N.jvečj;
dnevni Vi
n
v Z/.rnftiih državah	|
V«y»umkto . - .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za uMienutTO celo leto	$7.00
J
~ - i -- -»<*•• \ hu^b^i	jjjjjjj , z ■


List slovenski*! delavcev t AmerikL
TELEFON: COETLANDT 1876
Entered a« Second 01am Mitttr, Seotember 21. 1003. at the Port Offlc« al Hew York, N. V, under the Act of Congras of March S. 1879.
TSLXF0H: C0RTLANDT 287«.
NO. 255 — ŠTEV. 265.
NEW YORK. TUESDAY, OCTOBER 30, 1923. — TOREK, 30. OKTOBRA, 1923.
VOLUME XXXI — LETNIK XXXI
SASXO MINISTRSTVO JE ODSTOPILO
Vojaia drravne brambe so aretirali veliko komunistov ter so odvedli člane saškega kabineta iz vladnega poslopja. — Poddiktatorjem je bil imenovan dr. B. Heinze. — Vojaštvo je obkolilo poslopje, v katerem
zboruje saški državni zbor.
Berlin, NVnu'ija, 2U. oktobra. — Streseniannova via-<!a jr | m »i iti a saški ultimat um. Vlada je ultimatum od-ItH iio zavrnila.
Danes jx>}io!<liie ob treh sr je pa i*> javil pred miniti kim |K»slopj<>ia v Draždanib močan oddelek državnih b ra n 11 k> Vfo v jkk! vodstvom nekaterih častnikov.
Vojaštvo je udrlo v j>oslopje ter izdalo kabinetne t lane.
Rudolph Heinze, ki je bil za<"asa Kunove vlade nemški j us t i eni minister, je postal nekak poddiktator.
Njegov predstojnik je Stresemaiin, delal bo pa čiste po svoji volji.
J*oslopje saškega parlamenta so poldne obkolil državni brambovei. Na razpolago so imeli več strojnik pušk. s katerimi so zastražili vse izhode.
Vojaštvo je ostalo na svojih mestih. V parlament ne sme oihee brez posebnega dovoljenja.
Haški ministrski predsednik Zeigiier je bil poslal v Berlin posebnega odposlanca, ki naj bi predložil Strese-mamin naslednje zahteve: državni zbor je treba takoj skli-eati; kancler naj tako skliče konferenco vseh ministrskih predsednikov nemških držav. Državna vlada v Lipskeir naj skuša uravnati spor med Draždani in Berlinom.
Jutri se bo sestal izvrševal ni odbor saških delavskih < rganizaeij. Pri tej priliki bo določeno, če naj se proglasi generalni štrajk ali ne.
Berlin, Nemčija, 29. oktobra. — Tete državne brambe so vdrle včeraj v saški parlament ter aretirale veliko število komunističnih poslancev.
( lani kabineta z ministrskim predsednikom Zei^iier-jem na čelu, so bili izgnani iz poslopja.
Državnim komisarjem na Saškem je bil imenovan dr. llenize. Imenoval je Ebert.
BUTLEGAR USMRTIL POLICISTA.
Chicago, III.. 29. oktobra. -Vsa tukajšnja policija poizvfdu-j«» )M> 17-le t nem butlegarju .Johnu Montana, ki je usmrtil policijskega seržanta Hartnetta !tt nevarno ran H tudi tri druge policiste. Tudi Joh nov oče je pobelil.
TURŠKA JE POSTALA REPUBLIKA.
Carigrad, Turčija. 29. oktobra. Narodna skupščina v Angori je glasovala za ustanovitev angornke republiko.
Predsednikom nove republike bil soglasno izvoljen K^mal paša.
Narr.dna skupščina je sprejela ta dogodek k ustavi brez vsake opozicije.
Vol'tve delegatov v nannlno skupščino se !»'m!o vršile vsaka istiri leta.
IRSKA BO DEPORTIRALA JIMA LAK KINA.
Dublin, Irska. 29. oktobra. — Irska vlada namerava deportiratl •I ima Lark i na, ki se je vrnil na Irsko, potem, ko so ga izpustili iz ameriškega zapora.
■•.vKtr
'/.MERIKA SKRBI ZA NEMŠKE EE VEŽE.
8iika nam kaže skupino nemških otrok. katere hran jo Amerikan ci. Prvi na sliki je prvi tajnik ameriškega poslanika v Berlinu. Mj;. Robins, ki vodi tozadevno pomožno* akcijo. Poleg njega je Nemec dr. Bono, načelnik berlinskega prehranjevalnega urada. Združene države preskrbe vsak dan oOO.OOO nemškim otrokom hrano.
PREDPDTOPNA LOBANJA ¥ CALIFORNIA
Starinoslovci so našli lobanjo prastarega človeka. — Lobanja je starejša kot je ena, katero s d našli v Neanderthal.
Santa Barbara, ( al.. 29. okt. — Tekom izkopavanj pri Burton Mund, v bližini tukajšnjega kraja. so našli dr. Harrington in njegovi pomočniki iz Smithsonian zavoda nov člen verijri človeškega razvoja in sicer v obliki človeške lobanje. Oblika In obrisi te lobanje kažeta, da spada lobanja v neko starejšo časovno dobo kot Neanderthal lobanja. katero so našli v Nemčiji. Dr. Harrington je izjavil, da ima Neanderthal lo-
.	. banja dosti višje čelo kot pa se-
Deportirali ga bodo v Aiulljo. j daj razkrita lobanja, iz česar je
tega. ker | razvidno, da je moral živeti Neanderthal človek v že bolj napredovanj časovni dobi razvoja elovt.
Deportiran bo vsled je skušal izzvati na Irskem gene ralni štrajk.
Pr. njegovem mnenju bi bila ske}fa rodlL vlada v t<*m slučaju pris'ljena izpu stili nad štiri tisoč republikancev iz zaporov.
GEN. PERSHING BO OBISKAL FRANCOSKO FRONTO.
Paru, Frane i ja. 2-v okt. — V teku osmih h t bo Persh'mr dobil prihodnji teden svoje prve j*»čit-niee. Pri tej priliki se bo odpeljal v Evropo ter bo obiskal francosko fronto.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IM ZASEDENEM
OZEMLJU
m potom nUm banka terrftnjajo saaaalJiTo, hitro bi w f<v«| m
Rjt^tnMija M artaja potta It fapUPala "Ir. poStal fekervl
"Jadranska tenka" t IJnbUnnt Ztmbo. Beogr»da. Kranja. Olju. Maribora. Dvbrorafka. Splita, Barajvra alt «nwo4. kJar Ja pa« m hltxm ^daeilo nftjaaodacja.
1000 DCn.......$12.70
2000 Din.......$25.20
5000 Din....... $62.50
*Tt MkuNM, M MttaJ* Mnj M M M (MrtM am Mltul«! I« arv«
ItaHja te i
ftaapriuja aa nd^i poflta fta laplatij> "Jaoraaaka Baska" w
Opntm tm Mn.	^
200 lir ................$10.10
300 lir ................$14.85
500 lir ................$24.25
1000 lir ................$47.50
ai
u _______
•a
Trwteo* dtaujai ta Una sadaj al
BEB STATE B,
;r«w Trt, S, T,
Z lobanjo in drugimi deli okwt ja vred so našli tudi dokaze, da f je primitivni Santa Barbara človek že poznal in rabil različna orodja. Z lobanjo vred so našli \ trdnih tleh. 44 palcev pod površino, primitivna orodja iz kamna, ki so slična možnarjero. Našli so tudi surovo obdelan kremenee. k? spada v časovno dobo. dosedaj Še nepoznano starinoslovcem.
Izkopavanja se vrše se naprej, a s skrajno previdnostjo. Dr. Harrington je odšel v Point Magu. \ (Ventura okraju. kjer so nnšlt pred kratkim tekom izkopavanj okostje mastodona ter kosti drugih predpotopnih živali.
REŠKO VPRAŠANJE VELIKA STAVKA NA BO KMALU REŠENO POLJSKIH ŽELEZNICAH
Jugoslavija je sklenila prestati na Premet je jako nereden. — Vlake,
zadnji Mussolini j ev predlog. — Zanella mora razpustiti svoj-policijske čete ter pozvati vse Rečane, ki so odšli z Reke, da sc vrnejo v mesto.
Rim, Italija, 29. cktobra. —
Neworaka "Tribuna" je prejeli danes poročalo, da je reško vpra iaiije rešeno in da je dosežen spo razum med Rimom in Belpradom Jugoslavija se je baje odločila, dr pristane na zadnji Mussolinije^ predlog. O podrobnostih tega njegovega najnovejšega predloga n« omenja poročilo ničesar. Rečene je le, da mora bivši predsednik reškega Narodnega sveta, Zanella razpustiti svoje policijske sile. ki opravljajo službo (?) ob jugoslo vanski meji. Nadalje mora pozvati vse prebivalce mesta Reke, ki sr odšli iz mesta vsled političnih rax mer. nazaj na Reko.
To pomenja, da je Zanella pre nehal s svojo opozicijo proti ita lijanskim načrtom, in sieer najbry radi tega, ker mu je Jugoslavija odtegnila svojo podporo.
Kralj Aleksander želi, da se to pereče reško vprašanje čim pre. reši, in to posebno z ozirom na to. da se čimprej oklene trgovinska pogodma meti obema državama.
Gornje poročilo je skrajno pomanjkljivo, ker ni nikjer rečeni na kakšen način bo rešeno reško vprašanje, niti ni povedano, kak šne koncesije bo dobila Jugoslavija pri tej rešitvi. O nadaljnen-poteku stvari bomo še poročali-
PARIZ NE DA DOSTI ZA SNAGO
Kot znano, se je mudil pred kratkim v Parizu čehoslovaški predsednik Ma-saryk. ki je bil nastanjen v palači francoskega zin inanjega urada na Quai d'Orsay. Njemu na čast so napravili Francozi tam dve kopalni sobi.
Palača vsebuje krasne prepr»>-' se ter umetnine vsake vrste, a ce-; lo kot so v tej palači stanovali angleški kralj Edvard VII. ruski car Nikolaj in belgijski kralj Albert. ni bilo o kaki kopalni sobi ne sluha ne duha. V Franciji manjka v splošnem prilike za kopanje, kajti Francozi sami nimajo navade kopati se redno.
k še vozijo, straži vojaštvo. — Ne samo v Nemčiji, pač pa tudi na Poljskem je žarišče nove vojne.
Washington, D. C., 29. okt. — Iz vseh delov Poljske poročajo o ei;:;ih delavskih nemirih In štraj-cih. Ameriški poslanik Ilugh Gibon je danes sporočil svoji vladi, la bo v najkrajšem času izbruhnil štrajk v vseh važnejših poljskih industrijah ter da bodo železnice prenehale obratovati.
Newyorski "Times" je dobil xl svojega posebnega poročevalca -Walterja Duransty-ja naslednjo brzojavko iz Rige:
Ljudje splošno domnevajo, da je v Nemčiji žarišče nove vojne, toda kolikor je meni znano, je tudi Poljska podobna sodu smodnika.
Militarizem uničuje dežele, in militarizem bo uničil vsako deže-io. Zato nam je Poljska najboljši porok.
Na Dunaju sa krožila poročila, la je izbruhnil generalni štrajk na pojskih železnicah.
O tem sem se prepričal na svoje lastne oči. Voaijo le nekateri vlaki, pa se se na teh nahajajo močni vojaški oddelki. Včeraj je bilo razglašeno, da je zaštrajkato v I^kIzu četrt milijona tekstilnih lelavcev. V Varšavi je 40 odstotkov delavcev na št-rajku ali p» brez dela.
Kamnrkoli pa človek pogleda.
NAJNOVEJŠA POROČILA IZ NEMČIJE
Francozi so sklenili pogodbo s Kruppovimi tovarnami. — V Kolin ne sme noben nemški separatist. — Konec-štrajka hamburških pristaniških delavcev. — Pogodba glede imenovanja komisije strokovnjakov bo kmalu sklenjena. — Podrobnosti o nemirih v Freiburgn.
Duesseldorf, Nemčija, 29. otkobra. — Neoficijelno je bilo razglašeno, da so sklenii Francozi pogodbo s Kruppovimi napravami glede nadaljnega obrtaovanja. Uprava je dobila velike koncesije.
Separatisti so se zaenkrat premislili in ne bodo še tako kmalo zasedli Duesseldorfa.
Tukajšnja policija je dobila izrecno naročilo, naj odločno nastopi proti vsakomur, ki bi si predrznil delati nemir.
Separatisti so zasedli Bingen in par vasi v okolici. Oficijelno francosko poročilo pitavi, da je bilo izgnanih iz Aachena petnajst policistov, ker se niso hoteli pokoriti belgijskim poveljem, ki so se glasila, da morajo pustiti separatiste pri miru.
Berlin, Nemčija, 29. oktobra. — V Duesseldorfu vlada med šesto uro zvečer in osmo uro zjiutraj obsedno stanje.
Hamburg, Nemčija, 29. oktobra. — Štrajkujoci pristaniški delavci so se danes zjutraj vrnili na delo.
Kolin, Nemčija, 29. oldtobra. — Ysi uradniki, katr re so separatisti po raznih mestih odstavili, so si poiskali zavet jsa v Kolinu.
Vsled zadnje angleške izjave, da ne bo Anglija trpela separatistov v angleški zoni, si separatisti ne upajo agi-tirati v Kolinu in okolici.
Duesseldorf, Nemčija, 29. oktobra. — Kruppove tovarne v Porurju so zopet začele obratovati.
Pariz, Francija, 29. oktobra. — Oficijeni krogi so pre-Ipričani, da bo v par dneh sklenjena pogodba, potom katere se bo osnovala komisija strokovnjakov, ki bodo skušali do-gnati, koliko je Nemčija zmožrna plačati.
NAJNIŽJA SODRGA V ODGOVORNI SLU26I
V mestih, kjer je bila proglašena porenska republika, so na krmilu bivši arestantje. — Vse plačujejo Francozi s svojim denarjem.
V CHICAGO BODO ZAPRLI 200 SALONOV.
Chicago, *1I1.. 29. oktobra. — Zvezni sodnik Adam Cliffe je izjavil. da bo v najkrajšem času dal zapreti dvesto salonov, kojih lasT-niki so se pregrešili proti Vol-steadovi postavi.
V zadnjih mesecih je bilo zaprtih še t;soč lokalov. v katerih »«• prodajali pijačo.
NA ČAST POKOJNEMU 8TKN-

SOVJETI PROTESTIRAJO PROTI JAPONSKIM GROZOVT-TOSTIM
Moskva, Rusija. 29. oktobra. — Sovjetska vlada je potom svojega zastopnika Marakha protestirala pri japonski vladi proti nasilju japonskih mornarjev, ki se pojaviio v ruskih rečnih pristanišoih. Či-čerin obvestil o tem protestn
) Schenectadj, N. Y., 2S. okt. — ] Jutri popoldne ob dveh. ko se bo vriil pokop »Javnega elektriearja in iraajditdja dr. Steinmetza. boj Anglijo. Francijo In Združene dr po vseh tovarnah General Elec-Jžave, ki so si baje zadale nalogo, trie Companyjiočiralo delo xa pet da bodo skrbele z mir na Daljnem m inn t.	Iztoku.
Berlin, Nemčija, 29. oktobra. — Sodrga je v par porenakih mestih prcklamirala porensko republiko. Člani te republikanske vlade so bivši zločinci in kaznjenci Vsak, ki se hoče prodati Francozom, dobi odgovorno službo.
V Godesbergu je predsednik okrajne vlade, ki je bil zaprt poldrugo leto zastraai krvoskrunstva.
Njegov namestnik je bivši kaznjenec, ki je presedel dve leti v ječi, ker je nagovarjal in nagovoril deklo, da je kradla pri neki bogati družini.
Francozi kupijo s svojim denarjem vsakogar, ki se jim hoče prodati. Pri tem ne ne ozirajo na nje>-govo prejšnje življenje.
Agitatorji za Poresnsko republi-
G ENE RALNI ŠTRAJK NA MEHIŠKIH ŽELEZNICAH. *
ko so največji izvržek človeške vidi vojaščino. Vrše se vežbe, pa- družbe.
rade in manevri. Posebno kavalc-rija je dobro zastopana.
Francozi so i^j ;tili iz ječ in zaporov najslabše elemente in z nji-
Po postajah ni nobenega urad- hovo pomočjo poskušajo terori-
nrka. nobenega postrežčka in nobenega delavca.
Prevoznino plača človek v vlaku. —
Po vseh postajah so nabiti veliki rdeči plakati, ki naznanjajo, da je izbruhnil generalni štrajk.
&trajki pa niso političnega, pač pač gospodarskega značaja. Poljska marka je tako padla, da de-lave^ ne more več izhajati. Vsled tega zahtevajo, naj ji/m gospodarji povišajo plače za 300 odstotkov.
zlrati prebivalstvo.
Pošteno prebivalstvo je vedno bolj ogorčeno nad novo vlado.
SREDSTVO PROTI SLADKORNI BOLEZNI BO POCENI.
Indianapolis, Indiana, 29. okt. Tukaj bodo začeli izdelovati v talnih množina insulin, ki je najboljše sredstvo proti sladkorni bolezni. Zdravilo bo tako poceni, da s! ga bo vsak revež lahko nabavil. Po raznih klinikah v Srednjem Zapadu je sedaj 30.000 oseh. ki bolehajo na tej bolezni.
DEBS JE ODLOČNO PROTI VOJNI.
Mexico City, Mehika, 28. okt. Splošna mehiška delavska zveza je danes obvestila potom šifriranih brzojavk centralne odbore državnih zvez, da bo tekom 24 ur proglašen po vseh mehiških železnicah generalni št raji'
Železničarji bodo vsled tega za-štrajkali, ker uprave odpuščajo izvežbane delavce, ne da bi navedle vzrokov.
Policijski šef ima v glavnem mestu pripravljenih 300 policistov, > katerimi bo skušal zatreti nemire, ki se bodo najbrže pojavili.
POLARNI MEDVED ZGRABI DEČKA ZA ROKO.
New York, N. T. 29. oktobra. — Velik polarni medved v zoolo-gičnean vrtu v Central parku je zgrabil včeraj za roko štiriletnega dečka, ko mu je slednji dajal skozi omrežje "pinace". Dečkova roku je tako pokvarjena, da mu bodo morali odrezati več prstov. Da se ni zgodila večja nesreča, se je zahvaliti nekemu možu. ki je pričel tolči medveda s svojo palico po glavi, ko je slednji poskušal potegniti celo dečkovo roko v kletko.
Otrok, Ralph Thomas, je bil v parku s svojim očetom, bivšim odvetnikom. Šla sta k medvedov* kletki, kjer je otrok hotel hraniti medveda s pinaci. Oče ga je dvignil preko ograje, pri tem pa ravnal tako neprevidno, da je mogel medved dečka zgrabiti za roko. ki mu bo zdaj pokvarjena za vse življenje.
Včera je govoril v New Yorku znani socijalistični voditelj Deb». Višek njegovega govora je bil dosežen z besedami
—	Jaz bom vedno nasprotoval zločinski vojni in ji bom nasprotoval do konca svojih dni.
Nadalje je rekel, da mu je«al. ker se ni mogel za socijalizem lu več žrtvovati.
—	Oni, ki gre za socijadizem samo v jetnisnieo, ni že dosti žrtvoval. Za idejo je treba umreti.
—	Wilson j« bil izvoljen samo zategadelj, ker je rekel, da bo nastopil proti vojni. Kakorh^tro 3» "fl. LAS NAROD A"
KOLEDAR
iSL leto 1924
EBr* STAKE SAMO 40c ^
Naročite ga takoj, da ne boste brez njega
b»l pa Wilson na predsedniškem 32 Cortlandt St., New York stolčku, je napovedal vojno. Mene j so pa poslali v ječo.
i,. .^L Isl a.......... , -.i * m....,,**. , -.... -j*.,.

