu pii kričiš nad mano. mar sem mu jaz ukazal? Glej ga. dedca! — Ukazal! Braniti mu moraš, prepovedat i! Odtod ga poženi, lenuha! — Nikar se ne reži tako neumno! Drugače te spodim ; tajniškega *Utlea ! Spodi ne no. župan, spodi! Sem radoveden, kje dobiš drture-ga osla. ki ti bo delal -za te gro-š«: še za tobnk ne zaležejo. -- pa hočeta vzeti .' In na ta lepa očetna in materina svarila in poduke ni imela jo- — Ata. ata ! Zunaj se je zaslišal glas: — Koj sem gotov, mama! Ropotanje je ponehalo, kmalu kajo.'a se zijala drugega odgovo- so se odprla vrata in vstopil je ra nego: — Saj se nočeva vzeti, gospod nadueitelj. lično opasan saj se imava samo rada! — Ne s prekratkim kuhinjskim predpas zaslišano! Taki nazori! — Ali pa nikom svoje majhne soproge, ki ja vse vkupe le otročarija? si je vanj še brisal roke. Tajnik je enakomerno hodil — Kaj pa je. mama? svojo pot od peči do okna in na- — Ali še nisi čital? O Lobodi? zaj in niti ni prekinil svojega ro- Ta revež! Tako grozno! manja. ko je župan zopet povzei — Pa kaj je vendar z Lobodo? besedo. — Da je bil zaklan ali ubit in — Saj vem. mladost —- norost! da je Še sam prosil za to! Boli nn- pa le, tla se mi bega —j Na Podržaja ni pretresljiva ot'*ok. Pa tudi za tvojega ni prav,' ta vest nikakor napravila one«r;i tla ima misli drugod kakor pri silnega vtiska. kakršnega je prisvojili knjigah. Nič ne rečem aa koval a žena. Odvezal si je fantu: čeden je in postrežen in predpasnik, ga obesil erez stol in pošten, toda otl tega ne bo živel, rekel: Tukaj tloma se ne bo izšolal za' — Nemara si pa zopet kaj na jezičnega dohtarja, pa če Metu- pak brala, mama! zalemovo starost doseže — to j Gospa si je popravila očala in lahko sam izprevidiš, tajnik. Za dvignila list: nekaj časa je trn to ga pošlji na Dunaj, če zmoreš: jalo. predno jo je zopet našla, to če ne zmoreš, naj si pa drug kruh krvavo notico, izbere. Tukaj in tako le leta tra-1 — Glej. — rekla je in je poča ti in moči: škoda zauj ! si čitala : Tajnik je postal, potegnil si j I "Gospod nadueitelj Fran Lo z roko črez visoko čelo in sive boda se je na lastno prošnjo u lase in še enkrat si je potegnil moril", in tiho je odgovoril: J Mož ji je popra vil: — Misliš, da mene ne skrbi?..' — ITmirovil, mamka. ne urno Toda edini otrok je, stara sva. ril! žena boleha, težko je nama. poditi ga po svetu, ko je tako rad doma — pa odlašava in odlašava. — Težko je na svetu, težko! Gospa je še enkrat Čitala: — Umi-ro-vil — Torej ne umoril. Hvala Bogu, da je še živ! Tako hudo mi je bilo po njem. j — je vzdihnil župan in se vzdig |tako prijazen in vesel gospod, ali nil s stola. Krepko je tajniku segel ko in odšel. i ni res, mož? Pa tudi žena se mi v r-j-jje smilila in otroci. Zdaj sem r ?= vesela, da ni nič hudega. Brala je še en pot: se je na lastno prošnjo pa se je z Kar pa imaš mojemu fantu pove-j otl svoje in ta od svoje Pri Podržajevih so odkosili. Mamica Podržajeva se je pobo- u-m-i-r-o-vi 1 — Kaj žno prekrižala: sklenila je roki njim zgodilo, ata? v naročje, globoko zasopla in za j — V pokoj je šel, tako kakor šepetala predse molitvico, ki se »o jaz. Sit je postal abecede in nad-je bila naučila od svoje mame, ta zornika. dati. mu laifcko poveš kar «am. Nemara »e te zboji, če prav u- nui — Torej je vendar šel v po-.. Pa še lansko pomlad, ko so Janžu. vsem jogrom božjim, nas obiskali, ni maral kar nič sli- Čast in hvala Bogu. svete koj! kričiš nanj. pa j0 kar popiha Črez | da smo jedli, da smo siti. Boi-.šati o pokoju. Se spominjaš, ata. hribe in doline. — Ti si vendar oče, — je župan pričel mirnejše. — saj imas vendar kaj oblasti črezenj! nam nagmeraj ne samo deset, ampak stokrat. Amen. Potem se je z rokama uprla v mizo. in se počasi dvignila, r-a- — Seveda sem oče, toda fant; znalo se ji je, da jo bole noge; ni otrok, ima že v ojih 24 let, pa-jvčasi ji je bilo bolj««, rčasi slab- mamica Podržajeva, predno ^ raeten pa je bolj. kakor sva jaz Še. kakor je naneslo vreme. Pri 'nadaljevala svoje razburljivo ei-pa ti vkupe. Gimnazijo ima in na ČpLu r»ohirati i r. ;,Jtonio I govoril je, kakor da bo še deset let služil in bogve kam prestavljen. Na, zdaj je pa šel vendar!* v pokoj. Tako je še dolgo modrovala j* pa ti vkupe. Gimnazijo ima in na Dunaju je bil, da se je vpisal v visoko iolo, fcimp pa tudi ni, kaj ga bo pe&til fctar upokojen šoma iter in aeatradan občinski tajnik' Pa ti atrahuj svojo sijalo! čela je pobirati jedilno orodje \r tanje, skladati krožnike. Stari Podržaj jo je rad dražil: Pa je odzadaj pristopil Janko' — Naša mama, ko čita list, tri-in jo objel čez rami. j krat toliko doživi, kakor drug — Le pustite, mamica, bo že človek. Najprvo se zmoti in vži-ata pospravil in vunkaj nesel, va bogve kaj drugega, nego je za- -Z. At ta trenotek. Podržaj je stopal po sobi. gladil si je čelo in sive lase in je go voril: — Doma tiči. leta mu teko, tu kaj si ne pomaga do cilja. Ali ga pošljeva na Dunaj, da skonča visoko šolo, ali pa — ali pa se mo ra ozreti po drugem poklicu. Pri železnici bi morebiti še najhitrejše prišel h kruhu. Tako je govoril Podržaj. me ril je sobo in dal ženi duška za pomislek. Ker pa le ni bilo odgovora, je postal in jo pogledal — imela jt lice obrnjeno k zidu in je tiho