teto 1883. 43S Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XL1I. — Izdan in razposlan dne 1. septembra 1883. 138. Ukaz ministcrstev za finance in trgovino od 31. julija 1883, ° tem, kakemu cola je podvrženo žito za klajo voznim in tovrnim živalim, ki jih popotni ljndje s seboj jemljö. V oziru na dvojbo dotično, za katero seje zvedelo, izjavlja se sporazumno z udeleženimi kralj, ogerskimi ministefstvi, da je žito, ki ga popotniki, vozniki itd. vvažajo v avstro-ogersko colno okolijo, in katero je namenjeno za klajo 8 seboj vzetim vprežnim in tovornim živalim, v zmislu in po meri določil v členu IX, točki 1 postave colno tarifo od 25. maja 1882 vvajajoče odpravljati kot vvoznine prosto. l>iiU3ijunajewskl s. r. 84 lSlov«i.i»ck.) 140. Ukaz ministcrstcv za notranje reëi, finance in trgovino od 18. avgusta 1883, o postopka v slacajih §fa 13 postave od 23. junija 1881 (Dri zak. št- 62), zastran trgovine z žganimi opojnimi pijačami in pa točenja in na malo prodajanja istih. V zvršbo določil §fil 13 postave od 23. junija 1881 ukazuje se, daje tedaj, kadar se med obrtovnim in finančnim oblastvom o vprašanji, je li pri obrtih navedenih v §. 5 in §. 11, IV te postave točenje ali trgovanje glavni ali pa samo mimogredni posel, ne doseže sporazumna razloka, razpravo s posledkom, ki ga je izpraševanje in ovedovanje imelo, treba polagati pred obrtovno oblastvo višje stopinje, da ono ukrene sporazumno s pristojnim finančnim oblastvom. Ta ukaz pride v moč tisti dan, katerega bode razglašen. Taaflfc s. r. Pino s. r. l)iinajewski s. r. l4i. Ukazininisterstcv za notranje reëi,pravosodje, poljedelstvo in trgovino od 18. avgusta 1883, s katerim se določila dne 12. aprila 1830 (Drž. zak. št. 38) izdanega zvršitvenega ukaza k §fu 9 postave od 29. febrnvarja 1830 (Drž. zak. št. 37) izpreminjajo v tem, kar se tiče vžiganih ozna- menil goveje živine. Ker v zvrŠitvenem ukazu k §'" 9 postave od 29. februvarja 1880 (Drž. zak. št. 37), prepisani način, kako vžigati znamenja, o djauskem zvrševanji daje povod k mnogoterim pritožbam, izpreminjajo se s tem —■ da bi se rečene pritožbe kolikor je moči ubranile — štiri poslednji odstavki zvršitvenega ukaza k §f" 9 v misel vzete postave ter stopajo na njihovo mesto naslednja določila: Vžigano znamenje naj se izražajo z dvema arabskima Številoma, ki stojita v-podobi drobca (ulomka). Nad lomko (Črto) stoječe število naznanja politični okraj ter je za tega delj treba politične okraje, ki ležč poleg meje, ozuamenjati s tekočimi zapored številkami. ►Število pod lomko naznanja pregledni okraj ternij tuli pregledni okraji vsacega političnega okraja dobolo zapored tekoče Številke. Znamenje je vžigati na levem rogi živali in, ko bi levega ne bilo, na desnem rogu. Ako žival nima nobenega roga ali če sta rogova še premilo razvita, naj se znamenje vžgč na lovi strani vratu po « n « » 700 „ „ 1-000 „ „ „ C) „ » r) n r> « e 1.000 „ „ 1.500 „ „ „ 1.500 ali več. Ogledovanje ladij. Privezane ladjice. Ladjice take morajo biti trdnega dela, visoke in primerno široke, da bodo odporljive morju in nosilne. Ne smejo propuščati vode ter morajo na njih med vožnjo vsegdar biti vesla in krmilo; tudi jih je tako pritrjati k ladji, da bode moči v sili precej odvezati jih. Največja teh ladjic mora vrhi tega imeti jadra. Pri ladjah držečih po 700 bečev (ton) ali več mora ena pridauih ladjic biti rešilna ladjica (lifeboat), namreč nepotopna, z vsem potrebnim orodjem opravljena ladjica. Sploh naj se velikost ladjic ravnâ po nosilnosti ladje, h kamri so privezane, in največem številu ljudi kolikor jih ladja sme voziti. Žerjavi dotični morajo biti dovolj močni, da vzmorejo z ljudmi napolnjene ladjice nositi. Člen 3. Krmilnikom- Ladje, katerih se tiče pričujoči ukaz, morajo dalje imevati najmanj po en Pas* lo?g. krmilni kompas in en logg, dobre morjevide (plovske mape) v oziru na morja in P pi'avni p'asV obrežja, po katerih, odnosno med katerimi se vozijo, in pa dotične najnovejše in rešilne boje. p0pi?nike majakov, najmanj po tri plavne pasove za vsako ladji pripeto ladjico in najmanj po štiri rešilne boje (lifebuoys), katere naj bodo vsak čas pripravljeni* na palubi za silo. Rešilne boje moraje biti tako napravljene, da se ne potopé nego da lahko 24 ur nosijo težo masivnega železa od najmanj 15 kilogramov. Kompasi odsevala, barometri, termometri, navtične table, kodeks signalov in signali, hriz-galnica itd. za ladje, katere prestopajo meje malega obrežnega plovstva. člen 4. Ladje, katere prestopajo meje malega obrežnega plovstva, morajo poleg tega še imeti: najmanj še drugi krmilni kompas; en klinast kompas; eno odsevalo (refleksijsko orodje), en tlakomer in toplomer; navtične skrižali ali tablice za plovstvene račune in navtične efemeride; en primerek mednarodnega zakonika za dajanje znamenj ali signalov in najmanj po eno od vsacega dotičnih znamenj ; eno dobro brizgalnieo, katero je držati tako, da jo je mogoče o vsaki priliki in brez zamude časa rabiti. Ladje daljne vožnje morajo imeti vsaj po en kronometer. Člen 5. Kam se smejo Popotni ljudje se ne smejo devati na več nego dve palubi, namreč na prvo P "name* c « t * Pa^u^° na palubo, katera je neposrednje pod to (ntedpaltibje). Člen G. Število V oziru na število popotnih, kolikor jih sme ena ladja voziti, veljajo na- popotnikov. slednja določila: Tako na ladjah parnicah kakor tudi jadrenicah mora vsak popotni človek, kateremu je ostati na palubi, v svoje razpolaganje imeti najmanj 084 □ metra (9 angleških kvadratnih čevljev) površino, ki je prosta vsake ovire ali zapreke, ter moi'a prostor, katerega ta človek zavzema, s šatorom ali kako drugače biti zavarovan tak<5, da bodo ljudje kar najmanj mogoče od vremena trpeli. Vsak človek, katerega namestijo na medpalubji, mora na njem na svoje razpolaganje imeti površino od najmanj 1*11 □ metra (12 angleških kvadratnih čevljev) in najmanj 2*038 kubična metra (72 angleških kubičnih čevljev) pro- štora, če je ladja jadrenica, a površino od najmanj 084 □ metra (9 angleških kvadratnih čevljev) in najmanj D528 kubični meter (54 angleških kubičnih čevljev) prostora, če je ladja parnica ali pa jadrenica s pripomočno mašino. Dalje mora za vsakega na medpalubje djanega popotnika biti na palubi najmanj 0 37 □ metra (4 angleške čevlje) površine prihranjeno in to nezavisno °d površja določenega popotnikom, kateri ostanejo na palubi. Ölen 7. Na ladjah, katere vozijo ljudi, mora biti poskrbljeno za to, da imajo prostori, kijih zavzemajo popotni ljudje, dovolj svetlobe in čistega zraka. Površina lukenj, skozi katere dohaja svetloba in zrak, mora imeti najmanj po 0’3 □ metra (3 angleške kvadratne čevlje) za vsakih 10 □ metrov površja tiste prostorine, kamer so nameščeni popotni ljudje. Če je na medpalubji čez 100 popotnih, mora