■ ■ -p: u*: * '
L	f«"	.	. t .'.V ,'Jk i

tt
GLAS NARODA"
tAl NARODA*
HLAS NARODA: 30. OKT. 1923.
L. Al NAHODA"
m, »
BANKROT
Strc&cinaniiova oziroma Sštincssova vlada jc poslala ultimat haški cteUv»ki vladi.
V	ultimatu je zahteva'a, na.j socijaistično-komuni-Hiriia vlada odstopi. To naj se zgodi v teku dvanajstih ur.
Nadalje zahteva Berlin, naj Bavarska znova uveljavi vojaško avtoriteto.
Bavarska naj odpusti državne brambovee, ki so bili na Bavarskem zapriseženi in so na Bavarskem š tac i j oni rani.
Vse to ni ničesar drugega kot velika komedija.
Bavarska je izsilila iz Stresemannove vlade zagotovilo, da bo vrgla soeijaliste iz vlade.
Tega pa ni mogoče lažje doseči kot i^otom brutalnega nastopa proti Saški in Turinški.
Kakorliitro bodo socijalisti izstopili iz Stresemanno-rega kabineta., bodo zasedli njihova mesta nemški nacijo-nalci.
Kakorliitro se bo \)a to zgodilo, bo Bavarska izpustila von Lossova, odvezala državne brambovee prisege ter se bo izročila na milost in nemilost protirevolucijonarnemu Berlinu.
V	tem si ura ju bi Bavarska vse dosegla, kar ji je mogoče doseči v teh razmerah.
V	Nemčiji so se pa tudi zarotili monarhisti in nemški liacijonalci proti delavcem. Reakcija je zopet v sedlu. Zal, da so ji na to stališče pomagali socijalni demokrati. O tem pa ni nobenega dvoma. Stinnes je mojster sedanjega položaja. Ž njim simpatizirajo fašisti, monarhisti in vsi protircvolucijonarji.
Kaj bo odvrnilo delavstvo na ta zadnji izziv nemških veljakov t Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo.
Dosedaj je nemško delavstvo prezrlo in preslišalo vsa tozadevna izzivanja. Najprej je bil imenovan nemškim vojaškim diktatorjem Gessler, ki je odločen nasprotnik nemškega delavstva.
Nemški delavci so molčali.
Zatem je j>oslala nemška vlada generala Muellerja kot vojaškega komisarja na Saško.
Nemško delavstvo se ni zganilo.
In sedaj se zadnji izziv: saška vlada mora odstopiti.
Kadar bo pa saška vlada odstopila, bo šlo k zlodiu vse nemško delavsko gibanje.
Strese mann je s svojo politiko pri vedel Nemčijo v bankrot.	d
V	gotovem oziru je boljše, tki se je tako zgodilo.
< imprej se vse izčisti, temprej bo konec sedanjih neznosnih razmer.
Dva izhoda sta: uničenje ali vstajenje.
Peter Zgaga
Rojak se je zaljubil v lepo Hr-\atico.
Baje se je pLsala Radojevit«. VTanjo je bil simrtno zaljubljen. Nekega lepega dne mu je pa rekla "good-bye".
Rojak je bil tako žalosten, da se je ustrelil.
Zadnjo besedo, ki jo je Spregovoril v smrtnem boju. se je končala na —ie.
Pravijo, da je še v zadnjem trt-nutku imenoval njeno ime.
Jaz bi rekel, da je spregovoril nekaj drugega, ki ima isto končnico. pa se vse drugače začenja.
Slovenec, ki je bil bolniški strežnik v svetovni vojni, mi je povedal, da ga je nekoč v Karpatih vprašal štabni zdravnik:
—	Kako je bilo?
—	Devet bolnikov je umrl. En sam je ostal živ.
—	To je pa čudno — je reker štabni zdravnik — saj sem vendar
dal zdravila za vseh deset. * * *
Ameriški Indijanci jezno ogorčeni.
Zakaj bi ne bili? Prišli so belo-' kožci ter jim vzeli deželo. Y»n njihova bivša lastnina je sedaj njihova la.st.
Skoda, da so bili Indijanci dobri bojevniki, ne pa dobri diplomati.
Zakaj vendar niso zgradili na Ellis Islandu priseljeniške postaje?
In v tem slučaju bi lahko določali, koliko se jih sme priseliti in koliko ne.
Zase bi pač storili najboljše, če bi že Kolumbu rekli: — Kar pojdi. prijatelj, odkoder te je veter prinesel.
* * *
Republika je lepa stvar.
To pa zastrantega, ker v republiki vsakdo ve, kaj bi bilo treba •storili, da bi bilo boljše.
Edinole tisti ne vedo. ki vlada-.*H> v republiki.
Ittgofilutmuftka
Ustanovljena L 1898
KatoL atelmnta \
Inkorponrana 1. 190»J
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
i
J
Glavni odborniki: Prmednlk: RUDOI-F PERDAN. 933 E. 18S St.. Cleveland. <X Podpredsednik: LOUIS BAI.ANT. Box 106 Pearl Ave., Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PTiHLER, Ely. Minn. SaCaanl blagajnik LOUIS CHAMPA, Box »«1. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 41s — lltfa Ave. Duluth, yir^.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JO8. V. GRAHEK, 80S American State Bank Bid*.. CM Grant St. at Sixth Ave.. Plttaburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
AXTON ZBASN1K, Room 20« BakeweU Bid«.. eor. Diamond and Grant
Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street. Chicago. RL FRANK 8KB A BEG. 4822 Washington Street. Denver. Cola.
Porotni odbor. LEONARD SLABODN1K. Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. POBEXTA, 310 Stevenson Bide.. Puyallup. Wash. FRANK ZORICH. «217 St- Clair Ave.. Cleveland. O.	'
Zdruievalnl odbor:	' '
VALENTIN PTRC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O.
PAULINE ERMENC, 3S3 I'ark Str., Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CEi^ARC. 638 Market Street. Waukegan. I1L
JednoUno uradno glasilo: "Glas Naroda"
Vse stvari tikajoče se uradnih za.lev kakor tudi denarne potlljatva BaJ se poilljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSllja na pred-aednlka porotnega odbora. 1'rofinje za sprejem novih Članov !n bolniAka •pričevala nal se poSilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoHSka Jcdnota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor iell postati član te organizacije, naj se zglnsl tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufltev se pa obrnite na gL tajnika. Novo društvo se laliko vstanovl s 8 Člani ali Članicami.
Novice iz Slovenije.
Poročil se je
due D. oktobra Stanko Galivšek, poštni uradnik v Ljubljani, z gtlv. Katico PavlLcu-cvo. hčerko upravitelja ljubljanske umdboliiiee.
Sezcna v Rogaški Slatini
bliža koncu. Kopališče je imelo letos rekorden obisk. Hoteli, vile. privatna stanovanja,. vse jc bilo nabito polno. Celo kabine v kopališču so -služile gostom kot preno-j čovališee. Največ gostov je bilo iz j Srbije. Vojvodine in Hrvatske. Izmed inostrancev jc bilo največ Čehov. Francozom, Nemcev in Ru-
j raunov. Sedaj je samo ie nekoliko
; Srbov in Slovencev. Vojaška god-
j ha se je že vrnila v Ljubljano.
i Pniliodnjo špottilad se obeta ži-
j -ahno gradb-no gibanje. Zlasti j«*
projektiranih mnogo novih vil. * * i .
*	! Tudi za nasade in parke -*o dolo-
Zdravniki so dognali, da ima! wne znatue svote. ženska razen vida. tipa, suha, vl-ha in okusa še en čut, šesti čut.
kaj drugega •* fušar**. A* »».>'
kot pa kak
Sesti čut se pa ne izbraža \ ženski, pač pa v možu, ko pride j
prepozno domov.
* * *
Pravijo, da so moški izbirčni, pa ni res. Pravijo, da preveč zahtevajo, pa ni res.
Povsem so zadovoljni z najmanjšo žensko roko. z najmanjšo žensko nogo in z najmanjšimi ženskimi ustnicami.
Ženske pa ponavadi z malim
niso zadovoljne.
* •
Dopis.
domač za znamko, ki jo je bil pozabil prilepiti na pismo. Mož je malo za-'o!>ro/j;i .j" ukradel nekdo i godrnjal na sovjete, drugi dan pa Ku/mi 1<» metrov dolg gonilni jer- so ga zaprli in je sedel v ječi več men, vreden 20.000 K, čez dober mesecev. Vladni organi celo prete-
tedtu kasneje pa mu jc /J.cbna ro- j,aj0 pohlevne ruske mužike. —	tvoJe slabp lastnosti. Nikdar
!:a poškodovala še ži go. Enkrat Xa shodih. govore včasih tud se bodo tičk i ž«* ujeli.
P-družnica Ljuldjaiifke kredit-:ie banke dobro deluje in tisti d')-' iarski
Iz Belokrajine.
Dane pi dobite zvrhan ko« novic iz starega kraja. Trgatev se ie izvršila in se deloma kr vrS t<*r je v xplosu.em čisto d<>-bra. Nekateri se celo pohvali jo, da so dobili vee kot lanL Na rožen-krimsko nedeljo je Velika Pleši-vica odmevala v vf^lem petju in vriskanju, za kar je letošnji mošt napravil dobro podlago.
Sliv ,}** letos obilo in rakije bo dovolj. Samo preveč je ne <nue biti. Ker sicet se uresniči belokranjski pregovor: " l>obro jutro raki-ja, zbogom pamet!"
Poročali smo vam že parkrat. da nameravamo prirediti v Metliki sadno raoMtavo. To -»e je tudi popolnoma, posrečilo. Učiteljsko jo je priredilo in je izpadla nad vse j>r»čakovanje dobro. Razstavili so sledciei kraji: Adlošari, Griblje, Draywtus, Semič. DrasičJ. T}ožakovo, Slanina vas, Btddrei, Vinoiner, Metlika, Ornomelj. Dofl>-liŽe, Šti-ekl j«vee. Tale ji vrh. Tri-bu&j Suhor. Pmpepee. Grm. Razstavljenih je T>Ho 80 vrM sadja, od katerih je določenih «se €0 Za OKtala imena se ne ve. Bilo je najveS jab<»lk. po^em brnšk. ridv, orodja, orehov mknriev, MxpHj ali muhnulj in celo fig je poslala
sola iz Suhora pri Metliki. Ryz. j stava je poltazala. tla uspeva v j Meh krajini v.«*, 'kar hočemo. Za sadjarstvo se pa seveda nihče ne br;jga posebno. Trgovine s sadjem sr>h<h ne poizjiamo. Kar ne zsruije m ne pojedo otrm-i. to požrejo svinje. Zadnji čas se dela tudi nekaj mošta iz tcsga. Sadjarstvo je za Bel okra jmo brezuvonuio velike važnosti in bo treba obruiti tej stroki precej pažnje. ker obeta lepe dohodke. Veseli nas, da je učsi-teljstvo (pokazalo pravo pot, po kateri raj pridejo novi dohodki, ^i jih Belokranjee \-sak dan vedno bolj potrebuje.
V Črnomlju je umrl stari Če<leš-nik, v ttribliah pa znani kovač iruc na jetiki.
< "rešnjevec jc prišešl učitelj Kam bič, rojen v Prelogih. 1 tal rja-ni so ga pognali preko meje, dasi je slnžboval tam pireko že 3S let. Iiopo <: kulturo"' ima ta laska handa!
Na PreloVi zida Starešini krasno lmn, ki je že vili podobna. Oradi jo ljubljanska gradbena dražba. Ilma bo tako trdna in se tako fino zida. da ljudje kar občudujejo. Da, ljubi rojaki, izobražen obrtnik ali stavbenik je vse
praskajo za ušesi. č<\š, zemlja je < res naša, toda žito 111 naše, temveč • vaše. — Vojni komisarijat z vsr
zračno
flotiljo. V letošnjem letu je vlada
govore
kmetje. Kadar jim komunisti pravijo, da so jim preskrbeli zemljo.
.. _ .. , .	.	ki je bila po revoluciji odvzeta ve-
larski >M»-.»'larji. ki so i>rt-ie gulili 1	.	,	, -
. .	,.	1 ^ : leposostnikom, .se kmetje običajno
narod 111 /rveli mu lite že prene-! .
fiali. ker s«» preslabo plačevali. i Pri velikem pomanjkanju denarja ki vlada pri nas, je ne-i]»a-
.„ . i 1 -• i i	1 • vnemo pripravlja močno
metne., da lezi denar doma po skri- __	1
njah brez koristi. Svetujte svojimi
i-ojakem, ki jim pošiljate denar.]iz<Jala v s^-rho 3G milijonov zla-
naj ga naložijo v denarne zavode, jtih rubljev. Načrt za zračno br«»-
da lic* več denarja v prometa in 1 <3ovje je sestavljen tako. da bo i-
da b.i i'.xLl obresti. S te-u se po-1 mela Rusija 1926. leta ."»000 voja-
s-pešuji* promet in znižuje draga- |£kih aeroplane v, torej najmočnejšo
njo, ki raste edino le zaradi n>o- zračno f lotil jo na svetu.
m a ti jI" an ja dena rj a.
V domači kraj je prišel v berbo j	Vlomi in tatvine.
dr. Xik<f Zupanič s saorryro iji	.. . • * . 1 - ^ - 1 1 -
1	1 sn	Neznani tat, ki se je v hisi brz-
hcerivieo, ki notsi iir-av srčkano na- r	1 1	» • 1 m
1	kone dobrot	^a*. ie vb Min d v
rodno 11.»so	j . „ . ,	,
. .	. tanovanje Ive Porhavveve v mi-
airfi ka je dojila električno j Urn] ]n	na GLmcab pri
razsvetljavo, ki dobro sveti. Z'^>et! j
je korak naprej!	Lrcfl«' in zbit prstan v skupni
Ljudje ti bodo sčasoma odpu-
pa ne tvojih dobrih.
Dobro 111 priporočiljivo je poboljšati napake. Strašno neumno
je pa napake priznati.
* ^ *
jufjiiani ler odnesel zlat poročni i prstan
! vrednosti 4000 Din.
Neznan tat je odpeljal ponoči iz "d"crišča trgrveu Ivanu Rabne-lu s Snla :?00 -Din vre*lno samo-irolnieo.
oOOO Din vreden gonilni joi-»nen
Vesti iz Rusije.
Moralna kakovost naroda je v času revolucije zelo padla. Ne samo po mestih, nego tudi po vaseh je vohunstvo na vrhuncu. Sovjet- je hi! ukraden pe«esAniku Antonu ska vlada je dosegla v tem oziru j Kuzma v Podbrežju. Tatu kljub izredne uspehe. Ako stojita ua ce-' intenzivnemu iskanju doslej še ni-sti dva ali trije skupaj, je gotovo iz-3edili. da četrti prisluškuje, o čem govore. Bog vam j. Ha bi kdo govoril kaj slabega o mestnih sovjetih! Takoj na povahilo v črezvieajko! Tako so naprimer na pošti zalite^ vali od kmeta Štirikratno - vsoto
Popestri:ei Tvani Vrbinc #v Otepanji vasi pri .Ljubljani je bilo
ukradenih 7 kokftži v vrednosti 500 Din. •
Kolo, vredno 12.10 Din. je odpeljal nekdo And Čuferja z Jesenic.
Rojak je sporočil, da je iznašel dobro nadomestilo za podplate.
Zaenkrat je najboljše nadomesti
lo za podplate — telefon.
* ♦ *
Pred kratkim se je vršila v New Yorku velika slovenska zabava.
Pa srečam rojaka in ga vprašam. zakaj ima nos pobit.
—	Na naši veselici sem bil — je odvrnil. — In veš, kaj se mi je zgodilo? Ko stopim iz dvorane, padeta dva name.
—	Pa si poklical policaja? — ga vprašam.
—	Zakaj ? — se začudi. — Zakaj policaja? Dva sta padla name, potem pa do petih zjutraj vsi trije nismo mogli vstati.
Razne nezgode.
Pes je u-griznil vojnega invalida Ivana Zorka. Kei* je rana zelo ne-virroa, je Zorko moral v bolnico.
Frane Koncil ja, delavec v tovarni v Pre < rju, .si je pri delu za-*>odel trsko v desno roko.
•Jožef R '.pe, delavec pri J. Tler-
rinika stepbi z nekim civilistom rarti rpremstva neke dame. Civilist jt ves raztngote:i vrgel enega carinika t:«ko močno na tla, da si je zlomil desno roko.
Nipad na urednika Goleča.
M ar burger Zeitung"7 poroča, da je bil 9. ckti-bra opolnoči du-ho^iik (iolee. ■ urednik "Straže'' v Mariboru, zopet napaden na Ruški cesti od treh moških. Neznanci so baje navalili nanj s psovkami: "Prokleta svinja!" in ga pretepali, t rednik Goleč je začel klicati ua pomoč, nakar je pri-hitel stražnik, ki enega napadalca aretiral. Goleč je pri napadu zgubil uro in očala.
Umrlo je v Celju
v	septembru skupno :J0
oseb, i»» Mieer v jnestu T. v bolnici in v m\ alid^kem domu 1 oseil>a.
Varno odpravljanje masti
UuJSatl. bujfiatl. buJAatl. je cealo d«-bellb jjudj. 1'OBtaU tenait in «lwk. J« kila mode jn aružbe. Vsi debeluhi vljejo rok« v zadregi In stiski. Oni bo proU ogaJbnlra rdravllom. boje se ftkega. vež banja, bo proLl neprijetni In nezadovoljivi dijeti. dokler ne zadenejo na neškodljiv Marmola
...... .	j 1'rcdpla (ilaimola J'rescrlDtlon) ter mr
• L*u v Ljubljani, »e je vzagal V Ic-Vuie potom nJega, da varno, »falno ln
lahko huj&ajo brez lzpretnemb« najina
[ življenja, toda ne&kod'jivo, hitro ln tajno
-o roKo.
Anton Skrjane. posestnik V Sp.'dobivajo Idealno postavo, neino koio. bo-Slivuiei. je padel z drevesa, ko je J^' lnJ^^L fot "
1	Imeli, ln sedaj pridejo Marmola Predpis-
lovil polhe. Potolkel S" je močno ne Tableto (Marmola PrescrlpUon Tab->0 irhvi	Iet*' 18 l8t*	nelkodljlve formule
Ikot Je Marmola Predpis f Marmola Pre-Vsi navedeni priškodovanci s" seription). Zodovoljive dobrotne uftok®
dt • 1 i • i'ii-*	1 teca sla\-nega varnega zmanJSevalca ma8
ravijo v ljubljanski bolmei. !co»e 8po;En^e. daate	iekarnar-
! *u en dolar za en zavoj alt Ce poSlJet*
_ .	. .	. .	1 i«! svoto Marm«>la Company. CJarfirld
fretep carinikov s civilistom. 1 ouiMing. r>«-»rwt. Mich.. « pr^snjf.. mj V nedeljo 7. oktobra okoli 4. ure	»voj Marmola Predplral*
zjutraj sta se v Mariboru dva ca-
Tablet (Marmola Prescrlptlon Tabletah.
Izšel je
"Slovensko-Amerikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE GA ŠE DANES. Cena s poštnino 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
NA KRVAVIH POLJANAH
$1
TBPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi bo popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem upora ter njega zakletvi.
TBebujt 270 ftanl in 25 «l*k i» rop*.
Jfajiga Je trdo * "OLAft HABODA"
«8 OartUad« Strart, V«w York. H. T.


