Danes vsi v Bazovico na proslavo 50-letnice Pevskega društva «Upa» m PRIMORSKI DNEVNIK t Štev. GLASILO OSVOBODILNE FRCNtE SLOVENSKEGA NABODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ProsSava v Bazovici so prične oh ti6* uri Pevci, prečitajte vozni red avtobusov na drugi strani i OQ / 1 OO0\ p°štnina plačana v gotovini ^ X ZOO) Speciizione in abbon. pest. I. gr. TRST nedelja 21. avgusta 1949^ Cena 20 lir - 2.50 din Jugoslavija bo ukrenila vse potrebno ta zaščiti svoje državljane v Grčiji \m\m °cna protestna nota grški monarhotašisticni vladi - Jugoslovanski odpravnik Razočaranje Marshallovih držav 1PCsloij l'e osebno protestiral pri grškem podtajniku za zunanje zadeve proti ravnanju I 0llai!^tašističnili organov - Odgovor na podle klevete ladia «Svobodna Cučija» po- ne- BE°Grat, o 5°čHo age,nci’. ~~ Današnje h??^obnHTanjug po‘-°ča U^htov de o nasilju monar- ■ rzavL'ani t-, jugoslovanskimi s& v Grčiji in ki t* J Junnu- ■? s Predstavniki Jem fasu ,„'??? v G!'či;ii. V zad-!nsi0Se iz. Gl'eiie izSna_ U,^iST"Ske di'UŽine Sa‘ SŽh2osl0Vl i! lili hgosiov/;:, ker sn se obrnile in J*1' rta b- J Poslaništvo v liji^^hvanska3!?1-' r,l:pratriaci" m Mn drzavl^ana Ilija tilu * iul'ia m3" Andrenovič Pa K, meseca obsojena na zadnje . pred vojaškim Le"1 tapih ?r°CeS proti .nov t,, jugoslovanskih dr- t>i-tem riCh edilla krivda je .IhvL';«0 zahtevali repa-t>i°s*°vansk 21 S kem Procesom je Poslaništvo v Ate- 4» noto t Vladi energieno ■n w • ia nota !es poudarja, repatriacije jugo titma drugega name- H l>iiiv„ držav'jano I n nj . yo j. „ iz Grčije. noti tudi zahteva. '* »ta,i^žito Vlade- na.i se ne obso- k Svr ebe’ vsem 3ueoslo- ,4 >>li. rai Jan°m pa. ki bi to J it . v J, Se da možnost, da se ■j, v>ovJ?Slav^°. Glede tega ' loJSh odPravnik poslov 1‘rtl Pri Srr°i''tinovič osebno prote- V/i^ke, rt«lev ®m Podtajniku za zu- dj- aačinu p*tinelisu proti take- ril 11 Vnta monarhofaši- “rlki Obenem je sporo-da bo jugoslovan- totmi?8 lastno pobudo ukre- 1.1 u ‘‘“kit,. V ,'sli «i--°-'..da 2aš-čiti življenje i »S,.?9"«!!01'11 državljanov. ( J! e radio «*ij> bnH'ija>> skušal zopet na ^?Hn napjn tolmačiti v jtil'ans£ega" odpravnika . ‘h pri pomočniku ‘ktra Pipinellisu, češ da je hotel pridobiti monarhofaši- j ven do 31. decembra 1949.^ pred- stične čete z.a očiščenje ozemlja I videva izvoz iz zahodne Nemčije Bijelasipe pod pogojem, da bi tudi j v Jugoslavijo v vrednosti 18.9 nu- ' lijonov dolarjev in uvoz za 15.8 mi- jugoslovanskc obmejne enote sodelovale pri tej operaciji. Ko agencija «Tanjug» zanika te klevete, dostavlja: «i?adio Svobodna Grčija« potvarja smisel obiska, ki je imel lijonov. Novi dogovor predvideva dodatni uvoz Nemčije >z Jugoslavije za 19.6 milijonov dolarjev in nemški izvoz v Jugoslavijo za 29 za namen samo zaščito življenja in i milijonov dolarjev. državljanov, j Na podlagi tega dogovora bo za imetja jugoslovanskih ki so prosili za repatriacijo in ki so sedaj pred procesi. Zanimivo je, zaključuje Tanjug, kako hitro dobiva radio «Svobodna Grčija« uradne vesii iz Aten, kadar gre za klevetanje Jugoslavije, medtem ko njeno obve.ščanje ki nikakor ni tako popolno, kadar gre za ofenzive pro-t; demokratični vojski. Včeraj so v zaporu v Argostolio. nu na otoku Kefalonija ustrelili pet komunistov, ki so bili obsojeni na smrt zaradi dejanj med revolucijo v decembru 1944. hodna Nemčija uvaŽ3la tobak, meso, sočivje, sadje, vino, konopljo, les, alkohol in druge proizvede. Jugoslavija bo v zameno dobivala papir, kemijske in železne izdelke, stroje/vozila, električni in optični material ter drugo. Plačila se bodo izvrševala po klirinškem računu v dolarjih. zadušilo ali pa so jih sopotniki pohodili. Čeprav so vlak is odstranili iz predora, še vendar ni mogoče podati točnega števila mrtvih in ranjenih. SANTIAGO (Cile). 20. — Obsedno stanje se je razširilo na žest pokrajin. Oborožene siie so zasedle razne rudniške pokrajine. 12000 delavcev se je pridružilo rudarjem, ki danes zjutraj niso hoteli zapustiti rudnika v Loti. Oblasti so izdale ukaz za aretacijo vseh komunističnih in sindikalnih voditeljev kakor tudi delavcev iz Lote in drugih pokrajin, kjer so delavej zasedli podjetja. Uradno poročilo priznava resnost položaja. V deželah britanskega imperija je štiri leta po svetovni vojni še vedno veliko pomanjkanje najpotrebnejših življenjskih potrebščin. Tako primanjkuje v Veliki Britaniji najbolj mesa, maščob, sladkorja, mlečnih izdelkov in mila. Racioni-rane množine živilskih- predmetov se stalno manjšajo, kar se opaža zlasti pri sladkorju in maščobah. V Avstraliji je prav tako veliko pomanjkanje sladkorja, krompirja in avstralskega tobaka, doeim riža sploh ni mogoče dobiti. Podoben položaj je tudi na Novi Zelandiji. V Ir.diji je racionirana glavna hrana prebivalstva — riž. Prav tako so racionirali pšenico, bombaž, tekstilije in petrolej. Se hujše je stanje v Pakistanu. V tej agrarni deželi je veliko pomanjkanje najpotrebnejših življenjskih potrebščin. Na Cevlor.u so racionirane količine riža tako majhne, da ne morejo zadovoljiti najosnovnejših potreb. Dnevni obrok riža — glavne, često pa tudi edine hrane — je za 43 odst. manjši od količine, ki je potrebna za redno prehrano. Razburjenje zaradi znižanja predloženih zahtev - Britanski delegat ostro protestira • Priprave za finančne razgovore v Washingtonu ■ Vedno večji pritisk Ameriških združenih držav na države Marshallovega načrta PARIZ, 20. —- Te dni zaseda v Parizu Svet QECE, ki razpravlja o razdelitvi Marshallove pomoči državam članicam. Skupina izvedencev je te dni preučila zahteve posameznih držav in je predložila zaključno poročilo 17. t. m. o katerem sedaj razpravljajo pred Svetom. Veliko razburjenje pa je nastalo med 19 državami, ki so bile predložile svoj program za pomoč, ker so izvedenci bili prisiljeni zmanjšati zneske, ki so bili v zahtevah navedeni. Posebno razburjenje pa je nastalo v Veliki Britaniji in Italiji. Vsaka od 19 držav, ki dobiva Marshallovo pomoč, je v začetku leta predložila svoje zahteve. Konec julija so te države spopolnile svoje prvotne zahteve. Do takrat je britanska zahteva .znašala 900 milijonov dolarjev. Toda proti koncu julija se je gospodarski položaj Velike Britanije poslabšal, tako da Nove klevete sovietslie vlade MOSKVA, 20. — Sovjetska vlada je odgovorila s posebno noto na jugoslovanski odgovor na njeno noto glede aretacij ruskih belogardističnih zločincev. V svoji noti zavrača sovjetska vlada trditve jugoslovanske r.ote in ponavlja običajne klevete proti Jugoslaviji. TrgovMa psgaAa med FLRJ le zahodno Namilijo FRANKFURT, 20. — Tristranska agencija za uvoz in izvoz «J.E.IiA.» javlja, da je bil danes podpisan z Jugoslavijo dogovor, na podlag; katerega se povečajo seznami uvoza in izvoza. Dogovor, ki je bil podpisan 31. marca t. 1. in kj je velja- * v svobodni Kitajski o hitro napreduje 20. — Na «origi-5e prižel angleški '8 Telegraph«, ki pi- uveljaviti na Formo-ta- Vrv;:' statut, in sicer «4^ Pb-iavi vprašanje ki Vtkav- V!ade- < bi bilo dejstvo, S!Nijna vIada ni več sp°- W kj : Sv°Je obveznosti na načelno še pod ja- vi2 tes-1*0-^0 do mirovne po-* ‘isk^rtj ^ ^haja, da se mora J N iNv d°nski pod P°kl'nvi-r *k. *reba riiakega sveta, o če-rf 'tortik,Pret °bvestiti posve-1 Sft rIJO *a Daljni vzhod. zač^Voboditvii° novib čina ustanov, ki jih je prevzela občinska uprava, že deluje. Vse organizacije, vključno banke, tovarne in1 skladišča, kj so pripadale kuomintanški občinski upravi v Šanghaju oziroma centralni vladi, so prešle v last ljudskih oblasti. Nakopičeni bombaž v skladiščih so dali na razpolago privatnim in ljudskim tovarnam, k: so obnovile proizvodnjo. kitajska ljudska cn° podporo kitaj- LJrt? /tftižep figa ljudstva obnav-ii 'ih ®2rtišt* iri težko poškedo-Prej Pr<>ge, da bi uved-c»redno gospodarsko N ° Vob°jenih oblasteh J svobodil la vso Kitaj- l °veišiK ktr--lh °bla! nepopolnih po-edaj kitajska V,kih «‘as't 1 firoa * ali 21.500 km že- il^jjj 5«ležn”koh 80 odst . vseh K Od }»!.