isto biti opravljeno z vetrovnimi mehovi, ki naj bodo največ po 10 metrov na razno (vsak sebi), ali pa s primernimi priredi (aparati) za prevetrovanje. Popotniki morajo vsak čas imeti prost dostop k odprtinam, skozi katere v njihov prostor prihaja svetloba in sapa, in te odprtine je treba prevideti z bia-'dli zoper mokroto in dež. Člen 8. Svetloba in promaba ali ventilacija. Dalje mora na vsaki izmed omenjenih ladij biti: oj En zdravnik, 1. če se ima previdoma ladja jadrenica voziti čez 80 dni in parnica čez 40 dni, in če je čez 50 popotnih ljudi na njej, 2. vsakakor tedaj, kadar jo na ladji čez 300 ljudi z oficirji in moštvom ladje vred. h) Razmerno večja zaloga zdravil, nego jo zapovedana za moštvo ladje, — katero zalogo določa zdravnik, kadar je kateri na ladji, — in sosebno do-voljna količina razkužil za zahode ali stranišča. c) Odločen prostor pod palubo, kateri se o potrebi za bolnike rabi. d) Razven zahodov, ki so namenjeni za ljudi ladje same, mora se napraviti po en zahod za vsakih 50 na ladjo vzprijetih popotnikov ter bodi še rečeno, da morajo zahodi za ženske in za otroke biti ločeni od zahodov za moške. Zdravnik, loki, izba za bolnike, zahodi. Člen 9. Vsaka ladja, katera vozi popotne ljudi, mora imeti toliko zdravega živeža, živež in voda. kolikor ga utegne biti zadosti z ozirom na previdoma določen čas vožnje, za kake popotnike, kateri ne bi bili rekli, da hočejo sami za so skrbeti, in pa tudi ^ovoljno pitno vode, toliko, da bode moči najmanj po 4‘5 litre vsak dan vsa-*ettiu popotniku brez razločka podati. Člen 10. ■ Na ladje, katore vozijo popotne ljudi, smejo se ko/e, kosti, cunje, galica Opreznosti (vitriol), spirit, vžigalice, kameno olje in kopano oglje samo v posebna za to na- nHk,atl1'' Cenjena, od prostorov, ki jih popotniki rabijo, strogo ločena hranišča nakladati. Isto veljâ za žive živali, vendar se smejo take Živah voziti tudi na palubi, ^ejih je moči na-njo namestiti tako, da ne bode nadlegovale popotnih in da ne Zavzamejo nič prostora, kateri jo namenjen le-tera. Smodnik (strelni prah) in zapalne ali netilne tvarine (modri ogenj, rakete it.) v množini potrebo ladje presezajoči, dinamit in druge razletljive (raz-počne) stvari celo ne smejo se voziti. Kolikor smodnika in netil ladja sama potrebuje, treba je prav shraniti. Člen 11. Koliko popot- nih sme ladja Za vsako avstrijsko ladjo, katera vozi popotne ljudi, določi dotično pri-seTmeritvijo stansko oblastvo z merjenjem, koliko ljudi sme po propisih obseženih v pričujo-ier se zabele- čem ukazu ista voziti, ter se to število vpiše v posebni potrdnici, katera se ladji iUJiLazniebni *zdâ> )n poleg tega tudi v knjižni iskaznici ladje na st ani za „Druge opomnje“ določeni. Člen 12. ,zimkl- Za ladje, katere med mejami male obrežne vožnje poti podimljejo, in za ladje, katere sicer zunaj teh mej, vendar tako vozijo, da za vožnjo od pristanišča, do pristanišča, kolikor je moči prevideti, manj nego 48 ur potrebujejo, veljajo izmed zgornjih določil samo propisi, obseženi v členih 1, 2, 3, 7, 9, 10, in 11, ter bodi število popotnikov, ki jdi smejo take ladje na palubi imeti, tolikšno, da pride po 045 □ metra (4‘8 angleških kvadratnih čevljev) prostega prostora od palube za vsako osebo. Za ladje, ki so samo iu edino za to najete na račun kake vlade, da vozijo vojaška krdela in vojno tvarino, veljajo izmed zgornjih deločil samo