/.
GLAS NAKOPA. 30. OKT. 1923.
Zagonetno, toda resnično.
Evine hčere.
(K o n e c.)
Vedno je bilo videti mladi par *edeti na terasi onega rest?vran-ta. odkoder sta gledala doli na Hudson, po katerem so švigali hitri motorni čolni in druge ladij-ce. Včasih je plul mimo tudi velik maje*t etični parnik. čigar okna so bila sijajno razsvetljena, in s
ono reč za seboj, bodisi kak vozni red ali kaj drugega, kar privede zasledovalce na pravo sled. Oni pa, ki bezi brez cilja, navadno ne pušča ničesar za sebaj, kar bi pripomoglo najti njegovo zatočišče. Tako sta se torej domenila, da bosta stopila na prvi parnik ter se odpeljala, kamorkoli že.
Natančno poučen od Estele, je
parnik o ve ga kroga so prihajali 1 James tožil naslednjega dne a na uho zaljubljeneev zvoki orke- j banki o vseh mogočih bolečinah »tra, ki je igral na parniku. j in slabostih. Pri prvi priložnosti.
—	James, kako rada bi bila en- ki se mu je nudila, je vzel na ban-krat * teboj na taki ladji, — je ki 25.000 dolarjev v gotovini 111 dejala nekega večera. — ter bi se j bondih. tekom dneva pa se mu je I eljala kamorkoli s teboj.	t posrečilo prilastiti si še par tisoča-
Kam* — jo je vprašal v od-j kov. njegovo upanje, da se mu bo M.tnnsti svojega duha.	■ posrečilo spraviti skupaj 100.000
—	Kamorkoli. Kaj me briga !j dolarjev, se ni uresničilo. Po nt-
Jaz te ljubim in odvedla bi te ra da na tak kraj. kjer bi bila sama. kjer bi se lahko nemoteno ljubila.
Naslednjega dne je ukradel nadaljnja število bondov, la bi ji mogel izpolniti njeno zadnjo željo.
prespani noči je telefoniral v banko. da je preveč bolan, da bi mogel zapustiti postelj ter da ga tri ali štiri dni ne bo v urad. S tem sta dobila ubežnika par dni časa pred zasledovalci.
Nato je nekako otopel. Čutil je, James je naslednjega dne zapustil svoj dom, od peljal se v New York ter se tam v nek«m re>tav-rantu dolenjega me>ta sestal z zapeljivko. ki je čakala nanj. Tako.i sta pregledala listo parni kov, k t imeJi odpluti, toda rzprevidela sta. da odpluje dotičnega dne samo neki obrežni parnik proti ka-ualovi zoni. ki pa se bo m«!potoma večkrat ustavil. Esteli se je vlelo to sicer nevarno, toda drugega izhoda ni bilo, zato sta , vkrcala na parnik pori imenom — Mr. in Mrs. William Seelev. Estt-la je izjavila, da bodo detektiv: Totovo iskali Jamesa Ormsbv-ja. nikakor pa ne Mr. in Mrs. Seelev.
Bilo je že temno, ko je parnik *>dpJ ll iz New Torka
da se vedno globlje in globlje po gr«*za. da zanj ni več rešitve. — Pregloboko ve je že pogreznil, da bi bil mogel zopet na površje. — Ničesar mu m preostajalo, kakor živeti, živeti veselo, kolikor mu doptiščao moči. ujeti čim več sreče. preden pride neizogibni konec. Nato pa mu je preostajalo samo eno: varovati ženo. ki ga ljubi in ki mu je žrtvovala vse. kakor je domneval. Kljub temu. da je dobi la mnogo denarja, je bila cen? vseeno nizka. Kmalu bo moral pla eat i svoj greh, tod a medicino bo pogoltnil, kot se spodobi možu
Žalostno raz položen j e ga ni več zapustilo. In ko sta stala spot na terasi, je rekel njej, ki je veseV in nežno govorila ž njim : — Al" pa veš tudi, Bstela, da sva vzela že stol moč dolarjev?
—	To se sliši kakor eela kopica detiarja. kajne, dragee f — je od vrnila. — Ampak sedaj se je že zgodilo. Kako moreva pomagati'
—	Nekaj morava storiti, fn sicer takoj, brez odlašanja, — je dejal ven obupan. — Koncem tega me *eea pride bančni revizor, in takrat bo 7. menoj pri kraju.
Oba sta zastrmela dol na vodn' gladino. Iznad vode se je dvigali gosta megla, skozi katero je bik> videti nejasne obrise velikega parnika. James Ormnby je videl pred svojimi duševnimi očmi xi dovje jetnišniee, videl sramoto. k: jo je povzročil svojim nedolžnim staršem in prijel je govoriti Este li o svoji usodi. Ona ga je potrpe žljivo poslušala, ne da bi pa pre kinila z besedico. Končno je izbruhnil :
—	Ne. kaj naj ukreneva ? Ali ni maš prav ničesar pripomniti k temu ?
Ona je iztegnil« roko proti 1 «jk' ter sanjavo rekla: — Lahko greva
tja!
—- Samomor? — je zaklical on
Ona se je veselo zasmejala:
—	Ti bedasti fantek ! Jaz mislim na pamike. Odpotujva. ubeživa, dokler je še čas? Lahko greva daleč od tod. kjer bova srečna.
—	In če nama bodo sledili?
Tri dni niso na banki v N en-Jersey ničesar sumili. Nato pa jh slučajno nekdo telefoniral James Ormsbv-ju ter pronašel, da je izginil. Takojšnja preiskava je odkrila poneverjeno vsoto. Banka je takoj obvestila zavarovalnin-dco družbo ter podala časopisju zjavo, katero je utemeljila, da je iružba pokrila primanjkljaj ter da banka ni v tej stvari dalje zainteresirana.
Časopisje je priobčilo dolge kolone o defravdaeiji in begu bla eajnika. žurnalisti so pisali dolge uvodnike o lahkomišljenosti bančnega vodstva ter o pokvarjenost današnje mladine, in vsa ta pu-bliciteta je imela za posledico, da so detektivi izvedeli, da je zahajal pobegli blagajnik skoro vsak večer v restavracijo na Palisadah. in sicer vedno v spremstvu ene in iste krasne dame. In takoj so si bili na jasnem, da je trefoa najti žensko. Oherehez la ferome!
S tem pa Estela ni računala, kajti bi bila bežala ločena. Ubežnika sta dospela v Panamo, kjer sta ostala par dni. nato pa sta peljala dalje ob obali Južne Amerike.
* * *
Detektivi v New Torku so kmalu dognali, da se je odpeljal s j parnrkom proti Panami par, s kn-| terim se je strinjal opis ubežnikov.
— Saj ne bodo vedeli, kam sva S prihodnjim parnrkom so se ort-šla, če sJvar pravilno začneva. — ■ peljali za njima že detektivi, toda Toda imeti morava denar. Jaz ni-^ ko so slednji dospeli v Colon. Pa-mam ničesar več. ti tudi nič. ČV nama. sta ubežnika že odpotovala, hi imela mnogo denarja, bi prav ; ftele deset dni nato «0 jima mogli lahko prišla naprej, in eimvečji j detektivi zopet slediti. Tako je je tat. temlažja je ponavadi kiten. I Ho zasledovanje okoli Rta Ilorna.
Kaj naj storim T — je vpra- potean ob vzhodni obali do But-
šal on.
—	Pojdi v banko In glej. če more* dobiti nadaljnih «to tisoč.
In James Ormsby se je vdal'— kakor vedno.
Pozno v noč sta sedela na terasi ter pretehtavala posameznosti svojega bega. Ali naj se odpeljeta v Evropo ter se tam potopita v množici Amerikancev v Lond-cmu. Parizu ali Londonu? Ali naj zbn-žita v Mehiko? Vse te ideje je E-*4ela ravrgla.
—	Kar enostavno ubežrva. — je končno izjavila. — ^beživa kamorkoli. kar naprej, ne da bi aa-ma vedela kan.
Estela je vedela, da se ubežnik, ki ima pred očmi gotov cilj, le
nos Airesa, zatem v različna pristanišča Brazilije in nato -spet v Panamo. Vselej so dospeli detektivi za en parnik prepozno.
V Panami sta se zaljubljenca sprla ter se ločila. Najbrže se je Estela naveličala svoje žrtve ter si zaželela druge družbe. Morda pa je bila tudi prepričana, da sta zasledovana in da ji bo sami laiglje utečL James je bil preveč zaljubljen. da bi bil previden. Ločila sta se torej in on ji je izročil ves preostali denar, razen pet t i tisoč dolarjev. katere je samx obdržal.
Ko so dospeli detektivi teden počne je v r anamo, so izvedeli, da je odpot>ral James v Evropo. — Po da^žem zasledovanju so (ra
Umetni človek.
Že v starem in srednjem veku so se bavili učenjaki s idejo ustvaritve umetnega človeka. — Slavni avtomatični "človek" na Dunaju. — V šaha je premagal Napoleona in Friderika Velikega.
|>r\
Vsak predsednik Združenih držav lahko sledi svoje pred-ništvo do izseljenca.
D RED dolgimi, dolgimi leti je pristala ob ameriai obali ladja. Na nji so bili mo-aM in ženske. Med njimi sta bila oče in mati, ko jih. naslednik« je bilo namenjeno pred-sedništvo Združenih držav.
V tej deželi ima vsak moški in ženska enako priliko. To pomenja, da more edinole večje raznmniatvo zmagati. Mogočno rasu&jništvo mora živeti v zdravem močnem telesu. Vsledtega mora današnja mati, ki hoče dati svojemu otroku jasno priliko v Ameriki, gledati na to, da mu da pravilen začetek v telesnem in duševnem ozira.
Kot jc dobro mleko življenska hrana, je Bordezjenro Eagle Mleko priznano za mleko vseh mlek v svrho hranjenja otroka. Sloves, ki je za imenom Bordeno-vega mleka, je posledica večletne prave službe. Izbirčna ameriška javnost, ki je vajena kupovati, kar hoče in kjer hoče, je posvetila svoje misli velikemu problemu	in velika večina je spoznala, da je
Bordenovo Eagle Mleko edino mleko, ki ustvarja močne in zdrave moške in ženske.
Da veste, kako uporabljati Barflrtiovo Eagle Mleko za hrano vašega otroka, smo natisnili v vašem jeziku navodila, kako ga je treba pripraviti za otroke vseh starosti in kako ga je treba dajati otrokom, ki so preslabo in premalo hranjeni. Če ho*ete ta navodila, izpolnite kupon ter ga nam pošljite danes in mi vam jih bomo poslali brezplačno.
THE BOBDEN COMPANY
Borden
L of H« Borden CoM»»nf
Ideja, umetno ustvariti človeka, je bila ena najstarejših sanjarij znanstveno romantike in obenem edina, ki je preživela stari in srednji vek in ki se pojavlja tudi v flozof i ji nove dobe.
Srednjeveški raziskovalci so n-
Na strehah ogromnih poslopij se bodo nahajali aerodromi, kjer bodo vzletali in pristajali z letali ljudje, zaposleni v velemestu. Mesto New York bo imelo v par letih 12 milijonov prebivalcev.
Francoski arhitekt Le Corbou-sier je pred kratkim objavil načrt o velemestu v bodočnosti. Po tem načrtu morajo biti velemesta v bodočnosti križišče vseh prometnih poti cele države. V centru naj se nahaja na površini 20.000 kvadratnih metrov glavni kolodvor, ki bo imel šest nadstropij, in sicer
metnega človeka imeli v mislih v dveh oblikah: kc.t homonkula, ki tri nad in tri pod zemljo. Na plat-
naj bi se ust varil kemičnim potom v retort i. in kot povsem mehaničen avtomat. Is«med umetnih ljudi prve skupine je najbolj slovel "ho-munculus*' znanega zdravnika Aureola Bomba.sta Paracelsa. katerega je Goethe ovekovečil v svojem "Faastu".
S konstruiranjem podobnih
formi najvišjega nad^ropja bo aerodrom, a na ostalih delih mesta kamor bodo prihajali vlaki, bodo pisarne. Okoli glavne železniške postaje se bo gradil glavni trg, na katerem se bodo zidale visoke stavbe s 60 nadstropji brez dvorišč. V vsaki taki stavbi bo stanovalo 20.000 do 50.000 ljudi. V teh
Baldngi
	* i.	
		i
York
-kaj
K UPON
Označite, katera navodila hočete:
NAVODILA ZA HRANJENJE
ime ----
NASLOV
OBEDI ZA. OTROKE
KNJIGA ZA OTROKE
(1 Slovenian)