ihtela. Stopil je k nji in jo ljubeznivo pobožal. — Kako ti rečeš. mama. tako hodi! Obrisala si je solze, poljubila božajoeo roko, mož je sedel poleg nje na rob divanu in je rekla : — Saj imaš prav. ata. Kolikokrat sera že sama to premišljeva !a, podnevi in ponoči, pa nisem nič rekla, da bi ti ne bilo hudo. Čakala sem. da sam ukreneš ka kor prav. — Rjavko lahko prodava. pa naj gre fant na Dunaj' — Pa prodava riavko. — je rekel ata Podržaj, — da bo imel odkraja. potem si bo ze sam na-prej pomagal, kakor si pomagajo drugi — saj je priden. — Priden je, — je ponovila mamica in si zopet obrisala sitni solzi. — Janko je za hišo klal drva. na klal jih je za tri, štiri dni. Potem je zapičil sekiro v tnalo, odp-mil si je roki ob lilaeah in vzel s skladovnice kamenotiska na pravna predavanja; brez njih se ni nikamor genil. — Zdajle malo k mamici pogledat, kaj dela, potem pa v so bo v boj s tem " prek vat im" — rimskim pravom. Pa je zamukala r javka. — O. ser v us! — ji je odgovoril Janko in je vstopil v hlev. Iijavka je o-krenila glavo proti njemu in zamukala dolgo in zategnjeno. češ: "Ta svet! Živa duša se ne zmeni zame!" — Zopet je kazalo Janku tako, da mora odlo/iti mrtve pole z rimskim pravom in se pobri gati za živo in lačno rjavko; — imela je prazne jasli. — R javka, r javka. — ji je re kel. — kadar imaš. trosiš okoli ^ebe in teptaš s parklji, potem pi; tožiš, da nimaš. Če bi količkaj znala gospodariti, bi že lahko kaj na strani imela. Toda kaj : — krava si in krava boš! Tako jo je oštel in je šel po sveže krme in ko se je vrnil, kaj je videl: krava je imela v gobcu rimsko pravo, ga mlela in nezadovoljna sukala glavo. Janko se je hitro iznebil krme v jasli in rešil rimskega prava, kolikor se ga je dalo rešiti. Žalo sten je gladil, brisal in gledal o-stauke pol, zmajal je glavo nad kravo in nad sabo in rekel: — Rjavka, krava, ki niti ne ločiš duševne od telesne hrane! Res .je, krava si in krava ostaneš! Pa vendar boš morebiti le še prej dosegla doktorat, kakor ga bom jaz! Premišljal je, ali bi ji odpustil ta njen naskok na vedo ali ne, čo-hal jo je med rogama, tačas je v-stopil v hlev oče Podržaj. — Ata. — je rekel Janko. —- tale tvoja rjavka — zatožena! V šolsko naznanilo ji zapiši: "Vede nje 5". v kot jo daj klečat in desetkrat naj prepiše peto božjo zapoved! Glej. kaj mi je naredila! j Od treh pol mi je zgornji konee odgrizla ! Kaj. ee bom prav tisto vprašan! Ali se naj izgovorim na rjavko ? Ata Podržaj si je ogledal žival z desne in ogledal si jo je z leve in šel jo je počohat po čelu. — Da, rjavka. kazen mora biti! Z mamo kva se pravkar posvetovala in tako zmenila, Janko, da greš na visoko šolo. Tukaj doma nikdar ne skončaš svojega uka. Škoda ti za leta \ Rjavko pa prodamo, da imaš za pot in za prvi čas. Janko ni nič odgovoril, le zamišljen je gladil kravo po hrbtu. Oče pa je v^&del njegove misli. ril na kratko. Oče je prijel sina pod pazduho in zapustila sta rjavko in hlev in rjavka je zamukala za njima: — Mu—u—u ! — zato da ni o-stala čisto brez glasu v tem rodbinskem posvetu. (Pride še). spadajoče posle. Jenny Lin d, Arte, la okolica: Mihael 1 Oirar. San Francisco, Cz.1 : Jakob Lovila Denver, Colo.: Frank Skrabee. Leadville, Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, 3. M Bojtz, Frank Janesh In John Germ. Salida, Colo. In okolica:' Louis Cs-atello (The Bank Saloon). Walsenborg, Colo.: Ant. Saftlcbi. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, lnd.: Alois Rudman. Woodward, la. im okolico: Lnka* Podbregar. Aurora, I1L: Jernej B. Verftlt Chieago, 111.: Frank Jorjove*. Depne, III.: Dan. Badovlnas> La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurleh, John £» Kulturno delo med ruskimi ujet nijci poljske narodnosti. Poljski "nacijonalni komite" je ^ ^^ ^ oragniziral obširno narodno izobra- j letei^Frank^Imbld^ ževalno delo med ruskimi ujetniki: poljske narodnosti. V ujetniških taboriščih se vršijo poljska pre-■ davanja. analfabeti se podučujejo ! v čitanju in pisanju. Zadušil se je. Worcester, Mass., 17. febr. —j Alexander Lemieux. ki se je naha j jal v tukajšnji državni bolnišnici, se je danes do smrti zadavil, ker mu je ostal ko* mesa v dihalni-ku. — Winston Churchill. London, Anglija, 17. februarja. ______ Bivši angleški minister, Winston j Kotzlan." Oglesby, IU.: Matt. Hrlbernlk. Wankegan, I1L: Frank PetkovieE la Math. Ogrin. So. Chicago, I1L: Frank Čermi la Rudolf Požek. Springfield, 111.: Matija Barborll. Cherokee, Ivans.: Frank lU'ži«ulk. Columbus, Kans.: Joe Knafel«. Franklin, Kans.: Frank Lesko r m. Frontenac, Kans. ta okolica: frank Kernc in Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Schncll«r Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. la okolica: Martin Eos. Kin so, Kans.: Mike PencU. Calumet, Mich, in okolica) Pars' Shaltz ln M. F. Kobe. Manistiqae, M teb. la okolica: rraak Churchill, ki je zapustil svoje me-! 