'".ir • '.nra-fca n laroinina listu: — leto . . K12 — s! let* . j j „ 6-— leta . -, * 3 — ssečno. . . , 1-20 listai Avstrije:-— fplo leto . . „ 15 — i$aa»eatic Številke — t9 vinarjev. - % iiefilka sisme 20 m Maribor, dne 24 maja 1918 Letnik L Inscraii ali oznanili se računajo po 18 od 6 redne petitvrste: 1 večkratnih oznanilih i — popust -»» „StražaM izhaja v pe» deljek in petek popol Rokopisi se ne IMhiHtvs tn npravniltvo Maribor ulica. 8. — Telefon It. 113. Neodvisen političen lici za slovensko ljudstvo, j ercdatltvom a« more g«v SS.—IS. ure «topol Jugoslovanstvo in k atoli« cizem. Ker majniški program — majniška, jugoslovanska 'deklaracija — sprejema, v državno edinost poleg Hrvatovi in Slovencev tudi Srbe, je ta program izzval razna prigovarjanja in sumničenja.. Pristašem tega programa se očita, da izdajajo katoliško stvar srbskemu pravoslavju, da ogrožajo hrvatsko stvar z zve 7o s Srbi, da s svojimi političnimi cilj'tudi ogroža jo obstanek monarhije. Na ta očitanja odgovarja zna ni prvoboritelj katoliške misli prej mod Slovenci, a sedaj med Hrvati dr. Anton Mahnič, šteol na Krku, v posebni politični brošurioi sledeče. Srbski problem. 'Srbi živijo z nami in med nami. Srbstvo je činitelj. Kakor bi se tudi protivili i riznati to dejstvo, s tem ga ne spravimo s sveta. Razboritost nam predpisuje, da se mora, računati s tem či it el'eni. Vj rogamo se: Kaj je bolj razborito, kaj je za hrvatsko in katoliško stvar bolje: napovedati srbstvu vojsko do odločitve, ali iskati z njim prijateljski modus vivendi? GoreČniki za katoliško stvar, ki se smaltjrajp oožva ie, da proli nam gredo na vojno v imenu katolicizma, bi morali predvsem se spomniti ur. res e o-pumine našega in njihovega, skupnega očeta, zaščitnika mednarodnega miru, Benedikta XV,, kateri kliče vojskujočim se narodom: Na obeli i. aneli se naj opusti milsel urjenja. Naj se pomisli, da narodi ne izumirajo. Ravno.esje sveta ter plodni m sigurni mir mea narodi se mnogo ložje osnuje na. medsebojni ljubezni in spoštovanju' pravice in časti bližnjega, nego na številu oboroženih in na odpori, h trdnjavskih zgradbah,“ (Nemškim škofom dne V. se.j.u: 1915.J Ali se naši antagonisti na.de'apo" za hrvatstvo večje koristii, če. bodo & Svojim sosedom, s svpjjm bratom po krvi in 'jeziku, živeli v večnem neprijateljstvu in mržnji? Ali se ne bodo tudi tukaj obisti n de besede Benedikta XV., da bodo narodi ..kot žalostno dodščino prenesli duh mržnje in osvete od kolen#, do kytena“ ? Šiloga s pravoslavnimi brati. Nazadnje, ali se v istim pogibeii, Katera, preti od srbstva, hrvatski in katoliški misli, ne da obvladati, da je ne bi mogli ukloniti drugače nego: da napovemo boj srbstvu? Poglejmo naji o ejse dogodke iu odnošaje, v katerih se nahaja sedanje srbstvo. .Rusija’ je zrušena; srbska inteligenca je deci-mirana in razpršena na \si strani;, pcltČ.e aspiracije so za dolgo časa neizvedljive! Prijateljem slovanske sloge se že colgo ni ponujala .ugodnejša pri- lika, da se končno ugladi pot medsebojnemu zbližali ju bratov, ki :so se odtujili drug 'drugemu in rneclse-boj sovražili bolj radi n e uldon ji vih slučajjev usode , nego vsled lastne krivde. -f Bratje Hrvati, bratje katoličani! Ne poslušajmo glasu politične strasti. Istina, Srbi niso. katoliki, a oni so vendar kristjani; k nam jih more privesti e-clino ljubav, a mržnja in preziranje jih more le 'e bol odtujiti katplištvii in hrvaštvu ter jih še bolj o-gorčiti. Bledimo besedam Benedikta XV.! Ko so nedavno Angleži osvojili Jeruzalem, jim je Benedikt čestital in odredil, da se poje Bogu hvala, in je pred vsem svetom izrazil oči o željo, naj sveto mesto (Jeruzalem) nikdar več ne pade v nekr&č&uske roke. A Angleži niso katoliki, Angleži so protestanti, a kul protestanti so nam bolj oddaljeni, nego pravoslavni Srbi, ki so nam vrhutega bratje po krvi in jeziku. Tako naš sv. ‘Oče Benedikt. A mi njegovi sinovi naj ostanemo za vse veke vi boju s Srbi? Za bratsko ujedinjenje. Zv6is|t svojemu geslu: Divide et imi jer a! (loči in vladaj) je sovražniki hujskal, kakor se hujska psa, Hrvata na Srba, Srba na Hrvata. Fanatizzai je e-noga kakor drugega. Pleme je zamrzilo pleme. A tudi v. verskem oziru, kljub temu, da smo pravoslavju majbližji, smo bili voljni,* da nam nemški protestantizem in racij on alzèm zastruplja inteligenco in kvari srca. Kako čudo, zakaj ostanemo daleč drug od drugega, da, smo ostali oddaljeni eden od drugega , tudi v domovini, razdeljeni, prezirani in sami prezirajoči same sebe, sipajoči svoj gnjev na svoje lastne I brate !... j Srce, srce odprimo rodnim krščanskim bratom, i da se začne raztajati led mržnje na plamenu ljubezni Ko si osvojimo srce, hočemo ugladiti tudi pot do j razuma, Apologetika, ljubavi in prizanesljivosti pogosto jslavi zmago, kjer je apologetika razuma in silogizma (logičnih zaključkov) brezuspe'šjna ter zgre-i šuje svoj cilj. Ali hočemo misliti na to, kako bi se o-svetili za stare grehe, vračajoči šilo za, ognjilo ? Kaj i nam potem šje pomeni opomin apostolov: „Ne daj se vladati zlu, nego nadvladaj zlo z dobrim?“ (Rim. 12, 21.) Kedaj se borno zavedali pravega katoliškega duha, kodaj bjomo -znali ceniti „dar božji“ (J#n. 4, 10),'«dar, da smo katoliki, ter bomo pb tem spoznanju , svojo misel in telo uredili po idealnih načrtih, ki jih ‘ nam stavi Previdnost: potem se nam ne bo treba . bati srbstva, potem se bomo samozavestno in odločno oprijeli 'izvršitve svoje misije, uverjeni, da beino reis konečno zmagali. Ali smo proti monarhiji? Ozrimo se zopet na drugi ugovor! Sumničijo nas nelojalnosti. Pravjijo, ‘da s svojimi narodno-poli-tičnimi aspiracijami ogrožamo obstanek monarhije in da težimo za cilji, ki se ne dajo spraviti v sklad z ostalimi interesi monarhije! Mi pa smo nasprotno uverjeni, da nič bolj ne pospešuje prave interese in osigura obstanek habsburške monarhije, kakor naša majniška deklaracija. Kajpada, ko govorimo o habsburški monarhiji* je treba, da srno na čistem,, in da nas nihče krivo ue razume. Predvsem nam nikakor ni dogmatično utrjeno, da je dualistični sestav predvsem potreben pogoj za obstanek habsburške monarhije. Habsburška monarhija more obstati in po našem prepričanju si more mnogo bolje zagotoviti obstanek, če se preosnovi na osnovah, ki na vse veke onemogočijo centralistični in dualistični režim. Tukaj ni mesto, niti ue odgovarja namenu te razprave, da bi se spuščal v po-droböno razpravo o tem vprašanju. Za nas Jugoslovane je državnopravno vprašanje glede naiših odno-šajev napram habsburški dinastiji rešeno. Naše as-DÌraioije ne samo ne stoje v, nasprotsivu z lojalnost->o, temveč z majniško deklaracijo našo lojalnost v tej kritični dobi svetovnih prevratnih dogodkov svečano ored svetom potrjujemo. 