* pan*
E®ORdeh com
NCW
YORK. u.
hotelu ter mu vzeli okoli dvatisoe Ženska je bila obsojena v šest- D j AI f| § t A IIAClOflipO lffllMI petsto dolarjev, vse. kar mu je Se j letno ječo v Trentonu in kazen je DiUIU5A0 |JUdltfUIUG VUJIIG
ostalo. James se je dal radovoljn* nastopila s ponosno dvignjeno gla-	-
odvesti nazaj v Ameriko, kjer je i vo. Dokonča svoje kazni ni hotela V Kodanju obstoji društvo za pred sodiščem priznal vse. kar je j razkrinkati svojega »osleparja, j socijalni študij posledic svetovne vedel.	d asi so ji sodniki sveto obljubili, j vojne. To društvo je nedavno izda-
da jo takoj osvobode, če to stori.1 lo zanimivo statistiko, iz katere Mladi blaprajnik je Lil obsojen je razvidno, da so v vojni se naha-le v par mesečno ječo, ker so sc jajoče države izgubile od polovice porotniki ozirali na njegovo mla-f 1914., do polovice 1919. leta nad
izda, da pusti to ali končno nail i v nekom londonskem
Uradniki zavarovalne družbe so kmalu izprevideli, da je bil ta nesrečni mladenič žrtev prefrigane ženske, in storili so vse. da bi nosi i Estelo. ki je brez sledu izginila. Kmalu pa se je izvedelo, da je ona spremljevalka in komplicinja nekega znanega newyorskega sle-; parja. Detektivi so pričeli opazlivati tega moža, ki je živel v izobilju in razkošju v New Yorku. ?r> ko se je kmalu zatem odpeljal v Califoraijo. so mu sledili detektivi v San Francisco, kjer so kmalu nato v njegovi družbi presenetili tudi dolpo iskano žensko. Detektivi so oba aretirali ter ju odvedli v New York, kjer sta prišla pred srdi»če. Tam pa niso mogli njemu ničesar dokazati, dasi je bila gotova stvar, da je on dobil večino denarja, katerega je Estela izma-mila iz Jamesa. Estela ga je trdovratno ščitila. Tako ni hotela ničesar povedati, kaj je počela z denarjem, ki ga ji je dajal mladi blagajnik, in istotako je trdovratno molčala pozneje, ko se je pričel proces.
James Ormsby pa si je pred sodiščem na vso m oš prizadeval, da bi ščitil žensko, katero je nekdaj tako ljubil. Dasi je bil prepričan, da pa je ona potegnila v prepad, je vendar k presenetljivim vites-trom trdil, da je bil on tisti, ki je je vsiliL Nikakor si ni dai dokazali, da ga ta ženska ni nikoli ljubila. Trdil je, da ga je naredila na vsak način srečnim, dasi dejstev ni mogel tajiti.
dost in na veličino izkušnjave. ' V tem slučaju je bila izkušnjam-
a
ka najtežje kaznovana, njen ljubimec je bil milo sojen, a mož, kr je bil v resnici najbolj kriv. je bil oproščen, ker ni bilo napram njemu nikakih dokazov.
15 milijonov ljudi. Celokupno število prebivalstva se je zmanjšalo za okoli 45 milijonov, in sicer je 10 milijonov ljudi padlo na bojnih poljanah, 20 milijonov zaradi nazadovanja porodov in 15 milijonov zaradi porasta smrtnih slu-* čajev. Invalidov je na milijone. Nemčija je izgubila 7 milijonov Umor dveh ruskih oficirjev. |]judi (io odstotkov) in sicer 2 Ob cesti med Dračein in Tirano( milijona vojakov, 1.2 milijona pre; so n;>-li nedavno razmesarjeni in bivale e v zaradi porasta smrtnih od ž* val i objedeni trupli dveh ofL Slučajev in 4 milijone zaradi naza-cirjev V ran glove armade Kikolaja> d(yvailja porodov. Avstrija je od Vasilija in Vasilija Auuokova, ki 10 miliionov ljudi pr^šnjega testa bila pri Vari zaporen« z grad- rltorija izbila 1 milijon ljudi, njo novega mostn. Oba sta odpo- in to 300000 wjakov ter 15aooo
vedam .•vwzoo, noier se vnirt 1 v , v	. .	,
„ . . ... . dus zaradi nazadovanja porodov.
Rns:jn, Prejela sta izplačilo v zla-, „	,	.
tu. V* potu .tajila umorjena	germanskega pre-
orrpana. Pre i »kava je dognala, da |^Lstva « ceiUJO na 8 do 8 in pol
sta ju umorila ruska polkovna to-; mdl-'OIia ^^ FranciJa ic var .-H Aleksander Podoljskij in bila 400 000 vojakov, i m pol mt-
Sergij Hausmann. Oba sta že pod ključem in sta priznala zločin.
Vnk pereč bi moral imeti novo izdajo
"PESMARICA GLAZBENB KATICE"
Za fttiri moške glasove
Uredil Matej Hubad
ima 296 strani, ter vaebu-najboljših in najnovejši!) pesmi s notami.
Ona s poštnino «3.00. "GLAS HAKODA" 82 Cortlandt New York. H. T
fnjiga
} 103
lijona duš zaradi nazadovanja po rodov in 400.000 zaradi porasta smrtnih slučajev. Italija je izgubila 600.000 vojakov, 1,400.000 duš zaradi padanja porodov in 220.000 zaradi porasta smrtnih slučajev. Anglija je izgubila 800.000 vojakov. 850.000 zaradi nazadovanja porodov in 200.000 zaradi porasta smrtnih slučajev. Od malih držav je izgubila Srbija 1,600.000 ljudi in sicer 600.000 vojakov, torej polovico toliko kot Francija!
Maeka, ki vzdihuje in joka, ničesar ne ulovi.
strojnih bitij so pričeli že stari hišah bo tudi koncentrirana trgo-Grki. Največji sloves na tem po- j vina in administracija cele države, lju si jf. pridobil filozof in mehanik ; površini tri in pol milijonov Arehitas iz Tarenta s svojim lese- kvadratnih metrov okoli središča mm golobom. Kot njegov nasle.l-' se bodo nahajale gostilne, hoteli, nik in učenec je znan Johannes | gledališča, javni zavodi, muzejr,
Reg;omontanus. Izmed prvih človeških avtomatov je zlasti zaslovel "turški šahist"'. katerega je konstruiral Wolfgang Kempeler. nižji nradnik na dvoru cesarice Marije Terezije. Ta strojni človek je h;l petdeset let velika senzacija v Evropi in Ameriki. Avtomat je i-mel obliko moža v turški noši. ki sedi pri mizi, na kateri se nahaja šahovnica. Ta strojni Turek je igral z najslavnejšimi šahisti one dobe ter zmagoval skoraj v vsaki partiji. Dvignil je levo roko. prijel figuro z dvema prstoma, jo postavil na polje, kamor je spadala *er pri tem okorno zopeft pustil ^asti roko. Pri gibanju se je slišalo rožljanje kakor pri navijanju ure. Pri vsaki potezi nasprotnika je "turški šahist" zmajal z glavo, gledal nekoliko trenotkoA-oo šahovnici, pokimal pri šah kraljici z glavo enkrat, pri šah kralju dvakrat. Kempeler je ves čas mirno sedel pri mizi.
Ta mali uradnik je po svojetn "turškem šahistu" zaslovel po vsem svetu. Iz vseh krajev sveta so radovedneži prihajali na Dunaj, da vidijo veliki čudež. Prišli znani šahovni mojstri, igrali a "Turkom" in bili premagani. — Ruski veliki knez Pavel je igral s "turškim šahistom" in izgubil partijo. Turek je premagal tudi cesarja Friderika Velikega zaporedoma v treh partijah. Trideset let pozneje je Napoleon sedel k partiji, a tudi on. nepremaigljivi strateg, je izgubil igro. Pozneje je kupil turškega šaliista neki špekulant ter odpotoval ž njim v A-meriko. Na potovanju se je briht-ni Turek naučil tudi moderni — "Whist" ter več ameriških bankirjev oskupil za lepe vsote dolarjev. Končna usoda "turškega ša-hista" ni znana. Na razstavi \ Filadelfiji je baje postal žrtev požara.
Kaj pa je pravzaprav bila zago-netka tega Kempelerjevega strojnega človeka ? Petindvajset let so si mehaniki in šahovni mojstri belili glave s to tajno, a brez uspeha. Nekateri so trdili, da je bil v tem Turku skrit šahist, drugi pa sn bili mnenja, da je Kempeler. ki je sam bil odličen šahist, s spretno magnetrčno napravo vodil železne ude strojnega človeka.
A bila zagonetka tega "turškega šahista" kakršnakoli, glasoviti Turek "Kempelerje*- je bfl vseika-kar prvi posrečeni avtomat, ki je bogel gibftti glavo in roke ter 9 svojim prikritim blufom vzbujal strmenje vsega sveta.
r	»
Človeški okostnjak pod hišnim pragom.
V Zagiebu je vzbudila veliko senzacijo vest. da «*o pri prezlda-
vanju hise št. 40 v Dugi ulici našli pod hišnim pragom človeški okostnjak, ki je ležal tam že več desetletij. Truplo je bilo brez dvoma razrezano, ker je bil prostor iwentajhen za odraslega človeka .lasno je. da je bil izvršen zločin. Sedanji lastnik je kupil hiao pred 15. leti, prej pa je bila tast nekega krojača. Policija je pozvala strokovnjake, da doženejo, kako dolgo je ležal okostnjak pod pragom.
šole in razna podjetja. Nekoliko dalje od centra bodo na tej površini peteronadstropne hiše za stanovanja in delavnice. Vse to bo notranjost mesta. Na periferiji se bodo uredile livade in igrišča. — Življenje na ulicah bo brez nevarnosti za ljudi, kljub velikemu prometu. Tako mesto bo imelo okoli tri milijone prebivalcev. Ob sklepu naglaša arhitekt, da se na zunanje stvari ne bo moglo polagati velike važnosti, da se bo življenje sedanjosti moglo razvijati neovirano in svobodno.
* * *
Mnogo značilne j še so pa statistike cenzurnega urada v Ameriki, ki je na podlagi dosedanjega naraščanja prebivalstva mesta New Yorka izračunal, da bo štelo me-sto New York leta 1927, toTej v par letih — 12 milijonov prebivalcev. Strokovnjaki so priobčili v newyorskem "Wordu" z dne 23. oktobra velezanimivo razpravo, kako bo treba rešiti stanovanjski in prometni problem. Na vrhu nebotičnikov bodo zgradili velikanske aerodrome ali vzletališča in pristajališča. odkoder bodo vzletaili in pristajali aeroplani ljudi in delavcev, zaposlenih v tem okrom nem mestu. Ko bo delopust, bodo ti ljudje sedli r svoje aeroplane ter odleteli proti svojemu domu. ki se bo nahajal par sto milj od New Yorka v gorovju. Francoski zrakoplovec Barbot. ki se je mudil pred par meseci v Ameriki s svojim malim aeroplanom, s kateri m.je proizvajal uspešne polete, je dokazal, da so mali aeroplani prometno sredstvobodočnosti. —* Njegov acroplan je pora;bil za razdaljo sto milj eno galono gazolina in tak aeroplan si je mogoče nabaviti s par sto dolarji. — Iste merodajne osebe so izračunale, da bo >mel New York čez petdeset let sto milijonov prebivalcev.
Gostobesednost Tcdorja Aleksandrova.
Znani voditelj "makedonstvu-juščili** Todor Aleksandrov se v intervjuvu z dopisnikom bukart*-škega lista " Universula" baha s svojimi — bodočimi načrti.
Pravi, da Srbi niti pojma nimajo o tem. na kakšen način jim bo on zadal udarec. Ta udarec bo močnejši od vseh dosedanjih, ki jih oni poznajo.
Končno je rekel Aleksandrovi — Te jeseni in tudi pozneje nočem ničesar pripraviti, ker sedanji^ notranji položaj v Jugoslaviji ni ugoden za tako akcijo. Mi bomo čakali, da situacija popolnoma dozori. Tstega dne, ki ga določi makedonska organizacija za to, da se gre na delo. bo zbrala čete ne samo iz Bolgarske, temveč tudi iz eele Maeedonije. —
Izgleda, da Todorov Aleksandrov ni tako opasen. kakor se yi dosedaj sodilo, kajti gostobesedne grožnje se morejo ceniti po oni stari o psih, ki hudo lajajo.
f*e se odločiš za ples, plača j tudi godce.	^Jj
GLAS NARODA, 30. OKT. 1923.

Koroške novice.
koroške slovenske stranke.
V Avstriji so bile razpisane za dan 21. oktobra volitve za državni zbor, kakor tudi za dež«4ne zbore. Kopo&ka slovenska stranka je postavila sle*iože kandidate: Za državni zbor: 1. I>r. Prane Petek, zdravnik v Veiikoveu; 2. Ivan Stare, župnik v H<>dmah ; 3. Ivan VoSpernik, p*r»»-.stTuk v Podrav-Ijah. Za koi-'.iki deželni zbor: 1. Fran«* Petefc, zdravnik v Velfkov-cu; 'l. Vinko Poljanee, župnik v Škoeijanu; Anton Gautl. posestnik v Sebnu pri Malhah; 4. Ferdinaud Krajger, posestnik v ŠteAjuu pri -Snuhalu; o. I van Vo-iperurk. posestnik v Podravljah; 6. Frane Krietrl. pasestuik v Zali o tncu; T. Anton Ciril, posestnik na Plaanici; Jožef Križutk. posestnikov sin v Sniarjeti v I ložu; 9. Valentin Rut-»r. posestnik v Št. Petru na Vašin jah; 10. Ant. \Var-inuth, pose&tnik v IJndi na Žili.
Iz Dobrle vasi.
Zlata rna-^a pn*šta in jren, vikarja v liivi'i .-»»ni *:A,f Matije Ran-dlna ve j** izvršila 19. avjr. z vso, tako izrednemu slavi ju primemo, slovesnost j* K Med gromovitim pokanjem tvpičev se je na iprvdveeer oinenj'Miejr« dne vu**ketnu slav-ljeneu po svojih zastopnikih na pru*tnij*kem dvorwru poklonila cela župnija. Pod vodstvom dolgoletnega spret'io|ja orgaiiiata J<*že-fa Ilgovea je pevski /Jxir zapel zlatomašniku več ganljivih pod-oknie. Gin jen se je sLavljenec zahvaljeval vsem. Sledila je slavnostna ned-Ija. Zapeli so zvonovi. Ljudstvo od blizu in daleč je hitelo v slavnostno okiinl-ano cerkev k sekundiei ali zlati masi. Prisostvovalo je 20 duhovnikov. Kljub svoji že ITiletni hibi na lovi nog1! in kljub visoki starosti je ntopal jubilant veselo in mladeninko-čilo za dolgrini **pr«vodom. Kaj taicega v I>-brli v,TM »> ni l>Uo. Po 1 'Veni creator Rpiritiis" jc Cedila slavnostna prjdiga ejr. Poljanea. V skf-raj eno uro trajajočem govoru je or srl sprrtjii govornik v.sc dosedanje življenje hiavij««iica kot uČ4«ca, dijaka vojaka, l>oj»<(»slov-cs, kaplana, župnika, sprošta, dekana. gen. vikarja, kot duhovnika trpina. Solze zalile oči mnogih, ko je »prid xar prowl jubilarja, naj se pni svoji zlati maši ti.,)onuiri svojih rajnih .«taribev, s>rodnikov, umrlih in živečih subratov, svojci .sedanjih bi prejšnjih farauov. Nato je sledila zlata maša. Dekanijska duhovščin* je podarila slav-ljencn umetniška izdelamo aiego-: i jo. Koliko dni. grenkih in težkih, j* preživel prrost v Dobrli vasi zlrvti za č»m vojne, pred plel>isei-tom. mednjira in po njem! Pastir »ko pismo, ki ga je kot škofov na mejnik i zdi l (»sem dni pred ple-biscitrni in ki ga je fraueoski delegat i*roi Sanibren — to naj bo enkrat javno povedano — »»zn;n-il kot [hivs**iu kon-stno, je še dane* neovrženo v svojih tezah m bo o*ttato v zgodovini korubkih Sloven rvv ecien najvajčnejšdii dokumentov i/, onih razburjenih eaatov. Rodila j>a je mnogo neopravičenega nasprotovanja' Vse je minilo* Ph paiianjUonju slov. duhovnikov, ki nas jih je 1. 1*120. /.apustilo 36. nnj |*»oy ohrani nam vse sta-r«'jš»', /Insti pa zlatomaMiiika «e lnoo^o let župniji, dekan i ji, škofiji, celemu slov. koroškemu ljud-Ktvu, kateremu je bil proit4zlato-maiaik v l. 11)19—1920. od akofa p»oblaičer'i vadi verski vodja!
Iz Rrodov.
Deutsclie Sehulvereiiwatliule Unxleh je bila 16. sept. blagoslovljena. Po vseli >i*tili »n povsod so ugitirsli neme ki listi tedne in tedne za dobro udeležbo, in res se je z"bralo nekaj Nemcev iz Borovelj, Celovca in celo * Dunaja. Na prostem se je brala maa. ali Bogu hinavska daritev božja ni bila do* padljivs, zato je poslal daž. Po ma« je imel duhovnik nemški nagovor za udeležence Nemce, ne za domače, za katere ima bati aola, ker tukaj se doslej ie m rodil domačin Ne mer. Tukajšnji m sami prttepenei t gozdarji, cestarji, na raafternei, in ie ti m pogosto slov. odpadniki. Izmed vaeh šolarjev Staa aainu« gozd ar jeva toliko nem >iki, da je mof^a predali šopek nagovorom. Nasi pradedje ttn bili Slovenci, mi Kroj aru mao me venci in nafcis otroci bodo po baijd volji tudi ie Slovenci ostali. Zakaj torej ta komedija T Kaj bi nap ipmei z nami, ako bi prišli mi
Molitveniki:

.71 L50
.70 VS% IM L3I
v p<:>polnoma nemški kraj, postavili tam popolnoma slovensko šolo in jo krstili z imenom "Ciril-Me-t od ova šola"! Dahovmk je govoril v svojem nagovoru o ljubezni do bližnjega. O kaka hinavšeina!| Ali je to krščanska ljubezen do bližnjega, ako se peetavi v čisto |
«4ovenskem Idraju popolnoma nem- t*uSa papatoa ...........
,	Marija Varftiinja:
ska "sola z namenom kraj pomem- v piatno vezan0 ...
čiti, okrasti mladini iuatea-sii jejik t usnje vezano ...
in jo odtujiti svojemu narodu T Rajski glasovi:
Nato je sledila še cela vrsta nem-' v	Tezano —
_	.	v usnje vezano
skih govornikov, končno petje m v fino ^^
vezano
godba S tem je bila šoAa blago- T usnje vezano ....
slovi jena in krščena z imenoui Skrbi za duio:
Sehu lvereinsfichul e «4 Keylock ! v Plat/° ................f *
v usnje vezano..............1.65
v fino usnje vezano ........ LN
I* Vetrinja.	SvHa Ura:
. fino v platno vezano, z debeli-Vcis h je brla pri nas na mesec; mi Crkaml ................
samo ena nemška pridiga in tedaj
smo Slovenci radi hodili v cerkev! p ~ r '* poslušat 1 f^-do božjo v slfnen- 4 wiavaiC tvtljlgc. skem jeziku. Odkar je pa tukaj Abw^dnik
nemški župnik in ie v cerkev vpe- t>roSiran ...................
ljnna izključno nemščina, nimamo trdo vezan.................. .59
nobenwra vesolja p(«lnšati nemške slesar pridig". Vera peša, ni čuda!	<Dr" Kern) ................ 5M
Iz Ribnice.
Knjigarna "Glas Naroda
99
iaselJSKa sbdfta aU aaoft
naj se k sv. mati sttcis .... JI tomati ŽlTiBMdnniih ..........US5
Dva sestavljena plesa: Četvorka in beseda spisano in narisano......JS
'Ufoslavija. Zemljepisni pregled L25 Kubična knjiga ali hitri računar
za trgovce z lesom..........1.00
Knjira o lepem vedenja,
Trdo ruano .........
Mosirjev Kari pf»l>ira podpise za
neinsšjko pridigo v cerkvi, ker on
slon enski ne zna. Kakor se govori,
;e doma iz "Nemčije**, kjer seve
slovenski ne znajo. Ta Nemčija je
seve stara slovenska ItUjnica.
Kako človek li'skoli ni varen Kako se postane ameriški
pred nesrečami, kaže nesreča Pe-| državljan ..............
tra Kaufman a, starega, izkušene- ®n,Ji*m	y«lmju
„ , . „	kako postanemo stari .....
ga zagarja. Prikleneta zaga je Katekizem (vellkii .......
u^kaj časa sfa-la. pa že prvo do- \ftel»HTtvo o Črticami aa poldne, ko je Žagar S4>et začel ža-| norejo giti, mu odreže cirkular na desni, roki \T>e prste, samo del na.,^ tnj-še^a je ostal. Bil je Žagar takoj j prepeljan v bolnišnico.
.15 M .40 .40
ttri-
Nem&ko wleiki Največji spisovnik Ijobavnih NemAčina bres učitelja
dol ssstsscsstsss^ssssss JN 2. dd ••••««jH Pravila za olika................ .65
Ig Male vasi pri Globasnici.
Pri r.as se je pred kratkim po-j vvila griža, ki se je hitro ranši-rila ih» spodnjem delu vasi. Pn KnkmajiM ie zago^podarila najbolj neusmiljeno. Umorila je 14- Slovensko-angleška slovnica, letno Katrie-o iai njeno sestro ]6-! ■ slovarjem, trdo letno Milko DaJjc sta umrla pri
1.	letnik ................
2.	letnik ........*•......
3.	letu II ................
"*rakt.ltnl rafanar ............
Borni Rlov.-angl. In angL-siov.
slovi
M
JO
.75
.70 U5#
Trdo vezano ..............
Kraljevič In btni ......•••••.
\raljiea Močenica, trdo mhw vannen, trdo Tesano ............
4ndske povesti, — Od hlls do M-
Sc§	Sin •••••••••••••••■•s
Ljudska knjižnica:
1.	sv.
2.	ar.
povest ..... 8. sv. Jernaft
Plazovi .................... JO
4.	ST. Malo življenje ........ j*
B. sv. Zadnja kmečka voJAa .75 7. sv. Prihajač .............. jOO
5.	Paajeslavd .............75
0. sv. Kaka n se jas likal.
(Brencelj) ................... JO
10.	ST. Kako sam s« Jas likal, (Brencelj) ................... .60
11.	st. Kako sem ss jas likal, (Brencelj) ................... .60
2. ST. Is dnevnika malega po-
redneža, trdo vezano.......... .60
H xt. IJoblJsasko sUko. —
i Brencelj) ................... .60
5.	sv. Jam Miserin, Povest ls Španskega življenja .......... .60
6.	sv. Ne v I me rika Po rsssl«
Cnih flopodl^ih ................ .60
Mali ljudje. Vmbnjo 9 povesti.
^^OŠlrEOO oooooooo*ooooooooa	»TU
Trdo vesano .".............................IS
Mimo življenja. <Ivan Cankar)	JO
Mrtvi Goslač ..............................JS
Materina klet ................	JO
fossllno ......................	.40
MaH Klatel ..................	.70
>Iiffco Poitenjakovii	j«
Mi tra srca. Povesti. (I. TavCar) UM
Marjetica .......................70
Naia Tas. 1. del rsehuje 14 po-povestL (Novafan) — Vesano ...................... 1 JO
BroJUrano .................... 1.00
Nato Tas. 2. del vsebuje 0 povesti
Vezano ...................... 1.30
BroSlrano .................... 1.00
Na Indijskih otokih .......... JO
Na Preriji .................. J|
Nihilist ...................... .49
Na krvavih Poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivSe-
>......
i........
U0
Slovenski pisatelji: Z sv. Joa. Jnrčii
Vsebuje 7 povesti . 3. zv. Dr. Ivaa Tavčar
Cvetje v jeaenL Viaoftka kronika S.* Spiimanove pripovedko: l. zv. Maroo, krčansld deček is
2. zv. Marijina otroka, povest iz .... kavkafikih gora ............ JS
4.	zv. Praski judek ............ .25
5.	zv. Tri Indijanske povesti .....JO
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest is Japonskega .... JO
10.	zv. Zveti sin. Povest iz zvlade
A k barja Velikega............ J5
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica, po-
•••••••■••••ossss*«***«	JM
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mlsjonor t Koreji .......... ..JO
13.	zv. Boj in zmaga, povest .... 30
14.	zv. Prisega Hitronskega varja. Poveot Is xgodovlno
Hfldlkft o*o«ooaooooooooooo«o	JM
0. sv. Anfclj softnjev. BrasUjsfea povest ...................... JS
16.	sv. fhitokspi. Povest...... JO
17.	sv. Prvič med Tndijsnil aH vožnja t Nikaracno ........
38. sv. Pncanjanje Indijskih
Povest
>.....•
Sveto pismo stare in nove
...	, . .	vsebuje 1040 strani............3.00
I trroarju dva otn>ka ui pri go- ^^ knJ|Kmtt^ i m 2 del $2JO
^polarju Križniku eden.	biovmsko-itaijanski hi »"J
slovar ...................
Ix Gorij ob Žili	Srbt»!;a začetnica za Slovence.....40
—	'lovensko-nonžki in nemSko-etoreB-
PokopaH smo tukaj septein- *ki slovar................... JI
hra Mc/Jisrjevo mater, Nežo Me-	Slovenska Narodna mladina .... V—
kija, ki ie zelo r.ida opravljala Spretn* knharfem ................1.25
rkveiui <!c!a. ^	ie ^SJtS^T. ~ S
eiw dela, posebno rada je zvonila umrlim večni mir.	Umni čebelar
Letina se pri nas ne more ime- 'ošilna knjižica novati dobra. Žito je se precej do- Veliki slovenski bro obrodilo, a tudi ne povsod.'
rasnih
raznih pisem, trdo vesano 1J0 Velil i > se\ ^dei	1 00
»i lavni naš pridelek je tirršeiea. ki Zbirka domačih Zdravil kakor jih
je letos prav slabo obrodila. Pri- rabi slov. narod ..........
delek sadja je raciteesi, v nekate- 7-rodbe sv. pl
rih krojih dober, v drugih slab.
.75 JO
Zfsdorina Srbov, vencev
1.	sveaek ...
2.	zvezek .
Hrvatov in Sto-
la Borovelj.
\* Šolski občini je lopa Serjako-va kmetija na Sajd! Oče je pred leti umrl, starejši sin je posestvo obdek>val ožonil se in ima troje
otrok. Premoženje ue l>o pa šele Amerika in Imrrihnfl. trd. ves. 4.00
Razne povesti in romani:
Andrej Hofer ......
ieneška vedeževalka Etelgrajski Biser .. Burke in poredneati
zdaj delilo, ko so o<roci odrasli. Serjak /.ahteva, da so posestvo ceni in potem bratu in sestram odmeri njihov del. Mlajši brat pa, ki	j^ trdo vezano je "pilej" v Borovljah, zahteva,; 4oj, roman, trdo vesano la »»e pos<-stvo razproda in dentu* KodkJ* nt natmOon azdeli. Vsakdo bi mislil, da bo'^®®"®®1®®

