CT »ïi . .... - i igrišče za štandreške šolarje /m Tržaška desnica zavlačuje s podelitvijo mestnega priznanja Borisu Pahorju / s V prostorih nekdanje ribarnice v teh dneh zaživela Galerija Illy Primorski NEDELJA, 28. SEPTEMBRA 2008 Št. 231 (19.321) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Avstriji grozi zasuk na desno Ivan Lukan Skoraj 6,4 milijonov Avstrijcev in Avstrijk voli danes nov parlament in novo vlado. Volitve so predčasne, saj je koalicijska vlada med socialdemokrati (SPO) in ljudsko stranko (OVP) julija letos spektakularno razpadla - po samo 18 mesecih in kljub dejstvu, da je v parlamentu imela skoraj 70-odstotno podporo! Z njo je odšel tudi Alfred Gusen-bauer, socialdemokratski kancler z najkrajšo »delovno« dobo v drugi avstrijski republiki. Zato imajo Avstrijci danes na izbiro novega kandidata SPO, ministra za promet Wernerja Faymanna, a tudi pri OVP se za funkcijo šefa avstrijske vlade poteguje nov kandidat, podkancler Wilhelm Molterer, ki je zamenjal na volitvah 2006 poraženega Wolf-ganga Schüssla. Razpad koalicije je težka hipoteka za Faymanna kot za Molte-rerja, konec koncev sta bila oba v Gusenbauerjevi neuspešni vladi. Po prognozah bosta obe stranki hudo kaznovani, prav na njun račun pa se obeta močna okrepitev desničarskega tabora s svobodnjaško stranko (FPO) skrajnega desničarja Kar-la-Heinza Stracheja in še hujšega populista, koroškega deželnega glavarja Haiderja z Zavezništvom za prihodnost Avstrije (BZO). Populizem obeh je bil očitno učinkovit, kajti javnomnenjske raziskave napovedujejo, da bosta FPO in BZO zbrala skupaj nad 20, morda celo 25 odstotkov (2006 15 odstotkov!). Takšna krepitev desničarskega tabora pa lahko pomeni, da Avstriji - pod vodstvom OVP, ki je odprta za vse koa-licije(!) - resno grozi nov zasuk v desno kot med leti2000 in2006 in vlada - tokrat kar z dvema skrajnima desničarskima strankama! Protiutež takšnemu razvoju sta lahko nova velika koalicija (z deloma drugimi obrazi) ali koalicija SPO ali OVP z Zelenimi in liberalci, če slednjim uspe priti v parla-ment.Medtem ko za Zelene vstop v parlament ni sporen (11 do 15 odstotkov), je ta za LIF s koroškim Slovencem Rudijem Voukom dokaj težaven, ni pa nerealističen. Premagati je treba štiriodstotnega volilnega praga. Ob tem je nesporno, da bodo LIF in s tem Rudiju Vouku odprli (ali zaprli) vrata v avstrijski parlament ne (slovenski) Korošci, temveč volivci v velikih avstrijskih mestih, kjer je največ možnosti za osvojitev osnovnega mandata ali veliko glasov. Ker pri »pluralistično« razdvojeni manjšini tudi tokrat ni prodrla enotna želja po lastnem poslancu v dunajskem parlamentu, naj bi razpršeni slovenski glasovi imeli vsaj to funkcijo: signal ostalim Avstrijcem proti državi po vzorcu »Haiderjeve Koroške« in svarilo proti vnovičnemu zasuku Avstrije v desno! dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) alitalia - S pristankom bojevitih sindikatov pilotov na sporazum Doseženi pogoji za vzlet nove Alitalie Manjka le še podpis stevardov - Zadovoljstvo Colaninna ravanca - Pobudi ob evropskem dnevu jezikov Rozajanski dum 25-letnico proslavil s knjigo in posvetom RAVANCA - Kulturno društvo v petek ob evropskem dnevu jezikov na rodnostni skupnosti v Italiji, včeraj pa Rozajanski Dum iz Rezije letos slavi 25- Ravanci odprli fotografsko razstavo in so pripravili še posvet o povezavi med letnico delovanja. V počastitev jubileja predstavili knjigo Tri doline - tri kultu- manjšinskimi jeziki in turizmom. so pripravili pester kulturni spored in re o Rezijanih in o albanski ter grški na- Na 3. strani RIM - Potem ko so po skoraj 15 urah pogajanj v noči na soboto sporazum z družbo CAI podpisali tudi piloti, se Ali-talii končno obeta rešitev. Jutri se bodo za pogajalsko mizo usedli še zadnji predstavniki zaposlenih, in sicer sindikata ste-vardov Avia in Sdl, vendar je njihov pristanek na sporazum le stvar časa. Najtrši oreh so bili nedvomno skrajno bojeviti piloti, ki so si izpogajali posebno pogodbo, po kateri bodo komandanti letalskih posadk izenačeni z vodilnimi uslužbenci. Število pilotov, ki ne bodo dobili službe v novi Alitalii, pa se je s pogajanji zmanjšalo na 860. Colaninno včeraj ni skrival zadovoljstva, saj se je odprla pot za razvoj nove letalske družbe, za katero se sedaj zanimata tudi največja evropska letalska prevoznika, Lufthansa in Air France-KLM. Na 25. strani SLORI promovira raziskovalno dejavnost med mladimi Na 2. strani Trst: nova avtocesta brez dvojezičnosti? Na 6. strani V statutu LAS Kras dvojezično poslovanje Na 11. strani Tekma za prevzem goriške družbe IRIS Na 12. strani Poulični praznik bo še danes ogreval Gorico Na 13. strani avstrija - Danes predčasne volitve Za zmago SPO in VPO Vouk upa v izvolitev DUNAJ - V Avstriji bodo danes predčasne parlamentarne volitve, do katerih je prišlo zaradi razpada velike koalicije med SPO in VPO. Po predvolilnih napovedih naj bi prav socialdemokrati tesno premagali ljudsko stranko, toda veliko nevarnost predstavlja pohod skrajne desnice, saj naj bi po zadnjih napovedih svobodnjaki in Haiderjevo Zavezništvo za prihodnost Avstrije skupaj osvojili od 25 do 30 odstotkov glasov. Volitve nestrpno pričakuje tudi slovenska manjšina na Koroškem, saj ima njen predstavnik Rudi Vouk zagotovljeno izvolitev, če bo Liberalni forum prestopil 4-odstotni volilni prag. Na 4. strani La Combustibile s.r.i. TUST - DONIJO 30 TEL 040.020331 - 010252 2 Nedelja, 28. septembra 2008 ALPE-JADRAN, DEŽELA / slori - V okviru Tedna raziskovanja od 22. do 26. septembra v Špetru Promocija raziskovalne dejavnosti med mlajšo generacijo Špetrski nižješolci so pod vodstvom Norine Bogatec izpeljali krajšo anketo med osnovnošolci dvojezične šole ŠPETER - V okviru Tedna raziskovanja, ki ga je SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut priredil od 22. do 26. septembra, so se na dvojezični nižji srednji šoli v Špetru odvijale raziskovalne delavnice, namenjene učencem drugega razreda. Lansko leto je Inštitut podobno pobudo izpeljal na družboslovnem liceju S. Gregorčiča v Gorici, leto prej pa na družboslovnem liceju A. M. Slomška v Trstu. Cilj delavnic je promocija raziskovalne dejavnosti med mlajšo generacijo preko konkretne raziskovalne izkušnje. Dijaki oz. učenci oblikujejo in izvedejo krajšo raziskovalno nalogo pod mentorstvom raziskovalcev in profesorjev. Na ta način se neposredno seznanijo s potekom, z metodami in s tehniko empiričnega raziskovalnega dela. Letos so raziskovalno skupino sestavljali špetrski nižješolci, ki so pod vodstvom Norine Bogatec izpeljali krajšo anketo med osnovnošolci tamkajšnje dvojezične šole. Delavnice so potekale od ponedeljka do petka. Najprej so učenci opredelili ra-zisko valne vsebine na temo Šolsko okolje. Določili so pet vsebin: odnos do dvojezične šole, kakovost odnosov na šoli, zanimanje za slovenski jezik, težave pri slovenščini in domačih nalogah ter preživljanje odmora. Učenci so se nato razdelili v skupine in vsa- Raziskovalna skupina špetrskih nižješolcev, ki so pod vodstvom Norine Bogatec izpeljali krajšo anketo med osnovnošolci tamkajšnje dvojezične šole ka je izoblikovala nekaj vprašanj o posamezni temi. Sledila je razprava