■> V em skupne dolžine Je v osvoboje- NjSfisrBienih °koii B6 Pa nad 86 odst. “vij ‘ So bili doseženi tu- ih -‘Jani oosezeni 'i '9- T ,usposaK!J1°s?nv in PTedo' 1> kl|.,skf> je h-, niu vozovnega ia l^'In d0 k0'tpa Prve' ! °° Ven u'e?a leta p Grožnie secianoMov iinsKim neiaiicsm HELSINKI, 20. — Finska splošna delavska zveza, ki jo nadzorujejo socialdemokrati, ki imajo v rokah tudi vlado, je izdala poročilo, v katerem izjavlja, da bodo sindikati, ki sedaj sodelujejo v stavki, izključeni iz te zveze, če ne bodo svojim članom dali naloga, naj najpozneje v torek zopet pridejo na delo. Sindikati, ki sodelujejo v stavki, so predvsem sindikati gozdnih delavcev, nameščencev pri transportih, pri gradbeni in prehrambeni industriji. DAMASK, 20. — Iz zanesljivih virov poročajo, da bodo volitve za ustavodajno skupščino konec septembra. Banditizem v Italiji 'JSZSZlt DELOM USTVARJAMO TISTO je ta zvišala svoje zahteve na 1500 ijajo, da je že prvotni znesek pred- ske sile so pričele čiščenje po Sardiniji, ki je bila v zadnjem času prizorišče številnih oboroženih napadov na potnike. Policijske operacije vodi osebr.o generalni inšpektor javne varnosti, ki je nalašč zato odšel na Sardinijo in ki je označil položaj, ki so ga ustvarili tamkajšnji banditi, za resen. Generaln; inšpektor je tudi dostavil, da banditski poglavar na Sardiniji v drznosti prekaša celo sicilskega bandita Giuliana. Vsekakor bo prišlo do številnih aretacij. Po atentatu banditov na kamion karabinjerjev na Siciliji, pri katerem je izgubilo življenje osem organov javne varnosti,, je policija pričela široko zasnovano preiskavo v okolic; Palerma ter aretirala 93 'oseb. General Taddei. namestnik poveljnika karabir.erjev, je odpotoval na Sicilijo, da osebno prevzame vodstvo operacij. kar nam IU z besedami odreka Požari, potresi. PARIZ, 20. — V zadnjih dneh je nastalo v Franciji več gozdnih požarov v raznih pokrajinah države. V Pirenejih se ogenj čedalje bolj širi; v treh dneh je bilo uničenih 20.000 hektarjev gozdnega terena. Dim požara v bližini mesta Bor-deaux je mesto skoraj zatemnil. Zaradi suše se požar zeio hitro širi na vse strani. Vzrok tega požara ni bila, kot se je prvotno mislilo, kaka iskra iz vlaka, temveč ima požar svoj začetek v ognju, ki je nastal v neki gozdarski koči. Zaradi požara, ki se je razširil na razdaljo 15 km od Bordeauxa, se je moral celo vlak, ki vozi iz Pariza v Irun, ustaviti. ANKARA, 20. — Število smrtnih žrtev pri potresu, ki je v sredo prizadel pokrajino Erzerum, še ni dokončno ugotovljeno in še stal. no narašča. Tako danes javljajo, da je bilo 250 mrtvih in mnogo težko ranjenih. SEUL (Južna Koreja), 20. - Najmanj 50 ljudi je izgubilo življenje pri težki nesreči v železniškem predoru južno od Seula. Vlak se Je verjetno zaradi kake okvare na lokomotivi ustavil v predoru, ki je dolg 4 km in silno ozek, tako da je od vlaka do sten predora komaj 25 cm. Ko je lokomotiva pričela zopet delovati, je začela puhat; o-blake črnega dima. Potnike je zajela panika, začeli so skakati skozi okna. da bi čim prej dosegli izhod iz tunela. Prišlo je do grozotnih prizorov, pri katerih se je mnogo oseb Rudarji v Jugosla/iji z vedno večjo vnemo tekmujejo za čim večjo produktivnost dela - Brigada rudarja Mijatoviča je dosegla nov rekord in je v osmih uran nakopala tri sto štiri in petdeset ton premoga Tekmovanje med najboljšimi rudarji in brigadami bosanskih premogovnikov za čim večjo produktivnost dela zavzema čedalje večji obseg. Val tekmovanja, ki ga je sprožil Alija Sirotanovii, se dne v no širi in je zajel vse najboljše jamske brigade v bosanskih rudnikih. Včeraj smo poročali, da je najboljši kopač Zenice Ibrahim Trn ko s svojo brigado še presegel svcj rekord prejšnjega dne in nakopal v osmih urah /car 270 ton premoga. Toda Ibrahim Trako se je bo maj 24 ur veselil svoje velike zmage, kajti dan pozneje, je njegov rekord presegel kakanjski rudar Tii-sta Mijatovič, nosilec > eda dela 11 reda. V sredo popoldne ie tlistn Mijatovič v premogovniku Kakanj začel svoje veliko tekmovanje, trdno odločen, da potolče vse rekorde. Zt v 45 minutah je Mijatovič i2pcln;l svojo dnevno normo. Po sedmih urah neumornega tekmovanja je prekoračil 300 ton in tako presegel rekord, ki ga je postavil sovjetski rudar Aleksej Stahanov 5. septembra leta 1937. Toda Mijatovič je S svojo brigado v nezmanjšanem poletu nadaljeval delo. Nakladalci so morgli ves čas nalagati vagončke prav do vrha (po 1 in pol tone na vagonček), da so lahko sproti odpeljali ves premog. Ko je brigada ob 11. uri končala delo, je bilo nakopanih 354 ton premoga. Tako je Rista Mijatovič postavil nov še nikoli zabeležen rekord v našem rudarstvu. Nakopal je 84 ton več, kakor dan -prej Ibrahim Trako v Zenici. . Kaj pomeni 354 ton premoga? Kako naj si to količino predstavljamo? Ce si zamislimo ves ta premog naložen na vagone po 10 ton, tedaj dobimo dolg vlak s 35 vagoni premoga. Ta količina premega bi zadostovala, dd bi lokomotiva brzovlgka prevozila 7000 km, to je sedemkrat od Ljubljane do Skopja. Ko je Rista MLiatovič s svojo brigado zapustil jašek, so ga zbrani rudarji viharno pozdravljali. Rita Mijatovič pa jim je dejal; uJaz i/i moji tovariši smo se borili od >. do H., da dokažemo obrekoval-■nn. kako z delom ustvarjamo tisto. kar nam Informbiro z beseda- mi odreka. Mi jih tolčemo s tonami premoga in zato naj kar nadalje obrekujejo. Uspeh, ki smo ga dosegli, naj pokaže svetu ali je res, da nas ženejo s puškami v rudnik, ali ne. V naše tekmovanje se vključuje čedalje več rudarjev. Jutri se bodo moji tovariši borili z dvema drugima brigadama. Delali bodo po novi metodi odkopavanja na več delovnih mestih hkrati. Tako delamo za nase ljudstvo, za našo partijo in za tovariša Tita. Tujce in izkoriščevalce smo odstranili in sedaj delamo za sebe, za boljše življenje in za srečnejšo bodočnost v naši državi. Po tej poti gremo uspešno, ker nas vodita Tito in naša partija. Mi rudarji bomo izvršili vse naloge, ki jih bodo naši voditelji postavili pred nas. Nobena naloga nam ne bo pretežka, ker vemo, da (Tremo po pravilni poti.» Uspehi lekmovenja slovenskih rudnikov V tekmovanju . med slovenskimi rudniki je v juliju dosegel med velikimi rudniki prvo mesto rudnik Senovo, ki je mesečni plan izpolnil s Ul odst. Na drugem mestu je trboveljski rudnik, ki je plan izpolnil s 109 odst., na tretjem mestu pa je Podjetje za pridobivanje r-ue v Lendavi, ki je izpolnilo 102 odst. plana. V skupini srednjih .