i.....

......... •••••••••
, , ,	,	. :Čarovnica starega
blast sla gospodarju na roko m Cvetke
storila, kar potrebno, da se kme-; ;[rmnoVA osveta
t ija »Jploh \iAt7a iii vzdrii člove-l^s je zlato .....
ko, ki je izboren gospodar. V tem wif Boracntto
>lueaut pa se je vse talco napelja- iiou x orožjem ..............
lo, kakor da bi se hotelo tistega, iI>to sliki — Njiva, Starka — ki ima prvo pravico do gospodar-<Mefiko) stva. praviti z doma. Medtem se je zanj odločno zavzela občina.
Iz Arveis pri Lipnici
Štajerska.) Koroškemu Slovencu" poročajo : Nasi mladi Arvežaiii so 9. sept. pr\-ič nastopili v nemškem Tur-nerbuadu. Večiins teh fantov ima slovenske st arise, ki govore doma in v trgovinah vedno slovenski, pred tujci pa «e delajo čiste Germane, baš tako kot na Koroškem. Tako nas Nemci hrasta jo.
JO
JS Ji .40 L00
.79
J5
J5 JO JO JO
Humoreske, Groteske to Is dobe punta in bojev
Is sapeške ciahsli .............. L50
Igralec, roman, spomini mladeniča JO
Fašisti groze poslanca fečeku.
Pred dnevi so nahrulili fasisti poslanca Šceka v Goršcš, da naj neha s j»ropegando proti državi. Ako ne neha. mu porinejo par krat bodalo v hrbet in stvar bo končana. Potem 90 ga ustavili zopet zvečer in mu pomolili pred ofonrc liat "I^a Voce deH	ki je hnj-
skal proti njemn. Tako slovenski politiki in poslanci niso nikjer varni pred surovimi fašisti.
cesarja itd. Bt-oSlrano
Trto . sr. Dr.
tragedija v B.
9. ST.
šaljivi Slovenec
Svitanje, roman, trdo vezano____
Turki pred Dunajem............
Trenutki oddiha ..............
Umor v Sarajevu
ga slovenskea polka ..... Jatodna Biblioteka: Amerika in povsod dobro,
najboljše ................
Berač ...................
Boj s prirodo ...........
Božja kazen.............
U0
JO
.40 .40 .40
UO .70 .40 1J0
.70 .40 .40 .70 .70
Beatin dnevnik.....
Črtica iz življenja m Grška Mytologija, 2 knjigi (•eneral Laudan ................
Kranjska čebelica. Poosijo ...
Nekaj Iz ruske zgodovine ....
Nesrečni ca .....................
Rimska Biytotegija ..........
Spisi AndreJAovega Jožeta, —
Popotni Usti, noCnl prebod itd .40
V Gorskem zakotja .......... .40
Za kruhom •••••..«......«.... *40
Zaroka ob pol noči............ .40
Z ognjem In mečem.......... »J*
■rodna knjižnica:
Bilke ...............................JO
Bele noči, — mali jonak	JO
Izbrani spisi Valentin Vodnika JO Bohinja prt kraljici gosji nsžtd JO
Msirnksstl .................. JO
MoJo življenje. (Ivan Cankar) .40
PaberU in Boža ...........
Obiski. (Cankar)	L20
Hf?skL (Cankar) Trdo vezano .. U0 Ob M letaki Dr. Janeza K. Krel ovesties, kshlndrsnstk Tagors,
Vsebuje 5 povesti ........
Petelinov Janez (Alegovec) —
Trdo eosano .....................75
Broiiraao ....•......••••.*•	JO
PariSki zlatar ....................................JS
Fasti in zanke, kriminalni roman	.40
Posijedni MeUkanee .......... Ji
*ovostl Makslma Oorkega .... .10 Pod svobodnim aolncesa, 3 knjigi 2J0
Pravljice BL Majar .......... JO
Povesti slovenskemu ljudstva v
in xahaTo ............. -SS
Požigalee ...................... Ja
rraprečanove zgodbe............ 2b
Predriani PreSern in drogi svetniki v gramofona ............ J5
Patria, povesti ls Irske jnnalke
dObO ooaooooeooeooeooeoeeea
■dobo Is misijtnslrih dsžol____ jt0
__ lPetsr Zgaga.................. JO
^Pet tednov v zrakoplovu, trd. ves. U80
Ptice selivke. (Bablndranatb Tagore)
— 1.00
Pred nevihta .....«*...»..»*.... JS ^^k-i fflilci |sni t—i Moja preteklost .................. JO
levofaacUn m Potrngalsksm..... JO
BtoaMa Wnaktiiri ............ JO
Bobinson ....................... .70
Slovanska knjižnica. Zbrani spi spisi, vsebuje 10 povsod .... Slovenski ftaljivec ••■*......*... JO
WwnHil invalid................ JO
JO JO JO 1J0
Sanjska knjiga, nova arabska .. 2.00
flirl povesti: Nagla beseda; Tujčeva ooceta; Gospod Grahar; List Paplrja ......................
Stric tomova koča ••*..■•■••••..
Sveta Nothnrga ................
JO JO
J5
Satiričen ro>
i^njeva Bepatiea. 2 knjigi . Vera, roman ......
Trdo vezano.....
Veliki vsevede*_____
Vrtnar. Rabindranat Tagore, trdo \eznno ........................
Zadnl dnevi Zaklad na kozjem
Zadna pravda ................
Zmaj iz Bosne..................
Zlatarjevo Zlato ..............
Za miljoni. tr«lo vezano..........
Ženini naše koprnele............
Zmote In konec gospodične Pavle Zbirka slovenskih p*vrsti:
1.	xv. Vojnomir ali poganstvo ..
2.	zv. Hudo brezdno ............
3.	zv. Vesele povesti. ..........
. zv. Povesti in slike ..........
5. zv. Študent naj bo. NaS vsak-dan jI kruh ................
Zabavna knjižnica:
22 zv. Pegan In Lambergar......
Sf. zv. fnra snu t ................
4 tv. Zločine! ................
zv. Mož z razregano du$o ....
JO JO
1.00 JO JO JO
1JO J5 J5 U0
.60 JO JO JO
JO 1.00
.65 J5 .40
J5 J5 J5 .35
.75 .75 1.25
Igre:
)oUna Sols. 8 enodeJanke: Dn
Veseloigra v 2 dejanjih JO Komedija v 4 dejanjih ........................ JO
Martin Krpan. Drama v petih do-
^ftQjib oooooaoooooooooooooooooo
Revizor. Komedija t 5 dejanjih 1J0 Tončkovo sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .................. JM
<Mrkn IJndridh Iger. snopič. Kmet Herodi
Sv.
ioooooooo
JO JO
Vedelo-
talka, Župan, nad petelinom ln . snopič. Mlin pi Neža, Sonjo ... ln 8. snopič. Sinovo n»a£čeTanJe, Za totoviSče. Občinsk tepček. Dve materi, Neža s Bleda, NaJ<
dena hči ..................
. snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kasen ne Izostane, Očetova kletev, (sika kave____
1.	snopič. Večna mlsdost in lepo-
ta, Repoštcv, Preperljiva soseda JO
2.	snopič. Izgnbljen sin, V ječi,
pastlrlei in kralji. Ljudmila, —
Wtttarit® oooaooooooaooooooo
3.	snopič. Ves talka, Smrt Marijo Device, Marijin otrok ......
4.	snopič. Jmniks deklica, St. Boitjan. Materin biagosloT ..
5.	snopič. Turki pred Dnnajeos, Fabjola in Neia ........
7. snopič. Dlmež, strah kranjsko dežele; Oh ta Polona, PrtsOjca
stan je zaničevan............
& ln 19. snopič. Pijavka, Skriven zaklad. Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Beija; Junaško
Elejke ....................
0. snopič. Sv. Jnst; Ljubezen Marijinega otroka ..............
JO
JO JO JO .00
JO JO
2- zvezek; Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; Oj planine; OJ s Bogom ti planinski svet; Soiskodomakl
mladini; Na bregu............ .40
8. zvezek: Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Divna noč....... JO
4- xvesek: Ujetega ptiaca toSba; Zakipl duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogreba.............. .40
5. zrezek: Job; V mraka; Dneva r.im prpelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav........_ JO
' 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki: Hvalite Gospoda ; Občntkl; Geslc.............40
7. zvezek: SlaveOek; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaškMn sprevodu; Geslo .40
& zvesek: Ti osrečiti Jo hoti (me-fan zb.) : Ti osrečit ijo hoti (mo> Ski zb.) ; Prijatelj ln senca (mofikl zb.) ; Prijatelj in sonca (meffan zfc.) ; Stoj, soinčlce stoj; Kmetski
0. xvezek: Spominčice; Večerni srcu
Siroti: Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dsn; Večerni svon; Zdravlce I.; Zdralvce II.; Oče večni ; Tono Solnco .............. .71
Cerkvene pesmi:
Domači glasi. Cerkvene pesmi za
mečanl zbor
UO
12 slovenskih pesmi y - razne prilike tekom cerkvenega leta. — (Foerster) .................. JO
12 Tsntum Ergo. (Foerster) ... 12 Tantam Ergo. (Premeri) ...
Mina ln Honorem CaeclUao —
(Poerster> ..................
.00
.80
Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
Sob m Dedek
vil, pravljico
JO
.40
Pesmi in poezije:
Godce; poleg narodnih pravljic o Vrbskem jezera. (A, Fantek)
Trdo vezano ................ M
Moje obzorje. Eng. GangeL Poezije
Trdo vezano ................ 1J5
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ...................40
talade in romance. (A. Afikerc)
Trdo vezano ................ US
Broširano .....................
'erad. (Simon Jenko).........40
Pesmi Ivan Zormana. Originalno slovenske pesmi ln prs-vodl znanih slovenskih pesmi v sngleičinl...........................1.20
'oesije. (Simon GrcgorčIB) «
trdo vezano .................. 1,00
liolica. Pesmi ss mlsdost .... JO lovenska Narodna lirika. Poezije JO Sto ugank. (Oton Znpan«č). —= Poezijo .................... j§
Pesmi z notami:
Mašne pesmi
(Sattner)
za mešan zbor. —
.40 JO
pesmi
JO JO
J5
Narodne pripovedke. 8. larodna plpnusdlis, 4. 1
tavljks in pripovedke i
1.	zvezek............
2.	zvezek ............
Slavčck, zbirka solšklh
vončelsL Zbirka pesmi 1 trdo Tesano .........
Volk spokornik in druge povesti za
mladino .................... 1.00
Zbrani spisi za mladino:
1.	zv., trdo vezano. Veebnje 15 povesti ...................... JO
2.	zv., trdo vezano. Pripovedkt ln pesmi ...................... JO
3.	zv., trdo vezano. Vsebuj« 12 povesti ...................... aBQ
4.	zv., trdo vezano. Vsebuje 8 povesti ...................... JO
5.	zv., trdo vesano. Vinski brat
6.	zv., trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .................... JO
7saetnlfts knjigo o Mlada greda; pravljica s slikami JO
Pepelka; pravljica a si Iks ml Bdeča kapica; pravljica s slika-
Hll oooooaoaoooooooooooooaoa X*§§
Sneguljčica; pravljica s SMkamt U0 Trneljčis^ pravljica a slikami 1J0
1
Ameriška slovenska lira — Koncertne pesmi za moške ln mešane zbore......................j
Gorski odsevi, (Labarnar.) žili. ka moških zborov ln čvetero
spevov. L zvezek ..............45
2. zvezek ........................
Narodne vojaške. (Ferjančič) .... JO
Narodne pesmi. (Marolt) ....... j*
Naši himni; Lepa naša domovina; Bože pravde. (Marolt) ........ .15 Regiment
Strahote vojne _____
Sv Genovefn ......
in, (Jurčič)
Sisto Scots, povest iz Abrueev
JO 40 JO
JO JO
Kftz^fedniccs
Zabavne. Različne, ducat .......
m Vorika. BaaUena. ducat •«
Slovenska sv. maša, za mešan zbor s spremljavo orgel. (Laharnar) JO
Note za tamburice:
Slovenske narodne p**"1 za tambu-rsškl zbor in petje. (Bajik) .. U0
Bom fiel na planince. Podpori slov. nar. pesmi. (Bajok) .... 1.00
Na faerenskem je fletne. (BsJok) 1.00
Note za gosli:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen ln slovenskih narodnih pesmi .70
Note za klavir:
Ljubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) ................ JI
Ljuba vno življenje. Valček. (Jaki)	.71
Našim rojakom. Koračnica. (Jaki)	JO
Pozdrav z Bleda. Koračnica. E3
(Jaki) .........................................00
Pozdrav ls Dolenjske. Koračnica. (Jaki) ....................... jg
Prlpoznanje. Polka masurka. «—1 tJaki) .................... JO
Primorski edmevL Fantazija, f=9
(Breznik) .................. M
cesti
JO
J50 JO
Narodne pesmi Žirovnik
*.....................
' ......................
3. zv.......................
Narodne himne in dotnorodne pesmi, Marolt ................ jm
Pesmarica Clazbene Matice, za .štiri rooSke glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami____3.00
Pomladanski odmevi. Pesmi sa so-
ran, sit ln bas
1. zvezek
It
zvezek .,,....
Plaainke. (Laharnar.) spran, alt, tenor ln bss:
1.	zvezek .............
2.