8®- K»me. Mick. la okolica« M. sto kot minister ter odšel v sluz- i ^ovlcb. o bo na bojišče v severni Franciji, i je bil povišan v polkovnika. i 34 hrvatskih častnikov je poslal«, zagrebškim "Narodnim .W vinain" brzojavko iz San Vita na Sar 'liniji, v kateri izročajo, da so dospeli z«l m v i iz Srhi je na Sa r-linijo. j >e- ser izpisanih častnikov je ha. .»stali s.i iz drugih krajev. iz Zagre-hrvatskib Aurora, Minn.: Josip Fuglna. Chisholm, Minn.: K. Zgone. Jako* Petrich. Dul.dk, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gooie. U. Li. Kapsh, Joa J. Peahel In L bee. Forest City, Pa.: K. Eslar la Fran! i Le ben. Fareli. Pa.: Anton Vslentlndl. Piti Henry, Pa.: F. Gottllcber; Greensbnrg, Pa. la okolica t Joseph : S.ivak Xrvilli, Ta. in okolica: Fr. Demšar, Julmstonii, Pa.: Frank Gsbrenja (4 j John Polanc. Luzerne, Ta. ln akollca: Anton O solnlk. Meadow Land«, Pa.: Georg Sckuita. Monessen, Pa.: Mstb K.lkelJ. Moon Bun, Pa.: Frank MaCelL Pitlsbnrgh, Pa. ln okolica: Z. Jsksh«, I. Podva&nlk, I. Magister In U, K, Jat kotjlch. j Sieeltan, Pa.: Anton Hren. i L nit j Sta„ P&.: Joseph Skerlj. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willork, Pa.: Fr. Seme ln J. Pet«* i neL \ Tooele, Ctah: Anton Pa!MS. Winterquarters, Ctak: L. Blsa&eS. Black Diamond, Wask.: G. J, P* renta. Davis, W. Va. In okolica: J. BrosisK, Thomas, W. Va. in okolica: FraaX Kocijan ln A Korenchan. | Grafton, Wis.: John StampfeL Kenosha. Wis.: Aleksander Pesdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Heronim Sretila, West Allis, Wis.: Frank Skok. Kock Springs, Wyo.: A. Jnstla, VaV i Stallch In Vslentm Msrclna. i Kemmerer. Wv«.! Jos Mntok". SL0VENSK0-AMERIKANSS1 KOLEDAR za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in narodu. (PesemJ — Običajni Koledar. — Strašne številke. Krogla. — Maska. Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. —- Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. <— Duševni blisk. *— Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. Eksplozivne snovi. —< V lekarni "Avstrija", i—- Iznajditelj podmorskega čolna. • Galipolis in Dardanele. • Julija Romain. — Rmena pošast. Doživljaji t zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. »— Čustvena udova. • Kovač. Kolonijalna posestva Nemčije. • Bodočnost Evrope. -— Urednik. — Pohat>* ljenec. ■— Le BetaiL —• O vzrokih svetovne vojne. •— Petindvajset frankov, — Kako nastane strelni jarek, • Kdo je bil1? — Klasični topovi.»—«Pes v voj-« ni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkott «— Ljubi denar.«— Srečanje. -—- Mobilizacija v Venezueli. <—> Specialitete. • Prvi polet iz Evrope v Ameriko. * Čudne zgodbe. -—< Rdeči trak. —• PregW dogodkov Bvetovne vojne. ^ Kitaj ski tipLSmešnice; Oglasi. Slika: Italijanski vodljivi zrakoplov, nad Benetkami. — Sestanek nemškega avstrijskega cesarja. ^ Prevažan je avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. « Prizor na cesti v Belgradu: učinek sestnajstpalč-« ne avstrijske granate. • Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelždi. •— Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. —• Italijani so vjeli avstrijskega ipijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji.«—• Italijanski bersaljeri v boju.»—• Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.—» Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti. — Učinek avstrijskih granat v Žagradu. -—- Ameriški podmorski čoln, • Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemjslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. •—- Avstrijska havbiČna baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarska Čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje Btraže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. <— Prizor iz Lvova. Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem. Ruski vojni jetniki — Vodljivi angleški zrakoplov. —< Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorja ~ ^ SLOVENIC PUBLISHING CO.," K CORTLANDT 8TREKY, WEW YOEX, W. Yt GCA& KABOIT^ ML 1911,------ NOVICE IZ STARE DOMOVINE. POZOR* Slovenske gramofonske plošče! j delavce za delati v usnjaroi. D-Nova izbira, nove cene! Pišite po j bra plača in stalno delo. cenik! Prodajam tudi Columbia; C. Moench Sons Company, gramofone in zikih. ANTON .1 P. O. Box 1. plošče v vseli je-. (12-2 v d) TF. RBOVEC. Cicero. 111. ški 7. pespoik; lam je njuno pravo mesto, tam sta mogli biti več nego strežnici, tam sta mogli pomagati, tolažiti, navduševati in tako poseei v boj sam. Začetkom decembra 1914 sta odrinili z nadomestnim oddelkom sedmih. ve:i k polku, ki sta mu potem sledili na vseli marših in v vseh bojih brez vsakega ozira na njuno osebo. na življenje in zdravje, vedno neumorni. Kakor vsak drug vojak sta trpeli vročino in mraz ter vse napore bojev v Karpatih, na maršu, vedno zgled vstra jnosti in neutrudljivosti. na obv* zovališeu, v boju za marsikaterega smrtno-ranjenega rešilni angel. V gorah je- nastopila zima z vsemi svojimi Dobi S6 pri: grozotami in strahotami, onidve' SLOVFiNIC PUBLISHING sta vršili svojo dolžnost in vstra-j POMPANT jali. Počasi je prišla pomlad Ln za .. j* a* wr ' -tr i. poraženimi ruskimi masami je šlo!82 COltlailClt bt., «eW YOflt. ven na planjavo, obe hrabri sestri! TJ Zalogi g& ima j O tudi še vedno spredaj, še vednr. n. -! nekateri naši zastopniki: >:lomljeneira duha. Toda v spomin! Frank Sakser podružnica na te/ki čas sta ponesli s seboji«-^ a. srebrno častno svetinjo Rdečega1 6104 St' CUir Av8*» križn ?. vojnim okraskom. j land, OhlO. Charles Karlinger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, O. Fr. Leskovic, Box 44, IŠČE SE Slovensko - Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1916 Cena mu je PRIMORSKO. V ruskem ujetništvu se nahaja Ivan Doviak i, š. rnpasa št. 61 najp^^ Goriškem. Poroea. da je popolno-' _ "" ir,a zdrav. Njegov naslov je: Ivan Dovžak. voennoplennvj. Pen zon-■^kaja gubomija, Naroboat. Kazbek, Russia. Umrla je v Bazovici spoštovana gospa Pani Pahor. DALMACIJA. Čolne so preluknjali v Zadrti nepoznani zlikovci. Čolne so last \ veslaškega kluba 'Jadran*. vsi so; preluknjani, tako da niso več za j rabo. Škode je več tisoč kron. Ne-j katere storilec so dobili. Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa. L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio. M. Ogrin, 12 - 10th 8t, H Chicago, 111. H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis. Alois Budman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 £. Ohio J St., Pittsburgh, Pa. M. Perasek, Ely, Minn, in več dragih naiih xastopni- LISTNICA UREDNIŠTVA. J. S. — V Avstriji je tajno glasovanje fn menda tudi v Buiga- j kov po drugih naselbinah, riji. Radovednež. — mornarski kompas, se ne ve. Kompas so poznali Kitajci in Arabci že dolgo časa poprej, predno so se ga začeli posluževati v Evropi. Bržčas so gn iznašli na Kitajskem, ime i/najditelj a pa skoraj gotovo ne bo nikdar znano. Znanstveno, ^^ ^^ Louis Vesel. Gilbert, — Minn. Mat. Kamp, La Salle, Bi Frank Skok, 438 - 52 Ave West Allis. Wis. Fr. Cherne, 9534 Ewing Kdo je iznašel j Ago dlicagO, HI. Rok Firm, Frontenac, Kansas. Jakob Petrič, Chisholm, Minn. Frank Gabrenja, John je prišel mornarski kompas v veljavo k rog leta 1405. Kje je FRANK MEDVED; Doma je iz vasi Male Cesniee, fara St. Vid pri Zatičlni. Dolenjsko. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se sam oglasi. — Anton Rovanšek, Box Heil-' wood. Pa. (18-21—2)'♦♦« POZOR ROJAKI! Rada bi izvedela za naslov svojega sorodnika JOSIPA VOUK. Doma je iz Višnje gore, podo-tnače Rojščekov. Pred 10. leti je bil v Clevelandu, O. Prosim eenjono rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, a i i naj se o-IKilnoma zlat: 10 karat za $0.50 iu 14 karat za fS.5t). Pozlačenih takih priveskov ne Izdelujem. Privesek ho Najuppošntje mazilo 7.3 ženske kakor tudi ^a mož k t brk<> in brado. U polnoma tidstranim. Kedor bi mojf ždravila brez natauli«i lllke kot slika. uspeha rabil mu jamčim »a 00. Pifcite takoj po T>,-.ri-ir -7 nnrnT-ilnm ip rn«, Belin; kadet G. Ulrieh; štabni narednik I. Eoznian; na-rodnik I. Alik^a; četovodje A. Co-bal, lg. Rune, M. Lang, A. Pete-linick. IZ. I rnaut. J. Ž«^ank in I. 1'rlep; enoletni prostovoljee-de-»tiiik Titu!urni ^etovodja F. Tr-stenjak; desetnik titulami eeto-\ od ja «1. Sek i i-n i k ; deset aiki A. John, A. Kokol, V. Marn, V. Mat-ko, 1. Pozan. H. Tniik, I. Vidovie, K. Zieret in A. Železnik; enoletni prcr^tovoljec po dobili: praporščaka L. Krnst in1 F. Mataui' k; naredniki J. Labo-ii.MP, M. Zav.-vinik in I. Unbron;1 r-itovodja tinilarni nar»-dnik Ivan I'onu-rifk ; ''••-tov-vije F. I^ben, »J.f .1.,/b- -. F. Pot«».'nik, H. PreloznikJ A. lini n» :i. .1. Koznik in I. liitan-j -ok ; . nolemi pro^tovolj«:*^ titular-] ni čet o v od j a II. Kodeija ; enoletni] prostovoljce titulami č-etovodja' P. Romano; titulami poddesetnik Josip Kranj«*; pršei 3Iaje«n. A. Pe-J t. !c. .M. Ivinzt, A. llriberšt-k, Ant. Kr»'\vl, A. Aubreeht, A. ^ueer, T.' I^es, F. KiJmanič, .M. Tajniker, F.' Sotovšek. A. liaranja, I. llo&ek, A. Ha k, I. Sati or, A. Clolob, Miha Pie, L Kocjan, V. Vogel, 1. Smole, A. Pet ova r; desetniki tit. četo-vodj«^ P. Ho/dne, [. Otorupec in M. Vorina ; čet o vod j a. V. Jne; do-1 set ni k i G. Smigoe, F. Vrečko. J. Koželj. <;. Rastovsek, M. Laliuta, M. « apl, A. Ogrizek, J. Koželj, F. Doki. F. Orešek. M. Plečko, Miha Romih. K. Srdiuko. M. Simon Sinko, F. StiidenkR, J. Strehar; pml-denetnik tit. des«-tnik Fran Rois; poddesetniki Iv. Bizjak, K. Deželak. J. Feksehlagor. F. Gobec. li. Ilertie. J. Kochmann, F. Mostar. J. Perko. A. Pukl. A. Skoro. A. S:rr»is.i. L. Klemene, A. Kralj. J. Orassi. A. Juršie. K. liro«lnik. Iv.! Aufrustin. A. Vasle. H. Vankinan, F. Titno^k. I. Plahuta. I. Kb men-čič; enoletni prostovoljec titular-i.i poddesetnik I. Moser; pcžci M.i A bra m, 1. Arbeiter. I. B«»bra, St. Babie. T. Belina. A. Božičnik. F. C< ntriii. R. <'arinsek. P. Dan elan, M. Demšar. Al. Furlan. F. Fritz. Al. Filipič, I. Pegns. Al. Goleer.j J. Homšek. P. Hojnik. A. Horva-tin, F. Horvat, L. Iršič. Fr. IKie, T. Janč.-r. I. Jamsek. Fr. Jon^ie, M. Javornik, Iv. Kresnik. K. Ko-lene, A. Kralj. F. Kranje. K. I^eg-vart, A. Majcen. J. Medved. Jos. Met ličar. A. Mo«*nik. X. Ortl, Sil-Podbregar, R. Polak. F. Potočnik. I Pšeuienik. J. Poznie, L. PUhu-1 ta. A. Rnss.-jr. A. Repie, J. i^kvorc,1 V. Slntner. J. šaferič. J. Stopar. A. Spiittl. M. 1 "ranjek. M. Visko-1 Vič, A. Vola j. J. Trob.