-jo je zavzel prvo mesto rudnik kaolina v Crni, drugo mesto pa rudnik v Pečovniku. Med malimi rudniki pa je bil najboljši premogovnik Timav, ki je izpolnil 1399 odst. plana, za njim pa sledi rudnik v Ilirski Bistrici. Inde pravo” graja pomanjkllivosll pri graiMli delili PRAGA, 20. — Glasilo češkoslovaške KP «Rude pravo« govori v dolgem članku o počasnosti pri stavbnih delih. List pripisuje tako stanje dejstvu, da komunisti, ki delajo pri gradnjah, niso dovolj budni pri izvajanju resolucije cen-tralnega komiteja KP, ki se nanaša na to podrečje industrije. ((Rude pravo« svetuje, nsj se bolj in- tenzivno organizira udarniško delo, naj se uvedejo nove metode prj gradnjah, nadzoruje naj se u-poraba strojev, z vodilnih mest naj se odstranijo reakcionarni elementi, posameznim mojstrom, naj se prepusti večja osebna odgovornost. določi naj se prednostni red za razne gradnje in končno naj se prednostni red za razne gradnje in končno naj se nadzoruje redno izvajanje načrta. V svojem današnjem uvodniku piše «Rude pravo« o nedavnih manevrih češkoslovaške vojske. Te vojaške vaje so baje pokazale velik napredek češkoslovaške vojske po dogodkih februarja 1948 bodisi v moralnem kakor v političnem oziru. BUKAREŠTA, 20. — Za romunski državni prazr.ik je bil proglašen dan 23. avgusta, to je dan, ko ,je bila pred petimi leti osvobojena Bukarešta. BEOGRAD, 20. — Včeraj zvečer je prispela z letalom v Beograd nogometna državna reprezentanca Izraela. Na letališču so jih pozdravili predstavniki jugoslovanske fiz-kulturne zveze ter opolnomočeni izraelski minister v Beogradu Mo-sa Isa. LONDON — Britanski dirkač John Horsfall se je smrtno ponesrečil pri avtomobilski dirki v Sil-verstonu. PRAGA, 20. — V bodoče bedo nastopi svetovnega in olimpijskega prvaka Zatopka bolj omejeni ter vezani na posebno dovoljenje, češ da se Zatopek zaradi številnih vabil na razne nastope preveč oddaljuje od svojih vojaških dolžnosti (Zatopek je namreč častnik češkoslovaške vojske). Zdi se, da se za tem ukrepom skriva bojazen, da ne bi Zatdpek sledil zgledu igralcev tenisa Drobnyja in Cernika. ki se nista hotela povrniti v domovino. milijonov dolarjev. Ostale države pa so obakrat predložile iste zahteve in samo Velika Britanija je zvišala svoje prvotne zahteve. Skupne zahteve 19 evropskih držav znašajo skupno nad 5 milijard dolarjev, dečim se pričakuje, da ameriški kongres ne bo odobril več ko 3,6 milijard. Zaradi tega je bilo potrebno znižati zahteve v 1^ programih. Največje znižanje je utrpela Velika Britanija, ker je znesek 1500 milijonov v veliki meri presegel vse ostale. Delež, ki je določen za Italijo, znaša 382,7 milijonov dolarjev, italijanska vlada pa je zahtevala 559,2 milijonov. Pričakovati je bilo torej, da bodo vse delegacije protestirale. Včeraj je britanski delegat Sir Edmund Hall Patch ostro protestiral in je izjavil, da je dodelitev za Veliko Britanijo nezadostna in v nekem smislu diskriminacijska, zato jo smatra za nesprejemljivo. Ostro je kritiziral skupino izvedencev, ki je pripravila poročilo, in je izjavil, da bi v primeru, da se zaključki tega poročila sprejmejo ne bilo več mogoče imeti zaupanja v OECE. Skupina izvedencev je sestavljena iz predstavnikov Francije, Italije, Švedske, Nizozemske, Bicone, Velike Britanije in enega predstavnika ECA. Tud; italijanski delegat je protestiral in je poudarjal da se v Italiji širi revščina in da je Južna Italija v težkem položaju. Znano je, da je bil te dni v Rimu ameriški upravitelj Marshallovega načrta Hoffman, toda vse De Gasperijevo moledovanje ni nič zaleglo, čeprav je De Gasperi zvračal krivdo za neuspeh Marshallove pomoči v Italiji na parlamet. Danes sta tudi nizozemski in francoski delegat ostro protestirala zaradi zn-žanja dodelitve. Zdi se namreč, da je bila francoska zahteva, ki znaša približno 900 milijonov dolarjev, znišana na 700 milijonov. V francoskih krogih ugotav- stavljal precejšnjo žrtev. Dopisnik ((Timesa« piše, da je psihološki položaj britanskih delegatov ošibel, ker je Stafford Cripps najprej «dajal lekcije« svojim kolegom, naj zmanjšajo svoje zahteve, nato pa je znatno zvišal britanske zahteve. V londonskih političnih krogih izjavljajo, da bo Velika Britanija pri washingtonskih finančnih razgovorih postavila predloge, ki naj zmanjšajo nesorazmerje, ki sedaj obstaja med britanskim in ameriškim gospodarstvom. Se nadalje pa se bo upirala pritisku za razvrednotenje funta. Tudi poročilo Trade Unions, ki so ga objavili danes, in ki ga taodo predložili na letnem kongresu sindikatov, poudarja, da jg finančni in gospodarski položaj Anglije izredno težak. Poudarja tudi težkoča v plačilni bilanci in pomanjkanje dolarjev, l;i komplicira izvajanje Marshallovega načrta. Poročilo zaključuje, da marajo sindikati voditj politiko za znižanje produktivnih stroškov in za istočasno ohranitev sedanje višine mezd. Spričo nezadovoljstva Marshallovih držav pa jim je Hoffman napravil malo pridigo. Dejal je, naj bj Evropa izvažala več v Ameriko, da zasluži več dolarjev, ki so ji potrebni za kritje deficita. ZDA bi v resnici lahko absorbirale velike količine evropskega blaga. Seveda izjavlja Hoffman, da ameriške carinske tarife ne predstavljajo nobene ovire, ker da so ostale iste kakor leta 1914. Ovira da so evropski produkcijski stroški, ki da so previsoki. Hoffman torej nekako namiguje, naj bi Evropa znižala produkcijske stroške, Angležem pa, naj bi ustvarili nekaj več brezposelnosti ter znižali delavske mezde. Amerika vedno bolj pritiska z Marshallovim načrtom, da bi razbila evropske carinske pregraje in da bi v imenu neka,-kega povsem abstraktnega liberalizma lahko postala gospodar zahodnih trgov. Kritičen položaj na otoku Malti ZDA hočejo spremeniti Malto v svojo kolonijo in si tudi na njej napraviti strateške baze MOSKVA, 20. — «Izvestija» objavljajo članek Savrova o sedanjem položaju na Malti, v katerem piše med drugim: Pred kratkim je prišla v London delegacija z Malte za pogajanja z britansko vlado. Ta delegacija je zaman skušala stopiti v stik s tajnikom za kolonije Creech-om Jonesom. Jasno, da mu argumenti, q katerih bi se moral razgovarjati z delegacijo, niso bili pogodu. Po vojni se je Malta znašla pred številnimi težkočami, ki so se še povečale, posebno kar se tiče brezposelnosti. Razen tega so bile podpore za brezposelne pred kratkim ukinjene. Vse to je napravilo položaj na Malti ie bolj kritičen, toda britanska vlada ne posluša pri tožb delegacije. Iz protesta proti postopanju Jonesa z omenjeno delegacijo je Vladni podpredsednik in splošni komisar Malte v Londonu podal ostavko. Zdi se jasno, da britanska vlada noče. priskočiti na pomoč svoji ((sredozemski trdnjavi«; Po izjavah ministrstva za kolonije, da pomoč Malti v okviru Marshallove pomoči ni bila odklonjena, in da je upati, da se bo o njej raz- pravljalo na pristojnem mestu, se sklepa, da to mesto ne bo London. ZDA so pripravljene dati dolarje toda samo v zamero za strateške baze in pod pogojem, da se ameriške vojne ladje lahko po volji poslužujejo dokov na Malti. Kakor pišejo angleški listi, so ZDA pripravljene tudi upravljati otok. Pripomniti je treba, da. je Velika Britanija tudi otok, kjer so že a-meriške vojne ladje in letala. Ce se bo nadaljevalo na ta način, bo Creech Jones lahko v kratkem o-stal brez zaposlitve. Stavke v Franciji in Angliji PARIZ, 20. — Uslužbenci francoske družbe spalnih vagonov so danes popoldne na skupščini soglasno sklenili, da nadaljujejo stavko, dokler ne bo popolnoma zadoščeno njihovim zahtevam. poprav- >ih?r°S že'ezniških mo- V'CV' V. "'botiv 'n -Dožk°- V Usn d” 113 tisoae va‘ > k *ko . pPhi ^ ° Sf> so tem večje A h?,le*ni3iUp‘^teva3n Pust°-'bajos ki 80 P°- pfjšt«jSe ku°mintanškc K , . ftd"vaie“' 80 odst n<3st. vagonov, K', p/fodolTov in pre' Zejr 'I rtac[ 42 1000 e na tisoče P™*- SS ževlak Vn^a:,UJp P’’ič rtvi dv, Vn,;*- IL' v Tiencin in tri te/J P<1 "jibovi \V°bndiW p° Pohodu j&SS?! v“vi P” S,&!vpb4rrc,g žf,i ne' S/S me«.