Listek.                                                                 5<J9
dokončavati und dokončevati auch dokončati gesagt wird." — Namesto .zaslej^nih' bi moralo seveda stati ,zaslejVmh', ako je hotel pisatelj reči: „ . . . po novih proizvodih književnih, katere smo sedaj šele zasledili", a zmisla nisem mogel pogoditi iz konteksta, ker je napačna stranica 790., katere zvonov X. letnik niti nima; možno je tudi, da je pisatelj hotel reči: „ . . . po novih proizvodih književnih, katere sedaj zasledujemo, a jih še nismo zasledili." V  tem slučaji bi bilo   „zaslejanih"  prav.          V Bezek.
(Dalje prihodnjič.)
LISTEK.
Levstikovi zbrani spisi, katerih izdaja   se je precej zakesnila iz raznih neljubih vzrokov, utegnejo venderle še iziti v tem letu.    Ž njimi zajedno izda   g.  Bamberg P r e-šdrnove poezije, s katerimi bode izvestno ustreženo sleharni zavedni rodbini slovenski. Kakor čujemo, misli g.  Bamberg   kdaj pozneje   prirediti tudi   ilustrirano krasno izdajo našega  PrešeVna.
»Pesni Valentina Vodnika«. Uredil Fr. Wieslhaler. V Ljubljani. Izdala in založila ,,Družba sv. Cirila in Metoda." 1891., str. 64. —¦ Poročali smo že, da se pripravlja nova izdaja Vodnikovih pesmij, namenjena preprostemu narodu in mladini slovenski. Sedaj je izšla ta zbirka kot še.-ti zvezek knjižnice ,,Družbe sv. Cirila in Metoda." G. ravnatelj Wiesthaler jo je uredil natančno po izvirniku in vzprejel vanjo ,,izvirne pesni Vodnikove vse, izvzemši dva kratka, malo robata napisa in jedno basen, izmed preloženih ali po narodnih predelanih pa le najboljše in najlepše, mladostni dobi primerne.« Knjižica obseza torej poleg kratkega životopisa Vodnikovega ,,Različne pesni", ,,Basni", ,,Napise", ,,Uganke in uganjevalke", ,,Pesni brambovske" in končno ,,Pesni poslovenjene". Nevezan izvod stane 15 kr., vezan 20 kr.; sto nevezanih izvodov skupaj velja  10 gld , vezanih 15 gld.  — Lepemu delcu želimo  najboljšega uspeha.
Nove šolske knjige. V c. kr. zalogi šolskih knjig skoro izide ,,S1 o v ensko-nemška slovnica z berilom", katero je po naročilu visokega naučnega minister-stva spisal g. A. Funtek, nalašč za potrebe naših obrtnih in obrtnonadaljevalnih šol. Knjiga obseza il1/^ pol in stane samd 35 kr. Uvedena bode menda s prihodnjim šolskim letom. — Takisto je natisnjeno in izide v zalogi Dragotina Hribarja v Celji ,,Obrtno spi s je", katero je po naročilu slavnega deželnega odbora kranjskega sestavil isti pisatelj. Ta knjiga, katera je bila že res izredno potrebna, uravnana je tak6, da bode lahko rabila i našim obrtuim učnim zavodom i obrtnikom slovenskim. Poleg obilih vzgledov za praktične potrebe navaja vsa važnejša zakonita določila o obrtnem poslovanji, poštne in telegrafske propi.se i. t. d., in obseza nekaj čez deset pol. O priliki izpregovorimo kaj več o obeh knjigah. — Gospod prof. Jožef Lendovšek v Beljaku, čegar slovenska slovnica za prvence je lani izšla v c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaji, pripravlja sedaj k tej knjigi slovensko berilo s slovenslco-nemškim slovarčkom. Pozneje namerja spisati tudi slovensko  slovnico.
»Pravila za pisavo« G. prof. P. Ladislav Hrovat je že leta 1867. v izvestji novomeške gimnazije   priobčil ta pravila   za pisavo,   obsegajoča   nauk o  enklitikah   in he-.