-e. J. Ma ! cuh. F. Braeič, I. Dvornik. Vine. Hut ter, Fr. Beffan, A. Žitek, St. SlahtiČ, F. Kotlrun. A. Ratajc, F. Prelenhofer. I. Golja. Iv. Lesjak. A. Popovie, I. Kinop, V. Kopic, J. . Korošec, M. Bogta, J. Bračič, K. Srečko, A. Lakovi^, V. Gaberšek, J. Gans, V. Sojko, A. Kociper, A. Greslone, I. Voneko, Fr. Musda. j J. Erivec, A. Kramberger, T. Se-ne&nik, M. Mirni k. St. Ropar, J. Dillieh, K. Drevenšek, A. Golob, A. Cratanar. R. ^lajfr, lv. Mari-nelli, I. Hierz. F. PerkoviŽ, Ant. Javšovnik. i. Jurgec, I. Hriber-nik, F. Soba. št. Pernek, Fr. Lipove, F. Vezenik, F. Fosnarie. F. Imperl, A. Morelie, I. Lev ovni k, J. Kaljza. J. Pire, J. Bae, J. I-ab, častniški slusra F. Kulmer, F. Pa-menc, A. Kovaeie; sanitetni kadet K. Tomsa; pešec Aleks. Hova-rjee. — Pohvalno priznanje so dobili: desetnik M. Stigar; poddesetnik F. Kojnik; prsen M. -Jev-ni^k in J. Pesanic; kadet S. Pre-mele; eetovodja tir. nsrednik M. Kraiiiberšek; eetovodja O. Appel; desetniki J. Kekl, R. Dečtnan in il. Frsanel: pod«Jesetnik tit. de-[st-tnik J. Majcen; poddesetniki F. (Vidovie. F. Klobasa, F. Robnik. F. Farkaš, A. Rivec. I. Babie, F. • Jeničar. F. Vozlič, F. Barbej, F. Cevirn. V. Wallner; p«Siei J. Svi-ir«*lj. F. liednak. J. Kokotee. Fr. OstruU, Fr. Sovec. M. Sreboean. , A. Giraudon, F. Cetl, Jt. Klanenik. I Koča t, 31. Kokovic, F. Budj;u |F. Sagmeister, I. Planjšelr, Josip I V.-rboiek. 1. Kiethofer. A. Breč-,ko. L Pešec. A. Pust. I. Trpin, I. Grnbelnik. A. Kroti, 1. Blaževič, j desetnik h". Vole j, pešci A. Bus-s.-r, M. Petrič, F. Z;il«>žnik, Ant. Ž«ralin. Kralj. H. Gmieer. Jak. Klt tm-n, V. Kuher. J. DamLš, Fr. Ivanuša, I.. Furlan i. J. Lorber, I. Bordon, -I. Grb -e, I. Ačinko in F. Pirš. j; Diugi odlikovane!. Bronasto hrabrostno svetinjo dobili: o-ro/.ar K. Oraš: korporala: J. Mlakar in V. Vodenih; poddesetniki: -Ig. Jesenienik, J. Peč ni k. K. Vernik in V. Kosti e ; infant eristi: J v. Močnik. S. Pečenik, N. Kovač in J. Pistotnik: vsi 7. pešpolka. — Štabni narednik I. Kulnik, podio-vec P. Ravtar, vodja patrulje Fr. 3If.ršnik, lovci: L. Moeivnik, Jos.' GlanC-nik. Iv. Donašie, M. Potočnik, I). Rogl, A Ila de k. A. Kue- i lar, (.i. Sine in F. J^rsink- vsi S. j lovskega bataljona. — narednik 1 Vik. Jandrie, četovrnlja Iv. liro- -uič, podd-setnik I. Kejiu.šie in in-2'ant^-rist I. Lončar; vsi pešpolka. — Četo vodja Al. Gostiš«., lov-ei: M. Rebolj. T. Valenčič. I. Je-nic, A. I.avrič. L Robič. i. Fen, L Te rja k. 31. Jerovšek in I. Kaplan; -vsi 7. lovskegn bataljona. — Desetnik J. Narobe, infanterista: F. ; Slatinšek in Rudolf Kulišek; vsi '27. pešpolka. — Podlovea: I. Leve|" in J. Spel i e. vodja patrulj Nik. A,dlesič, lovci: 31. I^jvrenčie, A.t Beiee. 31. Dobrne. A. Škoflenc, F.1, 7. pešpolka. — Čet o vodja 7. topniškega ]>olka Ivan 3Iirtie. dragonee 5. dragonskegii polka Ivan Potočnik in čmovojniška Siiperja 13. sap. bataljona E. Bošnjak in P. Kukec. Slovence hvalijo. Leta 1012. so hoteli dognati, kako vrednost in eeno ima človeški materijal, ki ga dajo posamezne narodnosti armadi. Na podlagi teh uradnih podatkov je prinesel potem vojaški strokovni list "Vedette'' statističen članek o uspehu te raziskave, ki je izpadla za Slovence nad vse sijajno. Fradno se je takrat ugotovilo in razglasilo dejstvo, da so slovenski vojaki v zdravstvenem oziru najdragocenejši človeški i materijal. ki ga premore avstro-' ogrska armada. ".Med Slovenci je na dan povprečno najmanj bolnikov. odpade najmanj službenih i dni in na vsakega posameznega moža pride najmanj bolniških dni. a ko ve razdeli število vseh bolniških dni. ki zadert^jo moštvo. na posameznika." KRANJSKO. Tretjič odlikovan. Te dni je bil tekom te svetovne vojne tretjič odlikovan nadporočnik dr. Fran Rostohar, krški rojak in gimnazijski profesor iz Gorice. Prvič jej dobil za Jirabro vedenje pred so-1 vražu ikoni pohvalno priznanje, j drugič signnm iaudis in sedaj, to-r>j tretjič, vojaški zaslužni kri-ž.«e z vojno dekoracijo. Pcgreša se Fran Hcnigmai). inf. ros. rifi. bat.. 2. stot. Imenovani se je l>ori! na severnem bojišču.] a sedaj že vee mesecev ni sledu | o njem. Po njem poizveduje njegova mati Katariua Segedin, Ce-J rovee, Toplice. Donjsko. I Bomb« metal na Ljubljano. V J petek 14. januarja je italijanski letalec priplul nad Ljubljano in n:etal na njo brezuspešno bombe. Iz Ljubljane poročajo o tem napadu: Osqm mesecev po izbruhu italijanske vojne je obiskal sovražni aeroplan tudi Ljubljano. Naši letalci so opetovano pohiteli dalce tja v notranjost italijanske dežele in zo marsikateri sijajni čin priča o njihovi neustrašenosti, pa tudi o njihovi izborni letalski iz-vežbanosti. Ako primerjamo polet^ naših, zrakoplovcev z obiskom, ki ga jo bila v petek v prvih popoldanskih urah deležna Ljubljana. spoznamo razloček. Italijanski letalec si je izbral neke železniške naprave za svoj cilj. Ljudje, ki so opazovali zrakoplov-eove kretnje, so občudovali njegovo tehnično ^retaiost, s katero se je spustil z velike visočine na kakih 100 metrov nizdol, tem manj pa so občudovali njegovo vojaško izurjenost; v malih presledkih so padle na zemljo tri bombo, ki so vse zgrešile svoj cilj; razpočile so se seveda z velikim ropotom, napravile prav poštene luknje v zemljo, to pa je bilo tudi vse. Skoda. ki >o jo napravile, je malon-kostna in se da zračunati takore-koč na vinarje, ki jih bo treba plačati, da se bodo luknje zopet 7.avule. Ranjen ni bil nikdo. Razpršeno kamenje in dro-bei bomb so nekoliko opraskali stene neke hiše. ŠTAJERSKO. Odlikovani