'Nazadnje naj izpada sestavni preustroj habsburške monarhije kakor mu drago, nič ni bolj želeti v interesu monarhije, nego osnovanje jugoslovpupke države, kakor je zamišljena v majniškem programu. Naloga države. Najtrdnejše jamstvo za obstajnek držaie je v božji Previdnosti. i„|Po meni“., pravi večna Modrost, „kralji vladaj0“ (Modr, 8, lh).. Dokler o ata .e drža, zvesta svojemu zvanju, ki ji ga je bdiradda Previdnost, stoji ona pod zaščito Vsemogočnega — „in pro-teetione Dei coeli“ (pod varstvom Boga nebesi (Fs. Oil. 1) — bo tudi nepremagljiva. Zato poziva Sv, Duh vladarje narodov, da ljubijo modrost, potem t . do vladali na veke. „Diligite lumen sapientitiae, omnos, qui praecetis populiš“ (Ljubite luč modrosti, vsi, ki vlar date narode) (Modr. 6, 2S). Ljubiti luč medi os i — kaj znači drugega nego krmilo državne politike voditi za ciljem, ki ga je narodu odredila Previdnost?“ i mi m— Tiii lMimiiriii»—im n m »y ' ■» '■■■—»TM«i . .m, antri .rri'nwty^ Kdaj smejo Hrvati govoriti. Dr, Seidler, ki je nedavno bahato zatrjeval: Gleiches Recht für Alle — enake pravice za vse, je na bizeljskem /ìodju zavezal usta Hrvjatom kot „tujim podložnikom.“ Hrvatje torej ne smejo govoriti na naši zemlji. 'A vselej ni bilo tako. Bili so časi, ko se Hrvati v Avstrifi njso smatrali za tujce, temveč se je prav rada videla njih navzočnost in slišala njih beseda. LISTEK. Jugoslavija jug os lot asi asu * (Dalje.) Vlzlic cjdločbi nagodbeno | os4ta\ e so vendar u-vedli pri železnicah na Hrvatskeni madžarski uradni jezik, a ko so Hrvatje proti temu protesti) ai. so se Madžari izgovorili, da so Železnice podjetje ogrske države in da torej ' m železnice ne veha, določba na-godbene postave, da mora biti pri vseh uradih na o-zeml.u kraljevine Hrvatske in Slavonije le hrvatski uradni jezik, Hrvati sicer proteisurajo že 50 let proti temu, naravnost za lase 'privlečenemu tolmačenju nagodbene postava, toda Madžari imajo v, rokah suknjo in škarje, pa režejo. Hrvatom pravico po — madžarski. iTako so poštah železnice t cavo sredstvo za mad-žarizacijo Hrvatske. Ker so le redki Hrvati, ki razumejo madžarski, Hrvat s, loh ne. more dobiti službe pri železnicah na Hrvatskem; zato pa se število Madžarov na Hryaiskem ravno s pomočjo železnice vedno bolj množi, a Hrvat,e morajo s trebuhom za krutom v Ameriko in drugam. D očim Hrvatje v "Bački in Medjimurju ne morejo in ne sme o niti misliti na hrvatske šole na svojih rodnih tleh, snujejo'Madžari na Hnjaltskenif za sv^te priseljene r/ieiiezniö |'je eno madžarsko šolo za drugo. Tako izpodriva madžarski živelj hrvatskega ceio v Hrvatski in Slavoniji in to vzlic vsej samoupravi. * . ^ m % * ' Banat, Bačka, Medjimnrje in Prekiri|hJo,| O našem narodu v teh pokrajinah bi'’bilo najbolje, da niti. ne govorimo. Srbom je sicer dovoljena cerkvena avtonomija in smejo Snovati svoje cerkvene pravoslavne šole. iToda madžarska vlada jim tudi te pravice vedno bolj striže, Slovenci in Hrvati pa spjoh nimajo nikakih pravic; edino v cerkvi se še glasi slavenska beseda, a še to izrivajo vedno bolj in nadomeščajo hrvatske in slovenske pridige in ostalo , službo božjo z madžarskimi. V uradih in v javnem Življenju narodni jezik sploh nima nikake pravice in in edini v Sobotici izhajajoči hrvatski list „budimpešl!,anska vlada proglasila takozvano aneksijo dežel (leta 19-08), to je, avstro-ogrska vlada je proglasila, da sta, Bosna in Hercegovina nerazdružljivo zvezani, z ostalimi deželami monarhije. ;To je vzbudilo v vsej Evropi silen vihar in prišlo bi bilo skoraj že takrat do Vojne. Dunajsko-budimpeštanska vlada je v zvezi z a-neksijo obljubila, da bo dala deželama ustavb, to je deželni zbor, v katerem bo moglo ljudstvo samo sklepati o svoji usodii. Konečno sta. deželi res tuldji dobili deželni zbor, ki pa je bil že sam na sebi zelo o-mejen v isvojih pravicah, a ste morali poleg tegav.se postave, ki jih je sklenil, odobriti dunajska in buda-peštanska vlada in še skupna vlada,, predno so se smele predložiti cesarju v potrdilo. Umevno 'je, da .to bilo v takih nalzmerah vsako plodonosno delo deželnega zbora v korist ljudstva nemogoče,, ker so dobri in pametni sklepi v korist ljudstva navadno naleteli na od or Dunaja ali Budimpešte, ali pa obeh. V, takih razmerah je našla deželi vojna 1. 1914. Nezadovoljnost je bdfK splošna in ta nezadovoljnost se je izrazila v napolnjenih ječah, kamor so zapirali najboljše 'sinove dežele, (Dalje prihodnjič.) Na novega leta dan 15217 so odposlanci Ferdinanda, nadvojvoda avstrijskega* rotili in prosili Hrvate, zbrane na saboru v Cetinju, naj ga sprejmejo za svojega kralja in mu prisežejo zvestobo. S kraljevsko besedo se je obvezal, da bo varoval njih postave in pravice, ki so jih imeli nekdaj pod lastnimi kralji. Enoglasno so sklenili Hrvatje, da sprejmejo avstrijskega nadvojvoda, in češkega, kralja Ferdinanda Za hrvatlskega kralja in njegovo ženo Ano za svojo kraljico. Par tednov po, rej, namreč 10. novembra 15-26, . se je vršil ogjrski sabor v Sitojnem Belgrado na Ogrskem. Ko je predsednik vprašal madžarsKe velikaše: Hočete li.Ferdinanda za kralja? so enoglasno zavpili: Nečemo za nič na svetu ! X Takrat so Hrvati imeli besedo. > Leta 1703 je cesar Leopold I. pisal Hrvatom, da je celemu krščanskemu svetu znano, koliko zaslug imajo Hrvati za njegovo hišo, kar se je pokazalo zlasti v turških vojnah, ko so, žrtvujoč svojo deco, zapusjili neumrlo slavo imenu svojega) naroda. Aakrat so Hrvali smeli odgovoriti. / Leopoldov sin cesar Karel je bil v hudih skrbeh, ker ni imel moških potomcev; habsburška hiša je bila blizu izumrtja. Prišli so mu na pomoč Hrvati, ki slo prvi iz lastnega nagiba, sklenili, pragma!.č-no sankcijo in sklenili, da sprejmejo za svojega vladarja tisto princezinjo avstrijsko .jz njenim potomstvom*.- ki to vladajta Avstrijo, Štal'e-Ksko-, Koroško in Kranjsko. Nasproti O grom, Id so malo prej odstavili dinastijo, povdarjajo Hrvati: Slobodni smo a ne robovi. • ..Takrat sp Hrvati bili dobri in so smeli govoriti Sedaj, ko v zmislu majniške deklaracije zahtevajo v jedru isto, no sme o govoriti na, štajerskih tleh. Leta 1848 so se dvignili Madžari in zopet odstavili dinastijo. Pobunili so se tudi Dunajčani. Starokopitni nemško-avstrijski generali so bili popolnoma nesposobni i roti Stašem. Tedaj je ban Jelačič hitel s svojimi Hrvati branit prestol im krotit vstaše. ■Takrat so Hrvati.imeli besedo! j Ni m:nulo 20 let, ra so Madžare za svojo nezvestobo dobili 'svoje krafestvo, Hrvati pa zaušnico. Sedaj niso imeli več besede, V veliki svetovni vtì'ni so staili Hrvati kakor zid V Galici i, ob Donavi. Drini in Soči. Slo je Za svetovno gós odst- o nemštva- Zopet- so Hrvali imeli besedo na avstrijskih tleli. Najhuiša nevàrrbst jo minula; začel se je *nov kurz“ ro geslu .„GleWhes Recht lür Alle“ pod; nemško nadvlado. (Sedaj Hrvati r.e smejo več . govoriti, rac na lahko neOv;irano\ govorim agentje iz Nemčije in vsenemški junaki sine-o napadati celo krono. Le Hrvatje no smejo govoriti, ker bi bilo bojda za državo nevar o. O Avstrija, nedoumljiva,\o tvoja pota! šivu v politični upravi, tako da je moral postati princip osebnega vodstva in odgovornosti namestnika za celotno poslovanje, na katerem je organizacija avstrijske uprave zgrajena, samo namišljen. 