/
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ~ I IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, OCTOBER 7, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
Danes je zadnji dan!
biti	namerava voliti na 5. novembra, mora
t^Sistriran. Kdor še ni, ima danes še čas, da to * Vh ] 'se morate, če niste volili v zadnjih ? prpr. S'avnih volitvah; če ste se preselili iz enega
ste do-če ste po-
Bojna mornarica kliče rezervo pod zastavo
^fcl v drugega od zadnjih volitev; če 'ffl^krost 21 let od zadnjih volitev; ali če
D
>kt
£ državljan od zadnjih volitev. y jtj ^ ar*es bodo odprte volivne koče po vsem okraji jv^ reSlstracijo in sicer od desetih dopoldne do i ^°P°ldne in od štirih do devetih zvečer.
. Ovijam in državljanke! Zavedajte se svo-pravice, ki jo imate in ta je, da volite! \i Hr	preiskava je dognala, kot poroča de-
'^Onn na^elnik Ray T. Miller, da je v okraju ' Wd • ^em°kratskih volivk, ki niso registrirane. J •'f ravno to vzrok, da ne moremo izvoliti deškega župana. iliL ^lstika kaže, da voli v šestih močnih repu-p ^ vardah več žensk kot moških. Zato pa 0 zmagujejo! ,
•	- ^istr'^e^ramo na na®e ženstvo, da gre danes in se
se ®e Apeliramo na vse precinktne
•	? °Seb	obiščeJ° vse družine v svojem okraju ^ :4jte ••tl° apelirajo na ženske, da se registrirajo. ■jf '/V13 razP°lag° prevozna sredstva in pojdite
iS ^ ih^1110' ^a se bodo naše slovenske varde izka
Washington, D. C. — Mornariški tajnik Knox je ukazal 27,-591 rezervistom mornarice in marinov, da se takoj zglasijo v aktivno službo. Obenem s tem ukazom je mornariški tajnik podal svarilo rimsko-berlinskemu japonskemu osišču, da "če se nam bo vsilila vojna, da bomo pripravljeni."
Z rezervisti bo narasla sila mornarice in marinov na 239,-281 mož, to je število, ki ga še ni bilo pod zastavo od prve svetovne vojne. Vpoklic rezerve je bil potreben, ker obrambni program hitreje izdeluje ladje, kot je pa v načrtu in mornarica nima dovolj izurjenih novincev, da bi prevzeli ladje.
Mornariški tajnik Knox je tudi izjavil, da je bila ustvarjena zveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko v prvi vrsti proti
Zed. državam, toda. mi se ne da-ti
mo oplašiti. "Mi smo v največje napotje totalitarnim silam," je rekel K nox. "če se Angliji ne bo posrečilo te sile ustaviti, se bomo znašli obkoljene od teh mednarodnih banditov, katerih največja zmaga bi bila,'če bi mogli uničiti Zed. države. Njih namen je, da morejo ukloniti ameriški narod pod svoj jekleni jarem. O tem imam pa jaz drugačno mnenje, kot Amerikanec in kot javni uradnik. Ako se nam bo vsililo vojno, bomo pripravljeni. Mi nismo še nikdar izgubili kake vojne."
Roosevelt ima večino v 42 državah
Registrirale
ajvečje število volivcev in vo-p 0 Je naša moč, s katero moremo kaj doseči.
Vf^^nite, da je danes za žensko mesto tudi v
/£• f ^^JŠtvovanju, ne samo doma pri peči. Hit-
A
^ Hi


ltra^3ti ženske od kuhavnice, v Ameriki jo pa ^ 0 enakovrednim z moškimi. Torej poka-Se tega tudi zavedate.
^registrirajte se!-
Nišče Londona bombardirano
L r^dio je naznanjal, da bo sledila nemškim ribnikom, ki lete proti Angliji, v kratkem ^fcvljena armada, broječa na stotisoče mož.
% >
6- okt. — Nacijski
danes navse zgo-Prihrumeli
na sredi-
i "'h Ka" Detonac'.ia raz-mb je bila tilko sil"
' j( p Je slišala celo nad gr-; .so ačnih baterij. Na-s t ,1)l ileteli v taki množi-loh),° "aglico, da jih niti a.mbna črta protizra-
erij
111 mogla ustaviti.
w80 na vso m°č>
»žigal 1 Gasili požare, ki so \ . 6 nemške bombe.
tr H v'
X v °C1 so Nemci napada-Han°tlzračne baterije so •)e tako silovit ogenj,
da so se morali Nemci umakniti, predno so mogli storiti kaj več škode. Samo v dveh krajih mesta se je posrečilo nacijem vreči nekaj bomb.
Danes so čakali nemški letalci nacije že pri obrežju. Ko so se prikazali, so se spustili nanje zviška, od spodaj so jih pa pikale protizračne baterije. Kljub vsemu naporu braniteljev, se je pa nekaterim nemškim bombnikom posrečilo prodreti do Londona. Toda to svojo predrznost so plačali z 23 izstreljenimi letali, medtem ko so jih Angleži izgubili devet.

fcnlk^1 vodja spoznan krivim,
Lausche izreče obsodbo
-y, predsednik mi-i«^ bo danes sojen po lfkofl2?niku Lauschetu. ' ^est "eila porota, obstoje-
Ruddya krivim iz-"Jbi 8ti« vnarJa od stavbeni-tftj	ženske porotnice so
A . v očeh, ko je sodnik -r^k!6bral obtoženemu
Jh/forote.
n Je bii
spoznan krivim
fV ' iiS k e Postopke, katerih /v- ti^e tZT od ene^a do pe-
^ 00 denarne e'0"
l Vll°ŽinV ZaSovornik se lah-\i ^vl VižJ° sodnijo in za-
) >-t*. 0 Obrn««----
jfl A
Uravnavo
N 0Vala
sedem urin pol in
Porota v petek popol-
Jj* k minut, da se je zedi-llUsche je pohvalil po-
Rusko časopisje je polno hvale o hrabrosti angleških braniteljev otočja pred Nemci
Moskva. — Rusko časopisje nadolgo in široko opisuje soudeležbo angleškega delavstva pri obrambi dežele. Obenem pa vrhovni vojni komisar Timošenko svari Rusijo pred izzivanjem, ki bo lahko nevarno za ruske meje. Nevtralni opazovalci polagajo veliko važnost na prijateljski ton, v katerem rusko časopisje poroča o angleški obrambi. Značilno je tudi to, da je ruska cenzura dovolila, da se te vesti poroča iz Rusije tudi v inozemstvu.
Vojiii komisar" Timošenko je govoril graduirancem iz vojaških akademij z besedami: "Vi stopate v armado v trenutku, ko gori svet na vzhodu in zapadu v drugi imperialistični vojni.
Rusija stoji zunaj te vojne, kar je dosegel Stalin s svojo mirovno politiko. Toda to še ne pomeni ,da smo varni pred even-tuelnim izzivanjem, ki lahko ogroža naše meje. Vsled tega moramo biti pripravljeni za vsak slučaj in vedno večati moč rdeče armade."
Moskovsko časopisje je prineslo poročilo iz Londona, v katerem očividec poroča o akciji angleških protizračnih baterij. Poročilo hvali angleško obrambo, disciplino, -m oral ^Št^jMfm med častniki in vojaštvom ter opozarja na dejstvo, da so pri protizračnih baterijah večinoma člani delavskih unij in delavski razred.
roto, da se je obnašala pošteno in pogumno, ker obsoditi svojega sodržavljana ni lahka zadeva. Nato je odložil obsodbo do pon-deljka zjutraj. Odločil je, da ostane Ruddy v okrajni ječi brez varščine.
-o-
Nova krojačnica
Mr. Tom žerovnik je odprl novo krojačnico in čistilnico oblek na 6914 St. Clair Ave. Toplo se priporoča Slovencem in Hrvatom za naročila. Mr. žerovnik garantira fino delo in zmerne cene.
Iz bolnišnice
Domjan Koščak, 1222 E. 172 St. se je povrnil iz bolnišnice. Zahvaljuje se za poslane cvet lice in obiske. Prijatelji ga zdaj lahko obiščejo doma.
Več denarja na farme kot na Wall Street, pravi Wallace
Helena, Mont. — Henry A. Wallace, podpredsedniški kandidat demokratske stranke, je imel kampanjski govor v tem mestu, v katerem je izjavil, da je republikanski predsedniški kandidat obljubil privesti prosperiteto in polno zaposlenost z večjimi finančnimi operacijami, ne pa z počasnim pa zdravim porastom pravega businessa.
"Rooseveltova ideja je," je rekel Wallace, "mesto da bi metal denar v Wall Street, da ga da v farme, kjer bo pognojil zemljo, iz katere izhaja prava prosperi-teta. Republikanci pravijo, da mečemo ljudski denar proč in da ga vlivamo v podganje luknje. To je čudno govorjenje od stranke, ki ni ničesar storila, da bi se denar ne stekal v Wall Street pred 1929. Ali je vsota $585,-000,000, ki smo jo potrošili samo v Montani, vržena proč? Sami veste, da ne."
Wallace je svaril demokrate, naj si ne bodo preveč gotovi zmage, ker republikanci bodo storili vse, kar more denar kupiti, da bi zmagali. Povedal je tudi, da izmed devetih zapadnih
slavčki so lepo peli
Včeraj so podali Slavčki, naš st. clairski mladinski pevski zbor, prelep koncert v SND. Mali pevci in pevke so se potrudili, kar je bilo v njih moči. Krona koncerta je bil pa gotovo nastop Lojzka Eršte ml., štiriletnega sinčka podpredsednice Slavčkov, Mrs. Louis Eršte, ki je ljubko zapel "God Bless America."
Pevci so napravili svoje, a kje je bila naša publika? Lepo vreme je menda pobralo vse ven v prosto naravo! Medtem, ko so Slavčki žrtvovali vse, da nas vazvesele, pa je bila dvorana skoro prazna. Komaj par sto ljudi je posetilo koncert. Kako naj pričakujemo od teh mladih pevcev, da bodo imeli še kaj veselja za našo pesem?
Mladi pevci se žrtvujejo in vidi se, da jih veseli in da se zanimajo za slovensko petje. Torej bi bila tudi dolžnost nas starejših, da jim pri tem pomagamo in se pokažemo v malo večjem številu kot včeraj.
-o——
Glejte, glejte!