in dokončno oblikovanje vprašalnika, ki so ga učenci poimenovali Šola in mi. Vprašalnik so »mladi raziskovalci« testirali v prvem razredu in nato nadaljevali anketiranje v preostalih štirih razredih. Anketiranih je bilo 95 osnovnošolcev od skupnih 102 vpisanih. Učenci so podatke vprašalnikov vstavili v računalnik in po obdelavi so dobljene rezultate prikazali v ustreznih grafikonih. Temu je sledila ustna in pisna analiza rezultatov. Kot primer slednjih naj izpostavimo, da je slovenščina všeč 84 % anketira- nim osnovnošolcem in da je približno ravno toliko učencev odgovorilo, da jim bo slovenščina rabila v življenju. Ob zaključku so »mladi raziskovalci« predstavili opravljeno raziskovalno delo svojim malim anketirancem, ki so jim čestitali s toplim in dolgim aplavzom. Lani v Sloveniji za 12% več smrtnih žrtev na cestah LJUBLJANA - V lanskem letu se je število mrtvih v prometnih nesrečah na slovenskih cestah povečalo. Po podatkih Statističnega urada RS je namreč lani umrlo 293 oseb, kar je za 12 odstotkov več kot leto prej. Za štiri odstotke pa se je zmanjšalo število prometnih nesreč. Največji porast števila smrtnih žrtev je zaznati med avtomobilisti in kolesarji, med katerimi je bilo lani za 21 odstotkov več smrtnih žrtev. Med pešci se je število smrtnih žrtev zmanjšalo za dobrih enajst odstotkov. Zmanjšalo se je tudi skupno število nesreč, in sicer za štiri odstotke. Od tega se je število nesreč na avtocestah zmanjšalo za pet odstotkov, zunaj naselij za deset odstotkov, v naseljih pa za en odstotek, so zapisali na spletnih straneh. Največji upad nesreč se je zgodil aprila, ko je bilo za dobrih 26 odstotkov manj nesreč kot leto prej. Oktobra devet, septembra pa sedem odstotkov manj. Tri do štiri odstoten porast nesreč so na statističnem uradu zaznali julija in avgusta. Ob ponedeljkih se je lani zgodilo za 38 odstotkov več nesreč kot leto prej, ob petkih pa 20 odstotkov več nesreč. Na statističnem uradu domnevajo, da se je to zgodilo, ker ljudje zapuščajo kraj zaposlitve, šolanja, pa tudi bivanja že v petek in se vračajo šele v ponedeljek. Število nesreč ob sobotah se je namreč zmanjšalo kar za 27, ob nedeljah pa za 25 odstotkov. Najbolj nevarne so bile v lanskem letu pomurske in notranjsko-kraške ceste, saj je bil delež umrlih tudi do dvakrat večji od deleža prometnih nesreč. (STA) sveta gora - Ob obletnici konca 1. sv. vojne Stres: Mir lahko zagotovi samo dosledno spoštovanje človekovih pravic NOVA GORICA - Čeprav je šola dveh svetovnih vojn imela tako visoko ceno številnih življenj, mir ni nikoli zagotovljen. Vojno lahko prepreči le zelo dosledno spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva slehernega človeka, je na Sveti Gorico nad Novo Gorico, kjer je vodil so-maševanje ob 90. obletnici konca prve svetovne vojne, poudaril celjski škof Anton Stres. "Prva svetovna vojna je bila prva svetovna morija, kakršne svet do tedaj še ni poznal," je prepričan Stres, sicer podpredsednik Slovenske škofovske konference in škof odgovoren za področje ka-tegorialne pastorale v vojski, policiji in zaporih v Sloveniji. Ob njem so v v baziliki Matere Božje na Sveti Gori somaševali še koprski škof Metod Pirih, pomožni koprski škof Jurij Bizjak in goriški nadškof Di-no de Antoni. Čeprav je bila prva svetovna vojna in z njo Soška fronta, ki je terjala več 100.000 življenj mladih vojakov, izredno kruta in morilska, je bila potrebna še druga svetovna vojna, da se je Evropa obrnila proti vojni in so se evropski narodi začeli povezovati. "V tem smislu ta mlada življenja vojakov, vendarle niso bila darovana zaman. Mi, ki danes živimo v miru, jim to dolgujemo in smo jim hvaležni za to," je poudaril Stres. V romarsko cerkev na Sveti Gori, kamor sta prišla tudi župana Nove Gorice in Gorice Mirko Brulc in Ettore Romoli, so organizatorji povabili predstavnike vseh ve- roizpovedi, katerih pripadniki so se bojevali pred devetimi desetletji v prvi svetovni vojni. Samo na avstroogrski strani so se bojevali pripadniki sedmih ver, na slovesnost pa so prišli predstavniki katoliške, protestantske in muslimanske vere, je povedal koordinator slovesnosti Renato Pod-beršič. Prva svetovna vojna, ki se je uradno zaključila 11. novembra 1918, se je s krvavo morijo ob Soči dotaknila tudi območja Svete Gore, je dejal Stres. Po njegovih besedah domišljija današnjih ljudi ni dovolj iznajdljiva, da bi pričarala dejansko sliko in podobo vsega trpljenja vojakov na Soški fronti. Podberšič je dodal, da je imela Sveta Gora, ki jo je italijanska vojska z veliko žrtvami zasedla avgusta leta 1917, tedaj ob obrambnem, tudi močan simbolni pomen, saj je bila največja božja pot na Goriškem. Spominsko slovesnost, v katerem so sodelovala slovenska in italijanska društva, ki negujejo spomin na prvo svetovno vojno, so pripravili Škofija Koper, frančiškanski samostan na Sveti Gori in Društvo soška fronta Nova Gorica. Član društva David Erik Pipan je poudaril, da med žrtve Soške fronte sodi tudi cerkev na Sveti Gori, saj je bila med boji porušena do tal. To je bila druga večja obeležitev okrogle obletnice konca prve svetovne vojne, ki je s krvavo morijo ob Soči terjala številna življenja vojakov in civilistov na zahodu Slovenije. Prva je sredi maja potekala v gornjem Posočju. (STA) Sloveni a-Itaii a Čezmejno sodelovanje Gorica, 1. oktober 2008 Tržaška Univerza Goriški sedež, Ul. Alviano 18 9.30-17.00 GLAVNA DIREKCIJA ZA ORGANIZACIJO, OSEBJE IN INFORMATIVNE SISTEME REGIQNE AUTONOMA FRIULI VËNEZIA GIUUA Avtonomna Dežela Furlanija Julijska krajina namerava dodeliti mesto Direktorja službe za lokalno policijo, urbano in teritorialno varnost ter nepravilno in Ilegalno priseljevanje, s sedežem v Vidmu Glavne Direkcije za prostorsko načrtovanje, krajevno avtonomijo in varnost; delovna pogodba zasebnega prava za določen čas. Tekst razpisa bo objavljen v Uradnem listu Dežele (B.U.R.) dne 1. oktobra 2008, na voljo tudi na spletni strani Dežele http://www.regione.fvg.it. NAMESTNIK GLAVNEGA DIREKTORJA Dr. Alessandra VERNIER V luči bližajoče se zaključne faze programa bo dne 1. oktobra 2008 potekal zaključni dogodek Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Italija 2000-2006, na katerem bodo predstavljeni doseženi rezultati. Dogodek se bo odvijal na sedežu Tržaške univerze v Gorici, v ulici Alviano št. 18, s pričetkom ob 9.30. Z namenom, da se ohrani kontinuiteto med zaključnim delom tega programskega obdobja in začetkom novega, bo drugi del dogodka posvečen zagonu Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 zato, da se subjekte na teritoriju seznani z možnostmi financiranja, ki jih nudi novi program, v sklopu katerega je bila Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina potrjena za Organ upravljanja. Za katerokoli dodatno informacijo, oziroma za registracijo na dogodek se lahko obrnete na organizacijsko tajništvo na naslov: info.itaslo@regione.fvg.it. O REG 1?NI ¿k FRIULI V 1 Služba Viade Republike Siovenuje ZAIOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNO POirnKD / ALPE-JADRAN Nedelja, 28. septembra 2008 3 ravanca - Vrsta pobud ob 25-letnici Rozajanskega duma Ob evropskem dnevu jezikov predstavitev knjige Santina Amedea