'Ce se je morala sedaj v spoznanju tega dejstva, v interesu stvari ustvariti že» dolgo spoznana odpomoč ter če se jo moral namestnik razbremeniti s tem, da so se ustvarili delegirani organi, ki so se postami] i na čelo teritorijalno zaokroženim o kol Šem, je bilo? sapucobse--bi umevno, da se je moralo pri tem poskusiti odstraniti težko&e, ki so se poslavljale politični upravi na Češkem, že v konstrukciji okrožij. V odredbi izvršena obmejitev, ki se kolikor le moszoče ozira na narodnostne naselitvene pokrajine, je torej v prvi vrsti upravna zadeva, ki naj s tem. da se izločijo povodi za narodnostne spore, omogoči mirno poslovanje upravnega aparata. Iz clo’očb naredbe ni mogoče izvajati ogrpižanja! rie-rodjnostnih manjšin, ker se odločitvi o splošnih vprašanjih nar rodnostnega prava, zlasti o vprašanju rabe jezika, z ustanovitvijo okrožij ne prejudicira. S to naredbo Uvedena, razdelitev v okrožja na Češkem je torej v bistvu prvi korak, ki naj v okviru naredbiene oblasti vlade pojasni in ozdravi razmere najprej na polju politične uprave. Razdelitev Češke v okrožja, ki jo napoveduje in izvršuje ta ministrska naredba, je močno razburila ves češki narodi in ni zadovoljila niti Nemcev, ker se pač ni izvršila sporazumno in dogovorno z obema narodnostima v deželi in tudi ne ustavnim potom. — Čudno je, da se Seidlérju tako mudi, da ustreže željam čeških Nemcev, dočim popolnoma! ignorira-zahteve Cehov. Ce je razdelitev v okrožja res tako dobra in potrebna upravna preosnova, zakaj pa jo Seidler upeljuie samo na-.Češkem, zakaj ie ne metra uvesti tudi na jugu ? Seifer naj ra.jše piše gledališke igre. Morda Im z njimi imel več sreče nego s svojim notranjepolitičnim preoshovanjem, za katero nima prav nobene sposobnosti, pa. tudi volje ... sem, da hisò odkritosrčna. Spoznam jih sedaj za taka, kakoršna so, za, poizkus, dobiti prosto roko osobito nia vizhqdu in udejstvjii osvajalne in izkorišče-valne načrte. Vsak .predlog za sporazum na zapadu mora vsebovati tudi pridržek za sporazum na vzhodu. Kar se tiče mene, hočem držati ravnctako z Rusijo, kakor s Francko. Tisii, ki so brez prijateljev in tisti, ki si ne morejo sami pomagati, potrebujejo prijateljev in podpore. Ce kdo v Nemčiji misli, da bi mi 'koga žrtvovali v našo korist, tau povem, da se moti. Slava te vojske je, tai- dostaje nas, v tem, da je morjda prvikrat v zgodovini ta vojna vojna nesebičnosti. Ne bil bi ponosen,, če bn ise vojskoval za sebične namene, a ponosen sem, ker se bojujem za človeštvo. Ce oni tam (.Nemčija) hočejo miru, naj stopijo naprej in naj po pooblaščenih zastopnikih polož.jo na mizo svoje pogoje. Naše pogoje smo mi že položili in vedo, kakšni iso. Wilson je nadalje izjavil svoje prepričanje, da bi tudi nobena stoletna vojna ne bila mogla- zedinili ameriškega ljudstva tako zelo, kjaikor ga le zedinilo eno samo leto. Prizor, ki se odigrava, je borba štirih narodov, ki samopašno stremijo za tem, da Im postali »ncfeočhej^i; proti 23 vladam, /ki predstavljajo večji del sveta in ki so medjseboj zvezani za, novi skupni namen, kakor tudi za novo enotnost življenja. Napodil je nov dan dolžnosti'. Ta dolžnost zahteva, da služi drug drugemu in da noben ne obogati v » tej vojni. Ameriški Rdeči križ je samo panoga velike mednarodne organizacije, ki ni bila sprejeta samo od vlad vseh civiliziranih v;lad na svetu, ampak je hi.!a tudi priznana od vseh mednarodnih dogovorov in pogodb. Eden največjih madežev, ki se drži dobrega glalsa nemške armade, je, ker ni vpoštevala Rdečega križa, čeprav sp se /Nemci udeležili ustanovitve te organizacije. Rdeči križ ne pomaga samo vojakom, ampak tudi nevojaškemu prebivalstvu. Njegova dela pravičnosti in usmiljenja se nahajajo v služb' svobode. r oU-j. ' : : ■ >; tli te v la Češkem. Dne 19. maja je izšla, ministrska naredba, ki ima za j redniet uvedbo okrožnih vlad v kraljevini Cehki. Glasom te odredbe se bo ustanovilo na Češkem popolnoma v okviru programa, ki ga je -vlada opetovano zastopala, 12! mest urad ikov zunaj sedeža namestništva ter bodo poverjeni tem uradnikom posli naimestnišiivenega delokroga v imenu namestnika. V tej službi bodo imeli ti uradniki naslov’ okrožnih glavarjev ter se bo - imenovalo območje njih delovanja o-krožje ter njih vodstvu podre.eni; urad okrožna vlada. Prva okrožna vdati a naj se uvede s L januarjem 1919 v Litomericah in v Kraljevih Vinohradih za okrožje Praga-okolica, Okrožnim glavarjem se bo za n uh uradno območje v splošnem dodelil oni stvarni delokrog, ki pristoja, po obstoječ.h zakonih in nared-bah names!'liku, zirlati neilzorovanje- podrejenih oblasti in organov’, izdajanje uradnih odrefe in ukrepov ter kompetenca v odločanju v drugi Inštanci., — Namestiniktu se pridrži Vrhovno nrjdžorelvp o poštovanju okrožnih vlad in njim podrejenih oblasti prve instance ter se nametniku pridrži še cela vrsta a-gend, glede katerih je vsled njih stvarne posebnosti, bodisi v interesu ekonomičnega! poslovanja, bodisi vsled n ih važnosti za celo deželo centralizacija potrebna, Poleg tega, se pridrži namestniku ter se mu neposredno podreja kraljevsko glavno mesto Praga s sosednimi okra ji pob | čnih. okrajev Kafrilin, Kraljevi Vinobradi, Smihov in Žižkov, bodeča Velika Prega z nekako 600.000 prebivalci Iz raznih nujnih razlogov je mogoča uslaoovi-tev okrožnih vlad samo korakoma. Tu gre za pokrajine, ki so enako velike, ali pa deloma celo prekašajo na obsegu in prebivalstvu manjše neposredne avstrijske 'kronovine. iTako bo štel nai podlagi ljudskega štetia, iz leta 1910 Trutnov, najmanjše Okrožje , kakih 270.000 prebivalcev, Buche levice bodo imele 325.000, Ca slav a LfBlH.OOO, Tabor 404.000. Plzenj 416 tisoč. Pisek 417.000, Liberce 526.000, bi čin 528.000 , Pragarokolica, 063.000, Heb 676.000, Kralj egi Gradec 701.000 in L t merice 762.000 prebivalcev. Za vsnored ustanovitve okrožnih Vlad pride še poleg tega v poštev- vpnašjatTe, kje se nastanejo, tiradi in kje dobe stanovanja za uradnike. Ker so v tem oziru pogoji v okrožjih Praga-okolica in Litome-riee najugodnejši, se bodo. kakem že omenjeno, s nričetkiom prihodnjega leta tam usta ovile prve okrožne vlade. S prenosom' velikega dela namestniških poslov okrožnim glavarjem se naj.Mcfiša posllovapte politične uprave Kraljevina Češka, je ena n-ajvečjih enotno organiziranih u ravnih ozemelj kontinenta. Obsežnost te dežele, veliko Število prebivalstva, izredni razi oj in mnogostranost gospodarskega in. narodnostnega življenja otežkočajo pregled o nalogah danih namestili* JügosIoTanl! Mariborsko mesto ima na [ioti do Adrije in kot križišče važnih železnic naj večji pomen za ohranitev štajerskih Slovencev. Skrbeti moramo torej; dà naša mladina na tej važni točki ne ide v pogubo, ampak ima priliko se v svojih šolah narodno ohraniti. Ker so- dosedanji poskusi doseči javno Šolo vsled nasprotne avtonomne mestne občine ostali brez