-1 naJvp<5- in W hra^1’ .Prodi 'Cem Cu De-'ranju proti / rtaz 'Pestha- vse ,0 je kit8j' za lesne Kon^>nolkif?jJkim 'iud' K'T*"" Par,i)o 'Ola rejenje v Sang-ormaliziralo. Ve- li. kapila- temelju zakor.a Formiranje svetovnih lističnih cen poteka na stihijskega delovanja vrednosti, in to celo popolneje kakor pa v notranjosti nacionalnih meja neke kapitalistične eko-nimike. Marx pravi: «V svetovni trgovini postane vrednost blaga univerzalna...« (2) To pa pomeni, da deluje tudi sam zakon vrednosti v svetovni menjavi univerzalno; to pomeni: v ustvarjanju svetovne povprečne profitne mere in v formiranju tržnih cen, to je v medsebojnem konkurenčnem boju najrazličnejših proizvajalcev in blaga, ki je producirano v individualno najrazličnejših pogojih, vodi stihijno delovanje zakona vrednosti do največjih neenakomernosti in največjega izkoriščanja slabotnejših in manj razvitih s strpni močnejših in bolj razvitih držav. Vpliv velikih monopolov v pogojih imperializma vodi do še večje neenakomernosti. A o tem bomo govorili kasneje. Zdaj bi pregledali odnose v pogojih svobodne kapitalistične konkurence. V zvezi z nastajanjem povprečne profitne mere in določanjem M I LE N T IJ E POPOVIČ 0 ekonomskih odnosih med socialističnimi državami proizvodnih cen na nekem nacionalnem trgu Marx pravi: «Zaradi različne organske sestave kapitalov, ki so plasirani v različnih vejah proizvodnje; torej zaradi tega, ker gibljejo enako veliki kapitali — glede na različni delež variabilnega kapitala v nekem celotnem kapitalu določene velikosti — zelo različne količine dela, ti ...proizvajajo zelo različne količine presežne vrednosti. Glede na to so profitne mere, ki veljajo v različnih vejah proizvodnje, zelo različne. Te različne profitne mere izenačuje konkurenca v neko splošno profitno mero, ki je povpre-ček vseh teh različnih profitnih mer. Profit, ki pripade v skladu s to splošno profitno mero nekemu kapitalu določene velikosti, in naj bi imel kakršno koli organsko sestavo, se imenuje povprečni profit«. (3) In dalje: «Ceprav potegnejo kapitalisti različnih področij proizvodnje pri prodaji svojega blaga kapital — vrednosti, porabljene v proizvodnji tega blaga, nazaj, vendar pa zaradi tega ne pobero presežne vrednosti in potemtakem tudi ne profita, ki so ga proizvedli na lastnem področju pri prefizvodnji tega blaga, ampak samo toliko presežne vrednosti oziroma profita, kolikor ga pri enaki porazdelitvi pripade vsakemu alikvotnemu delu celotnega kapitala od celotne presežne vrednosti ali celotnega profita, ki ga celotni družbeni kapital proizvaja v danem časovnem obdobju na vseh področjih proizvodnje skupaj«.(4) Tako ni v pogojih kapitalistične ekonomike samo izkoriščanja dela s strani kapitala, temveč je po-. leg tega osnovnega izkoriščanja še pridobivanje ekstraprofitov z zaostalih področij proizvodnje v korist bolj razvitih: tista področja proizvodnje namreč, ki imajo višjo organsko sestavo kapitala, k' so tehnično bolje opremljena in gospodarsko bolj razvita, vlečejo ekstraprofit na račun zaostalih, ki imajo nižjo organsko sestavo kapitala, ki so tehnično in gospodarsko manj razvita, bolj zaostala. ’ Zgoraj povedano popolnoma velja tudi v pogledu formiranja svetovne povprečne profitne mere in svetovnih tržnih cen. Na svetovni trg prihaja blago, proizvedeno v različnih nacionalnih pogojih-proizvodnje. Njihovo nacionalno proizvodno ceno določa nacionalna polna lastna cena plus povprečni nacionalni profit, ki nastaja na temelju povprečne nacionalne profitne mere. Iz teh ((nacionalnih« cen, toda na temelju svetovne konkurence, se na svetovnem trgu formira v medsebojnem konkurenčnem boju srednja svetovna profitna mera in svetovna cena. Sele na temelju tako formirane svetovne cene se določa, kakšna bo v svetovnem profitu udeležba vsakega posameznega proizvajalca-konkurenta, to je vsakega nacionalnega gospodarstva, ne glede na množino presežne vrednosti, proizvedene znotraj nekega nacionalnega gospo- darstva, ali drugače rečeno, ne glede na povprečno profitno mero in množino profita v neki posebej vzeti nacionalni ekonomiki. Ker pa prihajajo na svetovni trg s svojim blagom države z različno nacionalno organsko sestavo kapitala, to je države, različno tehnično opremljene in gospodarsko razvite, potegnejo države, ki imajo organsko sestavo kapitala na'd povprečkom svetovne organske sestave (katerih vrednosti blaga bi se krile s cenami, formiranimi na svetovnem trgu), v danih momentih ekstraprofite na račun tistih, ki imajo organsko sestavo kapitala nižjo. Dalje. Na temelju takšne zakonitosti v svetovni kapitalistični ekonomiki so države razdeljene — po eni plati na države, ki so nad povprečkom, to je tiste, ki se bogate na račun drugih, in po drugi plati na tiste, ki plačujejo zaradi svoje zaostalosti tribut. Kapitali- stični odnosi v svetovni proizvodnji niso samo vrgli vrste držav v zaostalost in jih v takšnem stanju nenehno drže, temveč to nesorazmerje še poglabljajo. Prav zaradi tega pomeni zunanja trgovina oziroma svetovna cena sredstvo za izkoriščanje zaostalih držav, sredstvo za povečevanje profita razvitih držav, za prisvajanje dela presežne vrednosti. ki so jo proizvedli z delom ljudi v manj razvitih državah. Marx pravi, da v zunanji trgovini «... konkurirajo z vrstami blaga, ki ga druge države teže proizvajajo, tako da naprednejša (tehnično — M. P.) država prodaja svoje vrste blaga nad njihovo vrednostjo, čeprav ceneje kakor konkurenčne države«, (5) ali: v svetovni trgovini se delo naprednejše države ((Valorizira kot delo večje specifične teže..., ker se delo, ki se r.e plačuje kot kvalitativno višje, kot takšno prodaja«. (6) (2) K. Marx: Kapital, I. zv., str. 96. «Kultura», Beograd. (3) Prav tam, HI. zv.] str. 119. (4) K. Marx: Kapital, III. zv., str. 119. ((Kultura«, Beograd. (5) K. Marx: Kapital, III. zv., str. 190, ((Kultura«, Beograd. (64 Prav tam. (Nadaljevanje sledi)- Jutri se začne razprava proti Jaksetichu, zadnjemu članu stavkovnega odbora, ki je vodil veliko 12 dnevno stavko, s katero je tržaško delavstvo odgovorilo na fašistični napad na sedeže demokratičnih organizacij. Proces proti članom stavkovnega odbora je bil protizakonit, ker je bilo tržaško delavstvo upravičeno odgovoriti na fišistični napad z edinim orožjem, ki ga ima na razpolago v sličnih primerih. Zaradi tega je tudi proces proti Jaksetichu protizakonit. Namesto procesa proti članom stavkovnega odbora, bi se bil moral vršiti proces proli tistim, ki nosijo odgovornost za takratni napad na sedeže demokratičnih organizacij. Ne glede na njegovo sedanjo politično opredelitev, zahtevamo, da se sodni postopek proti Jaksetichu ukine, in to ne morda zaradi tega, ker on ne bi ime! z 12 dnevno stavko nič skupnega (kakor sta se sramotno branila Juraga in Semil-li), ampak prav zaradi tega, ker je on takrat častno izpolnil nalogo, ki mu jo je zaupalo tržaško delavstvo. Bo' li sedaj Jaksetich znal ohraniti