Tri doline - tri kulture V njej so zbrane fotografije, ki jih je avtor posnel v Reziji in dolinah Sarmento ter Amendolea RAVANCA - Rezijansko kulturno društvo Rozajanski dum slavi letos 25-le-tnico svojega delovanja (neprekinjeno deluje že od novembra 1983), da bi na čim boljši način obeležili pomemben jubilej, pa so odborniki društva v sodelovanju z Deželo FJK pripravili pester kulturni spored. Tako so v petek zvečer ob evropskem dnevu jezikov v svojem kulturnem domu »Ta Rozajanska Kulturska Hiša« na Ravanci odprli fotografsko razstavo in predstavili knjigo Tri doline - tri kulture. Knjiga vsebuje fotografije Santina Amedea, ki že dolgo sodeluje z rezijanskim kulturnim društvom, saj je tu že dvakrat razstavljal svoje posnetke, enkrat pa so njegove fotografije uporabili tudi pri sestavi Rezijanskega koledarja. Amedeo 20 let spoznava najrazličnejše jezikovne manjšine in kraje, v katerih živijo in ohranjajo svojo kulturo in običaje, knjiga Tri doline - tri kulture pa tako ob Reziji podrobno predstavlja še dolino Sarmento v Bazilikati, kjer živi albanska manjšina (sami svojo jezikovno skupnost imenujejo Arbreš, kar naj bi označevalo italijanske Albance), in dolino Amendolea v Kalabriji, kjer živi grška narodna skupnost. Avtor se je odločil tako za črno-bele kot barvne fotografije, kot je sam povedal ob koncu predstavitve, pa se je za barvne fotografije odločil le takrat, ko barve gledalcu nudijo dodatne informacije. Fotograf iz Tolmeča Giuliano Doriguzzi je poskrbel za računalniško obdelavo fotografij, spremna besedila pa so napisali predstavniki posameznih manjšin: bivši župan Rezije Luigi Paletti, učitelj in občinski svetnik San Co-stantina Albanese Mario Cafaro ter odgovorni za kulturo in manjšinske jezike v občini Bova Marina Tito Squillaci. Vsi trije so svoje manjšine predstavili tudi številnemu občinstvu (prisoten je bil tudi načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar), ki se je v petek zbralo v rezijanskem kulturnem domu. Tako so lahko poslušalci na primer zvedeli, da so se baje Rezijani v dolini pod Kaninom naselili v 6. stoletju, skupnost Arbreš v Bazilikati v 16. stoletju, v Ka-labriji pa so v 11. stoletju (prvi Grki so tja prišli že v 8. stoletju pred Kristusovim rojstvom) v bistvu živeli samo Grki, zdaj pa je njihova narodna skupnost zelo majhna. Vsem trem narodnim skupnostim je bil pri ohranjanju svojega jezika in kulture v veliko pomoč državni zakon 482, ki ščiti manjšinske jezike, bivši župan Rezije Lui-gi Paletti pa je spregovoril tudi o polemiki o tem, če je rezijanščina slovensko narečje ali ne, ki se je prav v tem obdobju ponovno razvnela. V Reziji so s tem v zvezi priredili že več srečanj tudi z mednarodnimi strokovnjaki, ki so ugotovili, da je re- zijanščina eno izmed številnih slovenskih narečij, tako da se tega, da so Rezijani pripadniki slovenske manjšine, res ne more več postavljati pod vprašaj. Ob koncu prijetnega večera, ki sta ga otvorili pesnica Silvana Paletti s poezijo v rezijanščini in italijanščini, ter predsednica Rozajanskega duma Luigia Negro, ki je Avtor knjige Santino Amedeo (zgoraj) in predsednica Rozajanskega Duma Luigia Negro s pesnico Silvano Paletti (desno) spregovorila tudi o pestri dejavnosti kulturnega društva, so bili na vrsti še godci in plesalci folklornih skupin, ki so v čudovitih in raznobarvnih nošah prikazali nekaj tradicionalnih plesov. Posebej bi omenili prav folklorno skupino iz Rezije, ki je najstarejša v Italiji, saj deluje že kar 170 let. Tjaša Gruden sejmi - Do 6. oktobra v Vidmu Renzo Tondo odprl 55. sejem Casa moderna InnovAction bo bienalni sejem izmenično s Festom ravanca - POSVET O MANJSINSKIH JEZIKIH IN TURIZMU Uporaba manjšinskih jezikov je lahko iz ekonomskega vidika koristna, zaslužek pa ne sme biti edini cilj Kraji, kjer živijo manjšine, so v širšem svetu bolj razpoznavni - Od leta 1991 projekt Spoznati Rezijo privabil 46000 turistov Predstavnik grške narodne skupnosti v Kalabriji Tito Squillaci je nato podrobneje predstavil zgodovino svoje skupnosti in sedanje stike, ki jih imajo z Grki iz matične domovine. Grčija zelo dobro skrbi za Grke zunaj svojih meja: daje jim prispevke, nudi štipendije in študijska potovanja, v Kalabrijo pa na primer pošilja tudi učitelje, tako da se lahko tu živeči Grki naučijo tudi novejših izrazov, prav zaradi številnih stikov z grško skupnostjo iz Ka-labrije pa prihaja v južno Italijo veliko turistov iz Grčije. Rosangela Palmieri in Anna DAmato sta spregovorili o albanski skupnosti v Bazilikati, ki ima tudi svoj muzej in knjižnico ter je ohranila vse svoje navade in običaje. Pripadnica nemške narodne skupnosti in kulturna delavka iz Timaua Velia Plozner je opozorila na to, da javne uprave v svojih prospektih in publikacijah redno pozabljajo na uporabo nemščine in na to, da je v Timauu prisotna nemška manjšina, medtem ko so publikacije, ki jih pripravljajo manjšinska kulturna društva vedno dvojezične. Lucia Protto iz Saurisa pa je priznala, da ima Sauris manj težav, ker ga povsod poznajo zaradi pršuta. Tako Ti-mau kot Sauris pa privabljata precej turistov iz Avstrije in Bavarske. Sandro Qua-glia je spregovoril predvsem o pobudi Spoznati Rezijo, ki je od leta 1991 v Rezijo privabila 46000 turistov, ti pa so bili v glavnem iz Slovenije. To je tudi Rezijanom omogočilo, da so prišli večkrat v stik s knjižno slovenščino. (T.G.) RAVANCA - Manjšinski jezik je lahko nenadomestljiv prepoznavni znak nekega kraja in je zato lahko zelo pomemben tudi iz ekonomskega vidika, kar še posebno VIDEM - Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo je včeraj odprl 55. izvedbo sejma pohištva in stanovanjske opreme Casa moderna, ki bo na ogled do vključno 6. oktobra. Tondo je poseg na slovesnosti ob odprtju te največje sejemske prireditve v deželi izkoristil za analizo sejemske dejavnosti in za poziv k sinergičnemu delovanju za vzpostavitev enotnega deželnega sejemskega sistema, ki bo podpora za internacionalizacijo in rast inovativnosti podjetij. Predsednik se je zavzel za izboljšanje logistike, tako da »bomo lahko končali mandat infrastruktur«, v katerem bosta prevladovala »zmerna javna poraba« in federalizem »z odgovornostjo vsake dežele za dobro vladanje«. V zvezi s sejemskim sistemom je Tondo izrazil prepričanje, da obstaja volja po skupnem delu, saj ne gre za »obrambo stolčkov, ampak za to, da postane sistem produktiven«. Glede gospodarskega položaja v deželi je ocenil, da je tukajšnje gospodarstvo, ki »teme- lji na zidaku, solidno«, saj naša široka poraba za razliko od ameriške bi bila vir-tualna, temelječa na hipotekarnih posojilih, ki so bremenila nepremičnine, ampak na »solidnih temeljih naših hiš«. Moč sejma Casa moderna je po Tondovih besedah v tem, da je znal povezati trdnost nekdanjega načina življenja in kulture bivanja z inovativ-nostjo, kar proizvajalcem omogoča konkurenčnost na mednarodnih trgih. »Združiti tradicijo in inovacijo je za nas imperativ,« je zatrdil predsednik FJK. V zvezi z inovativnostjo se je Ton-do dotaknil tudi sejma InnovAction, ki si ga je zamislila in ga izvedla prejšnja Illyjeva deželna uprava. »Naj bo jasno,« je dejal predsednik Dežele, »ni res, da nameravam sejem ukiniti, ker gre za Il-lyjevo delo. InnovAction bo še naprej, a bo drugačen, ne več revija blišča, ampak bienalna razstavna prireditev, ki se bo izmenjevala s tržaškim Festom in bo namenjena spodujanju izumiteljstva, patentov in inovativnih podjetij.