Slovenci, čet o vodja Roman Hondo piše s soške fronte: Izmed mnogih pohvalnih priznanj svetinj, bronastih in srebrnih 11. reda, so dobili velike srebrne -•vet in je za hrabrost I. reda: narednik H. Vollmaier iz Selnice ob Dravi (že odlikovan s srebrno lira brostno svetinjo II. reda), deset iiik Pnrgaj < drugič odlikovajj)-lvonr;vd 3htišoe iz Slov. goiie, tit. iesc-tnik J. Bla/.ič, enoletni pro-stovoljec-eetovodja Prah in eetovodja Roman Bo-nde (že odlikovan s srebrno brabrostno svetinjo IT. reda, bronasto svetinjo in pohvalnim priznanjem zbornega poveljstva). Smrtna kosa. Umrla Jože in Marija Amon, posestnika, na Ko dajniku. Mož jo bil star njo-sova žena pa 2o let. Zapuščata 2 itz-oka, enega dve leti in enega ■no leto starega. — Umrl je Ja-tPečar, posestnik v Spodnjem Dupleku. — I*mrl je Maks Križ-nau, ueitelj v-St. Vidu pri Planini in kadet-aspirant 27. domobranskega polka po mučni bolezni, ki 5i jo je nakopal v izvršen ju svojo vojaške dolžnost, star 24 let. Zapustil je žalujoče sta riše in brata v Sevnici. — F mrl je Ivan Krvi, bivši učitelj na ljutomerski roil ki. Iz poštne službe. Poštna ofici-jantinja v Gradcu Terezija Ver-^tovšek jo imenovana z;i poštarieo na Bizeljskem. Iz finančne službe. Za višjega finančnega respicijenta jo imenovan Anton Serbec, respieijent v Brežicah; za rospicijont^ so imenovani J. Lužar in G. Kerndl v Mariboru. F. iglic v Loskovcu, M. Petančič v Šoštanju, J. Kline v Ljutomeru. F. Repolusk v Kozjem. J. Obram v št. Jurju ob J. ž.. F. Work v M aru bergu in 31. Fe-rončak v Šmarju pri Jelšah. Maksimalne cene 2a moko v prodaji na drobno je določila na-mestnija nanovo sledeče: v krajih. ki leže ob železnici ali v daljavi do 3 km od železnice, stane kilogram: pšenične moke za x'oko K 1.20, pšenični zdrob 90 v, pše-uična moka za kuho 01» v, pšenič-na moka za kuho št. (v mirnih časih št. 4^ 67 v. pšeuična ali rže-na krušna moka 50 v. ajdova moka št. 1 85 v in št. 2 62 v, ješprenj št. 8 70 v, št. T* 67 v in št. 10 65 v. kraje, ki so oddaljeni od železnice več kot km. se zvišajo te eeno za 1 vin. in za krajo, ki so oddaljeni od železnice več kot 10 kilometrov, za skupno rt vin. KOROŠKO. Junakinje. Iz Celovca poročajo: Veliko se je že pripovedovalo o krasnem duhu, ki preveva polke naših alpskih dežel, o veselju do boja. s katerim odhajajo na bojišče, o junaškem pogumu, s katerim se bi.iejo. o nezmogljivi kljubovalnosti, s katero znajo u-mreti. še noža pet a pa je pesem o onih hčerah Alp, ki vredne svojih očetov, mož. bratov, v vojni razvijajo svoje tiho junaštvo ne le doma v bolnišnicah in lazaretih. marveč tudi zunaj na bojišču, na obvezovališčih in v bolnišnicah, ki slede eet a m na maršu v zimskem viharju in poletni vročini ter v bojnem hrupu bde nad njihovim žhljenjem, kakor dobri duhovi domačije. Tako sta bili v Celovcu dve sestri Rdečega križa, Ana Pinter in Ivana Brandner, ki sta se takoj po izbruhu vojne prostovoljno javili v službo za plemenito stvar in začeli svoje blagonos-no delovanje. Toda kmalu ju ni vee trpelo doma. Hoteli sta 1© ven na bojišče, kjer se je boni eelor-l r. GlSAS NAHODA 19. FEBBTJAB JAj 191 e. t. a V? EMILE O A BORIAU: GOSPOD LECOQ 11 Nadaljevanje >. — V%e sem povedala, kar sem vedela. — Tako ' Pi ie enkrat povejte, kar ste takrat povedali. Sodnik ji» bil lahko zadovoljen sam s seboj. — Zaslišanje je tako vodil, da je bila starka prisiljena ponoviti svojo prejšnjo izjavo. - To j<- bilo lako — je začela. pripovedovati kremarica: — Ko •eni -- tlela \ -gvboto zvečer ^ama pri kaminu, so se odprla vrata in vstopili so trije mo/ki in dve ženski. Sodnik in detektiv ->ta se >po{?ledala in se sporazumela: — To-. in.š je torej videl, da j» Leeoq preiskoval sledove, dal se je bil zapreti in obtožencema naročil, da ne smeta tajiti navzočnosti žensk. — Koliko .ie bilo ura ' — je vprašal sodnik — Enajst se mi zdi. — Nadaljujte! Sedli -o in zahtevali vrč vina a la francaise. — Ne da bi se hvalila, toda povedat! moram, tla ni daleč na okoli takega vina ka-i.or j'- jii".)^. Posm-jrla »-m jim in šla v svojo sobo ter začela krpati sinove srajce, — Ali ste »roste same pustili? — Da, gospod sotlnik. — Malo preveč zaupljivi ste. —• Ce človek ničesar nima, se ne boji tatov. — Ko sem bila pol are v sobi v prvem nadstropju, je začel zdolaj nekdo klicati: — "Hej staraSla sem in zagledala visokega moža s črno brado. — Naročil je eaio "ta kratkega . Postavila sem preden pijačo in----, — In ste šli zopet v ;?ofao v prvem nadstropju — je rekel sodnik. Bog ve. ee ie razumela to zaničljivo vprašanje? — Na obrazu se ji ni nič poznalo. — Da. zopet >em »la jrori, moj ljubi gospod, toda komaj sem za-ela šivat:. >em zaslišala prepir in ropot. — Sredi stopnic sem se u- fetavila in videla, kako so oni trije planili na bradača in ga začeli pretepati. Možak je potegnil revolver in dva ustrelil, tretjega je >a treščil ob »teno. — Tega pogleda nisem mogla več prenašati. Ltvjq j. opazil \ njenih očeh nenavaden sijaj. — Kaj je to pomenilo * Sodnik ni izprt-menil niti ent- poteze v svojem obrazu, ampak mirno je vprašal starko: — Torej vi pravite, da niste bili niti trenutka pri ljudeh, ki so prišli v vaš lokal in zahtevali pijačo? — Nič, samo pijačo sem jim dala, pa