ravno svojo hrbtenico in častno branili svojo borbeno preteklost, ali bo šel po poti Jurage in Semillija, in kakor oni kapituliral pred razrednim sovražnikom? Razprava bo pokazala do kakšne mere je kominformizem že razkrojil njegov sicer pošten značaj. Delo v UEšifi orpiza#!i Sestanek članov OF na Kontovelu Kontoielci, člani Osvobodilne fronte, so se zbrali v sredo ob 9, da pregledajo uspehe svojega dosedanjega dela, storjene napake in sprejmejo sklepe, ki naj dvignejo politično zavest Konto-velcev ter razsojo kulturno delo v vasi. Tamkajšnji tajnik Osvobodilne fronte je otvoril sestanek, predlagal dnevni red in predal besedo tov. Voju, ki jim je na kratko podal politični pregled in pokazal nujnost, da se v vasi izpopolni organizacija. Prisotno članstvo je ugotovilo, dri go se v vtisi po prvem Vidali-jevem razbijcikem uspehu ljudje znašli, da se počasi otepajo apatije, d/1 jim Vidalijevo 'očinsko razbijanje preseda in da bo treba napraviti konec s tem destruktivnim sistemom vidalijevcev. Sklenili so, da bodo sklical; širši sestanek Osvobodilne fronte, na katerem bodo izvolili in razširili svoj krajevni odbor Osvobodilne fronte. Dali so si za nalogo, da bodo povezali mladince v vasi in Kam bomo šli danes na izlet? TRŽAŠKI DNEVNIK okrepili mladinsko organizacijo. Odločno se bodo uprli vsem reakcionarnim in Vidalijevim poizkusom zatiranja slovenskih narodnih pravic in naprednih organizacij. Debata o prostorih, ki so skupna last Kontovčlcev, je opozorila vaščane, da bo treba prikazati tako imenovanemu gospodarskemu odboru, ki razpolaga s konto-velsko dvorano, cJ3 je tn dvorana last vseh Kontovelcev, članov naprednih organizacij in da se bo moral gospodarski odbor že kako sprijaznit; z realnostjo, da imajo pravico Kontovelci prirejati kakršne koli prireditve naprednega značaja v svoji dvorani. Tudi zadeva prosvetnega doma, k; skrbi Prosečane in Kontovelce, je danes v taki fazi, k j zahteva odločnost prebivalcev obeh vasi. če hočejo, da bo problem prosvetnega doma pravično rešen. Debata o perečih problemih je potekala skoro do 23, ko je bil sestanek zaključen in so se tovariši in tovariše razhajali s sklepom, da bodo čvrsto prejeli za delo, da bodo tako okrepili napredno miselnost in delavnost v svoji vasi. Vozni red na proslavo hi bo danes v Bazovici Prevoz pevskih zborov z avtobusi na proslavo SO-Ietnice Pevskega drštva »Lipa« danes 21. t. m. v Bazovico bo po naslednjem razporedu. ODHOD PEVSKIH ZBOROV V BAZOVICO: iz Saleža ob 13.3*, iz Sempo-laja ob 13.45, iz Nabrežine (križišče ceste s postaje v Sv. Križu) ob 14, s Proseka (trgovina Kante) ob 14.25, iz Barkovelj (izpod oboka ob 16, z Opčin (lekarna) ob 16.40, iz Skednja (gostilna Cavalino) ob 14.30, pevski zbor iz Sv. Jakoba in Komorni zbor z Garibald. trga ob 16, fz Ptavij ob 14, iz Doline ob 16, iz Boršta ob 16.20. Pevci iz Sv. Ivana in Padrič pridejo peš. POVRATEK PEVSKIH ZBOROV IZ BAZOVICE: pevski zbori iz Saleža, Sem-polaja, Nabrežine, Proseka in Skednja ob 20, iz Doline, Boršta in Sv. Ivana ob 21, iz Sv. Jakoba in Komorni zbor ob 21.30, z Opčin in iz Barkovelj ob 22, pevski zbor in godba iz Plavij ob 24. Držite se označenega voznega reda! VSI OSTALI UDELEŽENCI se poslužite vlakov do Trsta, od koder bodo vozili v Bazovico avtobusi vsake pol ure Izpred avtobusne postaje, pričenši od 13 dalje. Iz Bazovice v Trst pa bodo vozili od 19 do 24. Na progi Salež, SempolaJ, Sv. Križ, Prosek, Opčine, Bazovica bo vozil izredni avtobus, ki bo odpeljal iz Saleža ob 14. v Zenska ugnala dva policista Policijski stražnik je včeraj ponoči med potjo na trgu Malta naletel na žensko, ki je s svojimi majavimi koraki, le bolj pa s svojim vedenjem, pričala, da je precej globoko pogledala v kozarec. Policijski agent jo je takoj ustavil In zahteval osebne dokumente. Namesto osebnih dokumentov je ženska udarila nekajkrat policijskega agenta po obrazu. Obenem pa je še pobrala kamen na tleh in začela z njim tepsti agenta. Prav v tem je prišel policijski narednik, ki je Skušal doseč j od ženske to, kar ni dosegel njegov kolega. Bojevita amazonka pa se nt preplašila niti narednika. S kamnom je mahnila narednika po obrezu in ga ranila nad desnem očesu, tako da bo sedem dni moral nositi obliž. Obema agentoma je končno le uspelo pokoriti žensko. Pozvali so telefonično pomoč na glavno policijo. S policijskim avtom so nato Žensko odpeljali na glavno policij-sko postajo. Bojevita ponočnjakinja pa se ni umirila niti med prevozom. Se v avtu se je zaganjala v svoje spremstvo. Na policiji so ugotovili, da imajo pred seboj 29-lelno Žito Matelli iz ulice Ponda-res 5. Čeprav je na zunaj kazalo, da je ženska vinjena, je zdravniški pregled dokazal da ni temu tako. Na vsak način pa je Matelli-jeva za nekaj časa ostala na policiji. Kdo zatira slovensko kulturo na Tržaškem ozemlju? Italijanski šovinisti ln slovenski »zaščitniki«. Pevsko društvo „Lipa“ leta 1905 in 1909 I NA PRVr SLIKI VIDIMO ZBOR OB PROSLAVI DESETLETNICE LETA 1909. NA DRUGI SLIKI PA VIDIMO PEVSKO DRUŠTVO »LIPA« IZ LETA 1905. V SREDI MED PEVKAMI JE HRABROSLAV RAZEN. ZASTAVO DR2I NJEGOV SIN SREČKO, KI VODI PEVSKI ZBOR OD LETA 1905 PA DO DANES. OD PRVIH OSMIH PEVK JIH ZIVT SE SEST, OD DEVETNAJSTIH PEVCEV PA SE ŠTIRJE. tW - % * Kasacijsho sodišče razveljavilo obsodbo porotnega sodišča 4. maja t. 1. se je pred tukajšnjim porotnim sodiščem vršil proces zaradi «sekvestra di persona«, vdora v zasebno stanovanje in vseh mogočih obtežilnih okoliščin, ki smo jih navajeni v takih primerih, proti celi skupini oseb. Obtožnica je osmim obtožencem, med katerimi je nekaj članov «Lege nazionaie«, očitala nič manj kot enajst kaznivih dejanj iz maja mčsčca 1945. Potek procesa pa je pokazal, da je vsa zadeva več ali manj napihnjen balon. Kar se tiče sekvestra je treba poudariti, da so se vsi «prelevati» razen enega vrnil; mimo na svoj dom, potem ko so bili več ali manj čaša pridržani. Obtožilni dodatek k obtožbi mučenja — pa se je izkazal kot popolnoma neosnovan in smešen dodatek k obtožbi. »Prelevati« pa so bili le taki, ki so na kakršen koli način bili v zvezi s fašistično dejavnostjo. Med temi so bili Renato Fratre, Bruno Ceppi, Alojz Bizzai, dalje Sante Anastasio in Anton Fratra. Razen slednjega so se vsi vrnili domov. Kljub temu je potek procesa pokazal neosnovanost na vso moč napihnjene obtožnice - pomisliti moramo, da so celo ostriženje las ženi Antona Fratra, postavili kot mučenje in da so odvetniki s svojimi utemeljenimi izvajanji dokazali, da sodišče ne more soditi ne obsoditi obtožencev, je to spoznalo obtožene za krive in izreklo sledečo sodbo. Alessio Ivan je dobil tri leta in ? mesecev ječe, od teh so mu tri leta odpustili, poleg tega pa jč bil obsojen na izgubo državljanskih pravic za dobo 5 let, po prestani kazhi pa še dve leti policijskega nadzorstva. Friderik Soban na 5 let ječe, dosmrtno izgubo državljanskih pravic in na dve leti po- licijskega nadzorstva. Alfred Micor na 10 mesecev ječe, vendar so mu kazen odpustili, Andrej Valentino, Mihael Angileri in Frančišek Ric-cardo na 8 mesecev ječe vsak, vendar so tudi tem odpustil; kazen. Visintin oproščen vseh obtožb zaradi pomanjkanja dokazov, Sco-ria pa oproščen ker ni zagrešil kaznivega dejanja. Dodati moramo, da je sodišče razen Sobana priznalo vse za krive «sekvestra», Sobana pa še zaradi mučenja. Obramba