Vojaške Orlovske
(Koal) (Vedopivec)
AS
.45
.40
.40 JO 1J0
Ura, srednošolska 1. zvezek

U»
.................... L20
Priložnostne pesmi za izven ccekve-ne ln druMvene slavnosfl — .. .
(18 mešanih ln 3 moški sborl) 1.10 Nočne prsni I (Adamič)	L2S
upletL (Grtnn) —
1.	Kranjske šege in navado
2.	Učeni Mihec; Slabi časi .... Ji 8. Nezadovoljne*; To nate« uSit-
............... J8
(Adamič) Zbirko 22 mrOSnlti in
L 2.
.78 .78
Mešani in sseški sborl. (Aljai) « 1 zvezek: Domovini; Nevesti; No areni mi; Naša svenda; Ujetega
po
gre. Koračni-
■a. (Jaki) ..
Stčno veselje. Polka ............
Zatiral zvesta. Polka ....................JO
Narodni zaklad. Zbirka drSavnlh himen ln slovenskih narodnih pesmi za klavir ln gosli...... 2JO
Bratje I Slovenci smo. Koračnica.
(Premrl) .....................JU
OreL Koračnica (Jaki) ..................JS
Vojaška koračnica..............................Jt%
Zlaia Bona. Intermezzo. (Aletter)	JO
MabeL Intermezzo. (Aletter) ....	JO
Dijaška Intermeeao. (Aletter) ...	JO
Aditha. Intermezzo. (Aletter) ...	JO
Bori pridejo. Koračnica. (Skorpln)	Ji
Zemljevidi:
Združenih držav, veliki .. Združenih držav, srednji Miufeutt držav. Mali . Nova

........
... JO
Zemljevidi:
Tennessee, Oklahoma,
Montana, Misslsrjppi, Washington, Wyoming, — vsaki po____ JS
ta, Michigan, Virginia, Ohio, New York
vsaki po
|«OLAS NARODA'
(Slovenic Publishing Compdny)
82 Cortlandt St, New York
H* naročajte knjig, katerih ni ▼ cenika.	?
Knjiga pošiljamo
fil.AS VARODA. ao. OKT. 1923.
Relikvija.
8pir 1 Oa j da Maupassant. —Za "Glas Naroda" p revel Š»bee.
G
so ženske, dragi moj prijatelj in
amen — tako je vse, čemur je že-| na ime.
Dva meseca sem bil najsrečnejši vseh ženinov. Gilberta si je naredila v svoji sobi malo kapelo.
podu abbe-ju L*>uis Ennecnare neko trgovino, kjer so se prudaja-
v Soissona.	le relikvije, in tamkaj setn kupil! v kateri je častila svojo "relikvi-
Moj drain abbe!	. < <llomek kosti "Enajstero tLsočih|j°
. |
Moja zaroka s tvojo nečakinjo devic".
j*» raedrla, in sicer iz najneum-! Takazvana relikvija je ležala ^
a«
nejš. ara vzroka, ki si ga moreš ml- lepi skrinjici iz srebra, ki mi ailiti, namreč valed bedaste šale, prav posebno ugajala, katero setn *i dovolil, skoraj neho-1 Vtaknil sem stvar v žep, šel na
te.
» z mojo nevesto.	podajo ter vstopil v svoj kupe.
V svoji sili in jwrtrebi se zate- j Ko sem prispel domov, sem si am k tebi, moj dragi prijatelj.
kajti edino ti mi lahko pomagaš iz te godlje, kamor sem padel. Če
hotel še enkrat ogledati to kramo
Sežem v žep po skrinjico — bila je
vsled katere sem, kakor je mislila, izvršil oni strašni cerkveni rop.
Jaz sem jo prosil, naj o celi stvari molči — in sicer iz strahu, sem rekel, da me bodo v Nemčiji tožili in obsodili in da se lahko primeri, da me Francija izroči Nem-icem.
Tedaj, bilo je v začetku poletja,
d prta. . . najbrže se je odprla I j« naenkrat zaželela videti kraj,
ti p"-reči, da me zopet priprx- medpooma. — relikvije ni bilo več I kjer sem izvršil svoj božji rop.
vi* v milost pri njej. ti bom večno hvaležen.
Ti poznaš Gilbert o — aLi bolje: ti misliš, da jo pozna«. Ampak ali sploh moremo ženske poznati? — Njihove misli in njihova naziranja nam prinašajo vedno novih presenečenj. Pri njih je toliko različnih misli, toliko najneumnejših in n*:-zmiselnih nazorov, toliko trmoglavosti. da ne moremo pojmiti. Odveč bi bilo, če hi ti pravil, da je tvoja načekinja, ki je bila vzg«>-jena v nunskem samostanu v Nancy, zelo pobožna. Saj to vei bolje nego jaz. Cesar pa morda ne veš. je to, da je v drugih stvareh ravno tako rksaltirana kakor v stvareh, ki se tičejo njene vere. Poleg tega pa je vsa ženska, morda še bolj kot katera druga, ženska, ki sc razburja za prazen nič. ki prehaja v nlaoku od ljubezni do sovraštva pa tudi obratno. In lepa je.. . lepa. saj to itak sam veš. . . in strastna in očarljiva, da se je ne more opr-sati — in česar ne boš ti nikoli pojmoval.
Torej midva sva bila zaročena. Jaz sera jo oboževal, kakor jo še zdaj obožujem. In zdelo se je. d» me tudi ona ljubi.
Nekega dnesem prejel brzojavko, ki me je klicala v Kolin k neki zdravniški preiskavi, ki bi na vsak način morala izkazati potrebo rev ne, težavne operacije. Ker bi moral naslednjega jutra odpotovati, sem odhitel h Gilbert i, da se o<l nje poslovim ter ji povem, da nt-bom mogel jutri — to je v sredo
—	temveč šele v petek, ko sc vi-nem, obedovati pri njenih starših.
Povem ti .varuj se petkov, ker ti prinašajo nesrečo!
Ko sem govoril o svojem od potovanju, sem videl solzo v njenem očesu; toda ko sem ji obljubil, da se kmalu vrnem, je zaploskala 7 rokami ter zaklicala : — Oh. kako lepo! Saj mi boa kaj prinesel, kaj ne! Kako malenkost! Nekaj, kar stane toliko kot nič, kak navaden spomin — toda spomin, ki ga boš zame poiskal. . . In ti moraš sam pronajti, kaj mi bo naredilo veselje, razumeš! Videti hočem, če imaš kaj fantazije!
Ona je še n pikaj trenotkov poni je val a ter nato pripomnila:
—	Toda prepovem ti. da bi za to izdal več kot dvajset frankov Jaz se nočem vftselati vsled vred nosti predmeta, temveč vsled tvoje izbere. — Zopt je umolknila za nekaj trenotkov ter nato rekla
—	Ce mi boš pa prinesel kaj takega. kar te ne bo prav ničesar stalo, pa bo vendar lepo in okusnr. . . . tedaj. . . tedaj dobiš po-ljub.
Naslednjega jutra sem bil v Kolinu. Slo ji» za trtrašno nezgodo, ki je vso družino pahnila v obup. Amputacija je bila neobhodno potrebna. Meni so od kazal i v hiši sobo, kjer sem se počutil skoraj kot jetnik, okoli sebe seim videl le Jokajoče ljudi, ki ao me pripravili skoro v obup. Operiral sem imiira-j<»čega, ki mi je malone pod rokami izdihnil. Dda dni in dve noči se nisem premeknil od njegove postelje, potem pa mem izrabil ugodni trenotek t«r »e dal peljati na postajo.
Na postaji sem šele videl, da sera •e zmotil na času —bilo je še celo uro do vlakov*** odhoda. Blodil sem po ulicah, še vedno v mislih svojega ubogega pacijenta. ko me je nekdo zafldical.
Jaz ne razumem nemškega, on ni razumel francoščine. Končno sem vendar dosnal, da mi ponuja relikvije v nakup. Tafcoj setn se sbislil na spomin, katerega sera obljubi! Oilberti. Poznal sem nje-> pobožnost — in tu
kar sem iskal, kar
notri. Naj sem še tako obračal svoj J Svojega očeta je tako dolgo pro-
žep, koščice. ki ni bila večja od | sila, ne da bi mu povedala, za kaj bucike, ni bilo več.	I jrre. da jo je končno vzel s Seboj
Kakor vež, moj dragi abbe, sem P' Kolin. Celo sirvar pa je vedela jaz precej mlačen vernik. Ti pa si I uravnati tako, da nisem jaz niče-imel že odnekdaj velikodušno lju-1 izvedel o tem njenem izletu, liezen do mene. zato me nisi nikdar I ^ meni	treba šele praviti,
karal radi moje verske mlačnosti.Ida nisem še nikoli videl kolinskt? ker si se, kakor si rekel, tolažil s I škofijske eerkve od znotraj. Jaz tem, da se bom v tem oziru v bo-1 popolnoma nič ne vem, kje se na-dočnosti poboljšal. Sicer pa ti polšja	— ie sploh kje tak
pravici povem, da mi je nedosta-] f^rob — onih enajst tisoč devic, •alo vsakega spoštovanja pred re-l^i mi — žalibog — da leži ta likvijami, katere je lahko kupiti I ?™b tam. kamor ne morejo do nje prvi starinarni, ki jo ugledaš in I ljudje.
prepričan sem. da se lw>š v tej to-čki jMjpolnoma strinjal z menoj. Izguba koščice me torej nikakor ni spravila v obup in tudi nobene posebne težave nisem imel. nadomestiti koše i co z drugo, katera sem lepo položil v skrinjico.
Po osmih dneh sem prejel krat ko pismo — samo deset vrst — kjer me odvezuje mojih dolžnosti, pozneje je prišlo pismo njenega očeta, ki mi je razjasnil pomen njenega pisma.
Ko je moja zaročenka zagledala
In nato sem šel k svoji zaročen-1 grob. ali shrambo, ali karkoli je ki.	I že, je na mestu izprevidela, da sem
Čim me je videla prihajati, je I jo nalagal ter da nisem nikdar zaskočila s pričakujočim smehlja jem I krivil in izvršil onega cerkvenega proti meni. — Kaj si mi prinesel ? j zločina. Vprašala je tudi Švicarja, Jaz sem se izprva delal, kak©2 ] če se je primerila v zadnjem času da sem pozabil svoje obljube. Toda! kaka tatvina relikvij, in dobri mož oni ni hotela verjeti. Dal sem s«.| je to seveda zanikal, prositi bi prositi, in šele ko sem I Izza onega trenotka pa. ko ji j« sprevidel, kako jo muči radoved I postalo jasno, da nisem izvršil nost, som ji dal sveto skrinjico. I cerkvenega repa ter da nisem Sedaj je bila od veselja še bolj f* I svojo bogoskrunsko roko mešal sebe kot prej vsled radovednosti. I med ostanki svetnikov, se ji je za-— Relikv ija! — Relikvija ! — | zdelo, da je nisem več vreden.
Apgltško-fnncosk* razmerje.
>
Te dni se je otvorila v Liondonu konferenca premijerjev Anglije in njenih dominijonov, da razprav-ia o problemih velikega britanskega imperija, ne v zadnjem redu o smernicah britanske vnanje politike. Ravno ta vnanja politika pa je bila doslej 01x0 državno področje, v katerem je bilo dejanske merodajno le mnenje londonsko vlade, brez ozira na politično na-ziranje dominijonov. Znano je. da se ravno glede razmerja do Nemčije javno mnenje v dominijomh ni vjemalo s popustljivejšo londonsko smerjo. Zato je gotovo značilno, da je Baldwin v svojem ekspozeju na imperijalni konferenci govoril jako toplo o Franciji in da je označeval različno nazira- prej spodnji del roke; najhujše nje v reparacijskem problemu ze- bolečine čuti v sredincu desne roke lo omiljevalno, sklicujoč se celo in v komolcu. Nogomet utrudi kr>-na različnost nacijonalncga tem- leno. Pri golfu in biljardu, dveh peramenta. Zadnji razgovori med igrah, pri katerih je nervozna na-vodilnimi francoskimi in angleški- petost zelo visoka in ki ne povzro-mi državniki v Parizu so v resnlcr ča nobenega utrujenja telesnih u-nasprotja glede reparacij omilili dov, se pa utrudi živčni sistem, ali celo povsem izgladili; tako daj Pri različnih športnih panogah Baldwinov komentar kaže vseka- zdravniki zatrjujejo, da čutijo kor pravo sliko položaja.	( večjo utrujenost, ko izvršujejo o-
Izkazalo se je tedaj, da so imeli peracijo, v očeh, kot pa v rokah
prav oni, ki so trdili, da francosko- j--
angleškega nasprotovanja ni vzeti j
pretragiČno in da bo ostalo brez j	AT.T VESTE,_
večjih posledic za razplet franco-
.	.	.. <la so pred kratkim izkopali v Bosni
ske, evropske m sveto me politic- razne 1)rtHlmete, iK>sodo m primitivno ne situacije. V glarniem imamo sa- orodje, ki je staro več tisoč let? Ali mo dva slučaja večjih difcrenc veste- <la vas tK> <,kus 100<* «»teRa
, T j	. _ .	turškega tobaka v Helmar hitro pre-
meti Liondonom in Parizom, v pro- , .... ...	,
*	' 1 pričal o razliki med dobro in navadno
blemu reparacij in pa v zadevi cigareto? an gorsko vlado. —'
je klicala vsa vzhičena ter pri tem poljnbljala malo skrinjico, takol da sem se skoraj sramoval svoje sleparije. Toda mahoma jo je prt-vzel nek gotov nemir, pogledala mi je globoko v oči in rekla:
—	Ali si pa tudi gotov, da jej pristna ?
—	Popolnoma gotov.
—	Kako to?
Bil sem ujet.
Ako ji priznam, da som to skr.
SEl/čRGVA ZDRAVILA VZDR2UJEJQ<
ZDRAV J t V DRtIZIHAH
Tkukr Tio&Zwu*
revmatične hrfroclaisafc* * če rabilir
gothaRDOL
Zanesljivi [ininent
Lfofako vponabeq je za tzvinjenje. ofekfine, za ofrpnelos£ in ohromelost bolqih mišic ter udov.
C£MA JO /Ar 60 C£MTO¥
VpraMfie v lekarnah*
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS f O WA
dogodilo nekaj strašnega, — >f POTOVALNI ZASTOPNIKI, baje takrat izjavil nekemu polo^ i kateri so pooblaščeni nabirati na-stoječemu gospodu. Kakor se torej ročninc za "Glas Naroda", so: vidi, so Angleži zelo babjeverni i Joseph Černe, Anton Simčič in jim Tutenkamenov duh 11c da I	in Joseph SmalxeL
miru.	J	Upravništvo.
sporazuma z Sicer pa svetovna politika ne nudi problemov, v katerih bi si nasprotovali francoski in angleški inte-
Prepovedala mi je vstop v njihovo hišo. Prosil sem in moledo val, vse ni nič pomagalo, nikakor nisem mogel omehčati lepe poboE-njakinje. Vsled žalosti sem zbodel.
Pretekli teden sem prosil svojo nečakinjo, ki je, kakor ves. tudi tvoja nečakinja, raadamc d* Ar-ville. naj jo obišče.
In ta mi je povedala pogoje, pod katerimi morda dosežem od-
njico kupil od prodajalca, ki je pel puščanje svoje zaročenke. Svoji ulicah prodajal svoje blago, tedai I nevesti moram dobiti resnično pri-sem izgubljen. Kaj naj ji rečem :|stno relikvijo, ki je res sveta in Blazen izhod mi je padel na um. I katero jc sveti oče potrdil. In to Odgovoril sem tiho. s skrivnostnim I mora biti reiLkvija kake device glasom :	I Jn inuČenice.
—	Ukradel sem jo. . . za te! 1 Zagotavljam ti, dragi prijatelj,
Ona me je pogledala s svojimi I da sem poln nemira in žalosti.
vrfikimi očmi začudeno in hkrati j Pripravljen sem. odpotovati v vzhičeuo. — 0f ukradel si jo! Kje|Rim> če je potrebno. Toda jaz se Pa *	I vendar ne morem meninič tebinič
—	V škofijski cerkvi.	I r>frla<siti pri papežu ter mu rario-
—	Srce ji je pričelo burno ntrvUiti svojih težav. Poleg tega pa tu pati; od sreče se je skoraj onesve-1 flj ze\0 dvomim, da dajejo relikvi-stila ter zašepetala:	I je zasebnim, civilnim ljudem
—	Oh, To si .storil. . . in vse to| Ali bi me ne mogel ti priporo-
zaradi mene! Ah, povej vendar!|x Povej mi vse. . .
Bilo je izgovorjeno, sedaj nisem
čiti kakemu monsignoru ali vsaj kakemu francoskemu prelatu, ki ima morda kake ostanke svetni-
mog«l več nazaj. I11 tako srm 1> Jkov? Ali pa imaš morda v svoji našel fantastično zgodbo z vsemi t lastni zbirki kaj pripravnega? — njenimi prepričevalnimi podrob-| Pomagaj mi. moj dragi abbe, n ostmi. Dal sem Švicarju 100 fran I in jaz ti od svoje strani obljubljam kov, da me je pustil samega v pro- I da se bom deset let prej izpreob*-toru. kjer so shranjene relikvije. | nil.
Ono sabo so ravi»o takrat prezida-l Madame d 'Ar vi lie, ki smatra vali. in imel sem srečo, da sem I celo stvar za zelo resno, mi je r«v prišel baš v trenotku. ko so bili I kla: — TJboga Gilberta se prax go-delavci in duhovniki pri zajtrku. Itovo ne bo nikdar v svojem življe-Vzel sera torej koščico iz množi-In ju poročila, ne kosti — pravim množine — I Dragi moj tovariš! Ali bo« pn-kajti spomnil sem se, kako velik I stil, da bo postala tvoja nečakinja kup kosti enajstih tisoč devic sem I žrtev neumnih bedastoč? Prosim videl pri starinarju — nakar sest I te pri vseh svetnikih, stori vse, kar tekel s koščico k nekemu zlatar-j moreš, da ne bo postala *'enajst-ju, kjer sem jo dal vdelati v^re-j tisoč in prva". Odpusti me, ne-bro. Ln prav nič se nisem pri temlvredene sero. vendar te ob jam en? pomiŠljal ji še povedati, da stane I iz vsega srca kot tvoj stari prija-»krinjica petsto frankov.	| telj	Heniy Font al.
Toda ona je komaj slišala; tre-
6e ena žrtev Tutenkamena?
V Londonu je pred kratkim n-mrl na operaciji član s-podnje zbor resi. Teritorijalno je svet danes nice Aubrey Herbert, bivši tajnik toliko kot razdeljen, Angleži nc poslaništva in priznan izvedenec v silijo v francoske in Francozi ne vseh vprašanjih zunanje in osobi-v angleške kolonije. Na morju i- to banlkanske politike. *'Datly majo prvenstvo Angleži in Fran- Express'' skuša pa njegovo smrt cozi ne kažejo nikakršnega nag- spraviti v zvezo s Tutenkamenom. nenja, da bi se hoteli spuščati v Herbert je vsekakor polbrat lor-malo obetajočo borbo za premoč, da Carnarvona. in j ebil tudi na Odkar je dovršen spor za posest vzoč pri odkritju kraljeve grobnl-Egipta in Maroka, niiietiva zc ne- ce. Odkritje tisočtoja varovanih varnejše spore. Kakor je podoba, skrivnosti je napravilo nanj glo-| tudi razmejitev interesnih sfer na bok vtis. — V naši rodbini se bo ozemlju stare Turčije ne bo po-vzročaia težjih zaplelljajev.
Naj tudi morda različno nazira-nje glede taktike v kontinentalni evropski politiki se dovede do večjih diferenc med Londonom in Parizom, — prazno je upanje o-nih, ki so domnevali, da se bo Bv-ropa razcepila na dva nasprotna tabora, angleškega in francoskega; premalo tehtnih interesnih razlogov je za to. Nasprotne tabore bomo videli šele, ko se Nemčija in Rusija vsaj dedoma restavrira-ta. Toda takrat si Anglija in Francija ne bosta sovražnici, kvečjemu da bo Anglija zopet iz svoje splendid isolation hladno računa-, joč motrila nasprotnike, da se bo manj angažirala za Francijo ter sploh za manj važne esvropskc probleme. Ali njen sovražnik, -in , morda celo glavni, fco Anglija ne bo nikdar.
Ne bo napačno, če motrimo trezno, brez pretiravanja razmerje med Francijo in Anglijo, da nc. bomo delali napačnih zaključkov j glede lastne politične smeri. ;
soča se od vzhičenja, me je g3eda-1a. Nato je saaepetala: — Oh, ka-j ko te ljubim! — ter se mi jc okle- j nila okoli vratu.
Torej da si na jasnem,, dragi] prijatelj:
Njej na "ljubo sem izvršil cer- j kve*ji rop. Kradel sem, vdrl sem) v posvečeno shrambo relikvij ter I si nepostavno prlastfl hlagorfov-ljerto relikvijo. In ona ne je vrfed | toga oboževala; nafila me je lju-
z možem v \ bezzuvejiega kot kdaj prej! Take • y«,
Rad bi izvedel za naslov rojaka FRANKA SKRINJ AR, podo-mače Matico v iz Povirja na Primorskem. Prejel sem pismo od njegovega brata, ki f« iiSe rada razmer v domovini. Svoječaafco jo bil nekje v državi Wiacdn-sin. Kateremu rojaka je znan njegov naslov, ga vljudno prosim. da mi istega, če pa sam Sta te vrstice, naj se janri bratu v domovini ali pa meni. —FVank Mahnich, Box 332, Dkv*, W.
_ C26-30—10)
Dalo in utrujenost,
Fizični napori povzročajo, kakor so ugotovili angleški učenjaki najraznovrstnejše učinke na različ nc telesne dele.
Cestni delavci, ki tlakujejo s težkimi bati, se najhitreje utrudijo v rokah, ki se pri vsakem udarcu močno pretresejo. To povzroča posebno pri začetnikih hnde bolečine. Po 20urni hoji čutimo močno utrujenost v tilniku in v gornjih delih ramen, medtem ko povzroči hitri tek neprijetne bolečine > spodnjem delu nog. Angleški učenjak Crawley, ki je napravil obilo poizkusov o najrazličnejših vrstah utrujenosti, pa pravi, da opravljajo naj napornejse delo kovači, ld kujejo s težkimi klad vi in občutijo že po kratkem času veliko t rudi ms l v ledjih. Mesarja začne boleti pri sekanj^ mesa najprej zapestje in spodnji del roke. Todi se olrndyo najrazličnejši deli telesa. Igralcu tenisa se utrudi naj
DR. LORENZ
0*3 Pena Ave., PITTBBUBGH, PA.
■DINI IlOVINIM tOVORlil »RAVNIH * fa»acuAi_iav mIkt« mlezni. Mala anka Ja aaravUMja akutals la krtnttais MM.
wm te sarmvtm u< S Mt Ur Imam alcuinja v mh bol«
*n K«r znam atovsnafco, sate vat morsn popolnoma razum«!] m —
bfl»«", <a »•• ozdravim In vriwm mot In adrtvj«. (k«i M kM mmm -fšobll poMbnc akuinj* »rl opravljanju moiklh baloal. Zate 00 mi >cvinoma unwtl na »n«, moja akrb pa jo. te n* p-v No oOlolaJto, ompak prMIto ilmprojo. »a* v«tfravlm zaatrupljone kri, mkiuij« In (too ps totow. _
i« (00, MoCin« v fcoatoh,otarprano; ooteMootitlvtno la tooioml v moka-
laMkakt ttr«h, želodcu, rmanleo rwm at lian, katar; atato	naduha m
VraSno uro: ▼ pmodtfjok: mote la potok «C I. aopoMma te S.
a aotoota o« a dopoldaa te I. itilai v U. I»nll»i te c
IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH.
V Jugoslaviji —
aa mere Izplavati dolarje 1« potnikom ▼ Ameriko proti predloži tri od ameriškega konzula potrjenega potnega Usta ln ne več kot protivrednost od 3.00U. — frankov, to Je približno $200.— oa enega potnika.
V olaCaju, da naslovljenec sa 1». plafillo dolarjev nebi mogel predlo-titi potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje naaaj ali aam pa na noro narod Izplačati nakazani snesek v dinarjih.
Nadalje se sam sdl umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati poHljatl čeke r Jngoolarilo.
BploSno moenfe vlada, da ao Čoki, ki aa*glac9 na dolarje, tudi w do-
larjih tzpugajo, kar pa ni res, ker,
kot Se zgoraj omenjeno. Jo v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo pre-
rovedaso hpliSerttl dolarja.
Tudi iMfilljaJo nutogl navadne ameriške čoke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni sa ljudi rieleli, ker so banke oddaljena ta izplačajo take čeke v dinarjih Bele r>otexa, ko dobe iz Amerike potrdilo^ da so jim bili odobreni.
Onim, k} stanujejo na defeU ln n* Iiotojejo '* Ameriko. Je najbolje po-
Riljati denar navadnim potem t dinarjih, kateri se Jim Izplačajo na •saduJi polt' )iu »prilik.
Tndi sa nabavo potnega (posa) Je najpriprameje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od amerUkega konsnis. no mor« potnik dvigniti dolarjev. Stroike sa rasno listine ln potni list n pa lahko plača tudi m dinarji.
V Italiji in
otsamlju —
so veljavne porsem bo ter lahko izplačamo dolarje komur do poljubnega sneskn, Co Je pa namenjen denar le sa potovanja Je na nakaznici oonačitl vidno: Is-
pueati le.
Vsled naraščajočih se morali odločiti prevredltl prl-stojbino na doiaraka lapločlln kater sledi: Za isplaOla do «25. mo po 75 centov; od $28. napre; po 8*. to Jn 90 S osnts od dolarja.
FRAK SAKSR' STATE BANK St» Nnr TsskGty
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Kako sem se jaz likaL Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. dcL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani,
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo iii težavami ter nam predoeuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani,
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebnje 170 strani,
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-oestavljen. Vsebuje 239 strani,
Darovana. Spisal Alojzij Doetal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih-Vssbuje 149 strani.
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna ▼ življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično »litr^ih domačih značajih. —r Vsebnje 231 strani,
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu mana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strud
$1.60
.70
M
.68
M
JO
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.48
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se na-ai očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne grašeake in juna-iko umirali mnčeniske smrti.
Vsebnje 378 strani,	»TV
POftTNINA PROSTA
••GLAS NARODA"
82 Cortlandt SU New York
Nuaa-Tone
(Jspefal v dvjfceflh dneh ali se vam pa vrne denar. ®
Proizvaja bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, žlvlfenfa polne možice In ženske.
če ste slabegra zdravja in pri slabi moči, če se vam spomin mrači in vaše telo mrači, če ste se že nave-
lW«li jemati pomirljiv« in narkotična sredstva, potem poskušajte Kuga-Tone, in tz pre videli boste, kako hitro ae bost« entih drutračnega človeka I Devet desetin človeških bolezni, kot tapchmraiut, anunija, revmatične bolezni, (Uvobol, iwvrtlzij*, nap rimer slabi tek, neprebava, vetrovi in kolcanje, zaprtje, pomanjkanje energije, pomanjkanje živahnosti, nervoznost. nespečnost. izhaja iz pomanjkanja iivčn« tnoči, redke zvodenele krvi in slabe krvne cirkulacije.
Vsak ud. vsako delovanje telesa je odvisno od Hvčn« »rte sa svoje Aivljenje in delovanje. Živčna moč je poglavitna stvar u iejodee. jetrm. ledice, drob, utripanje area in krvno cirkulacijo. Nuga-Tone je najbolj uspečno zdravilo sa nervozne in fizično izdelane. Z»V Ker sestoji is os mero vainih sestavin, ki vračajo zdravje ter predpisujejo najslavnejU zdravniki. — Nuga-Tone jo bogat na telesa ln fosforju — ter j« hrana krvi in Hvcem.
»Mu*a-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojačuje čreva. da ledno deljujejo. Oiivljm ledice ter izganja is njih «trupene sestavine. Kič več vetrov in kol can j«, teike sape in pokritega jezika. Kič vei bolečin in bolezni 1 Kuga-Tone daje čudoviti tele. dobro prebavo, stanovitne živce ter zdravo okrepčujoie spanje. Nuga-Tone obogati kri, uredi krvno cirkulacijo ter prižene tarenie zdravja na lice in jasnost v oči. Gradi-močne in postavne mol*, sdra-vejie in krssnejie ienske. Nupa-Tonc ne vsebuje omamljivih sredstev, no zdravil, .katerih se človek navadi. Zavit je v pripraven zavojček. Pokrit jo a sladkorjem, ugodnega okusa, ugoden za jemati. Poskušajte ga. Priporočili sa boste vsem svojim prijateljem.
„ NASA POPOLNA GARANCIJA.—Cena Nuga-Tone je en (tIjOO) dolar sa steklenico. Vsaka steklenica vsebuje devetdeset (SO) tablet, polno mesečno zdravljenje. VI lahko kopito, Seat škatelj, iesteiesečno zdravljenje za pet ($5.00) dolarjev. J vsujte Nuga-Teao dvajset (20) dnL Co »tete zadovoljni s uspehom, vrnite preoetenek saeao a čkatljo la mft ms biei takoj vrafli denar. Vidite, da na morete izgubiti niti penija. — Ml prsiiMisBiii ihto. Nuga-Tene je aa prodaj pri vsih dobrih lekarjih po enaki ceni ia saaki garanciji.
-	KO NAROČATE. SA POSLUŽ1TE TEGA KUPONA.
NATIONAL LABORATORY. S-20 . 1018 S. Wsh—h Ave^ Chicago, 111.
Gospodje:—prosim, dobit« priloicno..............z« kar mi poiljite.
steklenic Nuga-Tone.
in fttv. ali R. F- n_____
Driava
......i
......v..........