Mestni direktor postav, Henry Brainard, o katerem se je splošno msililo, da je demokrat,
NOVI GROBOVI
Fvances Suhctdolnik
V soboto večer je umrla v St. Alexis bolnišnici Frances Suha-dolnik, stara 60 let, stanujoča na Bishop Road, Highland Heights. Bila je vdova, mož ji je umrl pred letom in pol. Tukaj zapušča tri otroke: Louis Hladnik, Mary, omožena Kelly in Jennie, omožena Simon, ter več sorodnikov. Rojena je bila na Notranjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 30 leti. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje.
Joseph Zupančič
Za srčno hibo je preminul na svojem domu Joseph Zupančič, po domače Bajtov, star 61 let. Doma je bil iz Sadinje vasi pri Žužemberku, odkoder je prišel v Cleveland pred 42 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Nežo, tri sine: Josepha, Antona in Alberta, hčer Angelo Milnar, brata Antona, v starem kraju pa brata Franceta. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob devetih iz hiše žalosti, 1545 E. 41st St. v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na pokopališče Kal-variio ood vodstvom Frank Za-krajšek. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje.
-o-
Tiha kampanja proti Willkieu radi njegovega nemškega pokoljenja
New York. — Predsedniški kandidat republikanske stranke, Wendell Willkie, je danes ožigosal šepetajočo kampanjo proti njemu, ki cika na njegovo nemško pokoljenje. S tem se hoče ustvariti predsodke in jemati civilno svobodo državljanom, je rekel Willkie.
"Kot razumem," je rekel republikanski kandidat, "gre po deželi šepetajoča kampanja proti meni ,ker je bil eden mojih staršev rojen v Evropi. Zato izjavljam, da zaničujem vsakogar, ne glede kako visoko javno pozicijo zastopa, ali kako mogočen je in da smatram vsak dvom o mojem patriotizmu kot strahopeten in podel. Poživljam vse, pa naj bodo demokrati ali repu-olikanci, da tako strahopetno namigavanje obsodijo."
Njegova popularnost rase z mednarodno krizo. Izid volitev je pa še dvomljiv, ker njegova večina v raznih državah ne rase tako rapidno kot v letu 1936.
Princeton, N. J. — Ameriški institut za javno mnenje, ki je izvedel poskusno glasovanje v vseh 48 državah glede predsedniških volitev, objavlja izid tega glasovanja, ki kaže, da ima predsednik Roosevelt še vedno večino glasov nad svojim pritikandi-datom Willkiem. To glasovanje je tudi pokazalo dejstvo, da se ameriški narod obrača k Roose-veltu vselej, kadar se pojavi nova vojna kriza v inozemstvu.
Čeprav je imel Willkie kampanjo v večini osrednjih in zapadnih držav, pa je bil Roosevelt tudi v teh državah močnejši začetkom oktobra, kot je bil pa v sredi septembra. Poskusno glasovanje zadnji teden je pokazalo, da bi Roosevelt zmagal v 42 državah z 499 elektoralnimi glasovi, če bi bile volitve 1. oktobra. Za izvolitev potrebuje pa samo 266 elektoralnih glasov.
Toda to poskusno glasovanje je tudi pokazalo, da demokratska stranka zmage še nima v žepu. Čeprav je Roosevelt pridobil na
glasovih že takoj v začetku poletja, pa njegova večina ne rase preveč naglo. Pregled leta 1936 je pokazal Rooseveltovo večino že takoj v začetku avgusta in potem je njegova večina stalno rasla z vsakim dnem do volitev.
Kot rečeno, kaže poskusno glasovanje Rooseveltovo večino v 42 državah, toda vil državah je ta večina tako majhna, da je treba samo male spremembe in ta večina bo izgubljena. Leta 1936 je dobil Roosevelt 62.5 večine glasov, s 1. oktobrom letos pa kaže le 56', večine. V državi Ohio ima Roosevelt še vedno 53% večine glasov, dočim kaže za Willkiea samo 47% glasov. Ohio je ena izmed držav, v kateri Roosevelt zadnje čase ni pridobil na glasovih, toda jih tudi izgubil ni.
Toda zadnje poskusno glasovanje je pa tudi pokazalo, da je še vedno kakih 4,000,000 volivcev, ki se še niso izjavili, kako bodo volili. Ti bodo morda končno tudi odločili volitve.
-o-
LEPA SLAVNOST 25 LETNICE KANONIKA OMANA
držav, katere je obiskal, bodo Je včeraj napol priznal, da je re-
samo tri precej blizu pri volitvah, namreč Indiana, Kansas in Oregon.
-o-
Zadušniea
V torek ob 6:30 se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Mary Šimenc v spomin druge obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so i vabljeni.
publikanec. Na pritisk časni karskih poročevalcev je priznal, da je leta 1932 volil za Roose-velta, leta 1936 za Landona in zdaj nosi pa v gumbnici Willkiev znak.
Zamenjan klobuk
Kdor je v soboto večer zamenjal klobuk v SND, soba št. 1, naj ga prinese oskrbniku doma, Mr. Tavčarju, kjer dobi svojega nazaj.
DRAGA VOŽNJA
Chicago, 111. — Jack Scrant, star 34 let, je vstopil v voz ulične železnice, toda ni hotel plačati voznine. Rekel je, če se policaji lahko vozijo zastonj, se bo tudi on. Končno je moral priti mož postave, ki je Jacka peljal v "hladilnico." Našli so pri njem $1,423 v gotovini. Obsojen je bil radi kršitve miru, nasilja in ker se je zoperstavljal stražniku.
-o-
Jutri bo važna seja
Podružnica št. 15 SŽZ bo imela jutri večer važno sejo, katere naj se članice v velikem številu udeleže.
Zopet doma Iz Huron Road bolnišnice se je vrnil Andy Kocjan, stanujoč na 15926 Whitcomb Rd. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu.
Prisrčno so včeraj farani sv. Lovrenca počastili svojega župnika, g. kanonika Omana, za 25-letnico pastirovanja med njimi. Ob desetih je imel g. kanonik slovesno sv. mašo z asistenco Rev. Slapšaka in Rev. Baznika. Navzoči so bili tudi msgr. Vitus Hribar, Father Andrey, Father Praznik, oba iz fare sv. Vida in Rev. Scharnetz-ky iz Elyria, O.
Gospod slavljenec je imel pridigo, v kateri je izrazil hvaležnost Bogu in faranom za vse, kar se je v zadnjih 25 letih zgradilo v fari, ki ima zdaj vse pogoje, da lahko lepo in zdravo napreduje.
Ob 12:30 se je pa zbralo v dvorani SND nad 300 ljudi, da se poklonijo svojemu priljubljenemu dušnemu pastirju. Ko je stopil v dvorano, je zadonela krepka pesem "Pozdravljen tisočkrat." Po končanem obedu je deklamirala slavljencu gdč. Albina Skočaj, gdč. Evely Slak je pa izročila jubilantu krasen šopek rož.
Stoloravnatelj je bil Rev. Julij Slapšak, ki je predstavil starosto slovenskih duhovnikov v Ohio, msgr. Vitus Hribarja. Nato je govoril msgr. Tomislav Firis, župnik grško-katoliške cerkve sv. Nikolaja. Stoloravnatelj je predstavil Antona Gliho in Antona Globokarja, ki sta pozdravila med drugimi g. kanonika pred 25 leti, ko je dospel k sv. Lovrencu. Omenil je tudi, da je bil Frank Lindič prvi, katerega je krstil Father Oman kot novi župnik.
Zatem je govoril v angleščini Father Bazilik in nato Miss Frances Aidišek, načelnica Marijine družbe. Zatem je poklical k besedi sledeče: G. Ivana Zormana, Rpv. Joseph Celesni-ka, Rev. R. Praznika, g. odvetnika Opaškarja, Mr. Anton Gr-dino, Mr. Louis L. Ferfolia in Mr. Frank Kužnika.
Zatem je stoloravnatelj pre-
bral brzojavne čestitke od Rev. M. Kebeta iz Pittsburgha, Pa., Rev. Ludwig Viranta iz Madison, O., dr. James W. Mallya, jugoslovanskega konzulk ter pismene čestitke od msgr. B. J. Ponikvarja, Rev. Gabriel Rusa. Rev. M. Sodja, Rev. J. Webra, Rev. John Smerke, Rev. Joseph Smerke, Rev. C. Patrick, Rev. Wencel Sholar.
Potem so govorili še Mr. Geo. Wojnovich, ki je napravil načrte za novo cerkev, councilman 28. varde Mike Lucak in šerif Martin L. O'Donnell.
Zatem sta John Bambič in Stanley Kužnik v imenu cerkvenega odbora jzročila slavljencu krasno izdelano kletko in v njej prelepega ptiča, ter marmornasto soho Matere.božje. Cerkveni pevski zbor Slovenija je zapel krasno "Ne zveni mi" in lepa slavnost je bila končana, ki bo tako slavljencu kot navzočim še dolgo ostala v spominu.
--o-
Illinoiski governer umrl
Chicago, 111. — V nedeljo je umrl Henry Horner, governer države Illinois. Bil je že dolgo časa bolan. Njegovo mesto je prevzel do januarja podgover-ner John Stelle. Horner je bil demokrat in je bil tretji demokratski governer države Illinois od časa civilne vojne.
-o-
Demokratska seja Jutri večer ob 7:30 se bo vi\ši-la redna mesečna seja Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu. Seja bo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Seja je jako važna in vse članstvo naj se udeleži. Važna seja Nocoj ob osmih se vrši redna seja društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Po seji bo malo zabave s pokrivanjem številk. Asesment se bo pobiralo že ob šestih.
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 7, 1940
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year CJ. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
■• 83
No. 236 Moil., Oct. 7, 1940
Kulturne ustanove in domovi
Ena izmed najreprezentativnejših slovenskih narodnih in kulturnih ustanov je nedvomno Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Ustanovljena je bila pred dvema letoma, medtem ko so na primer Hrvati in Srbi imeli tako najvišjo ustanovo že poprej. Hrvatje Jugoslovansko Akademijo znanosti in umetnosti v Zagrebu, a Srbi Kraljevsko Akademijo znanosti in umetnosti v Beogradu. Akademija ima namen gojiti znanost in umetnost kot dve najvidnejši panogi narodnega napredka ter ju pospeševati doma in v tujini. Člani Akademije so najvidnejši predstavniki naše znanosti in umetnosti, ker so se odlikovali s svojim delom na tem ali onem področju. Med člani naše akademije so na primer pesnik Oton Župančič, pisatelj Franc S. Finžgar, slikarja Rihard Jakopič in Matija Jama, arhitekt Jože Plečnik, filozof Aleš Ušeničnik, slavisti Fr. Kidrič, Franc Ramovž, Rajko Nahtigal (predsednik), zgodovinar Milko Kos, pravniki Rado Kušej, Leonid Pitamic, Metod Dolenc, Janko Polec, Gregor Krek in še drugi naši odlični znanstveniki, matematiki, prirodoslovci in podobno.