« velja za turizem. To je bila glavna tema zanimivega posveta, ki ga je ob svetovnem dnevu turizma v okviru proslav ob 25-le-tnici svojega delovanja včeraj priredilo kulturno društvo Rozajanski dum, na katerem so ob Rezijanu Sandru Quagli spregovorili še predstavniki furlanske in nemške jezikovne skupnosti iz naše dežele, predstavniki skupnosti Arbreš (albanska skupnost iz Bazilikate) ter grške skupnosti iz Ka-labrije, zaključno misel pa je podal profesor na Univerzi v Vidmu Roberto Dapit. Uvodne pozdrave so podali predsednica rezijanskega kulturnega društva Luigia Negro, odbornica za kulturo občine Rezija Cristina Buttolo, predsednik Gorske skupnosti Ivo del Negro, deželna svetnika SSk Igor Gabrovec in DS Sandro Del-la Mea ter predsednika SSO Drago Štoka in SKGZ Rudi Pavšič, ki so vsi spregovorili o velikih možnostih, ki jih lahko ima Rezija v turističnem sektorju ter o velikem bogastvu, ki ga za to dolino predstavljajo jezik in kultura Rezijanov, ki so na tem območju tudi vezni člen med Italijo in Slovenijo. Marco Stolfo, direktor deželne Službe za jezikovne in kulturne identitete ter za deželne rojake v tujini, je nato spregovoril o zaščiti manjšin in o povezavi med manjšinskimi jeziki in promocijo teritorija, na katerem so prisotni. Kraji, v katerih živijo manjšine, lahko lažje izstopajo, to pa velja tudi za izdelke in pridelke teh krajev. Po drugi strani pa lahko tudi razvoj turizma pomaga manjšinskim skupnostim, saj ustvarja nova delovna mesta. Massimo Duca in Franco Finco sta s tem v zvezi spregovorila o možnostih, ki jih nudi uporaba furlanskega jezika. Finco je tudi podal rezultate ra- Po predstavitvi knjige so plesalci iz Rezije, doline Sarmento (Bazilikata) in doline Amendolea (Kalabrija) prikazali nekaj tradicionalnih plesov, enkrat pa so zaplesali vsi skupaj ziskave o uporabi furlanskega jezika v marketingu, ki sta jo med letoma 2001 in 2006 opravila Sandro Sillani in Franco Rosa. Ugotovila sta, da so potrošniki raje kupovali izdelke s furlanskimi imeni, saj so bili zanje prepričani, da so pristnega izvora in kvalitetni. Večja uporaba furlanščine bi bila lahko torej iz ekonomskega vidika zelo koristna, prisotnost furlanščine na tržišču pa bi zajamčila njeno ohranitev. Paziti pa je treba, da ne bi postal edini cilj uporabe fur-lanščine ali katerega drugega manjšinskega jezika izključno večji zaslužek. ^Centro Esami TRINITY ® ALCÀLIPJGUA "w= le.ijp--:ii: ár '. - il $ O A O ® ENGLISH FRANÇAIS DEUTSCH ITALIANO PORTUGUÉS ESPAÑOL Študijski center "Miguel de Cervantes" Tudi: GLEDALIŠKE DELAVNICE V ANGLEŠČINI ter INFORMATIKA BREZPLAČNI VPEUEVALNI TEČAJI ZA OTROKE, NAJSTNIKE IN ODRASLE Samo predavatelji v materinščini ul. F. Venezian, 1 (2. nad.) - Trst/urnik tajništva: od ponedeljka do petka 10.00 -13.00 in 16.00 - 20.00 Info. 040 300588 4 Nedelja, 28. septembra 2008 AKTUALNO / avstrija - Avstrijski volivci in volivke na predčasnih volitvah izbirajo nov parlament in vlado Bitka za kanclerja povsem odprta, Rudi Vouk z možnostjo izvolitve Javnomnenjske ankete dajejo majhno prednost SPO pred OVP - LIF z Voukom »okoli« volilnega praga, ostali Slovenci brez možnosti DUNAJ/CELOVEC - Nad šest milijonov Avstrijcev in Avstrijk, med njimi prvič skoraj dvesto tisoč mladih volivcev in volivk, ki imajo po znižanju volilne starosti volilno pravico že s 16-imi in 17-imi leti, bo danes na predčasnih parlamentarnih volitvah odločalo o novem sestavu 183-članskega avstrijskega parlamenta in s tem tudi o novi avstrijski zvezni vladi. Izid volitev je - sodeč po javnomnenj-skih raziskavah in dejstvu, da je bilo nekaj dni pred volitvami še vedno skoraj milijon volivcev neodločenih! - povsem odprt. Tako glede najmočnejše stranke v parlamentu, prav tako pa tudi ali bo po Karlu Smolleju leta 1999 prestopil prag avstrijskega parlamenta spet koroški Slovenec. Kajti kot kandidat Enotne liste (EL) kandidira na listi Liberalnega foruma (LIF) slovenski odvetnik in podpredsednik NSKS Rudi Vouk. Njegova izvolitev v avstrijski parlament je zagotovljena le, če LIF na volitvah zbere vsaj štiri odstotke glasov. Zadnje javnomnenjske raziskave pa napovedujejo LIF-u »okoli štiri odstotke«! Zaradi napovedanega tesnega izida volitev je tudi nemogoča prognoza, kako bo sestavljena bodoča avstrijski vlada in kdo bo enajsti zvezni kancler v drugi avstrijski republiki po letu 1945. Sodeč po zadnjih javnomnenjskih raziskavah in po izjavah glavnih kandidatov strank, ki se potegujejo za vstop v parlament, so možne najrazličnejše, oziroma skoraj vse vladne koalicije: ponovitev velike koalicije med socialdemokrati (SPO) in ljudsko stranko (OVP), manjšinska vlada SPO ali OVP, koalicijska vlada SPO oz. OVP z Zelenimi in Liberalnim forumom oz. z desničarskima strankama svobodnjakov (FPO) in Haiderjevega Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZO). Nesporno pa sta političnim opazovalcem že pred volitvami jasna dva izida današnjih volitev v Avstriji: 1. nobena stranka ne bo dosegla absolutne večine glasov oz. sedežev v parlamentu; 2. volitve bodo prinesle okrepitev desnega tabora, kajti FPO in BZO bosta - na račun obeh strank dosedanje vladne koalicije - prejeli skupno nad 20 odstotkov glasov (2006: 15 odstotkov)! V slučaju, da velike koalicije ali manjšinske vlade ne bo mogoče sestaviti, je za oblikovanje nove vlade potrebna koalicija vsaj treh strank z nevarnostjo, da bi Avstrija kot v letih 2000 do 2006 spet dobila desno vlado. Socialdemokrati zato ofenzivno zagovarjajo ponovitev velike koalicije (toda z novimi obrazi pri ljudski stranki!), ljudska stranka pa je očitno pripravljena na vse koalicije, tudi s skraj- Wilhelm Molterer in Werner Faymann (na posnetku Ansa med zadnjim TV soočenjem prvi levo, drugi desno) sta edina kandidata za kanclersko mesto po današnjih volitvah; Rudi Vouk spodaj pa je edini slovenski kandidat z možnostjo izvolitvije no desničarskimi svobodnjaki in Haider-jevim zavezništvom. Bitka za kanclerja med Faymannom in Moltererjem Izid bitke za prvo mesto med dosedanjimi vladnimi partnerji, socialdemokrati (SPÖ), ki so presenetljivo zmagali na volitvah 2006 s 35,3 odstotka glasov, in ljudsko stranko (ÖVP), ki je 2006 prejela odstotek manj, bo vsekakor izredno tesen (28 oz. 27 odstotkov). To tudi zaradi dejstva, ker tako socialdemokrati kot tudi ljudska stranka nastopata z novimi obrazi oz. glavnima kandidatoma: socialdemokrati z ministrom za infrastrukturo Wernerjem Faymannom, ki je šele julija letos na čelu stranke nasledil neuspešnega kanclerja Alfreda Gusenbauerja, ljudska stranka pa s podkanclerjem Wilhel-mom Moltererjem. Slednji je v začetku leta 2007 nasledil na volitvah 2006 poraženega kanclerja Wolfganga Schüssla. Molterer je bil tudi tisti, ki je julija letos izsilil predčasne parlamentarne volitve v Avstriji, ko je po 18 mesecih medsebojnega prerekanja v vladi s svojo ljudsko stranko izstopil iz velike koalicije s socialdemokrati. Ob izstopu ljudske stranke