CAROVNICA
I Vf
Spisal
K
Glas Naroda" poslovni! J. T.
(Nadaljevanje.)
Xs \ot so naložili par kovčegov in kmalo se je pojavil na pra gu Pascal v potni crbleki.
Melaniji ho tekle debele solze po licih.
NarU«-ilnjega dne je pospravila Melanija svojo lastnino. Kaj na.
ne počne v Parizu? Nič je ni ustavljalo.
I*a>ea! j<> bo kmalo pozabil. Najbrž jo je že. Brez dvoma jo b< J mi takrat, ko bo prel v naročju j»voje Hepo Renee.
Njen* ulopa j** bila do%rana. Ničesar drugega ji ni kazalo ko-, vrniti se na Bretonsko.
Ko m» je Hak. v katerem je sedela, začel premikati iz Pariea se je verno pokriiala in naplas zajokala.
GLAS NABCPA, 30. OKT. 1923.
Dunajske pismo.
Med Jugoslavijo in Avstrijo je|l>unaj, naleti vsak hqj na razdrte gotovo večji poštni in brzojavni I cele ulice; polagajo se novi tiri
Njena teta.je se vedno živela. Stara je bila ie,tinosen>deset Ie1 pa je bila vedno enaka. Na ta način bi lahko večno živela.
K(» je stopila Melanija v njeno sobo. jo je takoj spoznala.
Obrnila se je v p««stHji ter zamrmrala : — A ti si — Melanija
—	Da. ljuba teta — jaz sem — je odvrnila Melanija ter jo po ljubila na liee— Kako vam je kaj, teta! Čisto nič se nrste izpre meinla. Prišla sem iz Pariza in bom os-tala pri vas, če vas je volja
Starka ni odgovorila. Toda oko se ji je malo za iskril o — zna men je, da so začeli njeni me.žgafii delovati.
Namkrat je rekla: — Pet isoč, pet tisoč fratikov sem ti po slsla.
Ter^j tega ni pozabila. Oni. ki sprejme dobroto, hitro pozah oni, ki jo izkaže, nikdar.
—	Teta. ta.ko dobri ste bili vedno z menoj. Do smrti vam bon hvaležna. Pcmagala vam bom v hiši, šivala bom in skrbela za red
K > to govorila, je zardela. Zdelo se ji je, da prosi vboga :me. In dekla gotovo poJusa pred vratmi.
Ys»kemu po*<lu je prinesla kako darilo. Stari dekli je dala svo jo zeJ»-no obleko. S tein se je v.sem priljubila. Povedala je, da 1> ostala v MaJireeu dva ali tri leta. .
Zatem so jo pa začeli izpraševati; — Kje je pa vaš mož? /ta kaj ni vrsega moža sem? V sedmih letih bi že vsaj lahko enkra prišel ?
Melanija je bila pa pripravljena na ta vprašanja:
—	Mojemu možu se dobro godi. On je šel službenim potosn Afriko. Jako dobro zasluži.
—	Ah. ah! — so se čudili vsi vprek.
—	Da, vlada mu je poverila ja.ko wlgovorno službo. Po trel letih se bo vrnil iz Afrike. Prav rada bi šla ž ujim, pa nisem mo gla. Kaj bi ženska v afriški puščavi?
Tudi k župniku je šla ter mu natveziJa isto zgodbo.
—	Jako me veseli, mlada gospa, da ste se oglasili pri men1 Večkrat že mislil na vas. Nusvklenje, gospa! Pozdravite tete Nas v id en je!
Melanija se je sknušala uživeti v novo življenje, pa ni slo ii ni šlo. Strašno ji je bilo dolgčas. Kljub temu je pa bila pokrajin; ista, ljudje skoraj isti.
Manjkalo ji je nekaj — Pascala.
Nabavila si je dve lepi kozi, pa se jih je kmalu naveličala. Sko rsj vsak flan je stala ob morju ni gledala v daljavo. In morje jo j' bavilo s svojim skrivnostnim šumenjem.
Nekega dne je dobila priporočeno pLsmo. Na pismu je bil na slov: G<»spa Melanija Aubier v Malirecu. Na kraju je bila pripom ba : Če je že odpotovala, naj se pošlje pismo, za njo.
Pisavo je poznala. Pisal ji je Paseal.
Odprla je pismo in čitala naslednje vrstice:
—	Na vsak način moram govoriti s teboj. Prosim te. pridi v ne deljo v najino prejčnje stanovanje. Čakal te bom do sedmih zvečer Pogovoriti se morava o važnih stvareh. Lzza 14. julija sem dost premišljeval, in v mojem srcu so se pojavili veliki dvomi. Zdi se mi da sva se napačno razumela. V imenu tvoje nekdanje ljubezni, tt prosim za ta zadnji pogovor. Povedala si bova vse, kar imava ni srcu. Tako ne more iti kot je šlo dosedaj. Tcrej v nedeljo nasvi denje!
Pascal Aubier v Libourne, Gironde.
Melanija je bila napol žalostna, napol pa vesela. — Dobri Pas eai: Morda je dvomil nad resnico, morda ni uotel verovati, da mu ji bila žena nezvesta. Ali naj gre ns sestanek? Ne, to bi bilo preve< nevarno. Ne imela bi dovolj moči. da bi še zanaprtj obdržala svo jo skrivno t. Zopet bi se zaljubila drug v drugega. Vsi njeni načr ti bi bili prekrižani. Pascal bi se nikdar ne povzpel do bogastvi in slave.
Oklenila je. da bo do dna izpila kupo gorja.
Melanija je pokrila s poljubi p!smo svojega moža, odgovorila pa ni manj in tudi na sestanek ni šla.
Potem ni bilo par mesecev od Pascala nobenega glasu.
Nekega dne je pa prišel sodni sluga iz Saint Clerana ter vpra šal, če živi v hiši neka gospa Melanija Jeanville, poročena Aubier
Dekla je rekla, da stanuje tukaj, da je pa ni doma. &la je ne kam v vas.
Sluga je pustil zanjo zapečateno pismo.
Ko -e je Melanija vrnila ter pismo prečitala, je prebledela.
čitala je sodnijski akt, v katerem jo je vabil predsednik civilnega sodišča k sebi po naročilu njenega moža.
Melaniji je bilo hipoma vse jasno. Pascal se hoče ločiti od nje V glavi se ji je zavrtelo.
—	JCo, sedaj se bo pa poročil s svojo sestrično. — je rekla sama pri sebi ter pritisnila roko na srce, misleč, da ji bo počilo.
Na vse to je bila £e prej pripravljena, toda odločilni trenutek jo je grozno pretresel.
Njena bolest je bila prevelika, njena žrtev preobsežna.
—	Sestrična bo postala njegova žena. £anaprej bo njo poljubljal in nji izkazoval vse sladkosti.
Vila si je roke in jokala same ljubosumnosti.
—	Ne, tega ne morem dopustiti, tega ne bom nikdar dopustila Moj Bog, nisem vedela, da bo ta udarec tako neznosen.
Proti večeru je sla na*morsko obal. Dolgo ea«sa je »tala na skali s katere je skočil v morje njen oče.
V srcu ji je dozorel sklep; — Pasealove sreče ne sme več ovi rati. Ovirala jo bo pa toliko časa, dokler bo živela.	,
Kdinole njena smrt mu lahko ugladi pot k bogastvu in ftrfči
promet nego med katerokoli drugo državo, ^aito padajo jako na tehtnico medsebojne zveze; kakor tarifi za pošto, brzojav in telefon. In tu doživljamo čudo, da imajo vse obmejne države poseben nižji *arif. Edino v Jugoslaviji imamo visoke tarife .kakor za ostalo ino-»erastvo. Ni lahko umeti, zakaj naj n. pr. Avstrijci plačujejo v T t ali jo nižjo tarifo, ko gre pošta •nenda vendar skozi celo na-šo državo. ako nam morajo plačati več. Ali škoda je po večini naša. ne avstrijska. Pri bodočih pogajanjih '.a novo trgovsko pogodbo naj ven dar pazijo tudi na take malenkosti.
Pri potnih listih smo mi še ved-io jako starokopitni in sitni. In troski so preveliki. Ker smo mi nresitni. so stale države nam nasproti tudi. In tako imamo na vse trani samo sitnosti in večje stroške. Ali je to res potrebno in v igledu države? V Avstriji n. pr. idirajo vsem sosednjim državam vrtne liste revnim slojem, delavstvu, uradništvu itd. brezplačno
V naših časopisih čitam. da lio-•e naša vlada deloma znižati iz--ozne carinske postavke. Pripominjam, da je potrebna revizija izvozne politike. Sicer nas konkurenca tako korenito prehiti, da bo wzneje zaman zvoniti po toči. Do-vra letina se obeta ne le pri nas narveč tudi drugod kn obeta se lam usodepolna konkurenca iz \merike. Danes je na Dunaju ves
in dela se nov tlak. Cele proge se prekledajo in končne stacije se odpravljajo z navadnim okretom. Vse to pa stane ogromnega denarja.
Polom Nemčije je popolnoma pregnal vse želje po združitvi Avstrije z Nemčijo. Da je krona vred na nekaj tisoč mark, to daje tem ljudem misliti. Krona je postala kar "Edelvaluta" nasproti marki. Ali vsa znamenja kažejo, da bo Francija nekega lepega dne osamljena obžalovala svojo politiko napram Nemčiji. Znamenja so tu in so žal zelo zanesljiva.
Mednarodna izseljeniška konferenca.
ROYAL MAIL
Pootolattcna parobrodna trta o0 jugoslovanska vlada
Neposredna služba med
New Yorkom In Hamburgom Cherbourgom in Southamptoaom
"OHIO"	*«oacA"
"OUMJNA"	"ORBITA"
TI paniki so v vseh oxirih novi ln moderni. Priljubljeni so prekooleanskim potnikom ter so slavni vsled avojlh privlačnih naprav, Isborne slutbe. In kar je naJvainejSe vsled udobnosti.
Uljudni strežniki nosijo na bele pogrnjene mize dobre, okusne in zadostne ob*»de. Posebna pozornost je posvečena ženskam in otrokom.
Za podrobnosti vpraSaJte agenta v va-Bom mestu ali pa prt:
ROYAL MAIL STEAM FAjKET COMPANY
26 BROADWAY___NEW YORK. N. Y.
seljevanja, ali da vse države ne spadajo k tej organizaciji in da delovanje i.-te predpostavlja dolge in resne priprave, kar zakasnjuje praktično izveden je.
Italijanska vlada misli zato- da bi taka mednarodna konferenca nudla koristna navodila za med-
Kretanje parnikov - Shipping News
1, novembra:
H ansa. Hamburg.
3. novembra:
Majestic, Cherbaurg; Rotterdam. Boulogne; Pres. Fillmore, Bremen.
6.	novembra: Berengaria. Cherbourg.
7.	novembra:
Belgenland, Cherbourg: fiuffren. Hav-e; Pres. Polk. Cherbourg; Seydlitx, Bremen; Conte Rosso, Genoa.
8.	novembra:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg; Pltts-urgh, Cherbourg, Hamburg-
10. novembra:
Leviathan, Cherbourg; Martha Washington. Trst: O.ympic. Cherbourg; T»erf-ninger. Bremen: Orca. Cherbourg, Hamburg; Albania, Cherbourg.
3. novembra:
Aquitanla, Cherbourg; RelUnce, Cher, bourg. Hamburg.
14.	novembra;
Paris, Havre; Zeeland. Cherbourg; Pres. Adams. Cherbourg: Torek. Bremen.
15.	novembra:
| Westphalia, Hamburg.
Minnekahda.
narodno regulacijo priseljeniških 17* nove"»«»ra:
i America, Cherbourg. Bremen: Orduna. i vprašanj.	Cherbourg, Hamburg: Chicago. Havre;
S Delovanje konferonee bo tehnič-lR>'ndam* Bou,0,pi,e; Muenchen. Bremen.
.. .	„ . 20. novembra:
l nega, ne diplomativnega značaja. Duir.o, Genoa,
j Ne pride do podpisa nikake sfcup- zt- novembra:
I.	decembra:
Leviathan, Cherbourg: La Savoie. Havre; Olympic. Cherbourg.
5.	decembra:
Pres. Polk. Cherbourg. Bremen; Pres. Arthur. Bremen; Bremen, Bremen; Colombo, Genoa.
6.	decembra:
ThurinKia. Hamburg; Cherbourg. Hamburg.
7.	decembra:
America, lienua.
8.	decembra:
Aquitania. Cherbourg: Sierra Ventana. Bremen: Rotterdam. Boulogne.
II.	decembra:
Suffren. Havre.
12.	decembra:
Paris. Havre: Pittsburgh. Cherbnurs. Hamburg; Pies. Adams, Cheibourg; Mueneben. Bremen: Lapland. Cherbcurs: Conte ito^so, Genoa.
13.	decembra:
O^orge Washington. Cherbourg. Bremen: llari.su, Hamburg.
14.	decembra:
Andania. Cherbourg.
15.	decembra:
Majestic. Cherbourg; I »erfflinger. Premen.
19. decembra:
r*r«*n. Monroe, rhi-rbourg: Orbita, Cherbourg. Hamburg: Veendam. Boulogne.
(Jugoslovanski Oddelek F.L.I.S.) j ne mednarodne pogodbe, ampak
-—	i	'konferenca bo, vpravičena nasve-
Italijanska vlada je naprosila! tovati načela za mednarodne po-vlade glavnih držav, za izšel jeva-j godbe o izseljevanju oziroma pri-nje in priseljevanje, da bi poslale; seljcvanju. Konferenca se nika-svoje zastopnike na mednarodno, kor ne bo-vmešavala v notranjo
22. decembra:
Berengaria. Cherbourg: America, rher. bourg. Bremen: Albania. Cherbourg: S -ld-litz. Bremen.
22. novembra:
Mount Clay. Hamburg.
24. novembra:
MaJesUc. Cherbourg; nochamheau Havre: Ohio. Cherbourg, Hamburg; T'res 26. decembra:
Roosevelt. Cherbourg. Bremen: N«« I Chicago. Havre; I*res. Van Buren. ^Amsterdam, Bourogne; Tyrrlienia, Cher, i Cherbourg; Canoplc. Cherbourg. Ham-
konfereuco, ki naj se vrši v Rimu zakonodajo posameznih držav, am-]^OV(mbrjl	;hUTK
tekom meseca marca prihodnjega pak bo pretresovala načela in na-1 Berengaria. Cherbourg.
Can pole, Cherbourg. Van Buren, Cherbourg.
Bremen;
Pres. 120 decembra:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg
leta. Mnogo vlad, vštevši Zdru- čine sodelovanja med priseljeni
I -
žene Države, Brazil, Argentino in; škimi in izšeljeniškimi oblastmi
posameznih držav.
Mednarodni Delavski Urad je bil obveščen, da -je namen povabi-
one dežele, ki so že zastopane v stalnem mednarodnem odboru e-migraeijskih držav, je že sklenilo.
da se vdeleži te konference- V istijti	to organizacijo k skupnim po-bodo strokovnjaki interesiranih! svetovanjem.
držav pretresovali vprašanja, kii	—'--
so v zvezi z izseljevanjem oziroma	ALI VESTE,—
n vsak živež iz Amerilke cenejši I priseljevanjem.	! .
,	„ .	.	• T	, ,	. da ho v kratkem krst novega jugroslo-
nego od nas. Zato prihaja iz na-; Italijanska vlada je v svojem vanskega prestolonaslednika ter da bo
ih krajev le +o in toJiko. kolikor »pozivu poudarila, da se je že Med- «lol»il pri krstu imp stjei»an? Ali vesto.
o-1
(Dalje prihodnjič.)