Na tem mestu naj bo izrečena slovenskim izseljencem sirom sveta izpodbudna beseda o naši Akademiji, ki nam predstavlja sredisče in žarišče slovenske narodne in kulturne misli. Znano je, s kakšno požrtvovalnostjo darujejo včasih tuji zavedni meceni ogromne vsote za svoje Akademije — ali se bo med našimi premožnimi izseljenci našel kdo, ki si hoče postaviti spomenik, trajnejši od brona, z volilom za najvišjo slovensko kulturno ustanovo?
Med najvažnejše ustanove spada tudi slovensko vseučilišče v Ljubljani, najvišji kulturni dokument našega naroda in stoletni sen vseh pravih Slovencev. Ta naš najvišji znanstveni zavod in obenem osrednje idejno žarišče slovenske izobrazbe v najširšem smislu, je letos slovesno praznovalo dvajsetletnico svojega obstoja in plodnega dela.
Važni sta nadalje še dve ustanovi iz povojnega časa: narodno gledališče, čigar delu smo posvetili poseben članek, in Narodna galerija, v kateri so zbrane umetnine naših naj-odličnejših slikarjev in kiparjev vseh dob in struj. Narodni muzej pa je že starejša stoletna ustanova. Tudi Muzejsko društvo za Slovenijo je letos primerno praznovalo stoletnico ustanovitve. Vseučiliška knjižnica, prejšnja študijska ali licejska, je največja slovenska knjižnica, in po velikosti tretja knjižnica v Jugoslaviji. Zanjo je zgrajena monumen-talna zgradba, kamor se bo kmalu preselila.
Med pomembne narodne ustanove spada končno nedavno ustanovljena Glasbena akademija, dalje Slovenska matica, Družba sv. Mohorja itd. Mnogo se dela tudi na tem, da Slovenci dobimo svojo Akademijo za likovno umetnost.
Med domove, ki so v načrtu in se grade v novejšem času, spadajo: "Slovenski dom," ki ga je osnovala zadruga Prosvetne zveze in ki naj bi bil skupen dom vsem centralnim organizacijam, dalje Baragovo semenišče za slovenski duhovniški naraščaj in Jegličev akademski dom.
KULTURNI STIKI
Slovensko ozemlje je tako malo jazsežno, da od treh strani skoro po celem pritsika kulturna moč sosednih narodov; poleg tega smo na usodni ločnici, kjer se križata vzhodna in zahodna kultura in civilizacija. Po svojem slovanskem občutju in sedanji državni urejenosti, ki je nujna po-šledica prvega, težimo Slovenci proti jugovzhodu. Ko se v zadnjem času pravično urejajo naši politični, gospodarski in narodnostni odnošaji s Hrvati in Srbi, postaja to znosno stanje zopet povod naravnih, neprisiljenih kulturnih stikov.
Trije važni dogodki najnovejšega datuma pričajo, kako znajo kulturni delavci pred političnimi ukazi ustvarjati na miroljuben in poduhovljen način bratsko sožitje. Dvakrat so nas obiskali mlajši hrvatski pisatelji in pesniki (v Ljubljani in Mariboru), enkrat so slovenski kulturni delavci od najstarejše do srednje generacije obiskali Zagreb in končno je Akademski pevski zbor napravil turnejo po Jugoslaviji in tako Srbom in Hrvatom pokazal lepoto slovenske pesmi. Večera hrvaških pisateljev v Ljubljani in Mariboru ter večer slovenskega knjištva v Zagrebu pomenijo poudarek samostojnosti in samobitnosti hrvaške in slovenske kulture, poudarek samostojnega hrvatstva in samostojnega slovenstva.
Tako se je s kulturo, ki ima kot prva v sebi vse sile za spoznavanje, zbližanje in razumevanje, slavila misel jugoslovanske federacije.
ZNANSTVO
Leposlovju je stržen vprašanje lepote, znanstvu pa resnica in pravica. Večina našega znanstvenega dela izhaja v modreni obliki eseja po naših strokovnih revijah. Dandanes imamo Slovenci, drugače reven narod, pač že za vsako panogo javnega življenja strokovno glasilo. Po aktualnosti so vsekakor v ospredju slovenski kulturni, gospodarsko socialni in politični problemi, na pr. boj za Cankarjevo podobo, problem katoliške skupnosti, vprašanje ureditve banovine Slovenije, izseljenstvo in narodno obrmabno vprašanje itd.
Možje, fantje, zavedajmo se svojih dolžnosti
Mnogo truda in dragocenega časa se porabi, kadar hoče kdo kaj važnega zabeležiti iz preteklih dni. Blagor mu, kdor ima od Boga podarjen dober spomin, to je bogastvo, ki nadkriljuje vrednost dragocenih knjig, ki leže po raznih knjižnicah.
Kljub naši pozabljivosti pa se važnih dogodkov iz našega življenja živo spominjamo leta in leta. Prav v živem spominu mi je ostal govor misijonarja W. Sholarja O. S. B., ki ga je imel
13.	marca 1927 ob zaključku sv. misij ona v cerkvi Marije Vne-bovzete v Collinwoodu, med katerim je dejal: "Ob zaključku sv. misijona prosimo Boga, da naj nam da moč stanovitnosti v dobrem. Da ne bodo vaše obljube, ki ste jih storili začasa sv. misijona podobne kupu goreče slame, ki ožarjuje s svojim plamenom okolico in nebo, ko pa pogori, ni plamena ne gorkote in ne žerjavice. Dal Bog, da bi vam dal sv. misijon povod za povečanje vaše cerkve, katero tako krvavo potrebujete."
Drugi teden po Veliki noči, od
14.	do 21. aprila 1929, se je zopet vršil misijon v collinwoodski župniji, katerega je vodil goreči misijonar, p. Odilo Hajnšek in tedaj že v povečani cerkvi. Po izjavi p. Hajnška je bil ta misijon najuspešnejši, kar jih je on imel v Ameriki. Bilo je do 5,000 sv. obhajil. Ustanovil je tudi društvo Naj sv. Imena, h kateremu je pristopilo nad 200 mož.
Na kar nas je opominjal misijonar Sholar leta 1927, se je uresničilo po misijonu leta 1929. Navdušenje za dr. Najsv. Imena se je kmalu ohladilo tako, da je ob zaključku sv. misijona, ki ga je zopet vodil p. Hajnšek od 12. do 19. marca 1930 ponovno oživel dr. Najsv. Imena. Navdušen govornik, kakor je misijonar Hajnšek, je kar med misijonskim govorom začel vabiti može in fante k oltarju za pristop v društvo. Navdušil je 94 mož in fantov in tudi nekaj pevcev je omehčal, da so pristopili. Zdi se, da tega števila ni društvo nikdar prekoračilo.
Iz številnih sestankov, ki so jih imela društva Najsv. Imena iz vseh štirih slovenskih župnij v Clevelandu, bi se dalo sklepati, da mi moški ne pojmujemo pravilno vzvišene namene društva Najsv. Imena. Med nami prevladuje mnenje, da je član tega društva lahko samo tak, ki mu "vijolice" krase kolobar glave, ali pa ki sploh več ne rabi glavnika; kdor ima pa košate lase ali pa celo skravžljane, tak pa misli, da ima še dovolj časa postati član tega društva.
Preljubi, naše življenje je podobno vožnji po morju. Na potu smo v večno domovino. Na tej vožnji pa smo izpostavljeni hudim viharjem, ki nam prete, da nas uničijo. Ti viharji so različne skušnjave, ki nam jih vzbujajo naše strasti, zapeljivi svet in hudobni duh. žal, da je mnoge te strašni vihar stri. Obupali so nad Bogom in zgubili vero Vanj in postali so še bolj nesrečni.
Dandanes prihajajo ljudje, ki se z veliko zgovornostjo in sladkimi besedami predstavljajo za odrešenike sveta in rešitelje človeštva. Toda nekaj jim manjka, kar bi izpričalo, da so res to kar sami o sebi trdijo, da so prijatelji in osrečevalci ljudstva. Manjka jim znamenj, ki jih nosi naš Zveličar na rokah in v prebode-nem srcu. Koliko je moških med nami, ki so pripravljeni z besedo in peresom zagovarjati katoliška načela, povsod so v ospredju, le pri obhajilni mizi jih pa ni.
Kaplan Schmitz, poznejši pomožni škof v Kolinu, je imel go-
vor za može, ki ga je končal: "iče hočete šteti svoje katoliške bojevnike, štejte može pri obhajilni mizi. Kogar ne najdete tam, se ne bojuje dobro in ne vztrajno."
Mi, moški, se tudi preveč radi izgovarjamo, da pobožnost ni za nas in! da je samo za ženske. Sv. Pavel pa pravi drugače: "Vadi se v pobožnosti, kajti telesna vaja je za malokaj koristna, za vse koristna pa je pobožnost, kei* ima obljubo sedanjega in prihodnjega življenja. Le vernost daje možu ono nevstraše-nost in pogum, ki ga potrebuje v bojih življenja in to dandanes bolj kot kdaj prej, ker se hudobija povsod poriva v ospredje in izziva krepost. V današnjih resnih časih bo težko ostal mož stanoviten in zvest svoji družini, če ne bo zajemal iz studenca vse sladkosti, moči in kreposti.
Ako bi bilo v današnjih časih več mož, ki bi častili Njegovo sv. Ime, ko je še veliko mož, ki so daleč od Kristusa. Prav moški so najbolj odtujeni Cerkvi in jih ni k mizi Gospodovi in vendar bi morali ravno možje najbolj ljubiti Jezusa. Saj je On može pred vsemi odlikoval. Moža je postavil za poglavarja družini. Možje so bili prvi obha-janci na zemlji. Možem je izročil svoj nauk in svoje skrivnosti. Možem je \izročil vodsltvb svoje Cerkve in za vsa ta odlikovanja pa se mi moški strahopetno skrivamo za ženska krila in izgovarjamo, da je pogosto prejemanje sv. obhajila samo za ženske.