vspeha, hočemo sami svoje šole najprej v mestu in potem v okolici ustanavljati. Zato so se zbrali v znamenju narodnega zedinjenja podpisani zastopniki mariborskih Slovencev in sklenili delati z vsemi silami na to, da ustanovijo letos v Mariboru slovensko šolo. < Ker pa so v današnjih razmerah stroški za taka podjetja nenavadno veliki, se obračajo podpisani na ves jugoslovanski narod z nujno prošnjo*: .da ji priskočijo posamezniki in korporacije z denarnimi doneski na pomoč ter pomagajo rešiti slovenskemu narodu v najvažnejšem trenutku mladi naraščaj. Prispevke prevzema mariborska moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, ki upravlja poseben fond izključno za slovensko šolo v Mariboru. Kdor daruje 1000 K, je pokrovitelj, kdor daruje 300 K, je ustanovnik, kdor pa 100; K, je dobrotnik slovenske šole v Mariboru. Imena pokroviteljev se vklešejo v svoječasnem Šolskem poslopju v posebne spominske plošče, imena ustanovnikov pa se vpišejo v zlato knjigo Slovenske šole v Mariboru, Imena vseh podpornikov se objavijo v časopisih. Največje zadoščenje pa bo imel vsak posamezni podpornik v zavesti, da pomaga s svojim darom o-hraniti jugoslovanskemu narodu slovensko kri. Šolski odsek: Dr. Josip II o h n j e c, profesor bogoslovja. Anka Leskovarjeva, odv. soproga. Stanko Marin, uč. profesor Dr. Rad. P i p u š, odvetnik. Fran Pi še k tajnik. Marija volja n č e i a, prof. soproga. Dr. Fran Rosina, odvetnik. Dr. Karel Verstovšek,, dež. ini drž. poslanec. Franc Voglar, gimn. profesor. Franjo Ž e, b o t, urednik. Na bojiščih j Na francoskem bojišču raz ven artilerijskih bo j jev na ozemlja gorovja Kemme! ia živahnega gi-j banja Francozov na zahodnem bregu reke Avre nobenih važnejših dogodkov. Zračni dapad na Kotor. Uradno se poroča,: Dne 20. maja so sovražna zračna letala napa-. dia Kotor, Drač in Lastovo, ki pa niso povzročila no-I bene škode. V vojni luki v Kotoru so biie-4,.osebe u-5 bite, 9 pa ranjenih. ! Wilson o mii u, j Tz Novega Jori« se dne 20. maja poroča: Pni neki prireditvi za, Rdeči križ v Nosem Jerku je izvajal Wilson v svojem govoru si vb e. -Prva naša dolžnost je, Ca zmagamo. Druga naša dolžnost, ki gre roko v roki š- prvo, je, da zmagamo dostojno in velikopotezno Seveda je j rva dolžnost, na katero moramo Vedno misliti, dokler ni izpolnjena, da zmagamo. .Nedavno sem slišal govoriti, da moramo j. ostaviti armado 5,000.000 mož. Zakaj se bi jo naj omejilo na 5,000.000 mož? Poz val sem kongres Zedinjenih držav, naj ne imenuje nobenih mej, ker kongres, kakor gotovo re ; k med nami, želi, la naj kodi naložena itsvka India, ki prevaža moštvo ivi zaloge, tako, kolikor le more na vsaki vožnji prevažati moštva ali zalog. Nobeno neodkiritosrčno približevanje na® ne more odvrniti od naše trdne odL-čno-sti, da zmagamo. Lahko rečem z mirno venijo, ia sem preskuŠeviaJ, ta zaupna obvestila, toda spoznal Proti slovenski duhovščini. Nedeljska „Mar-burgerea“ se je že zopet lotila v zadnjem času tako priljubljenega ji predmeta: nemšjkihl duhiovnikov na -Spodnjem Štajerskem. „V vsem Mariboru in na vsem Spodnjem Štajerskem ni niti enega nemškega duhovnika katoliške vere.“ Tako stoče ta vsenemško-lut-rovsJd list, ki porablja to 'dobrodošlo priliko seveda za nove napade na slovenske duhovnike. Hoda kdo je kriv, ako na Spodnjem Štajerskem ni nemških duhovnikov? Saj so vendar krivi Nemci sami, ker ne gredo v bogio.-jlovje. Tudi najinovejšia agitaci j a pač stvari ne bo predrugačila, ker Nemcem ne gre za vero, ampak za hujskanje. Mi smo že povedali, 'da se spodnještajerskim Nemcem ne godi v verskem oziru niti najmanjša krivica, ker so vsi slovenski duhovniki lavantinske škofije popolnoma vešči nemškemu jeziku in ima torej vsak Nemec priliko, da zadosti svojim verskim dolžnostim v svojem materinem jeziku. Vsporedili smo tudi razmere v naši škofiji z o-nimi v graški, kjer v mnogih župnijah! slovenske manjšine ne slišijo ne slovenskih pridig, niti morejo opraviti spoved in druge verske dolžnosti v svojem materinem jeziku. Toda, seveda: to je kaj drugega'! Tam gre za Nemce, tu za Slovence. Toda pri tej gonji proti slovenski duhovščini se nam mora nehote v-siliti neka druga primera. Neznatna nemška manjšina r.a Spodnjem Štajerskem zahteva, nemške duhovnike, dasi so vsi slovenski duhovniki popolnoma vešči nemškega jezika in se Nemcem ne godi niti najmanjša krivica v verskem oziru. Nasprotno pa mor» slovenska večina, v tem delu (ležete molčati, da mu upravljajo politični in davčni uradniki ter sodijo sodniki, ki lomijo slovenščino le za šilo alf pajše tone. Toda tudi tukaj velja, kar ismo rekli zgoraj: Ža Slovence velja ena pravica, za Nemce druga. Slovenec plačuj lepo davke in molči, ako ne si veleizdajalec, ja, da se je Kmetijski zadrugi v/Račah pri Mariboru ki spadaš na vešala. Se nekaj iz sekovške škofije., Iz Gradca nam pišejo: Z zanimanjem Čitamo „Stražo“, ko nam slika, kako postopa n emškjOn acional n i graški konsistorij proti Slovencem. Evo vam še nekaj paberkov iz graške škofije: V Radgoni hočejo odpraviti edinega kar plana-Slovenca. Vzroki: Ker se zavzema za slovenski župljane, M bivajo to vaseh na levem bregu Mure. Pred leti je bila v, Radgoni za Slovence popolnoma slovenska služba tožja vsako nedeljo. Kako pa je sedaj ? Žalostno ! — V Lipnici se je olo. kapucinom iz Gradca izrecno prepovedalo slovenske pridige za tamošnja močno slovensko kolonijo. Da, celo grozilo se je! — V Lučanih zna/poleg g. dekana Vollmaier-ja mlajši kaplan slovenski, starejši pa nič in je „velik“ Nemec. Poprej je bila vsako drugo nedeljo» popolnoma slovenska služba božja. Sedaj je še sjicer vsako drugo nedeljo slivenska pridiga, toda šele potem, ko je opravljena ledna nemška služba božja in torej malokdo utegne ali hoče in more ostati. Enako 3© bito pjoprej v Gomjiliicii. \!S,eÖa| Ìjfl/Ep ,sto,vloniska služba božja popjolnoma prenehala. Okoliška šola v Vojniku Se ravna po „Grazer Tägblattu.“ Iz Vojnika pri Celju se.nam piše: Kakor žnano, je bil dne 9. t. m. rojstni 3an presvetle cesarice Zite, zapovedan p atrij etični praznik! za vse av* strijske šole. Ker je padel ta dan na praznik Kristusovega Vnebohoda,^ so morale šole v smislu predpisa Obhajati imenovano slavje ali v sredo ali pa v petek onega tedna. Tako je bilo določeno, da ga proslavijo v Vojniku v sredo, dn,e 8. t. m- Pa kaj se zgodi?! ,„Grazer Tagblatt“ prinese baje v torek, dite 7. t. m., vest. da je proslaviti cesaričin rojstni dan le s Sv. mašo in pouka prosto prvo učno uro, sicer pa, da se ima redno poučevati. To po v Vojniku na slovens’4 šoli brali in se tej vesti nemšikonacionalnega lista u-klonili! V sredo so torej imeli šolo, kakor ob navadnih dneh in v petek tudi.. Vprašamo le : Od kedaj pa sme „Grazer ÌTagblatt“ nadomeščati vojničkomu učiteljstvu slovenske šole uradni list? Kakšne razmere pa so to? Ker je bilo cerkveno opravilo vrhu tega slučajno nemogoče, smo radovedni, kako je ta šest-razredna slovenska, Šola v trgu sploh imenovani dan obhajala?! Ne bi hotela slavna Šolska oblast javnosti kaj sporočiti o tem? Prav. kratko seveda, pa goto resnico! Danajski roma:ji O vsenemških in nemšku tarskih romarjih ha Dunaj piše graški »Arbeiter Wille«: »Če bi Častitljivi g spodje jneslo -všakSjide-mostracije prinesli s seboj , vrečo moke, d i vsč sto rii! za obsD j države, pa to bi ne bila »nemška moškost«. Priznanje, ali so gospodje deputanti v vojnem časn tako živeli kakor š roke mase ljudstva in kako so do m ve Žetve oskrbljeni z živili, bi nas, ki tudi spad ini » k nemškem l l.Uistvu, bolj zammilo. Kio daje te n ljudem pravico, da govo rijo v imenu nemškega ljudstva sploh ali pa tudi samo v im pu nemškega ljudstva na Štajerskem?