-i. . t.4 ... .; • L-;.. ,
»e more priti od drugod. Ali to o nezdrave medsebojne trgovske •ajsmere. kajti nekega lepega dne itegnemo ostati popolnoma na ee-lilu, amerikanska konkurenca nas ->opolnoma ubije.
, Treba namreč pomisliti, da bi nogla Jugoslavija izvažati za ce-o Evropo po Donavi do Regens-mrga, kjer imamo nekako jugo- j dovanwko pristanišče. Koliko bij nogle služiti naše parobrodne Iružbe, naše železnice, naše ek- j portne in ekspedicljs^e družbe de. Tisti, ki se bojite izvoza radi1 Iraginje doma, ste strašno najiv-1 □i jugoslovanski dobričine. Dra ?inja pri vas doli ima vse drugač-»e vzroke. Jugoslavija mora izva- i žati svoje pridelke, kolikor jih »reostla za prehrano doma! Kajti iktivna trgovska bilanca bi bila zor pametnega gospodarstva in j :nak blagostanja. Ali v tem oziru >i morali računati z nekako stalnostjo, da bi naša valuta polago-na rasla in stabilizirala na neki >rimeriri višini, ki bi jo mi sami loločili. In na taki zanesljivi po-llagi bi doma ceno znižali v pri-•neri z dvigom valute. Dokler pa ako stalno skačemo gori in doli, ie moremo misliti na stalno zniža-ije cen in temu primerno znižanje plač. mezd in sploh ostalih olačil.
Na Dunaju je predrago življenje. Dotok naših kupovalcev za laš dinar ni vreden 1000 avstrijskih kron, ni vredno hoditi semkaj. Za posamične naše trgovce n Industrie je seveda drugače.
V obče moremo pa r^či, da je u življenje normabio. Pri denar-'U moramo misliti štiri ničle proč. na je v redu in nič jeze pni plačevanju dosezdevno ogromnih svot.
Nekateri posamični sloji uteg-lejo biti udarjeni, ali v splošnem li več pritožb. Ako bi bilo tao daho, kakor si pripovedujejo poe ebno na tujem o tukajšnjih raz-■nerah. potem ne vem, kako naj u tolmačimo celo vrsto naprav in iel, ki se izvršujejo. Na Dunaju i. pr. telefon korenito poboljšuje-5o. Napravili so celo vrsto avtomatičnih central in na tisoče >trank ima avtomatične aparate, kar je neizmerna dobrota. Na ta način dobimo vsako zvezo takoj :n mnogo nedostatkov je odpravljenih oziroma nemogočih.
Pocestna železnica je precej draga: 1700 K za vsako vožnjo. Mestni očetje javkajo, da jc tudi to premalo. Toda vrabci po strehah čivkajo, da me&to iz tekočih jlohodkov izvršujejo naravnost 'tolosalne poprave prog električnega 113 m vaja. Kdor prihaja n#
narodna Delavska Organizacija, da 80 Helinar TurSke Cigarete v le-, . , i r • xt i	- penkastih škatljab, kar iili SWiti pred
ki spada pod Ligo Narodov, peea- kru5enjVm, doi,im so navadne v zala z vprašanji izseljevanja in pri- rojčkih?
MI POZNAMO
potrebe srojega naroda ter mu vsled tega zamoremo najugodnejše in najsolidnejše ustreči.
ZA TOČNO IN REDNO IZVBŽEVANJE DENARNIH NAKAZIL,
i
ZA UGODNO IN BREZSKRBNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO,
ZA DOPREMO OSEB IZ STARE DOMOVINE,
kakor tudi za vsa druga brezplačna navodila glede gornjih zadev, se zamorete s popolnim zaupanjem obrniti na znano
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
28.	novembra:
Pr«>8. Garfield, Cherbourg.
29.	novembri:
Albert Bh Iliri. Cherbourg, Mongolia. Hamburg.
30.	novembra-T*re»lcl«*nt Wilson. Trst
27. decembra:
Westphalia. Hamburg: Torek, Uremvn.
23. decembra:
Martha Washington, Tr.-.t.
Hamburg: j 29. decembra:
l^i Savoie, Havre; Tre«. Harding, t'hpr-Ibourt:, Ereinen; New Amsterdam. Bou-I losne.
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA
od NEW YORKA do TRSTA
(prako Genov«)
NajboljSa in najkrajia pot po Sredozemskem morju z naiimi veličastnimi parni ki.
AMERICA ........ 31. okt.: 7. decembra
DUILIO (prvokratno odplutje) .. 20. nov, COLOMBO ............ 5. dec.; 29. Jan.
Največji in najhilrejSi parnik na olje za
Sredozemsko morje.
Udobna kabin« tretjega raxreda t t. 4 k • posteljami sa drutlne Id tvnika. IVI okusnih obedih Je vino brezplačno. Za podrobnosti vpraftajte naAega agenta v valem mestu ali pa naravnost pri
umzurc GEBEuiE mm
Italia-America Shipping Corporation
1 Stat« Street General. Agenti New York
Ma*l zastopniki v JuicoslavlJI: Jadranska Banka. Belgrad in njene podruinlce
Izšla je nova izdaja
'PESMARICA 6LAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
M"
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
1- Ns dan; 2. re« oženil bi ee; 3. Kazen; 4. Kmečka p®, sem; 5. Vasovalec; 6. Na trgu; 7. Pesem o beli blSlct; 8. ProSnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja; 11. Se ena; 12. Tovejte, ve planine; 13. Sijaj, »-»lnčice; 14. L*h-ko noč; 15. I>eklir-a mila; 1«. Slanra; 17. Vabilo; 18. Pa-stlr^ek: 1». Rožmarin; 20. C» rkvi<-a; 21. Prošnja; 22. Imel snm Ijnbi dve; 23. Danici: 24. Savska; 25. OblaCek; 88. Planinska ro'a. 27. Hercec^vgka; 28. Ljabezen ln pomlad ; 21». Rožira 1 slavulj; 39. Nafta zvezda; 31. Lahko nofi; 32. Pod noč; 33. Kaj ti le prašni; 34. Bože pravde; 35. Na grobih: 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo: 38. UsiiSl nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slor»*nsk« zemlja; 42. BarCi«*a; 43. Oblaček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 40. Glas Grobo* vu; 47. Katrira ; 48- Deklica, ti si jokala; 48. Ja> bi rad redečih rož; 50. Zdravica; 51. V mraku; 52. I-epa nafta domovina ; 53. Vljrred se povrne; 54. Vinska; 55. OJ dekle, kaj s tak 2ali«tna; 56. Slanica; 57. Oj, te mlinar; 58. Pojdam v rate; 5ft. Siovenac. Srb. Hrvat; 60. Na5a zvezda: «1. V slovo; 02. Izgubljeni cvet; 63. Sanak spava; 64. G'ejte. kako umira pravični ; 65. Naprej: 66. Kje dom Je moj, 67. Hey SlovenL 71. Domovini; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikov« pesem; 75. Domovina; 76. Slovt*nski svet. ti si krasen; 77. U boj: 78. Večer na Savi; 70. Zrinako. Frankopanka; 80. Sto čut i ft. Srbine tn?ni?; 81. .Pobra tirni Ja; 82. Pomlad ln ie*mi 84. V tihi nočL 85. Milica; 86. NJoJ; 87. NJega nI; 88. Pod oknom; 80. Prva ljubezen; 00. Lahko noč; 01. Prt okno molče slonela: 02. Strunam; 93. Slovo; 94; Strunam; 05. Pro-flnja; 96. V ljubem si oatala kraji; 97. Pod oknom; 98. Ljs-hwn in pomlad; 99. Lahko n«Č: 100. Raztanek; 10L 8vra-fianje; 100. Tam. gdje stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino $3.
aGLAS NARODA"
«2 Cortlandt Street
Hew Točk
Kji* nahaja moj brat RONrAN VIŽINTINT? Svojfvasno je bival v St. Loui«*, ^to. kjer so je ]>-) vojni ««11110 enkrat javil. Pro-.'" iii cenjene rojake, <V kdo kaj ve o njem. da nii poroča, ali naj pra opr-zori na ta o^ia.s, <la se sain oirla«:i. — "Ludvih Viž:ntin, Ron"*e (Raii2iaii<») 77 pri G<*rici, Venez a Ciulia, Italia. (30-31—10)
[DSUiiwiiNE
»ar»v»ost v Jugoslaviji"**
Edino direktno »pomladno odpluti*
Otvi-ritv^na vojni« gnanega MARTHA WASHINGTON —
10. nov.; 28. dec.
PRESIDENTE WILSON ____ 30. nov.
v Dubrovnik ali Trst.
Železu ni v notrftDh.»t imern«. Nobra'1)
c«W VoraAajte pri bliinjem ac*mtu ali pri PHELPS BROS. & CO.. 2 W«.t St.. N. Y
ROJAKI, POZOR!
Po ni/.ki ceni prodam posestvo v vasi Kcušdj j)ri D. M. v Polju v ljubljanski okolici. Zklana hiša, 5 sr>b, lep satlnl vrt in nekaj zemlje, kozolec, čupa, skedenj in »\-injak, v»e krito z opeko in v najboljšem stanju. Za ceno pišite na: Frank Kode, 6310 Carl Ave., Cleveland, Ohio.	(3x 25,27,30 —10)
Kje ji.* MARTIN ZARb (Curl)? Drnia je iz vas: Vimol, p. Ha-njnloka pri Kočc\ jn Ce k«lo ve zanj, ?iaj mi p'>r<--ea. ali naj so ]>a sa:n ojrly^i. — .loo Žagar,
Pox 1204. Shudy.side, Ohio. (30-31—10)
Kje je FRANK ZA JC ! Doma je iz vasi Grintovc, fara Zagradcc-Fužlna LQe ga njegova žena Če kdo kaj ve o njem, naj poro-ea meni. če pa sam č-irta, naj »s o tri asi svoji ženi ali pa tudi meni. — Mary Kern. 302 N. 1st St., Kansas Oify. Kaiin.
_(30-31—10)_
V zapuščinski •zadevi /. dne 6. aprila 922 v Trnju št. 71), sodni okraj Postojna, se .»če edini »Ln in de-tie ANTON SMRDEL, delavce. zapojlen nazadnje v 3'ittsburghu, 1126 Carnegie St. Vsa dosedanja poizvedovanja s'» ostala brezuspešna. JaA-i naj se potom pisma pri zapuščinski obl tsti. to je okrajnem sodtseu v Postojni (Postomia, Veaiezia 1 (fiulia. Palia). — Oton Bittner. ' višji sodni oficial.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli —>
mali oglasi
v "Glas Naroda".
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
K DOB je namenjen potovati t atari kraj, je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki ram jih zamoremo dati vsled naSe dolgoletne Izkušnje. Vam bodo gotovo v korist; tudi priporofiamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v I1L razredu.
Tudi oni ki ie niso ameriški državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom šestih mesecev ln so pripošCeni bres vsake neprilike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor fell dobiti sorodnik* ali pa srajca iz starega kraja, naj nam
piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša 6126 novih priseljencev.
Za potne »troffke izplačuje po na-Kem naročila JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih. .
Frank Sakser State Bank
n CartlaaJt Street New York
Qlsvno zastopstva JsOrsnsks bank«.
avftv/jw.vj
ZAVH0XAB n BlU
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša flustrovana Udaja Vsebuje 808 strani. E3T* Cena s potarin*
■LOVENIO PUBLHKZH« M. «1 CortUndt Stmt How York Otty. M. T.
Prave pristne glasno VICTOR is COLUMBIA GRAMOrONI' s rogom tU bres roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor tu Columbia ploŠ6o dobite le pri
IVAN PAJK
Victor Dealer 84 Main St., Oonemangk, Fa
Cenike saotonj, pilite ponj.
/