Prosvitljeno dvajseto stoletje zahteva popolnega človeka, v vseh panogah človeškega življenja. Kako jadikuje ameriško časopisje, da primanjkuje izurjenih delav;ie,v, če pa delavec, ki je izurjen za tako delo prosi zanj in mu mogoče primanjkuje le malo prakse, tedaj mu navadno delodajalec reče: "Sorry, we accept only perfect men." Ozri se kamor hočeš, povsod se zahteva popolnost, le kar je za Boga treba storiti, naj bo kar moč površno in še tisto združeno z neko nevoljo. Dragi možje, tako se ne služi nebesa.
Iz tihega tabernakelna glede Zveličar in vidi koliko jih je, ki niti ne vedo zanj. Koliko je zopet takih, ki sicer vedo zanj, a se ne zmenijo zato. Koliko jih je, ki ga zavračajo. Poslušaj kaj govori dobri Jezus, kako toži: "Ljudstvo moje kaj sem ti storil, ali s. čim sem te razžalil, odgovori mi! Da odgovori, saj enkrat boš tako moral dati odgovor. V skrivnostnem razodetju pravi sv. Janez: "Glej prišel bo na oblakih in videlo ga bo vsako oko in kateri so ga prebodli. In jokali bodo nad njim vsi narodi na zemlji."
Nekoč je živel pobožen pridigar, ki je vedno poudarjal: "Delajmo sadaj, dokler je še čas, da ne bomo na sodnji dan obžalovali svoje malomarnosti." Ta klic naj velja tudi nam moškim, oso-bito članom dr. Najsv. Imena. Ne pustimo, da bi nas ženske nadkriljevale v prejemanju sv. zakramentov.
Lepo je skupno obhajilo nedolžnih otrok, ko prvikrat- pristopijo k mizi Gospodovi, človeku se zdi, da so to podobe angeljav. Lepo je skupno obhajilo deklet; mlada dekle, vedrega lica, glavo zavito v svitle kodre kot bi rastla iz šopa rož, stopa od obha-jilne mize; kdo bi občudoval takega dekleta, ko je združena s svojim nebeškim ženinom. Lepo je skupno obhajilo naših vernih žen in mater, ki tako rade črpajo milosti iz studenca zdravja in moči, da j™ Je moč stanovitno prenašati dolžnosti svojega stanu. A nad vse pa je lepo skupno obhajilo mož in fantov. Sedaj, v teh časih potrebujemo v veri junaških in neustra-
šnih mož, ki bi bili pripravljeni za Kristusa in po njegovih naukih živeti.
Mož ni velik, kadar daje ukaze svojim otrokom, tudi ni velik, kadar ukazuje svoji ženi. Mož je velik takrat, ko s sklonjeno glavo kleči pri obhajilni mizi združen s Kristusom. V stopljeno zlato vtaknejo predmet in se obleče z zlatom, prav tako je z dušo v sv. obhajilu. O, ko bi mi vsi pojmovali skrivnosti sv. Rešnje-ga Telesa, koliko z večjo vnemo bi se posluževali teh velikih milosti.
V nedeljo, dne 13. oktobra bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu skupno obhajilo Zveze dr. Najsv. Imena. Možje in fantje, pokažimo se ta dan koliko nas je častilcev Imena Jezusovega. Cerkev Marije Vnebovzete ima 584 sedežev, ali bi ne bilo nekaj lepega, če bi ves ta prostor zasedli možje in fantje. Odkar je 17. pešpolk skupno prejel sv. obhajilo v komen-ski dekanijski cerkvi na Krasu leta 1916 nisem videl več toliko fantov in mož pri obhajilni mizi. želim zopet videti množico moških pri mizi Gospodovi zatopljenih v molitev in združenih s Kristusom. So to stari sporni ni, a želim, da bi se v nedeljo v cerkvi Marije Vnebovzete obnovili.	Frank Kovačič,
Euclid, Ohio
Po dolgih letih zopet v Clevelandu
Že dolgo sem gojil željo, da bi zopet videl Cleveland, kate rega sem prvič videl, oziroma zagledal 21. maja, 1901 in potem bival v tem mestu do 15. julija, 1908. Omenjenega leta sem se >pa 'poslovil iz Cleve-landa in se naselil v mestu Jo-liet, 111.
O tem mestu sem že prej večkrat slišal, da je eno večjih slovenskih naselbin in kjer sem potem ustanovil samostojno slovensko podjetje—izdeloval-nico nagrobnih spomenikov. Sedaj pa, ko so se odločila naša brhka dekleta od vežbalnega krožka št. 20 Slovenske ženske zveze, sem se jim pridružil pa tudi jaz, ker sem med drugimi želel videti tudi kulturni vrt. O tem sem že mnogo čital v Ameriški Domovini, želel pa sem tudi po dolgih petih obiskati moje stare znance in prijatelje.
Videl sem mnogo napredka v vseh ozirih, posebno pa nisem pričakoval toliko gostoljubnosti in postrežbe od strani cenjenih rojakov. Kamor sem prišel so mi postregli z raznimi dobrotami in obenem me tudi vezili od enega prijatelja do drugega s svojimi lepimi avtomobili. Ko sem se jim pa hotel oddolžiti za njihovo gostoljubnost in postrežbo, so mi pa rekli, da jolietski denar pri njih ne velja in tako mi ne preostaja drugega kakor da se jim javno zahvalim in sicer prav vsem, ki so mi šli tako po bratsko na roko. Želim, da bi vam mogel vsem povrniti, samo če bi mi bilo mogoče.
Ce se slučajno vidimo kdaj tu v Jolietu, vam bom z veseljem povrnil, če ne, pa naj vam povrne ljubi Bog stotero. Podrobnosti o zahvali ste že čitali v drugem dopisu iz Jolieta.
Zvedel sem, da se nahaja v Clevelandu tudi slovenska izde-lovalnica nagrobnih spomenikov in ker sem sam dolga leta imel te vrste podjetje, zato me je še bolj zanimalo in ko sem obiskal prej omenjeno izdelo-valnico, sem se prepričal, da je tudi tam doma prava slovenska gostoljubnost in prijaznost. Gospodar in njegova gospa soproga sta me sprejela kakor da bi bili že stari znanci, dasiravno smo se šele prvič vi- j deli.
Videl sem, da ima vse lepo | urejeno in da je sposoben odje-' malccm postreči z najboljšim [ delom in zmerno ceno. Torej
rojaki v Clevelandu, kadar boste potrebovali kakšen nagrob* ni spomenik, se lahko z zaupanjem obrnete na to slovensko podjetje, kjer boste bolje postrežem kakor pri tujcu in obenem pa boste pokazali, da vpoštevate oni izrek: "Svoji k svojim!"
Kulturni vrt mi je zelo ugajal, posebno še, ko sem videl s kako veliko požrtvovalnostjo in velikimi stroški je bil zgrajen. S tem ste Slovenci in Srbi postavili trajen spomenik ne samo misijonarju Baragi, pisatelju Carikarju, Njegušu itd., ampak tudi sami sebi. Kajti še poznim rodovom bo ta vrt pričal, da so nekoč tukaj živeli Slovenci, oziroma Slovani in da so bili sinovi in hčere kulturnega in naprednega naroda v narodnem in verskem oziru.
Kar se pa tiče vežbalnih krožkov, pa ne najdem primernih besed, da bi zamogel dostojno opisati njih nastop in njih krasne uniforme. Zdelo se mi je, da vidim pred sabo polke nekdanje avstrijske vojske, ki so tudi imeli tako različne in krasne uniforme ali obleke in katere sem imel priliko večkrat videti v svoji mladosti v stari domovini. Kdo bi si bil mislil pred 13 leti, da bo po naši spoštovani ge. Marie Prisland vsajeno drevesce pognalo tako velike veje, katere sedaj že rodijo žlahtni sad, ki se je pokazal v obliki raznih krožkov, ki delajo čast in reklamo slovenskemu narodu v naši novi domovini.
Razume se, da ti vežbalni krožki niso nastali kar sami od sebe, temveč treba je bilo voditelja in učitelja in zato sta se zavzeli vedno pripravljeni za delo in požrtvovalni delavki na društvenem polju ga. Albina Novak, urednica Zarje in ga. Kure. Tema dvema gre vse priznanje za njiju požrtvovalnost kakor tudi dekletom, ki si poleg vsakdanjega dela še vzamejo čas za vežbanje.
Da se ta dekleta v resnici zanimajo za stvar, so nam pokazala 14. septembra v Euclid Beach parku. Bog živi in ohrani Slovensko žensko zvezo!
Ogledal sem si tudi slovensko cerkev sv. Vida kakor tudi cerkev sv. Lovrenca. Obe sta krasni stavbi in ponos ondot-nih Slovencev, ki pričata, da prebiva v Clevelandu narod, ki še ni pozabil vere svojih očetov in priporočil svoje verne slovenske matere.
Končno pa naj še enkrat izrazim mojo najlepšo zahvalo vsem in za vse. Bog vas živi in na svidenje. Vaš rojak,
Simon Šetina, 525 N. Chicago St., Joliet, 111. -o-
Podružnica št. 42 SŽZ se zahvaljuje
V dolžnost si štejem, da se zahvalim vsem posetnikom, ki ste nas v tako velikem številu obiskali na dan naše desetletnice. Številno so bile zastopane. vse podružnice. Najlepša hvala ge. Albini Novak, ki je tako lepo vodila ves program.
Iskrena hvala g. Ivan Zorma-nu, ki se je toliko trudil, da je izučil naša mala pevca, da sta nam tako lepo zapela. Prav tako lepa hvala gdč. Lillian Le-gan za krasno deklamacijo.
Prav posebna hvala pa našim pevcem in pevkam zbora Planina in g. Kogoju, ker so nas razveselili s tako lepim petjem. Iskrena hvala vsem, ki ste pripomogli, da je bil res lep in vesel večer, ki nam bo ostal v prijetnem spominu na našo desetletnico.
Končno pa najlepša hvala vsem, ki ste nas posetili kakor tudi našim članicam, ki so tako pridno pomagale in stregle ter možem naših članic, ki so točili. Pozdravljam vse članice Slovenske ženske zveze,
Mary Prhne, preds. podr. št. 42
luiiiiiimiiiiiiiii
ce
verjamete
al' pa ne
lllllllllllllllllllll
Oklici.