« Linhart patriot, štajerčev urednik Linhart se zdaj pripravlja na avdijerco pri cesarju Gotovo si sestavlja primiren g vor. Naj mu malo pomore mo ter ga spon nimo na njegoae lastne besede, ki jih je govoril ib. novembra 1905 v Trbovljah Iz teh njegovih bcs d zveni namreč ganljiva ljubezen do Avstrije in njenega vladanja. Linhart je rekel takrat pred s'o ns ogiavo množico med drugim tu di to^PNšel je čas da izgine kamarila in nastopi ljudstvo za pravice. Jaz sebi internationalen. Mi socialdemokrati srno mednarodni. Vlada in GatiČ stanza interese krone, cesarja, ne pa interese ljudstva*) Kaj je vzrok, da jè vsa naša politika tako Zamazana. Na Rilskem je napredek, na Italijanskem tudi! Nemški Viijtm se boji ljudstva. Tudi Avstrija nima razvitka kakor druge države. To zato, ker je Nemčija država Nemcev? Italija država Italijanov, Avstrija konglomerat vseh smeti cele Evrope. Avstrija je znsameogeheiratetes Reich Zato je slabša ko Turčija; in vendar pojejo lepe pesmi o njej<^Nobe na država ni prav vladana, če napoveduje ena oseba. Jaz sem republikanec? katere zapoveduje postava voziti Dinastična politika se je žgojila, zato ni nobene pravicejiTudi mi se ne prodamo Nemcem in nemškutarjem ali Italijanom. Mt imamo le boj proli tistemu: Vse za vero, dom, cesar ja! Za vero naj skrbi vsak sam, za dom bomo skrpeli mi, ko dobimo praviceCcesar pa naj skrbi zasedb udar je bolj zrel za politiko, bolj potreben kot Alesar in mtoister. — Upamo, da bo Linhart vsaj nekaj teh pitroiiiaih c/etk zbral in aeäei na Dunaj. Proti Jugoslovanom »Tigespošta« poroča z Dunaja: »Vladni odloki proti jugoslovanski agitaciji, ki jih je naznanil dr. pl. Seidler v zadnji seji kla-bovih načelnikov, so že izdani. Ti odloki stremijo za tem napraviti kene: propagande slovenskega duhovništva in uradništva«. — Mi pa kličemo Nemcem in vbdi: Storite kar hočete, preganjajte nas kakor hočete, jugoslovanske misli ne boste več zatrli! Parlamenta še ne bo ? Z Dunaja poročajo gfa Ški listi, da radi zadnjih dogodkov v Pragi, parla ment še mešeca juniji ne bo sklican. Vlada se baje misli pogajati s socmlnimi demokrati, Poljaki in Italijani glede sestave večine. Če dobi večino, bo sklicala drž-ivni zbor in n u predložila državni proračuiski provi&p-ij. Vsi na tabor vDrnžmPje pri Šoštanju. Dne 30. rt. m. ob 4 popoldan gredo vsi Šaleščani, Savinj Cani in Misličanji v Družmirje na tabor. Zaaima-eje je veliko ker cbWjamo obletnico deklaracije ravno v trenutku, ko nas hoče vlada preganjati. V narodno ogrožanih krajih se zbirajo iskreni ro doljubi, da pokažejo svojo neomejno zvestobo do ljubega naroda. Povabljeni so govorniki! Dr. Koto šec, dr. Verstovšek, dr. Lovro Pogačnik, Jarc, Roškar in Pišek. Na veselo svidenje! Jugoslovan gre na dan! Za deklaracijo. Občina Limbuš pri Miari-boru se v polnem obsegu pridružuje deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 za združenje Jugoslovanov pod, slavnim habsburškim žezlom. Podpisi župana in šestih odbornikov.! — Pni Sv. Barbari v, Halozah je podpisalo mašo deklaracijo 428 oseb. Koroški volkstag, V Celovcu se je dne 20. t. m, vršil volfcstag vseh koroških nemških struj prod Jugoslovanom. Predsedoval ie deželni glavar baron AichelLurg-LaMa. N,a zborovanju je govoril tudi po--sianec Dobernig, , ki je uvodoma razpravljal o razmerju Koroške naprara cesarju in njegovi hiši in so bila njegova izvajanja takega značaja, da je celo nemška cenzura Smatrala za potreba,o zatjreti razširjanje nekaterih odstavkov, iz njegovega govora. Govoreč o vladi, je izvajal, da Se mora stari centralistični: sistem preustroju ter pravi j da se mora država Osvoboditi slovanske pfeinoči in da bodo Nemci, čg se ustanovi „Nemška Avstrija“, kateri naj pripa-dp tudi Koroško, potem zopet državi zvest element. Torej zvestoba na odpoved! Govornik prehaja končno tudi .nn jugoslovansko vprašanje.. Poslanec DOber-nig trdi, da se je od, 263 Občim v deželi izreklo 236, med mirni 63 jezikovno mešanih občin proti raztrganju dežele in države in da je stopilo samo šest občin odkrito na stran jugoslovanske deklaracije, do-čim s6 ostale občine nočejo (vsled nemških groženj: n6 upajo) izraziti. Grozi, da se bodo Nemci na Koroškem že .sami obranili jugoslovanske propagande, in, lažnjivo trd', da večina koroških Slo encev noče ničesar vedeti n jugoslovanski državi. Slovenci na Koroškem so z Nemci silno zadovoljni in se čutijo ni ih brate! Žal pa stoji na čtdu gibanja za raztrganje Koroške slovenska duhovščina. Tudi Dobernig priznava, da, se bo ustanovila jugoslovanska država in da bo lo vodite! i te države Hrvati. Nikdar pa se ne sme zgoditi, da, bi se priklopili tej državi deli avstrijskih pokrajin med Dravo in Jadranskim morjem, in nikdar ne sme izginiti Trst v jugoslovanskih valovih. Zborovalci so sklenili na to resolucijo, ki zahteva neomajno vst/mjanje pri enotnosti in nedeljivosti dežele» češ, da je to yolja velikega dela koroškega ljudstva. Resolucija govori med drugim tud,i o stoletnem iskrenemi in prisrčnem prijateljstvu meu koroškimi Nemci in Slovenci. Nadalje zahteva resolucija tudi vzdržanje intimnega zavezništva z Nemčijo. Končno je deželni glavar ,sporočil, da ima od ministrskega predsednika zagotovilo, da vlada ne misli na delitev: Koroške. Med drugimi se je oglasil k besedi tudi katoliški nemški župnik Marklet iz St. Petra v gozdu, ki je izjavil v imenu nemške duhovščine, da ista stoji trdno za nemškonacionalnimi strankami proti ustanovitvi jugoslovanske držaje. Hvala Bogu, da o 'Jugoslaviji ne bodo odločevali ne Dobernigi in tudi ne nemški — katoliški župniki! Patriotic pa taki!’ Ob priliki priredit\)e „cesar Karlovega tedna“ so agitirali koroški nemški listi strajstno za to, naj Nemci nikar ne prispevajo Vi ta namen, marveč raje darujejo kaj za nemška bojevna društva Südmark, Sßhulverein itd. Kolikor je razvi- \ deti iz nemških listov, sicer niso našli posebnega od- 3 meva, a zanimivo je le, kdo se je oglasil, namreč najprej o, kr. višji uraidniki, kakor: predsednik deželne sodnije Bouvier, finančni ravnatelj Pippitz, deželnop sodni svetnik Spängier. Ali niso to patrijotje — pa taki ! ? — Učiteljstvo nemškega šentvidskega okraja je sklenilo dne 16. t. m. resolucijo, (v kateri pravi med drugim: „Z začudenjem dožeriemo. da hoče učiteljsko zvezino vodstvo zbirko za 8. vojno posojilo pospeševati s shodom v Celovcu. Mi smo mnenja, da nismo dolžni tej državi, ki nas pusti pjöginjatji v ne-zadolženi bedi, prinašati še nadaljnih žrtev,“ Tudi tu: patrijotje — pa taki! Pravi šport so postali koroškim Nemcem in nemškutarjem volkstagi. Pa ne mislite, da se tam z-bira res ljudstvo, To ima druge skrbi, zlasti sedaj za vsakdanji krnil. Zbirajo se tam večinoma že sito nemškonadionailno in nemčursko unadništvo, učiteljstvo in razni vojaški o; roščenci, da se hudujejo nad preklicano Jugoslavijo, zraven pa poškilijo tudi — proč od Avstrije! Udeležuje se teh shodov pridno tudi nemška duhovščina,. Ker spodnještajerski „Nemci“ toliko kriče po nemških duhovnikih, bi jim Korošci radi prepustili razne Walcherje, Paulijsebe, Ha-bernige itd. — Binkoštno nedeljo je bil voli (Stag v Kotičah, drugi se pripravljajo v Trgu, Volšbergu i. t. d. Zoper Jugoslavijo rogovili na svojih shodih zlasti tudi baje „nepolitična“ Stidmarka, Zmaga Starčevicancev. V voi n nem okraju D 1 nice na Hrvatskim je bil dne 21 t. m. izvoljen Starčev i 4 stran», a v večji obliki. Prizadevanje Sv. Očeta za mir. Po poročilih iz Ženeve bo po. naročilu Sv. Očeta prepotoval kardinal van Rossum evropske države, da napravi vnovič poskus za, zbližan,;e vojskujočih se držav. Ljubljanski knezoškol dr. Anton Bonaventura Jeglič je obhajal dne 22. maja, 201etnieo svojega Školovanja;. Ves slovanski jug Čisla in spoštuje škofa Jegliča kot pravega, ljudskega vladiko in velikega pos-peševatelja naše jugoslovanske misli. Tudi štajerski Slovenci se pridružujemo ostalim Jugoslovanom in kličemo: Bog Čuvaj in ohrani slovenskemu rodu kne-zoškofa dr. Jegliča! Duhovniške vesti. Župnijo Sv Jernej v Radvanju nad Muto je dobil tamošnji provi-mr č. g. Amon Trinkaus, župnijo Kebeij na Pohorju pa č. g Ivr^n Razbornik oroviznr isti tam Tonzura in štirje nižji redovi so se delili letos v mariborski stolpici izredno že v četrtek pred Binkošti (16. t. m.). Prejeli so j|ih trije gg. bogoslovci lavant. škofije in sicer iz 3. letnika: Mikolič Jurij, imejitelj srebrne hrabrostne kolajne in Karlovega Četnega križa, in Skuhala Vekoslav, ter iz 2. letnika Ferk Mihael. Koroške duh. vesti. Župnijski izpit je delalo minuli teden v Celovcu devet gospodov, in med njimi dva 'Slovenca: Gril Pavel, kaplan v Šmihelu nad Pliberkom, in Kuhling Janez, provizor v Gorjanah. Iz učit. službe. Za nadučitelja na Spodnji Polskavi pri Pragarskem je imenovan Avgust Kopriva, učitelj v, Laporjah. Slike znamenitih mož. Zgodovinsko društvo ponavlja svojo prošnjo, da se mu dopošlfejo fotografije in jSlifce zaslužnih domačih mož, ki .so si stekli zaslug na slovstvenem, političnem, soci jak, em, vzgojnem ali gospodarskem oziru, Vsak narod ima v svojih muzejih zbirke svojih! odličn/jiakov. Posamezniki lahko pogrešajo to ali ono sliko, ki po njihovi smrti navadno izgube velavo in se nazadnje niti ne ve, koga predstavlja. Na prvi tozadevni poziv je društvo dobilo le dve sliki: Fotografijo jugosUranskih gd-feiov o priliki njih poseta „Narodnega divaetta“ v žlail Pragi leta 1885 (po gdč. A. Stupca). j'n fotografijo kardinala Missie kot ljubljanskega, škofa, ,;jdar.tproi. Kovačič). Pošiljatve se naj naslovijo na: Zgodovinsko 'društvo v Mariboru, Koroška cesta 10. Slovenci, Slovenke! Na Tetovo je obletnica znamenite jugoslovanske deklaracije. Ne pozabite povodom tega praznika na Tiskovni dom v Mariboru! Žrtvujte vsak po svoi moči! Tiskovni dom bo kulturno središče in branitelj narodnih pravic slovens-: kega naroda. - j Za Tiskovni dom so nabrale pridne mladenke ; pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini K 605.80. S^- znamek darovalcev objavim,, kakor hitro bo mogoče. Tudi na stotine drugih darovalcev prosimo, da nam ne zamerijo, ako imena ge niso hila objavljena. Sploh pa je veselo znamenje, ako je toliko debrotnikov Tis-, kovnega doma, da dolgo, dolgo ne morejo priti vsi ’ na vrsto I D*rove za Tiskovni dom in slovensko šolo v Marikotu sprema tudi prodajalna Cirilove tiskarne ; v M,.rimju. I Trstenjakov; sklad. Davorin Roškar, župnik v St. Uju pri Turjaku, 40 K; Fr. Toplak, kaplan, Št. Hj pri Turjaku, 20 K; Marija Dolar v Mariboru 2 K; Fr, Pečnik, župnik v. Podgorju, 1D0 K; Fr. Ks. Ostre, vojni kurat v Gradcu, 20 K; Jianez Tomažič, nadučitelj v Tinjah, 10 K; Alojz Kosi, kaplan v Stu-ramtrgu, 10 K; J. Jurko, župnik v Pamečah, 20 K, Posojilnica v Gornji Radgoni 100 K; 'Ant. Mojžišek, I župnik v Št, Janžu ob Meži, 10 K; Fr. Čuček v Ptuju 20 K; Josip Cerjak, župnik v p. v Rajhenbuiga, 10 K; Fr. in Ter. 'Ogrizek v Rogaški Slatini 20 K; j Fr. Ram; re, kaplan v Sevnici, 6 K; dr. Matija Sla-} ;io profesor bogoslovja v, Mariboru, 200 K, Zadnji izkaz ,4983,20 K» sedaj 568 K, skupaj 15551.20 K -Zgodovinsko društvo Ob 201etnici nadžupnikovanja se je spomnil vlČ. g. Franc Korošec,, nadžupnik pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, raznih dobrodelnih zavodov in skladov. Daroval je: 'Za obutelj križevskih šolarjev 600 K, prispevek za mašno ustanovo za padle Križevlja-ne 600 K, za jekleni zvon k Sv. Trojici 500 K, za križevske vojne slepce, oziroma za ubožmi zavod K 2000, t za katoliške bolgarske misijone 1000 K, za Tiskovni dom v Mariboru 1000 K, za slovensko šolo v Mariboru 100 K, za Trstenjakov sklad 100 K, za porušene cerkve na Goriškem 100 K, za Dijaško ku-hinto v Mariboru 50 K, za Rdeči križ 50 K, skupaj 6100 K. Odpustitev dveh najstarejših Črnovojnišjkih letnikov. Kakor se poroča iz Dunajai, izide te dni odlok za odpustitev dveh najstarejših črn ovoj n iških letnikov 11867 in' 1868) in stopi takoj v veljavo. Vojaški dopusti. Da dobijo vojaki-kmeto alci za Časa žetve, to je od 15. julija nadalje, kolikor le mogoče daljše dopuste, fe vojno ministrstvo odredilo, de. morajo vojaška poveljstva podeljevati dopuste voja-k om-n e kme to val cem med 15. majem in 15. julijem, da bodo ti vojaki-nekmetovalci za časa žetve padomesto* vali vojake-kmetovalce, ki dobijo daljše 'dopuste. &.-njß 4 Invalid st reirne službo. Invalid, ki je vedno o-prniviU'l \sa delaj-v amerikansikjih pafsad^i jL v>no granih, želi 11 hr.erno služi«. Žena je sposobna in vešča vseli del. Gospodarji, ki bi potrebovali poraznega 'človeka, .se naj .".KlasLjo pismeno pia posfancu dr K. Vergtovšeku v Mariboru. Dežela analfabetov. V Bosni in Hercegovini so po uradnem ljudskem štetju z dne 10. oktobre. 1910 od ’ (segai prebivalstva v starosti od 7 let naprej znali Skati in pisati 177.168 ali 11.95,%, le čitati 3082 ali 0.21%. niso znali niti čitati 'in pisati, torej je bilo em-alffibotov 1.301.822 ali 87.84%. — Slpvjenska ali južnoslovanska država ne sme imeti prav nobenih - analfabetov! Form inski slučaj pred poroto. Ženske, ki so v Forminu pri Ptuiu nasadile uraidnikai \Viederwohla, pridejo pred mariborsko poroto dne 3. Junija. Nova Rumunija. Tvrdka G. Freytag & Bern'đt, Dunaj, VII., Soli cf j'jen felclg asse 62, je izdala zemljevid o novi jRiumuni i. Na zemljevidu je n a tani o v označena stara in nova, meja Rumunije. Cena 2 K. Ntnerpte làO.