je proti sodbi porotnega sodišča vložila priziv. Kasacij. sko sodišče je včeraj obravnalo sodbo. Potem ko so odvetniki ob- novili predloge, naj sodišče razre-ljavi obsodbo porotnega sodišča in govoru državnega tožilca, ki je predlagal, naj sodišče sodbo potrdi, so se sodniki umaknili na posvetovanje. Fo daljšem zasedanju je sodišče delno razveljavilo obsodbe glede vseh obsojencev razen za Visintina, ki ni vložil priziva. Sodišče je še odločilo, da se zadeva ponovno razpravlja pred porotnim sodiščem. Predstavnik sodišč?. Janchi, državni tožilec Bat-tiggi Stabile, zapisnikar Romano, odvetrakar G. Zennaro in F. Presti. Kct kaže, so sodne oblast; končno le uvidele nesmiselnost in krivičnost obsodb borcev za svobodo. Včerajšnja odločitev lcasacijskega sodišča v tej zadevi je druga po vrsti. Prva podobna odločitev je bila izrečena v zadevi Petarosa in drugih iz Boršta. Sončni uradniki ne priznajo novega sporazuma o spremembi delovnega časa Glavni svet bančnih uslužbencev Enotnih sindikatov je veren Jolmač ogorčenega razpoloženja svojih članov, k; je nastalo zaradi samovoljnega in enostranskega sporazuma med vodstvom Italijanske gospodarske banke in nekaterimi predstavniki podjetniškega odbora, ki so člani odpadniške sindikalne organizacije FABI. Z omenjenim sporazumom bi skušal; nekateri člani podjetniškega odbora ponovno vzpostaviti delovni urnik, ki izgubi veljavo 28. avgusta 1949. Glavni svet bančnih uslužbencev izjavlja, da je omenjeni sporazum neveljaven, ker odpadniška FABI ni imela za ta pogajanja nikakega pooblastila. Sporazum je bil poleg V BAZOVICO, kjer bo prosta zabava 5 plesom. vsega tudi sklenjen brez vednosti strokovne zveze bančnih uslužbencev, v kateri so včlanjeni skorej vsi bančni uslužbenci. Zato predstavlja ta korak kršitev najosnovnejših sindikalnih načel in sindikalne prakse. Poleg tega Zveza bančnih uslužbencev vztraja pri tem, da se še nadalje obdrži neprekinjen urnik. Odločno se bo uprla kakršnemu koli nasilnemu izpreminjanju veljavnosti skupne pogodbe. Glavni svet bančnih uslužbencev je naslovil na F1DAC poziv, naj bo nepopustljiva v borb; za nadaljevanje dosedanjega urnika. Vs; uslužbenci kreditnih zavodov na Tržaškem ozemlju pa naj se združijo z bančnim; uslužbenci italijanske republike, da bodo odločno branili sindikalne pridobitve. Tako bodo najbolje pomagal; ukrepom, ki jih bo sprejela FIDAC. Enoonevi»«Kvi v industrijski coni v Zavljah prenehala Z oddajo dota privatnim podjetjem nameravajo odpustiti 500 zaposlenih delavcev in nameščencev »MS Včeraj se je nehala stavka nad 500 delavcev in nameščencev, zaposlenih v industrijski coni v Zavljah, ki je bila razglašena zaradi premestitve delovodje Vidullija s službenega mesta. Kot smo že poročali je bil omenjen; delovodja prestavljen z namenom, da se spremeni dosedanja organizacija dela, ki je bila odvisna od zato postavljenega posebnega oddelka s kontrolo upravnih oblasti, kjer so našli delo brezposelni delavci mešanih kategorij. Do tega sklepa je prišlo, ker odgovorne oblasti menijo, da so tamkaj zaposleni delavej pod okriljem omenjenega odseka »premalo produktivni« in da bi bilo treba zaradi tega vše delo predati privatnim tvrdkam, da bi tako v okrilju privatnih interesov raznih tvrdk povečale produktivnost delavcev. Ta manever pa pomeni v preprostem delavskem jeziku, da so delavci in nameščenci premalo izkoriščeni in da je treba -s povečati izkoriščanje delovne sile v korist «pri-kritih graditeljev industrijske cone« v Trstu. Na pobudo sindikalnih organizacij se je za to kočljivo vprašanje zanimal sam urad za delo vojaške uprave, ki je pa postavil zahtevo, da morajo zaposleni delavci prenehati z započeto stavko. Tako so sindikalne organizacije takoj svetovale sindikalnemu odboru delavcev industrijske cone, da stavko začasn0 prenehajo. Včeraj zjutraj so se sestali zastopniki obeh sindikalnih organizacij, predstavniki delavcev in funkcionarji urada za delo z g. Levitu-som r.g čelu, da bi položaj preučili. Do sedaj še niso prišli do nobenega sklepa. Kljub temu da kaže, da bodo teh 500 zaposlenih delavcev v nekaj dneh odpustili in da bodo delo predali privatnim tvrdkam, obstajajo vendarle resnj dvomi, če bodo delo sploh nadaljevali. Pod to pretvezo se skriva namen, vsaj začasno nehati z nadaljevanjem graditve industrijske cone. Kakor koli naj se stvar zasuka, iz zadnjih dogodkov v industrijski coni v Zavljah je razvidno, da še enkrat špekulirajo proti Interesom delavstva in da se igrajo z bedo stotin družinskih poglavarjev, ki imajo pravico do mirnega dela in zaslužka. Dvom, da bodo v industrijski coni prenehali z započetim delom in s tem odvzeli kruh nad 500 delavcem, ki bodo povečali že tako preveliko armado okoli 40.000 brezposelnih, potrjuje dejstvo, da so se ameriški trusti in njihova vlada v marsičem premislili glede posojil italijanski vladi in tako zapečatili obdobje velikodušnih posojil in brezplačnih darov italijanskemu narodu in njegovemu zapadnemu sosedu. Prav razvoj dogodkov okoli naše industrijske cone, v kateri bi prav lahko r.ažli delo na tisoče delavcev, ki so danes brezposelni in se nahajajo v obupnem ekonomskem po- Totovi na delu Na policijski postaji v ulici Ca-prin je Slatič Pavel iz ulice Cuni-ccli 8 javil, da so mu dopoldne ob 9 neznanci odnesli kolo. ki ga je pustil v veži bolniške blagajne v ulici Slataper. Kolo je bilo vredno 15.000 lir. * * * Hujšo škodo je utrpel Vincenc StocChi jz ulice Ruggero Manna 43. Omenjenemu so nepoklican; noč-n; gostje odnesli iz garaže v ulici Hismondo 12 kilometrski števec, ki je bil vreden 40.000 lir. Skoda ni krita z zavarovalnino. ložaju, bo jasno pokazal ie tistim, k; so do včeraj poveličevali dobrote Marshallovega plana, da anglo-artleriške finančne oligarhije ter njihovi monopoli in trusti ne bodo rešili našega industrijskega vprašanja in tudi ne bodo mogli skrbeti za razvoj naših industrijskih obratov, ker se sami nahajajo v težki nadprodukcijski krizi in odstopanju s tujih trgov. Toda kakor koli naj se razvijajo stvari ameriškega industrijskega kapitala, osnovna naloga našega delavstva je v tem, da stopi v obrambo svojih interesov ir. življenja našega mesta. Prsi mu ie odrezala žaga zago Pri delu s krožno Lloydovem arzenalu si je delavec Polič Egidij i2 ulice Cancellieri I včeraj zjutraj vrezal tako globoko v mezinec desne roke, da so mu ga morali v bolnišnici odrezati. * # * Z avtom Rdečega križa so pripeljali včeraj ob 17,30 na II. kirurški oddelek tukajšnje bolnišni-ee 28-letneaa kurjača Micheluzzija Maria iz ulice dei Coppa 3. Omenjeni ima zlomljeno levo nogo in druge telesne poškodbe, zaradi katerih se bo moral zdraviti več kot mesec dni. Ranjenec je povedal, da ga je pri pokopališču v Devinu povozil nek; zasebni avto, katerega je šofiral civilist, ameriški državljan. SPOMINSKI DNEVI 1780 je bil rojen Jernej Kopitar, slovenski preroditelj in znameniti jezikoslovec. Umrl je leta 1844. 1941 je pobegnilo iz zloglasne kaznilnice v Sremski Mitroviči 30 političnih kaznjencev na Fruško goro. Pobeg je organi-ziral tov generalmajor Ivan Maček. . 22. 