(Nadaljevanje)
in nevesta Marjeta vdova po rajnkem Mihu gu, zakonska hči rajnkega tevža Mlakarja, kmeta, "8 gove žene rajnke Katarin . -Ve čir, rojena v Prapotnem |j maja 1910. in stanujoča ^ %
.. k»t' hi j
tv h
o;
i.
čah kot posestnica, rim re.
če bi kdo vedel za kak & žek proti temu zakonu, f«z dolžan naznaniti.	1%
Oklicana prvič. Med oklicevanjem je ^ Ji kev tako popolna tihote, & ^ ^ slišala igla, če bi padla >lJ. « Ljudje so strmeli vsi Pre^ ^
od te nepričakovane " j ^
Oklicana ženin in nevest
bila resnično sam
^ratr «|)r
Gašpar in Mlakarjeva ki sta se še pred službo , * glasno prepirala pred nimi vrati. Sedaj pa Je "L , petanje, hehetanje in ~ce j , k"
^vest*' !feči
po cerkvi kot v panju, k" čebele. In ženin in ne. - ^
špar in Marjeta, sta - ^ svojih oklicih v cerkvi Vr j ^ ča, kar je proti vsem 'p s nim običajem. Čudno- j « slišano! Po klopeh sojjj j vstajalr in se ozirali z ^ očmi sedaj v Gašparja, ^ ,fe Marjeto. Ta dva pa . J žala, kot bi padla z f r' bi se Gašpar ju sporoči'®' , izvoljen za papaže, m J ' da je izbrana za angleS ljico, bi ne bila tako lZn na kot sedaj pri teh Najprej sta planila cu,odprla tako na širo^0 usta, da bi jima lab^0 noter cela prižnica s W vred
Sedaj pa sta klečala uničena. Marjeta si J-J vala z obema rokama ■ ^ kuhan rak rdeč ob: pa si je brisal z vel1 . oi drim robcem kar nap1^™^ vrat in celo glavo od ^ ^ ^ 1
<M
brade, kot bi, ga vlov>% ^ Kaplan je sicer opazl1 <4J
cerkvi, toda kot novi* ^ so bile znane razmereJ ^ zato si tega ni znal » v
t,
Ilir
'žili
V zakristiji, kjer ieC]J Ik ravno oblačil gospoda
vi
UV J V/	UUilV •	( T)lr®,(l?h'
Služba božja se i« J \ 1
- " - ;} »I
za mašo, pa niso : V kar se je zgodilo v cel* j ^ 1
toda ravnokar oklica"' ^ nevesta nista Marjeti se je vedno ^ da ne kleči v cerkvi, ^j^.,,,
/V
sedi doma v kuhinji y ^ f !J. lja. Gašpar je pač v ^ veno knjižico iz žep8' J L žal jo je med celo ^if; obrnjeno v rokah, kot
doval podobice.
. bi'
Po službi božji je D" naj pred cerkvijo	^
domov hrup in sme'1^' ^ b nje in sumničenje- ejfg8|| ^
V
.4$
> S
K
Marjeta sta ostala v J , • tu"
Po kratki zahval«1 ,f( zapustil župnik cerkeV }i dal v župnišče. KorI1 obednici k zajtrku, v kaj potrkalo na ^ \<: je Tratnikov GašP^' -tresoč od razburjeni 'j* |\ ,
"Kaj pa vendar menoj, gospod žup11 j/Jh^l "Jaz? Kaj pa ve" j. J % "To dobro veste
V ^
% k>u
SV;
"n
tako neumen nisem-ne podam! Sedaj še prav nalašč pr_°c' pi stane tudi polovic0
nja!"	r,V ,
"Vaš plot me P1^/ briga," je odgovoril :
nik-	bf^if! n -
"Tako, vas nič	L &
j	& ,ri ■* If..,
kaj pa potem držite
/
t^JV
žei"
ji pomagate pri nosti? Toda k dam prisiliti."
"Jaz sploh ne imate in o čem
(Dalje prih°°
S
'.1
Je

A

'lil
north dakota
flPNT^
south
Dakota
swvoalfni
iowa
nebraska
^olorad!
kansas
J^TUCKXj
gNEVVjJ MEXICO
i oklahoma z
'^IZONA
2>R1S
,texas;
7.—Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ priredi ples v SDD na Waterloo Rd.
14.—Sharpey's Club, ples v Twilight dvorani.
22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Reeher Ave.
28.—Društvo Srca Jezusovega SDZ, ples v Twilight dvorani.
-1941-JANUARIJ
4.—Frances Rupert Cadets št. 14 SŽZ prirede plesno veselico v Slovenskem domu na Reeher Ave.
4.—23rd Ward Civic Club, ples v Twilight dvorani.
11.—Društvo Zumberak HBZ ples v Twilight dvorani.
18.—Jolly Jester's Club, ples v Twilight dvorani.
18—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v SND.
25.—Amigos Club, ples v Twilight dvorani.
25.—Pevski	zbor Adria pleš v Slovenskem društvenem domu na Reeher Ave.
FEBRUAR
22.—Skupna društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v SND.
APRIL
26.—Jolly	Fishermen's Club, ples v Twilight dvorani.
-o-
Žrtve strele
Med ljudmi je zaradi nevarnosti strele globoko ukoreninjen strah pred nevihtami. Izkušnje pa kažejo, da se strele lahko obvarujemo. Ljudje še vedno zelo greše, ker se ob nevihtah zatekajo pod drevesa in se tako izpostavljajo nevarnosti. Sicer zdaj pa zdaj beremo, da je ta ali oni postal žrtev strele, vendar žrtev strele ni toliko, kakor bi mislili.
V Angliji ubije strela na leto povprečno 12 ljudi. To se pravi, da ne pride na milijon ljudi niti ena žrtev, temveč šele na tri milijone. Mnogo ljudi, pa ubije strela na Madžarskem, in sicer 16 ljudi na milijon prebivalcev. V Zedinjenih državah, na Koroškem in na bivšem Štajerskem, kjer so pogosto nevihte, ubije strela 10 ljudi na milijon prebivalcev. V srednjeevropskih pokrajinah, na Češkem, v Prusiji in v Šlezi-jo se giblje število žrtev strele do pet na milijon prebivalcev. V Franciji in na Švedskem ubije strela na leto tri ljudi na milijon prebivalcev. V Belgiji zahteva strela na milijon ljudi le dve žrtvi.
Ugotovljeno je, da je mnogo ljudi, ki vanje trešči, spet ozdravi. Nekoč je treščilo v neko cerkev na Češkem, kjer je bilo zbrano nad 300 ljudi. Dvesto izmed njih je ostalo zdravo. 100 je padlo v nezavest, 30 se je moralo nekaj časa zdraviti v domači oskrbi, šest ljudi pa je bilo ubitih. V drugem primeru, ko je treščilo v množico ljudi, je strela oplazila 92 ljudi, ubito je bilo samo 10, lahko ranjeno pa 55 oseb. V nekem primeru je treščilo v dvorano, kjer je sedelo 250 ljudi. Ubit je bil le en človek takoj, drugi je umrl za poškodbami pozne-e, 60 ljudi pa je obležalo omamljeno, a nihče izmed njih ni bil poškodovan. Drugi so se le prestrašili, ne da bi se jim kaj zgodilo. Število žrtev je mnogo odvisno od tega, kakšna je. prevodnost tal. Če so tla premočena, je nevarnost večja. Zato je potrebno, da se ljudje umaknejo v primerno zavetje, preden se razdivja neurje. Znano je, da je že večtoat treščilo v človeka, ko je bežal na prostem pred nevihto. Zato so prejšne čase tudi preprosti ljudje trdili, da bežeči človek privlačuje strelo. Več žrtev pa zahteva strela
nekatere le malo ožge po koži. Zgodi pa se tudi, da človeku skoro povsem raztrga obleko, ne da bi bil poškodovan. To se je zgodilo nekemu kleparju, ko je popravljal streho na cerkvi. Treščilo je v njegovi neposredni bližini in strela ga je skoro povsem slekla, ne da bi dobil kakšne večje rane. Do drugega tako nenavadnega primera jo prišlo, ko je treščilo v nekega človeka in mu povsem razmesarilo peto, med tem ko je ostal sicer brez vsake druge rane. Ta žrtev strele je nosila čevelj z železnimi podpeticami.
--o-
—Pohorska avtomobilska cesta slovesno izročena prometu. V nedeljo 4. avgusta je bila slovesno blagoslovljena in izročena javnemu prometu nova pohorska avtomobilska cesta Reka — Sv. Areh. Slovesnosti se je udeležilo na tisoče ljudi. Zlasti pri Sv. Arehu se je zbralo toliko ljudi, da je bil ves prostor okrog starodavne cerkvice sv. Areha in okrog Ruške koče poln. Moderno zgrajena banovinska avtomobilska cesta veže obmejni Maribor s prvo in najstarejšo planinsko postojanko na našem zelenem Pohorju, z Ruško kočo (1.250 m), in z obnovljeno "Planinsko." Kdor je kdaj gledal, po kakih poteh se morajo pohorski kmetje in njihova vprešna živina mučiti, bo priznal velik pomen te ceste, a ne samo za prebivalstvo vzhodnega Pohorja, marveč tudi za razvoj tujskega prometa v tem delu našega Pohorja. Stala je cesta okoli pet milijonov 600,-000 dinarjev. Začetek slovesnosti je bil na začetku nove ceste na Reki, kjer je hočki župan g. Bernik pozdravil zastopnike državnih oblastev, občin in združenj. Med udeleženci svečane otvoritve pohorske avtomobilske ceste so bili ban dr. Natlačen, mariborski škof dr. Tomažič, general Golubovič/ polkovnik Ci-ler, podpolkovnik Maslač in drugi. Blagoslovil je cesto škof dr. Tomažič.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Hiša 10 sob, za 2 družini, kopališče ; rent $38 na mesec; cena samo $2,500. Pokličite HEn-derson 6054,	(238)
Pri nas dobite
vsak pondeljek in vsak torek najboljše jetrne in krvave klobase po 6 centov vsaka, novo domače kislo zelje po 6 centov funt. Se vljudno priporočamo vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
čiščenje farnezov izčistimo furnez za $4; rese-tamo za $12. Pokličite Mason Furnace Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487.	(236)
Izredna prilika!
Naprodaj je 7 sob hiša za 1 družino, 4 spalnice, na 19701 Muskoka Ave. Hiša je bila ne-dolgo nazaj prekrita. Lot je 50x100. Garaža za 2 avta. Cena hitremu kupcu je samo $4,200. Potrebuje se samo $650 takoj, ostalo po $36 na mesec. F. J. Turk La Salle Realty Co.