6q6
Listek.
šujem nobenega." Iz tega zgleda je menim da zadosti očitno, da „tršim" ne pomenja sedanjega časa in torej ni praesens (razen po obliki); „rešim" naznanja le doveršenost dejanja, je torej <x6pt<jT0$ v pravem pomenu te besede, t. j. neomejen čas. Ravno zato pa se lahko rabi, ako je iz konteksta pravi pomen zadosti jasen, tudi za djanje, ki je vže doveršeno, to je v pripovedovanju za per-fectum, ali pa za djanje, ki se še le ima doveršiti, to je v napovedo-vedovanju za futurum exactum." — Jasno je torej, da so sedanj i ki do-vršnih glagolov pravi aoristi in kot taki lahko vse drugo, samo' pravi se-danjiki  ne.                                                                                           (Konec prihodnjič.)
LISTEK.
Levstikovi zbrani spisi, katere ureja, kakor znano, g. prof. Leveč, tiskajo se prav pridno, vender ne bodo na prddajo, preduo niso popolnoma natisnjeni. Gospod prof. Leveč dodd tej izdaji obširen životopis Levstikov in — kar pozdravljamo sosebno veselo — kratek tolmač posamičnih pesmij in menj znanih besed. Zbranih spisov utegne biti do sto pol.
»Obrtno spisje«. Sestavil Anton Funtek, c. kr. strokovni učitelj v Ljubljani. V Celji. Natisnil in založil Dragotin Hribar. 1891. 8. 165 str. Cena 80 kr. — Obrtni stan je danes na jako odličnem mestu v družbi in državi. Po neumornem svojem prizadevanji in s pomočjo raznih vplivnih faktorjev si je znal priboriti občo veljavo in splošen pomen. Vender na tej stopinji se bode ohranil le tedaj, ako bode neprestano napredoval in razumuo uporabljal pomočke, katere mu podaja moderna doba v toliki obilici. Poleg ročne spretnosti in izurjenosti v svoji stroki potrebuje deuašnji obrtnik dokaj drugega znanja; pozna naj temeljne zakonite določbe o obrtnem poslovanji; ve"šč bodi dnim točkam trgovskega zakonika, ki se ozirajo na njegov stan ; priročni naj mu bodo najvažnejši poštni in telegrafski propisi — sploh naj se umeje gibati v javnem življenji, ako hoče uspešno konkurirati z mnogimi tekmeci iz doma in tujine. Pri tem boji za obstanek pa je slovenski obrtnik na posebno težavnem stališči. Živeč v oskromni domovini svoji, oddaljen je nekako od glavnih cest svetovnega prometa; oni bogati pomočki, ki jih ima n. pr. nemški njegov tovariš na razpolaganje, ti so zžnj nekoliko zaprti, nekoliko neumevni. Sosebno literarni viri za obrtni stan so v nas še tako malo razviti, da moramo vsako novo delo v tej stroki pozdraviti posebno veselo. Taka knjiga je »Obrtno spisje«, namenjena šolskemu pouku na naših mladih obrtnih zavodih, a takisto tudi potrebam obrtnega stanu, tedaj praktičnemu življenju sploh. V nji nahajata začetnik in mojster vsa potrebna navodila za pismena dela obrtnega stanu. Sestavljena je po danes veljavnih načelih in propisih, navaja vsa važnejša določila o obrtnem poslovanji iz obrtnega reda, trgovskega zakonika in drugih zakonov, potem glavne poštne in telegrafske določbe, s katerimi mora obrtnik pač čestokrat računjati. V poglavji o vlogah poučuje nevajenega rokodelca in obrtnika, kako mu je ravnati o vseh prilikah, kadar mu je pismeno občevati z oblastvi. V tem oddelku nahajamo poleg drugega, kak6  je   zglašati  slobodne   in   rokodelske   obrte,   kako  je prositi   koncesije   dopuščenim