1862 je bil ro- Nv jen CLAUDE Ltl&ibT % OEBUSST. jran- * coski skladatelj, fjpi T Umrl S. 1918. W:7$i: ■■ Izredno mehko ' V! ] občutene in pol- sočne barvitosti : v\ so pesmi, ki jih ' je on napisal in tudi v vokalnih delih izpričal svoj čut za iskreno ubranost. Njegova glasba zna pričarati vonjavo, mesečino, hlad, sončni sijaj in tišino temnozelenih voda — razodeva nam skrivnosti srca in ves zadržani žar ljubezni. Značilne za njegov izrazni način so orkestralne skladbe KNoctuimess. Čudovito lep je tudi godalni kvartet iz leta 1893. Polni zvočnih barv so klavirski «Pre-ludes». Opera ePelleas et Melisan-de» je polna izredne lepote. Nedelja 21, »š«1* Ivana, M-rjan-s I Sonce vzhaja ob ob 19.04. Dolžina dne« Luna vzhaja ob l.«*#* ob 17.59. Jutri ponedeljek 22. a’*- Srce Marijino, O*'-”-1 OF V torek 23. t. m. ob 16 bo redni sestanek okrajnih tajnikov OF v ul. Ruggero Manna 29. se vrnete V BAZOVICO, kjer bo za proslavo 50-ietnice Pevskega društva »Lipa* velik kulturni program. OSvešiamo vse starše, da se bodo dijaki, ki taborijo v Križah v Sloveniji, vrnili v torek 23. t. m. z vlakom, ki pride v Trs; ob 4 zuitrni. ur radio timm JUG. CONA TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 240 m ali 1250 kc) Nedelja 21. avgusta 7.00: Jutranja glasba. 7,15: Poročila (v ital. in slov.). 8.30: Pester solistični spored. 9.00: Kmetijska ura (v slov. nato v ital.). 10.00: Iz slov. simfoničnega repertoarja. 10.30: Priljubljene melodije. 10.45: Iz življenja Hrvatov v Bujščini. 11.15: Operetna in filmska glasba. 11.50: Našim ženam (v slov.). 12.00: Nedeljska glasba. 12.45: Poročila (v ital. in slov.). 13.15: Glasba po željah (v slov. nato v ital.). 14.15: Pionirska ura (v slov.) nato lahka glasba. 17.45: Popoldanska glasba. 13.15: Oddaja za podeželje (v slov.). 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila (v ital. in slov.). 19.45: Slov. narodne pesmi pojeta Tone in Roman Petrovčič. 20.00: Stravinski: Simfonija psalmov. 20.22: Pestra glasba. 20.50: Politični komentar (v ital.). 21.00: Veseli večer (v ital.) nato lahka glasba. 22.00: Športni pregled (v ital.). 22.10: Operne arije. 22.30: Plesna glasba. 23.00: Zadnje vesti (v ital. in slov.). 23.15: Večerne melodije. Ponedeljek 22. avgusta 6.30: Jutranja glasba. 8.45: Poročila (v iti. in slov.). 12.00: Orkestralna glasba. 12.30: Poje Bruno Pallesi. 12.45: Poročila (v ital. in slov.). 13.15: Pevski koncert Pertota Dušana. 13.35: Češki plesi. 13.50: Športni pregled (v slov.). 14.00: Prenos iz Ljubljane. 14.30: Pregled svetovnega tiska in poročila (v ital. in slov.). 17.45: Plesna in lahka glasba. 18.15: Iz opernega sveta. 18.45: Glas mladih (v ital.). 19.00: Prenos iz Ljubljane. 19.15: Poročila (v ital. in slov.). 19.45: Cesar Franck: Simfonične variacije. 20.00: Poje pevski zbor Tine Rožane. 20.20: Pestra glasba. 20,50: Sindikalna vprašanja (v slov.). 21.00: Prenos iz Ljubljane. 22.00: Življenje jugosl. narodov (v ital.). 22.20: Iz francoskega impresionizma. 22.45: Ritmična glasba, 23.00: Zadnje vesti (v ital. in slov.). 23.15: Večerne melodije. V BAZOVICO,, kjer ne bo manjkalo dobrega prigrizka in sladke kapljice. KBftiO «»# Tov. ANTON sKi’/S je včeraj poročil z IACUUN. Stanovski tovariši štvo PD jima iskreno Trst 21. Vlil. 19*9. ■lllilHIIIIIIIIIIIIJIIIIIlllllil'^'*®1®111111^^ DAROVI IN PRiS?J$ ------------------------.- di Za počitniške kolonie . vali.- Kanobelj AihaR)* Podgornik Marije. 500: di ja 200; Veljak Marija K". S. 500; Morpurgo Attgela t** ne Marija 500. ZA DIJAŠKO MAfl^ Mozetič Aleksander L J mesto cvetja rta prerani J™ Milke Pregare darujejo 9 ^ men Milka Lipovec L. Gregorič 500; Lojzka -Pe^ i Mariia Sancin 500 in drv Rink 500 lir. NamestoJS(h grob pok. Karla ZnidVŠ!!, '> rija) daruje družina Pcrtt* deriič L. 1000. ZAHVALA Vsem, fci so nam ob Prer naše nepozabne hčerke Ane Pššeanc lajšali bol, naša čustvena ^ sebej sc mtedkiv OF 1!i ^ krasno cvetje in casino A Žalujoča družina E! V MALI OC?lf ____________________________ 'J Prazno sobo išče zakf*0*^ stalni službi brez otrok- ^ na upravo Primorskega pod «Dober plačnik® Zdravnik dr. PRIČNE ORDlNtf^ V PONEDELJEK 5. »V V Iscem hišno prnooMr veščo kuhinje za moji'3 Pogoj poštenost in GOSTILNA MAKS, ul- . KINO OB MORJU. 16: «Beli čekan«, Sovjeski film po romanu Jacka Londona. EXCELŠIOR. 15: ((Ljubezen pod ničlo«, Sonia Henie. Barvan film. FENICE. 15.30: «Hiša groze«, Lon Cbaney, Lionel Atwill. FILODRAMMATICO. 14.30: ((Mestne ulice« B. Lancaster, E. Scott. ITALIA. 14: ((Poroka je zasebna stvar«, Lana Turner, John Hoaiak. ALABARDA. 14: ((Uporniki na ladji Bounty», Clarke Gable. 1MPERO. 14: ((Pustolovščine v Valle-chiara«, Stan Laurel in Oliver. VIALE. 14: oDražest« Rita Haywort. GARIBALDI. 14, na prostem ob 21.30: »Sporočilo Garcii« VVallace Bery, Barbara Stanwych. MASSIMO. 14.36: «Gianni in Pinotto v Ho!!ywoodu». ARMON1A. 14: ((Frankensteinovi mo. žgani« Gianni in Pinotto. NOVO CINE. 14.30: ((Usodna zora» Henry Fonda. SAVONA. 13.30: «Hči vetra« Bette Davis, H. Fonda. ODEON. 14: ((Prepovedane sanje«, Danny Kaye, V. Mayo. IDEALE. 16: »Blodnje«, A. Seridan. AZZURRO. i4: ((Upornik Zapada« L. Young. MARCONI. 14.30 na prostem ob 20.30: »Malajske sence«. RADIO. 14: «Tudi krvniki umro«, B. Donley in Ana Lee. VENEZIA. 16: «Divje meje«, R. Scott, A. Jeffreis. V1TTORIA. 14.30, na prostem ob 19.45: »Usmiljeni samaritanec« Gary Cooper A. Sheridan. GRAD SV. JUSTA. 21: Koncert pevcev iz Verone. AUSONIA. 21.30: »Prekleti rod«, Ste-wart Granger. KINO V LJUDSKEM VRTU. 20.45: »Glas grlice«. SKOLJET. - na prostem ob 20.45: «Tarzan in beli lovci«. GOSTILNA BROCCHETTA. 21: ((Kapitanova hči«. KINO NA OPČINAH. Danes Ob 16 in ob 20 na prostem »Dumbo . leteči slon«. KINO V NABREŽINI. Danes «Fra Diavolo«. Potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in m, da j» včeraj umrla soproga, mati, stara mati in t/ Šivalni stroj & . .. im pogrezlfiv, nov, j in nazaj, zamenjaM furnirano orehovo v LES J A K — L j ubl j Poljane 53j-y| ADEX-IZLEtI r 18. SEPTEMBRA v Bovec m Od 24. do 20. SEPT- v Zagreb Od 1. do 2. OKTOB^ A v Celje in M#J Vpisuje in daje ’n-°, $ «ADRIA - EXPRESS», "■ J Severo 5-b, tel. 29-24-1- Z»af" Marija Križmančič roj. Ha* (ŠtefHova) Gropada 21. VIII. 1949. Žalujoča DRUŽIŠ' in ostali sorodni*' ..................................................................... minit,........................................................................................................................................................................................................... ‘ ‘ krog carja dvorni 1 SPISAL ilustrira m. ramrič 36 Krog poldneva so se odprla vrata. Cel sprevod Epafroditovih tkalcev je začenjal pohod. Za nji-ml je šla črna truma kuharjev, nato brez števila bogato oblečenih sužnjev. Z vzklikanjem so sc pomešali mednje postopači in kričavi berači ter razglašali slavo Epafrodita, ljubljenca U pravde. Za vsemi je šla tolpa skopljencev in dve nosilnici: v prvi, preprosti, je sedel Iztok, v drugi, iz najdraž-Jc svile in razkošno pozlačeni, Epafrodit. Po cestah in trgih se je zgrinjala množica. Ves klečeplazni Bizanc je že vedel, kako je odlikovan Epafrodit. Tlsačl so ga preklinjali s kletvami, ki jim Jih Je na rekovala bleda zavist. Ko pa se je približal, so se mu klanjali in mu navdušeno klicali ter ga obsipali z najčastnejšimi naslovi. Epafrodit Je vljudno odzdravljal. A v njegovih svetlikajočih se drobnih očeh je bilo veliko poroge in večni klic: Lazniki! Hinavci! Nesramneži! Velikaši so slavili Epafrodita, narod je vellčal Iztoka. Iz ostankov zelenja po stenah, ki