sem se takoj odstranila. — Prišli so torej in naročili, dali ste jim zahtevano in odšli? — Da, gospod sodnik. — Čudno se mi zdi, da niste nič govoril M njimi. — To je vendar pri kremarjih navada. — Moja navada pa ni. — Kratkomalo, vi niste ničesar slišali? — Ne, ničesar! Preiskovalni sodnik je skomignil z rameni in rekel: Vi torej nočete »lati sodišču potrebnih pojasnil? — Oh. to ni mogoče. Čakajte malo. — Nikar se ne izgovarjajte, da niste ničesar slišali, da ste šli krpat srajce. Taki ugovori prav nič ne pomagajo. — Ne enkrat vas vprašam, ali res nimate ničesar več povedati o tem zavratnem morilcu? — Saj vendar ni zavratni morilec, gospod sodnik? — Kaj pa je, Če ni zavratni morilec? — On je moril v silobranu. — Oni trije so začeli siliti vanj, bil je s;tm proti trem. in je vedel, da ne more pričakovati od njih ni-lcake milosti.... I tihnila je, vedoč, da je povedala nekoliko preveč. — Takoj zatem je pa postala bolj zadovoljna, ker je izprevidela, da ni sodnik ničesar opazil. Sodnik je strmel pred se in za mrmral: — Kdo nam more jamčiti, da se ni on začel z omenjenimi tremi prvi prepirati? — Jaz vam lahko jamčim — je rekla starka odločno — jaz lahko prisežem.... — Tako, — je rekel sodnik in začuden vstal. — Odkod pa veste tako natančno, da zamorete priseči? — Kdo vam je povedal? — >aj »te bili vendar v svoji sobi, ko je začel prepir. Leeoq je ve> zadovoljen sedel na svojem stolu. — Vedel je, tla si boljšega in bolj premetenega sodnika ne more želeti. — Po vsem tem hi lahko sklepal — je nadaljeval sodnik, — da poznate morilčev značaj. — Najbrže poznate tudi njega. —Do onega večera ga nisem še nikdar videla. — Ali ni bil nikdar pri vas? — še nikdar ni bil v moji krčmi. — O, to je pa res malo čudno. — Vi ste bili torej v svoji sobici, ko je prišel in začel klicati: — Hej stara! — Kje je pa izvedel, da hte vi gospodinja, in da tudi mladi niste več? — Saj ni zaklieal "hej stara"! — Le spomnite se malo, kar ste prej govorili. — Tega nisem jaz govorila, moj dobri gospod. — To vam homo takoj dokazali. — Ooojuet. preberite njeno izjavo. Debeli tajnik je začel brati: — "Ko sem bila par minut v sobi, je za-el nekdo v gostilni klicati: -Hej stara! Takoj sera šla doli',.." — No vidite — je rekel sodnik s povdarkom. Starka se j.* bila zelo zagovorila, toda sodnik je nadaljeval kot da bi se zato čisto nič ne zmenil: — Ali ste ostale svoje goste poznali? — Ne, gospod, še nikdar jih nisem videla. — A!i niste bili pie presenečeni, ko so prišli k vam trije neznanci z dvema ženskama? — Včasih se primeri.... — Pojdite, pojdite! — Saj še sami sebi ne vrjamete, kar tukaj pripovedujete. — Ni naključje, ee pride ob enajstih ponoči k vam pet .gostov, pet gostov v krčmi, ki je precej oddaljena od ceste. — Jaz ne znam eoprati. — Jaz povem samo to, kar mislim. — Torej vi niti najmlajšega med njimi ne poznate, ki je bil napravljen v vojaško obleko. — Gustava menim. —Ne, in no* Sodniku se je zdelo, da je izpregovorila starka te zadnje besede t nekim posebnim povdarkom. — Mogoče vam je znan Lacheneur. Gustavov prijatelj? Starka se je pri tem vprašanju nekoliko zmedla, toda takoj nato je odvrnila: — Laehener* Lacheneur? — Ne, tega imena nisem še nikoli slišala. Tajila je, toda videti je bilo, da se je zelo prestrašila. — Lecoq si je sam pri sebi prisegel, da mora najti tega Lacheneu- — Saj je imel vendar njegovo pismo, katera je napisal v neki kavarni na bulevardu Beamnachais. — Zdaj pa preidemo na ženske, ki so bile v družbi nesreenežev. — Kaj mislite, kaj sta bili oni dve ženski f — Oh, ničvredne vlačuge.... — Ali ata bili lepo napravljeni? " fc~ . * — Ravno nasprotno. — Slabo obleko sta imeli.. • — Dobro, povejte, kakšni sta bili. — To se pravi, gospod sodnik, jaz sem jn komaj videla----Bili sta veliki, omaškarani, tako da sem skoraj mislila, da sta dva preoblečena možka. Roke sta imeli kakor lopate, črne lase, pa tudi v obraz sta bili zagoreli, kakor dve mulatinji. — Dovolj — jo je prekinil sodnik. — Jaz imam jasen dokaz, da nesramno lažete. — Ženski sta bili majhni, ena je bila plavolasa..., — Prisegam, moj dobri gospod---- — Nikar ne prisegajte, če ne, bom prisiljen poklicati uglednega in spoštovanega moža, ki vam bo dokazal laž. Starka je molčala. — Ali boste tudi trdili, da niste imeli ničesar v žepu svojega predpasnika ? — Ničesar. — Predpasnik je v mojem stanovanju. — Idite tja in natančno preglejte vse žepe če hočete. — Strašno ste trdovratni. — Vrjemite mi .da nimate prav. ker tajite. -— Dve poti vam preostajati: ali hočete, da boste pred sodni-jo nastopili kot priča ali kot sokrivka? To vprašanje je imelo na starko strahovit upliv. — Prebledela je in ni zpregovorila nobene besede. — Sodnik ni več silil vanjo. — Tajnik je prebral protokol, katerega je starka podpisala. Sodnik je poklical stražnika in mu naročil: Odpeljite starko in privedite morilca! (Nadaljevanje prihodnjič). dobite "GLAS NAHODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NA&ODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NAS OD A" donaša dnevno poročila s bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada. ▼ strokovne unije. -^feS MODERNO UREJENA TISKARNI GLAS NARODA VSAKOVRSTNI TISKOVINI