838 E. 185th St. KE 3153-W.	IV 6668.
(Oct 1, 3, 5, 7, 9, 11)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vojrai St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571
Pripeljemo na dom.
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri
ko trešči v čredo živali. Nekoč tem dosti časa. Vse delo je naje treščilo v ovčjo stajo, kjer rej eno, kadar vam čas dopušča, je bilo 1800 živali. 1200 jih je Uradni naslov: bilo omamljeno, 556 pa ubito. 6131 St. Clair Ave. Če trešči med ljudi, so posledi- vhod na 62. cesti, Knausovo po-ce zelo različne. Tako strela slopje.	(Oct. 3, 7)
Za predsednika Roosevelta deluje tudi skupina pisateljev. Na sliki sta s predsednikom Edna Ferber na levi in Katherine Hepburn na desnih ki se mudita pri predsedniku v Val-Kill, N. Y., v ozadju pa je predsednikov sin Elliott.
, J
| | DECREASE"
PERCENT OF INCREASE O TO 3.4 r< -3.ŠT0 7 S, 7 TO 14.9 gg i 5 AND OVER
Prebivalstvo Amerike narašča. — Zed. države so imele 1. aprila 1940. 131,409,881 prebivalcev, ali za 8,634,835 prebivalcev več kakor leta 1930. Kot ka$e poročilo 16. ljudskega štetja, katerega je izdal direktor William Lane Austin, je prebivalstvo najbolj na-rastlo v sledečih državah: CaliforniaNevada, Idaho, Neiv Mexico in Florida.
elomsi nikdar nobenega Vek* ubil ali ranil?" če me je k temu no da nisem tak rdečih ljudi ka-— prijatelj, Prijatelj rdečih Iju-8etn dostikrat doka-SeTn le mogel, sem zoper bele 'in nasilji belih, če m°raš to priznati!*
sem!"
Winnetoua! Ali si Uatelja, ali si nisva • In vendar je bil
človek!" Prav je bil naš so-
& sovražnik, sami *kot za sovražnika!,
^Wkljubil svoje Apa"
t K + Vse Indijance. Z
[HjNovj *iveti v miru'
% Pa se raj§i koljejo \\{ K° Pa da bi se slož-°Per bele! Zato je
...
P« BcmUc« tarlrafka K. Mky»
sta ubogala. Bil odličen bojevnik, če bJl poglavar.
sta odšla, je sedel meni spet je minilo nekaj Je povzel besedo. & ho6/ živiJ° onkraj veli-
j.m e^, Dovojj sveta je nji-
Vkljub temu pa so veliko vodo sem k vzeli naše gore, nato ravnine —." je.
Sem običaje Indijancev Uvod je pomenil, da mi važne reči. Kaj "sto — ? Skorajda sem
A ^ Je> menda je mislil, da J dj m Ogovoril. Pa molčal t^aljeval je: r mozje so jih gostoljub-Beli pa so jim .6ft Gostoljubnost plačali s
m ropom
in umorom!"
ye umolknil.
■'f pii
to'
X
w ty
A
šlo
lji| jt^^ndanes mislijo le na
fo/ iizp0(1 nas ukanili, kako bi j tfjfj riI1ili. In če se jim ne nas prega-
>'f; i,je ,/^ca rdeči človek z be-0 Prepričan, da ima
\ °vražnika
Shit; „
sek- fa so med belimi tu-nis° naši sovražniki?" Ka Sem °PaziL na kaj in [a'!' "e s tem. uvodom. Na iO^Dijjf, reč- In ko mu še ve-°dgovoril, me je na-)#ii Pra§al:
1111 Old Shatterhand ne ? Ali niso beli

K
' ■ tak
f \ s ravnali z nami?'
J
w Pero je prav pove-
naši sovražniki?"
niso med njimi tu-taki, ki rdečim niso
naj mi ime-belokožca!" t-i jih Več imenoval, vpa ne bom. Kajti °Cl> boš videl takega Pred seboj!" drugega ko Old
da si eden tiki nam niso tako so drugi?" Pravim tako." Se je
^ Je vprašal zateglo. govora ni pričakoval. Je niz njegovih vpra-
moj rdeči brat je ki ne pove čisto
misliš?" nisem tako so-so drugi belokož-niso točne. Old vobče ne sovraži
bil žalosten in otožen. In prav tako sem tudi jaz mislil in čutil Vse najino delo, vse najino obnašanje nama je narekovala ljubezen do rdečega plemena."
Počasi, s poudarkom, sloves no sem govoril. In ko sem umol knil, je povesil glavo in tiho obsedel.
In dolgo je trajalo, da je govoril.
"Old Shatterhand je resnico govoril! Eno pero je pravičen in prizna tudi na svojih sovražnikih, kar je na njih dobrega Da so vsi rdeči ljudje taki, kakršen je bil Winnetou, in da bi vsi beli posnemali zgled, ki jim ga daje Old Shatterhand, bi vsi beli in rdeči narodi živeli drug poleg drugega, se ljubili in si pomagali, in zemlja bi bila dovolj prostorna za njihove sinove in hčere. Nevarno pa je, dkjati zgled, ki ga nihče noče posnemati —. Winnetou je umrl, ker ga je zadela krogla sovražnikova, Old Shatterhand pa bo umrl na kolu."
Spravil je besedo na predmet, ri mu je težil srce. Slutil sem, po kaj je prišel. In pomagal bi mu naj bil. Pa nisem hotel. Molčal sem.
Nadaljeval je:
"Old Shatterhand je junak, mnogo muk ga čaka in zelo hudih. Ali bo svojim mučiteljem kazal, da se boji muk in da je slab?"
"Ne. če že moram umreti, bom umrl, kakor umre mož, ki mu postavijo časten grob."
"Če boš moral umreti, praviš —. Ali še dvomiš, da bi moral umreti?"
"Da."
"Zelo odkritosrčno govoriš!"
"Naj te nalažem?"
"Ne! Pa zelo drzen si, da mi resnico poveš!"
"Old Shatterhand ni bil nikdar strahopetnež!"
"Torej misliš na beg?"
"TVj P'
jja i
Osupnil je.
"Uff —!" je šinil z rokami v zrak. "Preveč smo ti prizanašali! Večjo strogost ti bomo rfio-rali pokazati!"
"Ne bojim se vaše strogosti, prav nič se je ne bom prestrašil! Ponosen sem, da sem vam resnico v obraz povedal. Nobeden drug bi tega ne storil."
"Old Shatterhand je prav povedal ! Le on je toliko pogumen in toliko pošten pa pove, da misli na beg! In ni samo pogumen, predrzen je!"
Seveda mi moje odkritosrčnosti nista narekovala samo pogum in predrznost, kakor je mislil Eno pero. že kar izpočetka sem mu hotel namigniti, da ne bo nič s tem, kar namerava.
Povedal sem:
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 7, 1940 MM
"Ne! Predrzen je le tisti, ki ne pomisli, kaj počenja, ali pa ki vse tvega, ker nima kaj več izgubiti. Moja odkritosrčnost pa ne izvira iz predrznosti, ampak iz čisto drugih razlogov in ima tudi čisto posebne namene."
"Katere?"
"Ne morem ti jih povedati. Sam jih moraš uganiti."
česar mu nisem mogel povedati, pa je bilo tole.
Slutil sem in vse bolj sem bil prepričan, da mi je prišel ponujati svojo hčerko Črnolasko za ženo. če sem ponudbo sprejel, bi me ne bili mučili in tudi ne ubili, svobodo bi mi bili dali in še mlado ženo bi bil dobil povrh. Toda poindijaniti bi se bil moral, za Kiowo bi me bili naredili. Tega pa seveda nisem mogel sprejeti, odbiti bi bil moral njegovo ponudbo in s tem bi ga bil užalil, smrtno užalil.
(Dalje prihodnjič)
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
domu na Holmes Ave.
26.—Modern	Knights, št. 57 SDZ "Halloween Dance" v Slovenskem društvenem domu na Reeher Ave.
27.—Vinska	trgatev skupnih društev fare sv. Vida v šolski dvorani.
27.—Dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ 30 letnica v avditoriju SND.
27.—Praznovanje 15 letnice zbora Ilirije v Slov. domu na Holmes Ave.
NOVEMBER
2.—Podružnica št. 1 SMZ priredi plesno veselico v dvorani "Domovina" na 14. cesti, Barberton, O.
2.—Veselica društva Kras, št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
2.—Cavalier	Club, ples v Twilight dvorani.
3.—Glasbena	matica priredi v avditoriju SND na St. Clair Ave. "Oratorij."
3.—Pevsko društvo Zvon priredi jesenski koncert v SND na 80. etesti.
3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave.
9.—Dr. Svob. Slovenke št. 2' SDZ priredi ples v SND.
9.—Pevski	zbor Adria priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Reeher Ave.
10.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ proslava 30. letnice v avditoriju SND.
10.—Društvo Danica št. 34
SDZ bo slavilo 15 letnico obstanka na Prince Ave.
10.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi card party in ples v šolski dvorani.
16.—Plesna	veselica društva sv. Janeza Krstnika št. 71 J. S. K. J. v Slovenskem domu na Holmes Ave..
17.—K	o n c e r t mladinskega zbora črički v SND na 80. cesti.
17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND.
17.—20.— (vse štiri dni) bazar fare Marije Vnebovzete v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Zahvalni dan. — Junior liga SDZ priredi Zvezin dan v SDD na Waterloo Rd.
23.—Roust About Club, ples v Twilight dvorani.
23.—Dr.	Glas Clev. Delavcev št. 9 SDZ plesna veselica v S. N. D.
24.—Mlad.	pev. zbor Kralji-čki priredi koncert ob 4. popoldne v SND, Maple Heights.
24. — Slovenska dobrodelna zveza proslava 30-letnice v SND na St. Clair Ave.
24.—Proslava 30 letnice Slovenske dobrodelne zveze.
24.—Podružnica št. 25 SŽZ priredi igro in ples v Knausovi dvorani.
28.—Koncert pevskega zbora Cvet v SDD na Prince Ave.
30.—Vantage Racquet Club priredi ples v Twilight dvorani. Trebarjev orkester.
30.—Društvo Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Godba Johnny Pe-con.
30. — Društvo Ambassadors, št. 62 SDZ prireja ples v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
DECEMBER
7.—Gay Knights Club, ples v Twilierht dvorani.