iz vlade meseca julija je še vse kazalo na njen uspeh na predčasnih volitvah (bila je pet odstotkov pred socialdemokrati), toda situacija se je v zadnjih tednih povsem spremenila. Sedaj mnogo stvari kaže na to, da bosta obe stranki močno izgubili (vsaka med pet in sedem odstotkov!), da pa bodo socialdemokrati izgubili manj in s tem obdržali pozicijo najmočnejše stranke v avstrijskem parlamentu in spet imeli mandatarja za sestavo nove vlade. Agresivnim svobodnjakom se obeta tretje mesto pred Zelenimi V bitki za tretje mesto kaže tik pred volitvami, da bo skrajno desničarskim svobodnjakom (FPÖ) na čelu z predsednikom Karl-Heinzem Strachejem uspelo potisniti Zelene (glavni kandidat Alexander van der Bellen) na četrto mesto (18. oz. 13 odstotkov). Svobodnjaki nastopajo v predvolilni kampanji izredno agresivno. V glavnem nadaljujejo Haiderjevo politiko iz 90-tih let, naperjeno proti tujcem, azilantom itd. Peta najmočnejša stranka v novem avstrijskem parlamentu pa bo po vseh pro-gnozah Haiderjevo zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZO) s 7 do 8 odstotki. Desničarski populist je torej na najboljši poti, da morda celo podvoji glasove iz leta 2006. Pri tem je postalo jasno, da je Haider kot koroški deželni glavar šel v predvolilno kampanjo samo, da bi si pripravil zmago na deželnih volitvah marca prihodnje leto na Koroškem. Štiri odstotke za LIF in Rudi Vouk je poslanec! Na današnjih volitvah je še povsem odprta usoda Liberalnega foruma (LIF) s koroškim Slovencem Rudijem Voukom. Če stranki uspe preskočiti štiriodstotni volilni prag, bo slovenska manjšina na Koroškem po letu 1999 (Karel Smolle) spet imela poslanca v državnem zboru. To pa zato, ker je slovenskemu odvetniku, občinskemu odborniku EL iz Dobrle vasi in glavnemu kandidatu avstrijskih liberalcev na Koroškem s šestim mestom na zvezni listi v vsakem slučaju zagotovljen vstop v avstrijski parlament, če LIF po celi Avstriji zbere najmanj štiri odstotke glasov. Možnosti za to po zadnjih javnomnenjskih raziskavah (stranki dajejo okoli 4 odstotkov) obstajajo, čeprav je treba upoštevati, da so javnomnenjske raziskave eno, dogajanje v volilni kabini pa drugo. To so preteklo nedeljo potrdile tudi parlamentarne volitve v Sloveniji! V ospredju kampanje podražitve, državne finance in tujci Predvolilna kampanja, ki se je zaradi turistične sezone v Avstriji omejila na dober poldrugi mesec, je potekala povsem v znamenju nujnih ukrepov zaradi občutne podražitve živil oz. vsakdanjega življenja zaradi visoke inflacije (blizu štiri odstotkov). V zvezi s tem je bil izredno aktiven predvsem kandidat socialdemokratov Werner Faymann, ki je pred mesecem dni presenetil vse tekmece, ko je predložil paket petih točk, okrog katerega se je nato vrtela celotna predvolilna kampanja. Večino točk je prvak socialdemokratov v sredo, torej nekaj dni pred volitvami, spravil skozi državni zbor, tudi s pomočjo Zelenih, a tudi svobodnjakov in Haiderjeve stranke. Ljudska stranka sicer nekaterih ukrepov tudi mogla zavreči, je pa opozarjala, da je Faymannov paket v višini šti- rih milijard evrov »neodgovoren poseg« v državno blagajno, ki bo še močno bremenil manevrski prostor bodoče vlade. Svobodnjaki so se - po pričakovanju - osredotočili na ostro kampanjo proti tujcem, azilantom. Poudarjali so, da je treba v prvi vrsti skrbeti za Avstrijo in Av-strijce/ke. Na isti ravni in nizkem nivoju se je gibal tudi Haider s svojim BZO, pri čemer je Koroško na vseh področjih predstavil kot velik vzor celi Avstriji. Začenši z ureditvijo manjšinskega vprašanja do (protiustavnega) izgona azilantov... Zeleni so se v svoji predvolilni kampanji osredotočili na prikaz popolnega poloma velike koalicije v zadnjih dveh letih, na restriktivno politiko vlade do tujcev, azilantov in ne nazadnje tudi do avtonomnih narodnostnih manjšin. Kot že leta 2006 pa tudi tokrat niso izključili, da bi sodelovali v novi avstrijski vladi, če se bo ponudila takšna možnost in če bi s tem preprečili desničarsko vlado. Pri tem bi Zeleni lahko bili partner tako socialdemokratom kot tudi ljudski stranki. Vouk slovenski kandidat z največjo možnostjo izvolitve Kandidatura Rudija Vouka, ki je nedvoumno eden najbolj znanih politikov iz vrst koroških Slovencev, ne nazadnje zaradi svojega vztrajnega boja za dvojezične napise in svojega odločnega nasprotovanja Haiderjevi politiki na Koroškem, je rezultat strateškega dogovora med Liberalnim forumom in slovensko Enotno listo (EL), ki daje slovenskemu kandidatu popolno politično avtonomijo, predvsem v manjšinskih vprašanjih. Vouk, ki je prepričan o volilnem uspehu, meni, da bi vstop v državni parlament omogočil, da se v Avstriji oblikuje vlada brez dveh skrajno desničarskih strank (FPO in BZO), prav tako bi uspeh LIF-a preprečil ponovitev propadle velike koalicije med SPO in OVP. Oblikovala bi se vlada s tremi partnerji, ki bi lahko uresničila razsodbe ustavnega sodišča v zadevi dvojezične topografije na Koroškem in ki bi bila pripravljena upoštevati manjšinske pravice, je dejal Vouk. »Če bom izvoljen, želim vnesti v avstrijsko zvezno politiko zavest o pravni državi,« je v pogovoru za PD dejal Vouk. Pričakuje tudi, da bo na nedeljskih volitvah deležen »močne podpore« iz vrst koroških Slovencev, prav tako da ga bo volilo čim več ljudi iz večinskega naroda. Zeleni z Zalko Kuchling, KPA pa z Mirkom Messnerjem Poleg Rudija Vouka na današnjih predčasnih parlamentarnih volitvah v Avstriji kandidirajo še nekateri drugi koroški Slovenci oz. Slovenke za vstop v državni zbor - toda brez realističnih možnosti, da bodo tudi izvoljeni. Zalka Kuchling, učiteljica na Slovenski gimnaziji in podpredsednica Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) je na kandidatni listi Zelenih za Koroško uvrščena šele na drugo mesto, na zvezni listi pa ni med tistimi, ki lahko upajo na izvolitev. V parlament bi torej prišla samo v slučaju, če bi Zeleni na Koroškem osvojili osnovni mandat, kar bo zelo težko, in če bi se prvouvrščeni kandidat Andreas Kochl v slučaju svoje izvolitve odpovedal sedežu. Kuchlingova s tem ne računa, meni pa, da naj bi koroški Slovenci in Slovenke na volitvah morali glasovati za Zelene, kajti le-ti so se v preteklosti vztrajno in aktivno zavzemali za pravice avstrijskih narodnih skupnosti in s tem tudi koroških Slovencev. »Zeleni se na tem področju izkazujemo za zelo verodostojne: vprašanje človekovih pravic je ključna politična vsebina zelene politike - in manjšinske pravice so bistven del človekovih pravic,« opozarja Kuchlingova. Komunistična stranka Avstrije (KPA) je - kot že na volitvah 1. oktobra 2006 - postavila za svojega glavnega kandidata koroškega Slovenca, zveznega govornika stranke Mirka Messnerja. Slednji je tudi član predsedstva Zveze slovenskih organizacij (ZSO) na Koroškem. Po hudem polomu velike koalicije med socialdemokrati in ljudsko stranko je Messner prepričan, da bo KPA v nedeljo dobila znatno več glasov kot leta 2006, ko je zbrala blizu 50.000 glasov oz. dober odstotek. Po javnomnenjskih raziskavah, s katerimi razpolaga KPA, Messner celo upa na rezultat pri treh, morda celo štirih odstotkih, »vsekakor pa so glasovi za KPA edini, ki jih v Avstriji