propisi, stoječi v členih 1, 2, 3, 4 in 7. (Jlen 13. obiastva. ka- Nadzor o tem, da se bodo določila v pričujočem ukazu obsežena izpolnje-r ziu 'na se va^b izročen je pristanskim in pomorsko-zdravstvenim uradom, tako za avstrij-iiiiiočiia v pri- ske kakor tudi tuje ladje, katere iz avstrijskega pristanišča s popotniki odhajajo, "'obs">"kl17" *n Pa c' 'n kr' avstro-ogerskim konzulskim uradom za avstrijske ladje, katere izpolnjujejo, odhajajo s popotniki iz vnanjega pristanišča. Kjer koli in kadar koli bi se tem določilom popolnem ne ustrezalo, naj imenovani uradi kapetana dotično, ladje opomnijo, držati se jih. Člen 14. Kuzonska Ako bode kapetan kake ladje opomnjen (člen 13), da naj dela po določilih iioioci'a. obseženih v pričujočem ukazu, a on tega opomina ne posluša, da si bi mu bilo mogoče to storiti, pokaznijo ga pristanski in poinorsko-zdravstveni uradi, odnosno c. in kr. konzulski uradi, z globo do sto goldinarjev, katera teče v podporni zalog pomorstva. Globe, katere ni moči poterjati od obsojencev, treba jo izpremeniti v zapor. V takem slučaji sme se izreči enodnevni zapor za globo od enega do desetih goldinarjev, vendar se nikdar ne sme kdo na več nego potnajst dni zapreti. /oper razsodilo, katero je kak pristansk in pomorsko-zdravstven urad ■ah kak c. in kr. konzulski urad izrekel, moči se je v 15 dneh vzklicati na pomorsko oblastvo. Ako to oblastvo potrdi, kar je bilo na prvi stopinji razsojeno, če tudi pri tem kazen zniža, ni se več moči nikamer pritožiti ali vzklicati. Poleg tega imajo pristanski in pomorsko-zdravstveni uradi in pa c. in kr. konzulski uradi oblast, taki ladji vožnjo zabraniti dotle, dokler se ne zvrsijo zahtevane prenaredbe (ako je namreč mogoče, to na samen mestu storiti), katere je vendar treba ladjarju o pravem času naročiti. člen 15. Ta ukaz pride v moč šest mesecev po tistem dnevi, katerega se razglasi. Počenši od dne, katerega ta ukaz obveljâ, izgubé svojo moč vsi dozdanji Pl'opisi, v kolikor se tičejo takih stvari, katere le-ta ukaz uravnuje. l*iito s. r. lM. Ukaz ministcrstcv za trgovino in poljedelstvo od 1. septembra 1883, o pažnji na izpolnjevanje nekih propisov za obrežno ali primorsko ribarstvo. Da se odpravijo neke dvojbe in neenakosti v zvrševanji nekaterih propisov lz reda za pomorski ribji lov od 6. maja 1835 in pozneje v dopolnilo dodanih propisov, ukazuje se z le-tem : §• 1. Občinam ni dopuščeno v zakup (štaut) dajati ribarsko (ribiško) pravico '• ozirom na določilo §fa 1 reda za pomorski ribji lov, po katerem je samo in fidino primoreem pridržano loviti ribe znotraj ene morske milje. Izimek je dopuščen samo tedaj, kadar stanovalci kake občine sami rib ne °vč. V tem slučaji prosto je občini, ribji lov kaki drugi domači primorski občini ^a tijeno stanovalce v zakup dati, ali pa posamičnim stanovalcem kake druge "°tt>ače primorske občine pripuščati, da vršijo ribarstvo; v tem poslednjem slu-^aji smo dotičaa občina pobirati primerno odredbino ali takso. Ribji lov sme se v zakup dajati samo z odobrenjem nadstoječega političnega °i>lastva, katero naj postopa sporazumno s pomorskim oblastvom. §.2. k Pridržek ribjega lova znotraj eno morske milje na korist primoreem ne 'a,u posamičnim primoreem ali tudi drugim osebam znotraj ene morske miljo UstaiVavljati posebne naprave v zarejo rib, lupinarjev ali gob. Dovoljenje v to podeljuje dotično politično oblastvo