OKTOBER
12—Gray R. Eagles, ples v Twilight dvorani.
12.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
12.—Društvo	Martha Washington št. 38, SDZ, prireja ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. Igra Johnny Pecon in njegova godba.
12—Jugoslovanski narodni dom v West Parku priredi zabavo in ples ob sedmih zvečer.
13.—Plesna	veselica Gospodinjskega kluba SDD na Prince Ave.
13.—Cerkveni koncert priredi zbor Slovenija v novi cerkvi sv. Lovrenca. Nastopi barito-nist g. Anton Šubelj. Začetek ob osmih zvečer.
19.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ plesna veselica v SND.
19.—Zumberak HBZ., ples v Twilight dvorani.
If.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
20.—Klub društev Slovenskega doma na Reeher Ave. ima žegnanje v beli Ljubljani.
20.—Koncert, mlad. pevskega zbora Kanarčki v SDD na Prince Ave.
26.—St. Vitus Cadets, ples v Twilight dvorani.
26.—Carniola Tent 1288 T. M. maškaraejna veselica v S. N. Domu.
26.—Slov. zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov.
Cleveland, O., 5. oktobra, 1940
b^/ »AFETY\^ OF % YOUR f^f i INVESTMENT
INSURED
TEKOČE OBRESTI PO 3%
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO.
6235 ST. CLAIR AVENUE
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenjenim Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl
krojačnico in čistilnico oblek
na 6914 St. Clair Ave.
Izdeloval bom nove obleke za moške in ženske. Delo jamčeno prvovrstno in cene zelo zmerne. Zlikamo in sči-stimo vam tudi obleko, da boste zadovoljni z našim delom. Se toplo priporočam za obila naročila!
TOM ŽEROVNIK
SLOVENSKA KROJAČN1CA IN ČISTILNICA OBLEK
6914 St. Clair Ave.
Jezdila sta dobršen bi spregovorila, tedaj pa je Er-lend iznenada burno rekel:
"Torej se ti zdi potrebno, celo našim kmetom odpirati oči, da si se poročila z otrokom pod srcem —. Hudiču se lahko zapišeš, ako ne bo govorica o naju dveh kmalu obletela vseh občin tu ob fjordu. —"
Kristina izpočetka ni odgovorila. Zrla je naravnost konju čez glavo vstran, zdajci pa je tako pobledela v lice, da se je Erlend ustrašil.
"Tega svoj živ dan ne pozabim," je končno rekla, ne da bi ga pogledala, "kakšne so bile prve besede, s katerimi si ga pozdravil, svojega sina, ki ga nosim pod srcem."
"Kristina!" je proseče rekel Erlend.
"Kristina draga," je moledoval, ko ni odgovorila in ga ni pogledala. "Kristina!"
"Gospod?" je vprašala in vljudno, ne da bi okrenila glavo.
Erlend' je zaklel, da se je kar utrinjalo, izpodbodel konja ter loddirjal po poti. Toda kmalu nato je prijahal k njej nazaj.
"Malo da se nisem tako razjezil," je rekel, "da bi bil jaz odjahal od tebe."
"Tedaj bi se bilo utegnilo zgoditi," je odvrnila Kristina mirno, "da bi bil moral hudo dolgo čakati name, preden bi prišla za teboj na Husaby."
"Le kako govoriš," je rekel mož premagan.
Spet sta prejahala kos poti, ne da bi spregovorila. Kmalu sta dospela na kraj, odkoder je peljala stezica čez hrib. Erlend je rekel ženi:
"Mislil sem si, cla bi mogla jezditi čez to višavo — res je nekoliko dlje, ampak ima me, da bi se malce potikal s teboj po teh krajih."
Kristina je ravnodušno prikimala.
Kmalu nato je Erlend rekel, da bo bolje, ako gresta peš naprej. Privezal je konja k drevesu.
"Z Gunnulfom sva imela na tem hribu utrdbo," je dejal. "Skoraj bi me bila volja pogledati, Če je še kaj ostalo od najinega gradu —"
Prijel jo je za roko. Vdala se je, toda spotoma je zrla v tla in pazila, kam bo postavila nogo. Ne dolgo, pa sta bila na vrhu. Nad zaivjenim gozdom je v grapi, tfo kateri je tekel potoček, ležal Husaby na pobočju ravno njima nasproti, ogromen in mogočen s svojo kamenito cerkvijo in mnogimi velikimi poslopji, s prostranimi njivami naokrog in s temnim gozdnim pobočjem v ozadju.
"Mati," je rekel Erlend, "je pogosto prihajala z nama semkaj. Pa je zmerom sedela in strmela na jug, tja gori k do-vreškim goram. Od zore do mraka je pač hrepenela s Husabyja proč. Ali pa se je obračala proti severu in zrla skozi grapo doline tja ven, kjer vidiš, da se nekaj modri; to so gore onstran fjorda. Nikdar pa ni pogledala doli na dvor —"
Glas mu je bil mehak in proseč. Toda Kristina ni spregovorila, niti ga ni pogledala. Tedaj je spotoma sunil z nogo ob mrzlo vresje:
"Ne, ničesar več ni tu od Gun-niilfove in moje trdnjave. Da, da, sicer je pa tudi že dolgo tega, odkar sva se z Gunnulfom tod potepala in igrala —"
Odgovora ni dobil. — Koj pod tistim mestom, na katerem
sta stala, je bila majhna zamrz-la luža. — Erlend je pobral kamen in ga zalučal doli. Voda je bila do dna zamrzla, tako da se je črnem zrcalu pokazala samo bela zvezdica. Erlend je zgrabil še en kamen in ga vrgel močneje — še enega in še enega; sedaj je metal iz vse jeze in hotel za vsako ceno na drobne kosce razbiti ves led. Tedaj mu je pogled obvisel na licu njegove žene, oči sso ji bile potemnele od prezira, porogljivo se je smehljala njegovemu otročjemu početju.
Erlend se je sunkoma okrenil •— Kristina pa je isti mah smrtno pobledela in veke so se ji povesile. Stala je pred njim in tipaje grabila po zraku, se opotekla, kot bi se hotela zgruditi — potem pa se je oprla na bližnje deblo.
"Kristina — kaj ti je?" jo je plašno vprašal.
Ni odgovorila, bilo je, kot da načemu prisluškuje. Oči so ji bile daljne in čudne.
Zdaj je spet začutila: kot da ji globoko v telesu udarja riba z repno plavutjo. In spet se ji je zazdelo, da se vsa zemlja suče krog nje, zvrtelo se ji je v glavi, in obšla jo je slabost, vendar ne kot prvi pot.
"Kaj je s teboj?" je ponovil Erlend.
Kako je na to čakala — komaj si je upala priznati svojo veliko duševno stisko. Govoriti pa ni mogla o tem — potem, ko sta se ves dan srdila drug na drugega. Tedaj je on izrekel to.
"Ali se je zganil otrok v tebi?" je vprašal tiho ter ji položil roko na ramo.
Tedaj je zavrgla vso jezo, se privila k očetu in mu skrila obraz na prsih.
Čez nekaj časa sta se vrnila doli na tisti kraj, kjer sta bila privezana konja. Kratki dan je bil skoraj že pri kraju; na jugozahodu je za njunim hrbtom tonilo sonce za vrhovi dreves, rdeče in medlo v zimskih meglicah.
Erlend je skrbno pregledal zapone in jermena pri sedlu, preden je dvignil ženo na kt>-nja. Nato je stopil k svojemu konju in ga odvezal. Hotel je vzeti rokavice, ki si jih je bil vtaknil za pas, pa je našel samo eno. Iskaje se je ozrl nazaj.
Tedaj se Kristina ni mogla vzdržati, da ne bi rekla:
"Zastonj jo iščeš rokavico tukaj, Erlend!"
"Bi mi bila pa tudi lahko rekla, če si videla, da sem jo izgubil, pa če si bila še tako jezna name," je rekel. Bile so rokavice, ki mu jih je bila sešila Kristina sama in mu jih poklonila med poročnimi darovi.
"Padla ti je izza pasu, ko si me udaril," je prav tiho rekla Kristina in pogledala v tla.
Erlend je stal ob konju in držal roko na sedelnem glaviču. Gledal je plaho in nesrečno. Nato pa se je zasmejal:
"Nikoli bi ne bil verjel, Kristina — takrat ko sem te snubil in hodil k svojim prijateljem in moledoval, naj govore zame, in ko sem se delal tako pohlevnega in revnega, da bi te dobil — da bi mogla biti taka coprnica!"
Tedaj se je zasmejala tudi Kristina:
"Ne — tedaj bi bil pač stvar mnogo prej obesil na klin — in kdo ve, morda bi bilo zate najbolje."
Erlend je stopil nekaj korakov do nje in ji položil roko na
koleno:
"Bog pomagaj, Kjristina, si že kdaj čula, da bi bil storil to, kar je zame najbolje?"
Naslonil ji je obraz v naročje in pogledal ženi z iskrečimi se očmi v obraz. Rdeča in vesela je povesila Kristina glavo in skušala prikriti smehljaj in pogled.
Nato je prijel njenega konja za povodec, svojega pa je pustil, da je šel odzadaj; tako jo je vodil, dokler nista prišla s pobočja navzdol. Kadar sta se spogledala, se je zasmejal, ona pa je okrenila lice v stran, ho-teč prikriti, da se tudi ona smeje.
"Zdaj pa," je prešerno rekel, ko sta bila spet na poti, "od-jahava domov na Husaby, Kristina, in bova vesela kakor dva tatinska druga!"
II
Na sveti večer je bilo viharno in lilo je v potokih. Sani niso bile za rabo, in tako je morala Kristina ostati doma, medtem ko so Erlend in družina od-jahali k polnočnici v Birgsi.
Stala je med hišnimi vrati in gledala za njimi. Borove pla-menice mož so z rdečim sojem razsvetljevale stara temna po-
slopja in se zrcalile v mokri po-
ledici na dvorišču. Pritiskal je
veter in odrival zublje plosko vstran. Kristina je ostala, do-
kler je čula topot konjskih kopit skozi noč.