ni mogoče pomakniti v politično desnico,« je poudaril Messner. Glavne teme KPA v predvolilni kampanji so bili predvsem socialna vprašanja, boj proti privatizaciji ter boj proti rasizmu in diskriminaciji manjšin. Avstrijski socialdemokrati (SPO) na kandidatni listi nimajo kandidata/ke iz vrst slovenske manjšine, prav tako ne ljudska stranka (OVP). NSKS priporoča izključno Vouka, ZSO pa SPO, Zelene, LIF in KPA V zvezi z današnjimi volitvami so se politične organizacije koroških Slovencev, Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) več ali manj jasno opredelili. Zbor narodnih predstavnikov, najvišji organ Narodnega sveta koroških Slovencev, je sprejel volilni proglas, v katerem izključno priporoča »Rudija Vouka in druge kandidate EL (Vladimir Smrtnik, Sonja Kert-Wakounig, Olga Voglauer in Marjan Pipp) na listi LIF«. Ob tem NSKS pozdravlja partnerstvo med Enotno listo in Liberalnim forumom, ker Enotni listi in njenim kandidatom na listi LIF pogodbeno zagotavlja avtonomijo, še posebej v narodno politčnih zadevah. Za NSKS je Rudi Vouk tudi »edini slovenski kandidat na primernem mestu, da bi bil lahko izvoljen v avstrijski parlament.« Zveza slovenskih organizacij (ZSO) je na seji upravnega in nadzornega odbora dala prednost kar štirim strankam, ki nastopajo na nedeljskih volitvah: socialdemokratom (SPO), Zelenim, Liberalnemu forumu (LIF) in Komunistični stranki Avstrije (KPA). Predsednik ZSO Marijan Sturm je ob tem poudaril, da se prav v tej odločitvi zrcali politična pluralnost njegove organizacije. Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) pa je v izjavi za javnost dala prednost Zelenim s kandidatko Kuch-lingovo, nato še socialdemokratom in KPA, glas za Vouka pa ni priporočala. Ivan Lukan Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it IG Nedelja, 28. septembra 2008 APrimorski ~ dnevnik TRST / tržaška občina - Odbor že odobril sklep o podelitvi priznanja »zaslužnega občana « Zavlačevanje desnice s priznanjem Borisu Pahorju Načelniki svetniških skupin preložili odločitev o mestnem priznanju slovenskemu pisatelju Boris Pahor kljub častitljivi starosti 95 let še vedno buri duhove v tržaški desnici. Potem ko je italijanski Trst s prevodom Nekropole vendarle spoznal svojega slovenskega sina, je prvi občan, župan Roberto Dipiazza, dal pobudo za podelitev Pahorju naslova »zaslužnega občana«, s katerim naj bi se mu mesto uradno zahvalilo za negovo življenjsko delo. Občinski odbor je že odobril ustrezni sklep, zataknilo pa se je na seji načelnikov svetniških skupin v tržaškem občinskem svetu, ki so po mestoma tudi burni razpravi zadevo preložili na kasnejši datum. Zgodilo se je sledeče. Tržaški občinski odbor je pred nekaj dnevi odobril sklep o podelitvi priznanja »zaslužnega občana« pisatelju Borisu Pahorju. O sklepu so v petek razpravljali načelniki svetniških skupin, kot to veleva pravilnik občinskega sveta. V bistvu bi morali določiti, kdaj naj bi sklep občinskega odbora potrdil še občinski svet. Oziroma: kdaj naj bi dali sklep na dnevni red občinske seje. Predstavnik Rovisove liste Emiliano Edera je spomnil, da je predlog za podelitev priznanja iznesel občinskemu odboru sam župan Dipiazza, kar pomeni, da ima svojo posebno težo. Pa se je oglasil predsednik mestne skupščine Sergio Pacor (PRI), ki je omenil, da je Boris Pahor že prejel občinsko odličje, to je tristoletni pečat, in zato naj bi ne bilo primerno, da bi si »nakopičil« toliko občinskih priznanj. Načelnica svetniške skupine Nacionalnega zavezništva Angela Brandi je želela izvedeti, kako se je o sklepu o podelitvi priznanja »zaslužnega občana« Borisu Pahorju izrekel občinski odbor. Generalni tajnik Santi Terranova je sporočil, da je odbor odobril sklep ob vzdržanju odbornikov Nacionalnega zavezništva. Brandijeva je izkoristila Pacorjevo pripombo o podelitvi tristoletnega pečata Pahorju in samosvoje ocenila, da »ta pečat velja več od priznanja zaslužnega občana«, zaradi česar naj bi ne bilo primerno podeliti slovenskemu pisatelju priznanje, ki je nižjega ranga od tistega, ki mu ga je občina že podelila. Takrat se je oglasil načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Fabio Omero in povabil Brandijevo, naj se zavzame, da bi tržaški pisatelj Pahor prejel... Nobelovo nagrado. Ta bi bila po rangu go- tovo višja od tržaškega tristoletnega pečata... Na dlani je bilo, da je načelnikom desničarskih strank podelitev občinskega priznanja slovenskemu pisatelju trn v peti. Tako je predstavnik UDC Roberto Sasco »pilatovsko« - kot je ocenil Omero - predlagal, naj bi zadevo preložili na naslednjo sejo načelnikov svetniških skupin, katere naj bi se udeležil tudi župan ali eden od odbornikov, da bi pojasnil stališče mestne uprave. Tako je zadeva priznanja »zaslužnega občana« Borisu Pahorju zdrknila z dnevnega reda naslednje občinske seje. Omero je po sestanku vendarle izluščil dve spodbudni točki. Prvič: mnenje načelnikov svetovalskih skupin ni obvezujoče. In drugič: komisija je izdala pozitivno mnenje o podelitvi častnega meščanstva Tenzinu Gyatsu. »Če je predlog o podelitvi častnega meščanstva dalajla-mi moral čakati tri mesece, preden so ga vzeli v pretres, čas 95-letnega tržaškega "zaslužnega občana" Pahorja še pride...« M.K. Kdaj bo postal častni meščan Trsta? solstvo - Jutri Naši pevci na Kvirinalu V predsedniški palači na Kvirinalu bo jutri popoldne slavnostno odprtje šolskega leta, ki se ga bo udeležilo okrog dva tisoč učencev in dijakov iz vse Italije. Med njimi bo tudi skupina tržaških, točneje dijakinje in dijaki slovenskih višjih šol (večina obiskuje licej Prešeren), ki pojejo v Mladinskem pevskem zboru Trst. Slovesnost bo neposredno prenašala prva mreža Rai (ob 17.15). Pravi »trenutek slave« pa čaka pevke in pevce v torek, saj bodo nastopili na kulturni prireditvi Kronika prazničnega dne, ki bo potekala v športnem središču CONI v Formiji. Zbor bo pod vodstvom Aleksandre Pertot zapel dve pesmi, Vrabčevo Pojemo in Adamičevo Jurjeva-nje. Prireditev si bo mogoče prihodnji petek ogledati na tretjem kanalu RAI. bivša ribarnica - Ob 75-letnici delovanja podjetja Zaživela je Galerija Illy Gre za kulturni dogodek velikega formata z vrsto prireditev, ki bodo potekale do 11. okobra vsak dan med 10. in 20. uro slovenski klub - V torek v Gregorčičevi dvorani Večer z Dušanom Jelinčičem in delom Kam gre veter, ko ne piha V torek, 30.t.m., bo Gregorčičeva dvorana spet odprla svoje duri gostom Slovenskega kluba, ki po poletnem premoru pričenja novo sezono z alpinističnim večerom. Gost prve letošnje prireditve Slovenskega kluba bo namreč novinar, alpinist in eden od najbolj branih slovenskih pisateljev Dušan Jelinčič s svojo knjigo Kam gre veter, ko ne piha. Delo, ki je lani izšlo v zbirki Piramida mariborske založbe Litere, a jo v torek prvič predstavljajo občinstvu, pripoveduje o zadnjem avtorjevem alpinističnem podvigu na himalajskem osemtisočaku Ga-šerbrum 2. Kot v Jelinčičevih prejšnjih, zelo uspešnih alpinistišnih romanih Zvezdnate noči (1990) in Biseri pod snegom (1992), se tudi v njegovem zadnjem delu nadvse privlačno pripovedovanje spopada z goro prepleta z refleksijo o smotru človekovega življenja, o njegovih ciljih