-w bui« jcan-jv. imu one' n k 'Z^H« üiziva-a v vt č r mn listu dne 23. maji» na j sr vi 5tr ri*, da boigta-te Hubert Man-«lika na leràai ziravirskt pa sat na v f'arku dhe -2.3-. majjt ob lift javno p ubil O' o oa:no. ki S’ bo naj bo j žrtvo v «l i za orn*» vojni posojilo.. — To sé' Rodo sii cvri paši to min k , češ, glejte, tako p una ni M n e mrskih - je .»» v Avstr js! . Cela družina v nevarnost’. Na Binkoštno ne-del o je i reddelavec, tovarne Feuerlöscher na Sladkem Vrhu pri Cmureku Janez Muster vozil s čolnom opeko čez Muro in sicer z levega brega Mure vštric Weiters'eMa na desni breg pri Selnici. Čoln' je bil težko obložen z opeko. V njem so se nahajali poleg Mustra še njegova žena in dve hčerki. Blizu selniškega brega je čoln zavil malo preveč poševno in žica (ki je bila v zvezi z debelo vrvjo čez Muro), ob katero je bil pri not čoln, se je utrgala in čoln je drvel po narasli Muri proti Cmureku. Vseh štirih gaje lotil grozen strah. Kričali so in kjjj^ali (na pomoč. Mustrova žena je s koč! la iz čolna in se je srečno o-- ri eia 7f, žiro in i rkšla na suho. Z' vso silo je Vlekla za žico in skušala potegniti čoln k bregu. Valovi pa so potegnili čoln v sredo deroče reke in'redilna žica se. je ženi izmuznila iz rok. Colli j jeNdrvel po Muri nav,Zdol in ie kmalu izginil pred očmi' uboge žene. Revica je vila roke, vpila, molila in klicala na pomoč. jPrej.ričpraJe bila, če ne to Bog pomagal, So vsi trije .'zgubljeni. Lijučtje so na obeh straneh reke spremi'ali Čohi, ki pa jih je kmalu prehitel. Jja-jiOz Muster,, ki bi se bil že na. kraju nesreče lahko rešil, a je Ostal v čolnu, radi rešitve obeh deklet, je polagoma spravil čoln vendar tako daleč blizu levega brega, Mure, da jo nekoliko nad Cmurekom (v-šlric Svečan) vrgel mlajšo deklico iz čolna na sùho. Màio niž.e je skočila; tudi starejša iz čolna, a le ni nogia na, breg. Sedaj je skočil tudi Muster iz čolna n je plaval za potapljajočo se hčerko,- 'Z velikim trulom se mu je končno posrečilo rešiti sebe in hčerko .Move smrti. Vsi tri e so najprvo zahvalili Boga Za srečno rešitev. Obloženi čoln pa je odplul po Muri proti Radgoni". Dražba lova. Okrajno glavarstvo v Celju razglaša: Primerno § lä zakona, z dne 1. septembra 1. 1996, dež. zäk, štev. 5 iz 1907, se bo Zakup spodaj navedenih ebčinskolovsnili ozemelj potom javne dražbe za dobo G let, to je od i. julija 1918 do 30. junija 1924, v soboto, dne 1. junija 1918, ob; 10. uri dopoldne, ha. okrajnem glavarstvu v Celju,.'soba štev. 3, po sledeče navedenih vsklienih cenah’ vršil in sider: Občinski lov Petrovče;' površinska izfhera '2820.2747 ha, za vskiiono ceno 1000! K ; 'občinski lov St. Pavel pri _ Preboldu, ipoviršjjnska izmera 1992.1873 Jia, za vskjdc.no ce o 800 K; obči ski lov Polzela, površinska izmera. 1482.7128 ha, za vsklicno ceno 800 K; občinski lov St. Lovrenc ob P,, površinska .izmera 1 L,9,3570 ha, za vsklicno ceno 500 K. Vsak dražitelj mora pred pričetkom dražbe kot varščinjo položiti vs-klioni, ceni primerni znesek v gotovini ali v vrednostnih papirjih. Zdražitelj mora dražbene stroške takoj plačati, položiti enoletni zakupnini primerno varščino v gotovini ali v vrednostnih papirjih, enoletno zakupnino in za kolekovanje pogodbe po lestvi II potrebni znesek. Pripomni se, da, ako bi vsled končno-veliavne razsodbe o nastopivših tozadevnih ugovorih ali v smislu naidaljnih določb zakona naistal prirastek ali odbitek na obČinskolovskem ožemi'u, da. se bode pri dražbi dosežena zakupnina povišajla ali z-nižala v razmerju površinske izmere pri prirastku ali odbitku, Dražbeni akt je podvržen odobrenju e. kr. okrajnega- glavarstva. Slov. kat. fzobr. društvo v Velenju priredi na trojiško nedeljo, dne 26. maja gledališko predstavo: „Moč uniforme“, burko v treh dejanjih s petjem. K obilni udeležbi vabi odbor. v ’ Vel k shod v Oruzimijii pri Šoštanja Dee 30. -ra ja ob 4. ui pojiul lan se vrši verticali-ki shod v DfUžmir.u v pro t'tih g Ivana Grego re vciča. Go Virih bot.) pos'anc! dr. Verstovšek io drogi. €01:1 bbeška d -hai sp pripravlja na shod; priglasi0 se w etežn ki iz Si vinjske in sosedne Misli i i ; s k e doline, ker trdi o, Ja ravno sedaj v. tih časih shot ne sai - z ostati za žaLkim. Ce bode- le nn g če pride tud. naceia.k Jagosmvanskégiì kluba ■dr. Korošec. ^ ? m & 0 0 tl n rei It m m m t{ Letošnja letina, lepo kaže. Vreme je dosedaj u-godno. 'Sploh smo glede rasti všeh pridelkov za dobrih 1( dni naprej pred 'lanskim letom. Večkratni dež in lepo toplo vreme zelo ugodno upliva ne samo na, razvoj na njivah, temveč tudi na sadje in na v^io-grade. Sadje ponekod lepo kaže. Posebno marelice, breskve, češT lje iù hruške so bogato nastavile. Vinska trta pa e tako mnogo nastavila, kakor že leta in leta ne. Mladike so že tako visoke, kot'druga, leta v prvi polovici meseca., j dni j ti. Bog nas varuj hudega vremena. J ibi zebni amf. Na D maju seje te d rti vršilo zborovanje 'nokih g- spo u.v (usmistr.»v, poslanikov i !.. d ) iz N rač-je in Avstro Ogfšk v. -Go »polje so lepo g jvonu ta -k e>.il! k.išo bi p množila Sred nja E >r >;»••* svoje t k ako b« naj kxt\A del’G, d t bi. več prir iiUo/Posvet )'-au;e si ^o čj s pojmia1) 'na kalen j>. ick-Liamvatijec N io itiadžirski velikaš! so o,to-nda. da je treba S m»: te# prisilili, da bo več ia. bpi j skrbno obda ovai puijeS To so J j* d; e, ki se jim prt bogato obloženi rtU-zr uiti rje sa j», lake le ave šo sedaj n«, kmetih fh IgjVšle. ir ori orbi-rete m Z vino — Kdo bo šs obdeloval poca? Posojilnicam .in drugim zatìrugiam se _ naziian- . obljubilo véè.e inncJMne bodeče žice jš traviami). O. menjena: .z'draga danes ne ve, koliko.bi naj naročila zato prosi vse zadruge, Ha ji v najkrajšem času sporočijo^- kakšno množino bi potrebovale in kupile. Zadruga 'e tudi na. invila, z neko cemehtno tovarno v Nemčiji Side n na veliko množino cemertta. Ako ne bodo .dolrave ovirale transportne težkoče, bo zadruga lahko ddiavil i s\ % im Mia n io ant večje-množiiae tega tako redkega blaga. Želeti bi bilo, da bi zadruge tu- . di sporoč.le i otrebo cementa. S temi naročili pa se- . veda Kmetijska zadruga v Račah ne prevzame ni-kakšne obveznosti, da bi naročila morala izvršiti. ; Dala bo seveda, koliko Ivo v moči; došla naročila ji j j pa bodo služila za navodilo, koliko naj zahteva, s tem pa še ni rečeno, da bo vse zahtevane množ.ne tudi dobila. Mlekarska zadruga v Hočah pri Mariboru so e glasom sklepa občnega zbora: dne 12. maja 1918. razdražila, Izvolili so se trije gg. likvidatorji (Vernik, Frangež, Kmetec), ki imajo nalogo, da se premoženje hoško mlekarne proda in sicer potom licitacije. Dražba premičnin se vrši v nedeljo, dne 26. maja 1918. Začetek ob 2. uri popoldne. Prodalo se bo : vozove, mize, stole, mlekarsko posodo, veliko želez]a , zofe itd. Dražba se vrši na licu mesta v Hočah pri Mariboru. Dražba se ponovi naslednjo nedelJofe.fikiQ 2. junija. Kupci se vabijo! Dapi#L Maribor. Odsek za slovensko Solo v Maribora opozarja vse vabljene dame, da se zanesljivo udeležijo jutri, v soboto ob 8 uri zvečer posvetovanja. Ne smemo zaostati za drugimi slovenskimi kraji. Maribor. ' lz okolice se nam piše: Pretekli teden sem imel dvakrat opraviti v neki nujni zadevi na političnem oddelka okrajnega glavarstva. Vsakokrat sem videl več goseppdičen tipkaric, ki se nasla-vljene na gjlavairstvu, kako so1 ijgfejiivaabče s#‘ Spirile s šepki plavic in s tem rdražjle Slovence. Upamo, Ga gospod uradni vodja ue-bo pripustil, da bi take mlade punice Z modrižem izzivale slovensko občinstvo, Leitersberg-Krčeviiie. G. dr. Franjo Rosina, odvetnik v, Mariboru, je daroval tukajšnji šol ar s ki kuhinji 50 K in slavna Posojilnica v Mariboru tudi 100 K. .