V veliki sobi so na mizi gorele sveče. Tam so bili tudi ostanki od večerje — sklede, v katerih je bilo še nekaj kaše; v razlitem pivu so plavale ribje kosti in napol pojedeni hlebčki. Dekle, ki so morale ostati doma, so že legle spat na raz-stlano slamo. Kristina je bila z njimi in s starcem, po imenu Aan, sama na dvoru. Ta je nekoč služil že Erlendovemu dedu na Husaby ju zdaj je živel v kočici doli pri jezeru, je pa čez dan prihajal na dvor, malo po-brkljal in mislil, da mnogo dela. Nocoj je pri mizi zaspal in Erlend in Ulv sta ga med smehom odnesla v neki kot in ga pregrnila z odejo.
Doma na Jorundgaardu je bil sedaj pod na debelo nastlan s trstiko, kajti vsa družina je morala v sveti noči spati skupaj v sobi. Pred odhodom v cerkev so po navadi pospravili osanke postne večerje, mati z deklami pa je pogrnila mizo, kar se je le dalo lepo, in jo obložila z maslom, raznovrstnim sirom, s skladovnicami tenkih režnjev belega kruha, z blestečo se slanino in z izvrstno, na zraku ."posušeno bravin'o. Zraven so se lesketali srebrni vrči in rogovi za medico. Oče sam pa je postavil na klop lodrico s pivom.
Kristina je zasukala stol proti ognjišču — ni mogla gledati te grde mize. Ena izmed deklet je tako glasno smrčala, da jo je bilo strah poslušati.
Ena izmed stvari, ki so ji bile pri Erlendu neljube, pa je bila tudi le-ta — doma je tako grdo in nemarno jedel, brskal po skledah in iskal dobrih grižljajev, komaj da si je hotel umiti roke, preden je sedel za mizo — poleg tega pa so mu smeli psi skakati na kolena in srebati jedačo z mize, medtem ko so bili ljudje za mizo. Zato pač ni bilo mogoče pričakovati nič drugega kot to, da tudi slu-žinčad ni imela lepih šeg pri mizi. — Doma so jo vselej spodbujali, naj je lepo — in počasi. Kajti ne spodobi se, je pravila mati, da bi gospodarjeva družina morala čakati, kdaj bo pojedla služinčad — in kdor trdo dela, mora imeti dovolj časa, da se pošteno nasiti.
"Gunna," je Kristina tiho poklicala veliko žolto psico, ki je ležala pri ognjišču s celim klobkom mladičev. Bila je tako huda, da ji je Erlend dal ime po stari gospodinji na Ra-asvoldu.
115th St., podpredsednik Ant®,: še, 1082 E. 72nd St.; tajnik vak, 7G10 Lockyear Ave., 111: Andrej Tekavc, 1023 E. 72nd pisnikar Matija Oblak, l23' p St'. Nadzorniki: Frank A. Frank Petkovšek in Steve f-Jj Vratar Matevž Debevc. _ ^ zdravniki so vsi slovenski £ Društvo zboruje vsako drUB v mesecu v S. N. Dom" ^ popoldne v dvorani št. 2. se sprejema člane od l&d
NAZNANILO IN ZAHVALA
sc I
Z globoko potrtim srcem naznanjamo vsem y rodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, jeza vedno v Bogu zaspal naš preljubi jeni oče in "
FRANK VOLK
ki je preminil po osem mesečni hudi bolezni dne' 1
avgusta, 1940. Bil je pokopan na Kalvariji pork°P
lišču dne 2. septembra ob lepi udeležbi sorodu1"
prijateljev in znancev.	, J
Rajni je bil star 55 let. Rojen je bil v vasi ^ .
' ' . bi««
če, fara Pograje na Primorskem. 37 let.
V Ameriki je
Iz srca izrekamo iskreno zahvalo vsem, 1° '

pokojnega v času bolezni v bolnišnici obiskovali i" tolažili. Srčna hvala vsem tistim, ki ste ga P1'^ kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru ter jI njegovo dušo. Iskrena hvala vsem tistim, ki J govo krsto s cvetlicami okinčali. Srčna hvala v ,. tistim, ki ste darovali za svete maše, ki se bodo za pokoj duše ranjkega.
Najprisrčnejša hvala Rev. Julius Slapšaku, ^ ga večkrat v bolnišnici obiskali. Ravno tako Bazilik in Rev. M. J. Butala iz Jolieta za lepe ^^ ne obrede s peto sv. mašo ter za spremstvo P pališče.
Srčna hvala tistim, ki ste dali svoje avton na razpolago pri pogrebu. Prav Iona hvala dr i Krasni raj,
Prav lepa hvala ^ št. 160 JSKJ ter društvu Na Jutr°V
št. 477 SNPJ, kateri člani so ga spremili k zadn-,e počitku do groba.	■ ^jjg
Lepa hvala pogrebnemu zavodu Louis L. Fel za lepo urejen pogreb.	^
• r #
Ti pa, nepozabni naš oče in brat, počiva.]v v tuji zemlji do svidenja nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
FRANK VOLK, sin; ROZI, poročena NAPO^1 Zapušča v Pennsylvaniji sestri Mary Skerl 111 Puš, v starem kraju pa tri brate in eno sest
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem naznanjamo sorodni^/ znancem, da nam je nemila smrt iztrgala nep°z ga soproga in očeta
Joseph Agnich
kateri je preminil 17. septembra in je bil
pokoP3"
septembra, 1940 na Calvary pokopališču.
V dolžnost si štejemo, da se lepo zahval Francis M. Baragi za opravljene cerkvene Lepa hvala August F. Svetek pogrebnemu zaV° f tako lepo urejen pogreb. Prisrčna hvala vsefl1' £a obiskali v njegovi bolezni in nas tolažili.
Lepa hvala vsem, ki so darovali za sv. bodo brale za pokojnikovo dušo. Lepa hv&la ^ ki so darovali tako lepe vence, da so krasili ^ oder. Tudi lepa hvala vsem, ki so darovali f avtomobile in vsem, ki so ga spremili k zadn,le čitku. Bog vam naj poplača!
Ti, dragi soprog in oče, počivaj v miru *
Žalujoči ostali:
MARY AGNICH, soproga. vj, JOSEPH, JOHN, FRANK, RUDOLPH, s"10-/ CATARINA, poročena KLISS; ANNA, P°r° CAMRAN, hčere.	m.
BARBARA KLISS, RALPH CAMRAN, vl
Cleveland, O., 5. oktobra, 1940.
"Ti uboga žival, ti," je zacepetala Kristina in pogladila psico, ki se je približala in položila Kristini glavo na koleno. Imela je kakor noževo rebro ozek hrbet in sesci so se ji skorajda vlekli po tleh, Mladiči fio
mater tako rekoč požrli. "Da, ti uboga živalca, da!"
Kristina se je oprla z glavo nazaj na naslonilo in se zagledala navzgor v sajasto tramov-je. Bila je trudna —.
(Dalje prihodnjič.)
skupna društva fare sv. Vida: Mary Fri&tov, Mary Tekavec; •za klub društev SND in konferenco SND Mary Stanonik; društveni zdravniki: dr. Se-liškar, st., dr. Seliškar, ml., dr. Perme, dr. Oman, dr. Perko, dr. Opaškar. Društvo zboruje v stari šoli sv. Vida vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejemajo v društvo do 40. leta.
Imenik raznih društev
S. K. P. DRUŠTVO "LIRA"
Predsednik Frank Kuret, podpredsednik in pevovodja Peter Srnovršnik, tajnik Daniel Poštotnik, 6926 Hecker Ave., blagajnik Joseph Marinko, 1234 E. 74th St. Nadzorni odbor—Stanley Bizjak, Agnes Klemencic in Frances Brancel. Zastopnika za Združ. Društva Sv. Vida: Frank Kuret in Agnes Klemencic. Kolektor za podporne člane: George Kvaternik. DruStvo ima pevske vaje vsaki torek in zboruje vsaki torek po drugi nedelji v mesecu v stari šoli sv. Vida.
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV., ŠT. 138, C. K. of OHIO
Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st., finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave., zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka Jos. Hrovat, 6731 Edna Ave., blagajnik Frank Turek. Nadzorniki: Geo. Turek, Jos. Kostanjšek, Jos. Pajk. Vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida.
ni asesment se začne pobirati 12:30, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250.00 do $5000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note.
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik Mike Kle-menčič, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St.; zapisnikarica Julia Bre-zovar, blagajničarka Margaret Toma-žin; nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Lawrence Bandi, Louis Kraje. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida.
Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali 3 ali več zastopnikov in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se pa vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah.
DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ.
Predsednik Anton Strniša. Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Anthony J. Fortuna. 1093 E. 64th St.; blagajnik Louis Kraje; za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.	>
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1. pop. Meseč-
DRUŠTVO CARNIOLA TENT, ŠT. 1288, THE MACCABEES
Predsednik Jiosepr Babnik, podpredsednik Joseph Susnik, tajnik Ivan Tavčar, blagajnik in zapisnikar Ivan Babnik. Nadzorniki: Anton Zupan. Frankie Drobnic, Louis Pajk; bolniški odbor: Math Kern, Frank Znidaršič, Vinko Klemeričič; zdravnik dr. Kern. Društveni urad v stttrem. poslopju SND zgorej. Seje vsako četrto nedeljo v mesecu v novem poslopju SND., dvo-ran št. 1. _
SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1160 Addison Rd.; podpredsednik John Kra-šovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St.; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave. Nadzorni odbor: John Znidaršič, John Mlakar in John Lo-kar. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba kt. 4, staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine, in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je 1.00 mesečno. Za sprejem ali pre-ged novih članov zo vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Frances Novak, 6326 Car! Ave., telefon EN 0729; blagajničarka Catherine Perme. finančna tajnica Mary Bradač, odbornice: Mary Skulj, Anna Er-bežnik. nadzornice: Louise Pikš, Ge-novefa Zupan. Jennie Brodnik; reditelj ica Frances Kasunič, bolniška nadzornica Louise Pikš, zastopnice za
POZOR - - - POZOR
KADAR želite poslati denar v Jugoslavijo in Italijo; vsaka pošiljatev je garantirana;
KADAR rabite krstni ali rojstni list iz starega kraja;
KADAR-koli rabite informacije glede vašega denarja ali imetja v starem kraju;
KADAR potrebujete notarske listine ali notarski podpis;
KADAR želite napraviti prošnjo za prvi ali drugi državljanski papir, se vedno obrnite na:
AUGUST K0LLANDER
6419 St. Clair Ave. v Slov. Nar. Domu
DR. PRESV. SRCA JEZUCOVEGA
Predsednik John Levstik, 646 East
HR
ANILNE VLOGE