sporazumno s pomor-8*>in oblastvom. Poskrbe ali narodbe, ki bi jih treba bilo v obrano takšnih naprav, da jih ("ioiorci vršeč ribarstvo ne poškodujejo, naj — če podjetniki takö z ihtcvajo, * v8ak slučaj posebej dotično politično oblastvo sporazumno s pomorskim ‘dastvom postavi ter v dotični primorski občini razglasiti dà. Oblastva so dolžna dovpraŠcvati občino tako zastran zaprošenega dovo-D‘»ja za take naprave, kakor tudi zastran zahtevanih narodeb v obrano. §. s. Z migavico (Traita difondo) ribe loviti je povsod in vsegdar ostro prepovedano. Tudi je prepovedano vršiti ribarstvo s kočami (a cocchia) : 1. celo leto: a) poleg vsega obrežja (primorja) na tri kilometre od brega; b) razven tega v kanalu (prelivu) Fasanskem, poleg obrežja Brijonskib otokov, v dragi Verutski, v zalivu Medolinskem, od Veruta do erta Bristova, v Raškem kanalu, v Pelještakem kanalu, Mletskem kanalu, veliko Stonskem kanalu, Koločepskem kanalu, Lakromskem kanalu in poleg vsega obrežja od PeljeŠ"a, Korčule, Lastova, Lopuda, Koločepa, Dobrovniških česaljev ali grebenov, vmes ležečih manjih otokov in skal in od Dobrovniških grebenov do erta Ostrega; dalje v ožini med otokom Cresom in otokom Zečaškem, v kanalu Osorskem, v kanalu erta Križnega, kanalu Unjskem in ožinah va-nj vtekajočih, v kanalu SuŠaškem, kanalu Faražinskem, kanalu Krškem od erta Pečine do Galuna, v kanalu Zlavremena, kanalu Podgorskem, od Ertca do Klišča in erta Yeligrada in od erta Kijaca do skale Kantarare, po tem od erta Dode tja v kanal Podplaninov, v kanalu Podplaninskem, kanalu Korsije, Senjski Boki in vseh kanalih med skalami Pervič, Gergur, Goli in Rab, v kanalu Lošinjskem in kanalih med Azinelom, Oriole in otokom Lošinjskem, kanalu Silbskem, kanalu Olibskcm, Maonskem, kanalu Novo-Poljanskem, ožini Ljubaški, ožini Privlaški, v vsem Srednjem kanalu in vsemi otoki, kateri ga oklepajo, kanalu Zutskem, kanalu Zaderskem od Skale do v PaŠmanski kanal in v kanalih med otoki Premudo, Olibom, Skardo, Istom, Dolgočko loko, Molatom, Zvirincem, in skalami Tramerka, Tun veliki, v vseh kanalih med otoki in skalami, ki lezé poleg otoka koru-nate, kakor tudi v ožini med otokom Kurbavelo in otokom Žirijo, v Pasman-skem otoku do skale Mula, po tem od Kaljara in Čiblina do kanala Zlarin-skega, v kanalu Zlarinskem, kanalu Murterskcm, Suletskem (Šoltskem), Sibeniškem, Drve.niškem ertu, Zirijskem kanalu in vseh kanalih med otoki Kakanom, Kapri in Zmajanom in ondukajšnjimi skalami, v Spletskcm kanalu od Suleta do erta Jove, po tem od Sv. Petra na Braču in erta Debelo brdo do kanala Braškega, v kanalu Braškem od erta Debelo brdo do erta ali nosa Pločc in Makarske, v Spletskih vratih v kanalu Trogirskem in Ka-stelskem, v kanalu Severnem (Hvarskem) od Girse na Braču do Zečeva, kanalu Buškem, Hvarskem, Torkolskem, naposled'na ustji Neretvanskega kanala. 2. Y času od začetka malega travna (aprila) do konca vinotoka (oktobra) tudi na pet kilometrov po vsem obrežji od Porto Buso do erta Barbarige in od tega do Fasanskega kanala, po tem od nosa Brankorso do skale Veruta, od erta Brista do unstran Porera in od skale Lieviello do Porto Badö ; razven poleg vsega obrežja otoka Sušaka in na bregu otoka Cresa od erta Zaglave po Farezini do Glavotoka, naposled po vodovji okoli otokov Pelagruže, ICace in Sv. Jadre. §• d. Ta ukaz pride v moč z dnem razglašenja. Falkeiihnyu s. r. Pino s. r.