Ža ta blagodejna darila izreka odbor v imenu učencev lem potom najsrčnejšo*' zahvalo. Sv. Lenart v Slov. gor. Zopet je došla žalostna novica, da je desetnika Jožefa Dimat iz Spodnjih Žerjave smrtno zadela sovražna granata. Na svidenje nad zvezdami! St. H| v Sh v gor. Prihod’jo nedeljo, dne 26. mr a po. večernicah': imamo v Slov. domu zopet predata o s j t ip m GoJje iz doi. ače in sosednjih ŽUpfiij, {lobfcdoiU Sv. Benedikt v Slov. gor. V naši župniji so se vse občine izjavile za jugoslovansko deklaracijo. A k'e pa 'e občina Ščavnica? Ali romale Ščaviničani vsi na» Duina] si ura|Vnavat ure? Imena tistih si bomo zabeležili v črne bukve. S edšce Ncs«- sicveptko feate] izobraževalno drušl *■■'» pr «redi na T* lovo, ine 30 maja ob 4 uri popoldne .v druht enih pro.-l« f h deklaracijska slavni st Na spor ecu je: S-a no-tni govor Javori v!č. g. dr. H o h u j e c jz Maribora) > eklamatije, petje in dr Krekova gbdališka igra »Tri sesire<. Pridite v vel kem številu da dostojno proslav mo 30. maj, mej n k v jgrdcvrui nafega parola. . Št. Lovreiie nad Mariborom. Odgovarjajoč na članke v nemškem časopisju moi;amo poročila pojasniti tako, da niso Slovenci, ki bi izzivali in hujskali, temveč Nemci, oziroma nemčurji. Vemo, odkod da prihaja ta veter. Od tam, kjer se v narodnih pravicah najbolj greši. IZ šole! Naša šola 'je postavno 2-jezična, slovensko-nemška. 'šola, vendar se slovienšči-na vedno bolj pogreza, v pozabljenOst in ui*e, predpisane za slovenske predmete, so samo še na papirju. Ko smo še mi odrasli pohajali v, šolo, je bila še slovenščina, na dnevnem redu, naše otroke se pa, vzgaja že zgoli v nemškem duhu in se njih materinščina tepta brezobzirno v blato. Vprašamo, ali bomo še nadalje to mirno prenašali in, pustili, da tolike slovenskega življa po naši lastni krivdi, iz strahu pred Kopico nasprotnikov,, propade za. vselej? Saj še imamo nekaj paragrafov, M nas ščitijo! Tukaj se že mendp miroljubnost konča in mi, sthhši otrok, ki hodijo v šolo, si bomo sami poiskali pravico, ki nam gre, e tega ne , bodo storili isti, ki so za to bolje poklicani. Ribnica na Pohorju. V nedeljo, dne 12. maja, se ie tukai vršila poroka g. dr. Toneta Hrovat, vojaškega nadzdravnika,. z gospioo Primo Majcen, u-Čiteljice v Lehnu. Bilo vedno srečno! Studenice pri Poljčanah. V nedeljo, dne 26. t. m., se vrši po rani službi.božji v Studenicah veliK shod. Govori poslanec Franc Pišek o sedanjem političnem položaju, nadrevizor Vladimir Pušenjak pa c gospodarskih zadevah. Slovenci iz Dravinjske doline vsi na-shod,! .Posebno župnije Studenice, Makole in Poljčane naj bodo mnogobrojne zastopane na zborovanju! • \ Rače. Neki S. v Brozuli se je prelevil, Mož časti „^Štajerca“ in „Marburgeroo“ ter zabavlja cez Jugoslavijo. Menda ne ve, da sta ta clva lista glave na priganjača vseneniške klike, ki hoče, naj se še le najprej preliva kri do popolne zmage Nemčije. Mi Slovenci se zavzemamo! za pravičen in sporazumni ar ter za pravice vseh narodov. Vsenemci pa M radi imeli rajsko na fronti in borbo med narodi doma. Miru ue marajo. Cadrarn. Katoliško politično narodno društvo „Sloga1“1 bo imelo v nedeljo, dne 2. junija, popoldne po litanijah, zborova,nje za obletnico jugoslovansko deklaracije in se vabijo vsi društveniki in vsi odrasli moški in ženske, koji nočejo biti več sužnji naših sovražnikov. Sv. Andraž pri Velenju. Svoje življenje je dal za domovino in cesarja pridni rokodelec Blaž Caper-lin v, najlepši moški dobi, star 47 let. Bil je čevljar in zidar. Prenaporno delo ga je uničilo. Ko je bil zadet, se ni celo noč več zavedel. Prenesli so ga v nera bolnišnico na Laškem. Dne 14: aprila t. 1. je pa mirno v Gospodu zaspal. Pokopan je na mirodvo.ru blizu Feltre. ’Zarašča, ženo in mater. Lahka ti bodi tuja zemlja! Da se vidimo nad zvezdami! Braslovče. V neieljo, dne 2 junija popoldne bo pri nas deklaracijska slavnost. Govor ima g. prof dr. Jjs Hohniec iz Maribora. Dekleta upri-zor.jo igro: »Božja dekla«, Čsti dobiček se opor rabi 7a dobrodePp namene. St. Peter v Savinjski dolini. Pretekle dni se je raznesla vest, da je, dne dne 14. decembra 1917 padel blagi mladenič Jakob Hobrih, star 30 let. Bil je s štirimi tovariši skupno, pokopan v eni jami ob G. Pijavi. Odšel je z zadnjega dopusta, blagoslovljen od: č, g. voditelja nazaj s teöko slutnjo, da se več ne por vrne. In res, tega za vse dobro> vnetega vzglednega fanta ni več. Otroško je ljubil Mater* božjo in tako ga ie ona peljala k Jezusu ravno v trenutku, ko je bdi najbolj pripravljen, 'da se tam raduje s svojimi starši. Sožalje bratu na domu, sestram in sorodnikom! Sv. Jurij ob južni žel. Iz ruskega vjetništva se je vrnil v svo:o domovino trgovski sotrudnik Fr. Čretnik. Bil je celih 34 mesecev v vojnem vjetništvu. Sedaj se znova zopet nahaja pri svojem saperskem bataljonu. Sv. Jurij o,b južni žel. Dne 4. maja. je doma umrl ugledni posestnik Blaž Korenjak iz Bezovja. Rajni je bil skrben gospodar, zvest pristaš S.. K. 57., in naročnik „Gospodarja.“ Radi 26 mesecev naporne vojaške službe ie dobil smrtno bolezen in je hudo bolan prišel dne 3. L m. domu, dirugi dan ie pa že izdihnil. Ponrej je Še s reiel sv. popotnico. Bil je 49 let star. Zapustil ]e potrto ženo in dva otroka. Njegovo priljubljenost je pričal lep pogreb. K večnemu počitku sb ga od daleč in blizu prišli spremit, med niimi g. Belle, rapinarteli deželne kmetijske Šole v St. Juriju, mnogo tržanov. sosedov itd Naj počiva v miru ! Iz laške okolice. Rokovnjaštvo, stalna posledica vsake vojne, se noj ned ja tudi tukaj vedno bolje- :( pretepi, razbrzdanost, vlomi in tatvina, pred katerimi ni varen ne denar, ne obleka, ne koza, ne ovca, ne svinja ne vol. Potikajo se okoli Ijpdje, ki ne véSr ali so begunci, ali dezerterji, ajli vjefjniki, ali pobegli kaznjehci. Samo lačni so vsi! v Rajhenburg S:ov k^t. izobraževalno društvo v Rajhenbur iu prir« di due 2 junija v dvorani ka-pljmije predstavo. Uprizarjale se bodo igri: »Lar-ška pa tirica«, igrokaz v 5 dejanjih, in: »Prisiljen stan je zaničevan«, veseloigra v 3 dejanjih. Prijatelji in somišljeniki oridde od b