in ambicijah ter o previsoki ceni, ki jo mora včasih plačati za njihovo dosego. Najvišje gore na svetu privedejo namreč človeka do skrajnega roba, na njem i'jiLjin JflkuJ; KAM GRE VETER, KO NE PIHA pa je, kot pravi pisatelj sam, vse bolj izostreno in jasnejše, predvsem dogajanje v človekovi notranjosti. Kje najti torej kraj, primernejši od himalajskega go- rovja, za brezkompromisno konfrontacijo s samim seboj ter predvsem z večnim vprašanjem, s katerim se sooča ne le alpinist, pač pa prej ali slej tudi sleherni človek, ne le v steni osemtisočaka, pač pa tudi sede v udobnem naslanjaču: ali želim biti samo zraven, ko bodo drugi dosegli cilj, ali pa tudi sam želim in hočem tvegati neposreden spopad z vrhom? Ob prisotnosti avtorja bosta o delu Kam gre veter, ko ne piha spregovorila prof. Vilma Purič in odgovorni urednik Literine zbirke Piramida Robert Titan Felix. Knjigo si bo občinstvo lahko nabavilo kar v Slovenskem klubu, avtor pa bo večer popestril s predvajanjem zanimivih in obenem vznemirljivih diapozitivov, ki nič manj zgovorno kot knjiga sama pričajo o neskončno lepih in nevarnih belinah enega od gigantov našega planeta. Srečanje z Duškom Jelinčičem bo v torek, 30.t.m, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Vabljeni vsi ljubitelji gora in literature. Bivša ribarnica se je predvčerajšnjim oddela v razkošno, popolno, prestižno in privlačno preobleko KROMA Bivša ribarnica se je predvčerajšnjim oddela v razkošno, popolno, prestižno in privlačno preobleko, na kateri prevladuje rdeča barva, ki je zaščitni znak podjetja Illy, bale rdečega platna pa bogati še privlačna instalacija Illy skodelic, ki so jih v vseh teh letih oblikovali različni priznani umetniki. Radovedno oko ne more prezreti tudi kavnih skodelic v povečani velikosti, tu so še fotografije, ki upodabljajo dežele, kjer obdelujejo kavne nasade, obilica knjig, povezanih z dizajnom in modo, kanček umetniške popolnosti pa ustvarjajo tudi vi-deoprojekcije, gledališki oder ter udobni fotelji in stoli. Tako nekako bi lahko opisali bivšo ribarnico, ki se je ob častitljivem jubileju podjetja Illy, ki letos praznuje 75-letnico delovanja, prelevila v pravi svetovljanski salon, v katerem se bodo v naslednjih dveh tednih prepletali umetnost, glasba, literatura, gledališče in poslovne ideje. Idejni snovatelji so projekt naslovili Galleria Illy, kulturni dogodek velikega formata pa so uradno odprli v petek zvečer. Med nepregledno množico ljudi je bilo opaziti ugledne goste iz sveta politike, kulture, podjetništva, eminentno družbo so popestrili še znani sodniki, različni novodobni meceni, grafični oblikovalci in arhitekti. Goste je pozdravil upravitelj in predsednik podjetja Illy Andrea Illy, ki je na kratko orisal program dogodka in se zahvalil vsem, ki so pomagali pri njegovi realizaciji, spomnil pa se je tudi pred kratkim preminulega očeta, ki je podjetju dal poseben pečat. Ob koncu nagovora je vse prisotne povabil k ogledu dogodkov, ki bodo na sporedu v naslednjih dneh, še pred tem pa je spregovoril župan Roberto Di-piazza, ki je med drugim pohvalil spretnost družine Illy, ki je podjetniško idejo znala prenašati iz roda v rod. Po teh nagovorih se je množica gostov razkropila po gigantskem prostoru bivše ribarnice. Nekateri so srkali penino ali uživali ob kapljici dobrih lokalnih vin, drugi so okušali izvrstne kulinarične dobrote, med katerimi ni manjkalo kuhanega pršuta, lično pripravljenih kanapejev, s sirnimi namazi obloženih kruhkov, ob koncu družabnega večera pa so sladkosnedi lahko okušali tudi čokoladne in kavne slaščice. Vse skupaj je še bolj svetovljansko naredila glasbena kulisa, za katero je poskrbel pianist in skladatelj Sergio Cossu. Včeraj pa so vrata bivše ribarnice odprli širši javnosti. Ta bo lahko vsak dan do 11. oktobra, in sicer med 10. in 20. uro, obiskovala Illyjev salon, na katerem se bodo predstavljali različni performerji, oblikovalci, glasbeniki, eksperti v pripravljanju kave ... Danes in jutri (ob 20. in 22. uri) si zainteresirani denimo lahko ogledajo monolog igralke Laure Curino, rdeča nit katerega bo kava. Od 10. do 15. ure bo danes mogoče uživati ob »brunchu«, mešanici zajtrka in kosila, ki je tako priljubljena v večjih evropskih prestolnicah, vse skupaj pa bo popestril Marco Castelli Jazz Trio. Med večjimi dogodki naj omenimo dogodek, ki se bo zgodil jutri ob 11.30, ko bodo v sodelovanju s TWAS (Accademia delle scienze per i paesi in via di sviluppo) dvema najvidnejšima učenjakoma iz držav v razvoju izročili nagrado Trieste Science Prize v višini sto tisoč dolarjev. Vsak dan ob 11., 15. in 18. uri bodo na sporedu tudi tečaji, ki jih pripravlja združenje Universita del caffe. Zainteresirani, ti se bodo morali predhodno najaviti (tel: 040 362317), bodo izvedeli veliko o aromah in metodah pripravljanja dobrega espressa. Skratka, v naslednjih dneh bo Trst zasijal v pravem svetovljanskem duhu, saj se bodo v Trstu mudila imena, kot so denimo Peter Greenaway (režiser), Patricia Urquiola in Jonathan Levien (oblikovalca), Flavio Soriga in Davide Longo (pisatelja) ... Naj še povemo, da bodo vsi dogodki brez vstopnine. (sč) IG Nedelja, 28. septembra 2008 TRST / slovenska manjšina - Uradna otvoritev je vse bližja Vzhodni Kras: nova avtocesta brez dvojezičnih tabel? Jutri zvečer javno srečanje v Ljudskem domu v Trebčah V prihodnjih tednih (govori se o koncu oktobra) bodo odprli nov avtocestni odsek med Padričami in Ka-tinaro. Sprva je kazalo, da se bo otvoritvene slovesnosti udeležil predsednik republike Giorgio Napolitano, ki pa ga, kot kaže, ne bo. Pač pa bo ob tej priložnosti prišel v Trst visoki vladni predstavnik, morda celo ministrski predsednik Silvio Berlusconi. Glavni prireditelj odprtja avtocestnega odseka bo Občina Trst. V preteklih tednih so na avtocestnem odseku in bližnjih vpadnicah namestili skoraj izključno enojezične table in smerokaze. Dvojezičnosti je zelo malo in še tista je napačna (S.Dorligo - Dolina). Takšno početje je sprožilo upravičene proteste na vzhodnem Krasu in v slovenski manjšini, tudi zato, ker si nobena od javnih uprav in ustanov noče prevzeti odgovornosti za kršitev pravic slovenske manjšine. Kot da bi smerokaze in table postavila dejansko neznana roka. Tržaški župan Roberto Dipiazza je med sejo občinskega sveta (problem so postavili slovenski svetniki) v zadevo vpletel paritetni odbor za slovensko manjšino in njegovega predsednika Bojana Brezigarja, ki je Di-piazzo takoj javno demantiral. Vse uprave so si o zadevi dejansko »umi-le roke«, na koncu pa se je menda izkazalo, da je table in smerokaze postavilo neko podjetje na ukaz državne avtocestne družbe Anas. S problemom je bilo seznanjeno tudi italijansko zunanje ministrstvo in sicer v osebi ministra Franca Fratti-nija. Med njegovim nedavnim tržaškim obiskom sta mu senatorka Tamara Blažina in deželni svetnik Igor Kocijančič izročila dopis, v katerem ga tudi v imenu prebivalcev vzhodnega Krasa opozarjata na zgolj enojezične table in smerokaze. O tem aktualnem vprašanju bo govor na jutrišnjem srečanju (začetek ob 20.30), ki ga v Ljudskem domu v Trebčah prireja Koordinacijsko združenje kraških vasi. Vabljeni so domačini, zlasti pa zastopniki društev in organizacij iz Trebč, Gropade, Bazovice, Padrič, Banov in Ferlugov. Navzoči bodo tudi senatorka Blažinova ter deželna svetnika Kocijančič in Igor Ga-brovec. Na srečanju bodo vzeli v pretres tudi možnost protestne pobude ob priložnosti odprtja zgoraj omenjenega avtocestnega odseka. »Neznana« ustanova je pred nekaj tedni na novem avtocestnem odseku Padriče-Katinara postavila samo enojezične table in smerokaze KROMA cgil - Tudi v Trstu kot po vsej Italiji Pravice na trgu Proti vladni politiki, ki ogroža pravice državljanov - Za pravico do spodobnega življenja ornrirn L il - i» Pri Stari mitnici so včeraj delili informativni material, vršile pa so se tudi debate KROMA kasacijsko sodišče - Potrditev razsodbe v zvezi z afero TKB Camber dokončno obsojen Obsojen zaradi kaznivega hlinjenja poznanstev - Obsojen na 8 mesecev pogojne zaporne kazni »Una risata vi sepellira!