šo bile okrašene za triumf, so trgali vejice lovorja in jih metali v Iztokovo nosilnico. Iztegovali so za njim roke, jih dvigali, kakor bi prožili tetive, pa udarjali v plosk in navdušene vzlike. Pred bronastimi vrati se Je spremstvo razdelilo in se umaknilo na desno in levo. Palatinski vojaki v blesteči opravi so pozdravili, težka vrata so se odprla in nosilnici sta izginili v Justlnija-novi palači. Dvorni sužnji so poljubljali trgovcu roko. Nosilnici sta obstali pod marmorno arkado. Izstopila sta. Naznanili so jima, da bo spre- jem v Orlovi dvorani. Vedli so ju skozi labirint poslopij, dvorov 'n sob, dokler niso prišli v čakalnico pred Orlovo dvorano. Mnogo dostojanstvenikov, senatorjev, mladih dvornih patricijev, diakoni in duhovniki, vse je klečeplazilo v čakalnici in čakalo dolge ure, premnogi kar dneve, tedne in mesce, da se jim Je ponudila prilika, pasti v prah pred božanskim despotom in poljubiti Teodori nogo. Ko sta se pojavila Iztok in E-pafrodit, se je dvignil roj dehtečih dvornih prillzovalcev in jv pozdravljal z vznesenimi čestitkami in najponižnejšimi pokloni: vsa ista igra, polna zavisti in laži, pred vrati carja kakor spodaj na široki ulici. Ni utegnil Epafrodit, da bi vse dostojno zahvalil. V prozorno tančico zavit skopljenec je odgrnil težko zaveso, dvorni ceremonar jč namignil trgovcu. Vstopila sta. Pred njima se je zableščala dvorana, da se je zmedel za trenutek sam bogati Epafrodit. Samo zlato in srebro, ob blestečih stenah dragocene trofeje, uplenjene zmaganim kraljem. Zadaj velikanski zlat rimski orel z razprostrtimi perutmi. Pod njim na bagre-nem prestolu Justinijan, slok In suh, v težkem škrlatu, ob njegovi strani Teodora, ovenčana z dtade-rnorn. Preko škrlatne tunike, v katere rob so bili uvezeni sveti Trite kralji Z zlatimi frigijskiml ka parni na glavi, Je Imela težek palij, plašč, ves posut z žlahtnimi kamni. Krog nje zbor dvorjanlc, J S / m ljubljenci. Epafrodit in Iztok sta od daleč pokleknila, se drsala po kolenih proti carju in legla pred njim po dolgem na obraz, iztok bi bil zaškripal z zobmi in planil pokonci ter zadavil tega tirana, tako ga je peklo, svobodnega sina prostih dobrav, to grozno, hinavsko ponižanje. «Pred teboj v prahu prosila milosti božanskega despota najne-vrednejša hlapca«, je izpregovoril Epafrodit. Izvršeno je bilo počasčenje. U-pravda Je dal znamenje, da sta vstala. Teodorinl pogled! so žareli bolj kakor dragulji v kroni in se pasli na Iztoku. Dvignila se je vsa njena preteklost, ko je še brodila po blatu, ko je zamamljala na igralskem odru s prelestno lepoto In živela v razkošnih orgijah. Odložila bi krono, slekla škrlat, da bi zamamlla tega Slovena in sl ogrela na teh junaških prsih vse plamene strasti. S Teodoro so se nas*ajals oh Iztoku dvorjanice. Na nasprotni strani Je zelenel od Jeze poveljnik Azbad. Ni izgrešil pogleda Teodore. Ali to ga ni bolelo. Iskal je tiste modre oči, ki so ga včeraj pogledale pomilovalno, celo porogljivo, in mu privoščile poraz v hipodromu. Njegovi pogledi so prosili in jokali pred temi modrimi očmi in beračili za milost. Toda Irena se ni ozrla. Njene ustnice so se smehljale, njene oči so se zaplete v bujne kodre Iztokove in obvisele kakor na skrivnostnih nitkah ob Slovenu. Dr. ZOBO/.DKAVN114 j n Izdelate proteze o 1 kavčuku in plastiki. f , rancija. Sprejema ud /i tn od 15 do 19. (Gaoo*‘t TRST, UL. TORREBl^ ,j .nlM VOGAL UL. sV' Krojaška d***?, TRST ULICA VAT j izdeluie mošKe 0 ženshe plaS OBRAČA. POPRAVE*1^ (r\ PO IZREDNO Nl2,{ IM i i a p i i 9 hineloualci T podjetniki *,**$•" šte, furnir, parkete 1 najugodneje m j S TRSKI DNEVNIK ^gPBUŽNiCA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTi 301/e PRITL. - TEL. 70 Samo z doprinosom vseh mladincev bodo uresničene naloge, ki jih ie ljudska oblast zaupala mladini Te besede ek™**- Eo bile izražene na tud- skupščini ZAM. T0 je bilo k k Jr koprskega okraja. č"loviv hS° 86 prikliu<5ili mladinski ravnnl1, iadi -pete od telesnega dela. Ob 7 zvečer pride čas za večerjo, nato prosto do 21. ure, ko morajo, vsi k počitku. Člani brigade živijo kolektivno življenje in so kmetje, delavci, in izobraženci. Za vse je načelo in cilj: delo in napredek. Kot smo že povedali, v delu tekmujejo neprestano in da je življenje bolj veselo tekmujejo v skupinah ;n posamezno za prehodno zastavico. Do sedaj so še posebno izkazali: Brec Ivan in Lazar L. iz Boršta. Pravijo, da dela zadnje imenovani za dva jn vrhu tega je šegavega značaja, da je kar lepo v njegovi družbi. Za njimi ne zaostaja prav nič trobentač Savarin Emi] iz Šmarij, Iti ima svojo trobento tako rad, da kar spi z njo. Sledi nato še Kocjan, ^3š/ pionirji na letovanju l$roiji pošiljajo pozdrave vesei t(£ski dnevnik je danes Pozči ie namreč tople s0 . Ve °d naših najmlajših, ki *eni aR P°čitnišfcj koloniji v dal-nirčk- udnikv v Srbiji. Ti pio-Poti * S° ofc>čtztili potrebo, da tisti časopis, ki je bil i«* v:seh zmag in uspehov Ose..3 Jindstva v težki narodno nej^dni borbi in je tudi da- ^keoa^'10 borbeno dfaSil° pri' k'*i e m tržaškega ljudstva, boli,- u. nelahkih pogojih gradi življenje. n okrnleStnib ljudskih odborov mora imeti osebno Kn7°ija' »°s Ni ?eWo P0 prc(žpisih te odredbe. 7iq.j izkaznico morajo imeti s10 Pon0l- sfare o^be, ki izpolnju-of ^ena - Prvega odstavka te-‘oija ’ potujejo preko meje ‘Sirskega okrožja. *<>«« ;J;clen n* u9°lor-t Ca je namenjena pitale/eu istovetnosti stalnih cn °r ml'. lirskega okrožja. h P° č!e>,a ’meti osebno tzkazni-5 , kositi u l te odredbe, jo mo->;■ vo nopSeb0j in i° mora na bi 50 ur,- ’azatl uradnim osebam, N,c^0^ legitimirati pre- . “-o boj. osebnih izkaznic j ne°a birinuiV.ni ljudski odbor mora 3. Clen Pij; i!°S« JJnT-r* Jjudski n °se!)„ SCa tistega, ki lft^Sebr>a Manico. Veh pis|neVe se izda na pod a^uoi"te r:}ave‘ kateri >e k 1 fotografije. 4- Clen cj^jajjka2nic‘e so trojezične in čip- ,amo na uradnih obraz- ^*izL0dredbe>- sb*,ierijskn u l”ia tele podat- \ ? štei'iiutevilk° Izdaje, regi-Prjjotuin P°d katero je izda- %he,< (za rok veljavnosti, .V ki PruJToiene iene tudi V.,!istegu ... ’ očetouo ime in c 'n let n rnu izdana, dan, rojstva, rojstni kraj, h: *>„i 'v. ^li^onski staw_ f . > stanov kraj stalnega VP°d^J usebni °Pis ln Pečat l Cene umdne 0‘ ,, llddskpa„ aJlvneaa ali rnesl-l, tt j,-., . ,n °d6or«. kh* s«0*"«/” mestl' osebne iz-ne r-.La. Redna avtobusna proga TRST Sv NlKGlflj fRSl ODHODI V TRSTU Z AVTOBUSNE POSTAJE: OB NEDELJAH: iz Trsta: 8.00, 10.00, 13.30, 13.45; iz Sv Nikolaja: 12.25, 12.30. 19.00. 22-4u-OB DELAVNIKIH: iz. Trsta: 8.30, 10.00, 13.45; iz Sv. Nikolaja: 12.25, 13.00, 22.40- llona tja in nazaj (vstopnimi v liupnllščo ni vračunani odrasti L Hiti, otroci L. 121) nad — Telefon štev. 93-803. — UPRAVA: ULICA R. MANNA St. 29 — Telefonska številka 83-51. Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, flnančno-upravni 60, osmrtnice 70 lir. UREDNIŠTVU; ULICA MONTECOH1 š.ev. 6, 111 nci ASI- od 8 30-12 In od 15-18, tel. 83-51. Cene oglasov: __ -- OGLASI, od 6. _ Za vsak mm Sirine J stolpca za vse vrste oglasov po 10 Din. Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 Za FLRJ: Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. Koper, ul. Battistl 30/a, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B Iri FLRJ: 55, 165, 330, Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO-Z.