IZVHftTJJE PO NIZKIH CENAH. f * ii « • DELO OKUSNO m s a • m w IZVRŽUJU PREVODE f DRUGE JEZIKE. ■ « m m UNIJSKO ORGANIZIRANA « • KS DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLKI, CENIKI I T. D. m naboCila roium ■*« SLOVENIC PUBLISHING CO. §2 Cortlandt St., New York, N.T. Mr. ZVONKO JAKIH*. ki je pooblaščen pobirati stroial-no in iadajati tozadevna potrdila. Upravniitvo "Glas Naroda" Prosti nasvet in informacije priseljencem, "The Bureau of Industries tad Immigration'* m države Ne* York varuje in pomaga priseljen •em, Id so bili osleparjeni, oropa ni ali e katerimi se je slabe ra« nalL Bresplaino se daje nasvete prt •eljeneem, kateri so bili oslepar jeni od bankirjev, odvetnikov, tr govsev s semljliči, prodajalec« parobrodnih listkov, spremljevsi •ev, kažipotov in posestnikov go stilu. Daje se Informaeije v natarall sacijskih zadevah: kako: postat državljan, kjer se oglasiti sa d* iavljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s pri seljenci na Ellis Islandu ali pr Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorkut It Kast 29th St.. odprt ▼«aU dan <*i % ure sjntraj do S. popoldne 1» * sredo sveier od S. do 10. ore. H Kaj pravijo pisatelji, nCcnjakl ln državniki, o knjigi Berte pl. Snttner. "Doli z orodjem!" Lev Nikolajevi« Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga selo vpliva na Človeka in obsega nebroj lepih misli---- Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madame Stael ni bilo oa svetu tako slavne pisateljico kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanJe-pn fasa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo CloveStvu boljši Časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi Človek najrajSe poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Grleglacb ln sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rec-em, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Solati ne smelo manjkati. Na svetu »o družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral.... C. Neumann Hofer: — To je najboljSa knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlinu) : Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-sudll. Nej bi tudi ta knjiga naSla svoje apostolje, ki bi Sil žnjo križemsvet in učili vse narode.... Finančni minister Dunajewsld je rekel t nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-6ki strokovnjak, noben državnik, pač pa priproeta ženska Be rta pi. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Misiinj, da se ne bo ni k do več navduševal za vojno, če bo prebral to knjiga CENA iS CENTOV. NawCaJte Jo pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y« Veliki vojni atlas < o?s!nijočih se evropskih držav in pa kolonij § skih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemlfevido« mm Bttib straneh in vsaka stran js 1QH P«i l*^ Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas ofriartn doret runih semljairldo *a 9 stran«k. vaaka stran 8 pri 14 palesv. Cena samo 16 centov. Vsi sem I je vidi so narejeni » rasnih bsrvah. da ss vsak lahko spozna Označena so vsa večja mesta. Itevllo prt bivalcev, držav ln posameznih mest. Bavn otako je povsod tudi osnaf.en obseg povriitir katero savcemajo posamesn* driave. Poiljite 25e. ali pa 19«. v snamkah In natančen naslov ta mi vam takoj odpošljemo safeljenl stlas. Pri v*4jc» odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, «2 Cortlandt Street, New York, N Y hežno tn zanesljiva V impravo zanesljivo vsakdo |>oSlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem {»oslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka koršno kdo zahteva brez nt daljni t, vprašanj. JOHN WEN ZEL. 1917 East <52nd St- Cleveland. ObU EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public)] v GSEATEK NEW TORKU ANTON BURGAR «2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje ln daje potre ha* nasvete v vseh vojaških zadevah Rojakom, ki iele dohiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacij« ffl*d» datuma iskreanja ali imen* parnika. Ofcralt« m napa« m k J »ga, kjsr NiU (via* la mIISjm pMtrafltal Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav« Velikost Je pri 28 palcih Cena 15 centov. Zmdej je natančen popis koliko obsega kaka driave. koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. s. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo eele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogreke s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nt9 Je dobiti tudi velme zemljevide posamesnit držav, kakor naprimer od Italije, Ra*ije, Nemčije, Francije, Belici je in lialkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite osi Slovenic Publishing Company, 32 Cortlandt Street New York, N. Y. "GLAS NARODA" JS DUI 8L0VXBBKZ DNEVNIK ¥ er: motnmoBUvAE ^vABočiTi ti iaiii Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepriSal, da dospejo denarne pofiiljatve tudi seda.* zanesljivo t roke naslovnikom; razlika je le ta* da potrebujejo pofiiljatve v sedanjem tasu 20 do 24 dni. Torej nI nobenega dvoma sa pošiljanje denarjev sorodnikom Ie iBEnfME ▼ staro domovino? 100 K velja sedaj $14.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. UW^J J-J 7-r 7-r 7-7. r-*r J^rr^T « -m