« je v posmehljivem grouchomarxovskem slogu v začetku leta 2000 odgovoril tržaški senator Giulo Camber, ko je izvedel, da je tržaško sodišče uvedlo proti njemu sodni postopek zaradi hlinjenja poznanstev, prek katerih naj bi šest let prej, leta 1994, v Rimu pomagal »rešiti« Tržaško kreditno banko iz težav, v katerih se je nahajala. Takratni pokrajinski tajnik For-ze Italia je bil dve leti pozneje spoznan za krivega pripisanega mu kaznivega dejanja in obsojen na leto in štiri mesece zapora pogojno. Pred tremi leti je prizi-vno sodišče prvostopenjsko kazen le nekoliko omililo (osem mesecev pogojne zaporne kazni in 300 evrov globe), pred nekaj dnevi pa jo je kasacijsko sodišče dokončno potrdilo. Dogodek, ki je privedel Camber-ja na zatožno klop, se je zgodil 2. ali 7. novembra 1994. Takrat naj bi tržaški senator od tedanjega direktorja TKB Vita Svetine prejel 100 milijonov lir, da bi primerno »podmazal« rimsko kolesje, od Giulio Camber katerega je bila odvisna usoda slovenskega denarnega zavoda, v resnici pa je denar spravil v svoj žep. Pri zadevi je posredoval nekdanji tajnik liberalne stranke in predsednik tržaške industrijske cone Franco Tabacco. Po pričevanjih, ki sta ju podala Svetina in Tabacco leta 1999 je Camber tistega novembra 1994 poklical Tabacca v svojo pisarno na Trgu Foro Ulpiano in mu dejal, da je treba takoj priskrbeti 150 milijonov lir za posredovanje v Rimu v prid TKB. Tabac-co je odšel na sedež TKB k Svetini. Uro kasneje mu je Svetina izročil ovojnico, v kateri je bilo 100 milijonov lir, ki jo je Tabacco nesel Camberju v pisarno in jo v skladu s senatorjevimi navodili pustil v skrinji v uradu. Na procesu po hitrem postopku leta 2002 je obramba skušala dokazati, da Camber ni prejel denarja od vodstva TKB, ker naj bi ga obdržal Tabacco. Sodnik Massimo Tommassini je razsodil drugače. Senatorja je obsodil na leto in 4 mesece zapora pogojno zaradi hlinjenja poznanstev. Na prizivnem procesu je sodišče po 6-urnem posvetovanju spet spoznalo Camberja za krivega, a mu je znižalo kazen na osem mesecev pogojne kazni. Obsojenec ni hotel komentirati razsodbe. Dejal je le, da »ima sedaj besedo kasacijsko sodišče«. Le-to je pred nekaj dnevi izreklo svojo besedo: Camber je dokončno kriv. Ali kot pravi pregovor: »Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje...« Vladna politika ogroža osnovne pravice svojih državljanov in njihovo kupno moč, zato se je sindikat CGIL odločil za protest. Včeraj so na sto petdesetih italijanskih trgih potekali protestni shodi, ki so jih organizatorji poimenovali Pravice na trgu. V naši deželi so se sindikalisti in somišljeniki zbrali v Gorici, Pordenonu, Tržiču in Vidmu, v Trstu pa pri Stari mitnici (Largo Ba-riera). Protestni dan je predvideval razdeljevanje informativnega materiala, a tudi debate o najbolj perečih težavah: plačah, pokojninah, kupni moči, pravici do izobrazbe, demokraciji in ustavi. Po mnenju pokrajinskega tajnika Adriana Sincovicha je bil protest, ki je istočasno potekal po vsej Italiji, uper-jen »proti neprepričljivim odločitvam Berlusconijeve vlade, ki so bile sprejete brez pravega soočenja s sindikati. V mislih imam predvsem krčenja sredstev, ki so namenjena javni administraciji, zdravstvu in šolstvu: ta krčenja postavljajo pod vprašaj ustavno pravico do zdravstvene oskrbe in znanja. In tu ne mislim samo na raziskovalne in univerzitetne institucije, ki so že itak v skrb vzbujajočem položaju, ampak na obvezno šolstvo.« Tajnik pa je opozoril, da je bil včerajšnji dan tudi priložnost za ponovno obuditev enotnega sindikalnega nastopanja, predvsem v skupnem boju proti draginji in vse nižji kupni moči italijanskih plač. (pd) Na Ključu praznik ob povratku pila Na Ključu nad Ricmanji bodo danes pozdravili ponovno postavitev tamkajšnjega pila, ki so ga restavrirali. Domačini in gostje se bodo ob tej priložnosti zbrali ob 11.30 na prireditvi, na kateri bodo govorili dolinska županja Fulvia Premolin, škof Evgen Ravignani in Adriano Dugulin, direktor tržaških muzejev. Pel bo mešani pevski zbor Slovenec-Slavec. Pobuda »Trg Evropa« žanje velik uspeh Okrog pisanih stojnic »Trga Evrope« na Ponterošu in bližnjih ulicah se je včeraj gnetlo obiskovalcev, ki so si ogledovali in seveda tudi kupovali raznorazne stvari. Danes ob 10.45 bodo nagradili najboljše stojnice. Izbrala jih bo žirija v sestavi Antonia Paolettija (Trgovinska zbornica), tržaških občinskih odbornikov Marine Vlach in Paola Rovisa ter novinarke Eliane Pierini. V torek zaradi stavke težave z avtobusi V torek, 30. novembra bodo stavkali uslužbenci javnih avtobusnih podjetij, ki so člani t.i. baznih sindikatov. V tržaški pokrajini bodo uslužbenci prekrižali roke za štiri ure in sicer med 18. in 22. uro. Stavka je povezana z doslej neuspešnimi pogajanji za novo delovno pogodbo tega sektorja, ki je zapadla lanskega decembra. Koncert v Devinu Na sedežu Zavoda združenega sveta v Devinu bo danes ob 11. uri koncert pianista Giuseppeja Guarrere, gojenca Sijavusa Gadjeva na glasbenem centru Emil Komel v Gorici. 17-letni Guarrera, ki je doma s Sicilije, velja za zelo talentiranega in torej perspektivnega glasbenika. Vstop je prost. Dnevi evropske kulturne dediščine Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine, ki potekajo ta konec tedna pod geslom »Velike poti kulture: potovanja med biseri Italije«, so tudi v Trstu brezplačno odprli vrata vseh mestnih muzejev. Nekaj predlogov: na gradu sv. Justa si je mogoče ogledati razstavo »Srednji vek v Trstu. Institucije, umetnost in družba v 14. stoletju« (od 9. do 19. ure, ob 11. pa je na sporedu voden ogled), v muzeju Revoltella pa razstavo o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu (od 10. do 18. ure; vodeni ogledi ob 10., 11., 12., 15., 16., 17. uri). Razstava o grški operni pevki Marii Callas v Palači Gopčevič je danes odprta od 9. do 19. ure (voden ogled ob 11. uri). V botaničnem vrtu v Ul. Marchesetti 2 pa bo danes (ob 10. do 12. ure) paleon-tološka delavnica Jutri pobuda Gilde o šolskih zadevah Sindikalna oganizacija Gilda prireja jutri ob 11. uri v konferenčni dvorani liceja Dante srečanje o šolski politiki Berlusconijeve vlade. Navzoč bo državni tajnik učiteljskega sindikata Gilda Rino Di Meglio. Bodo tržaški psi dobili svojo plažo? Tržaški psi bodo morda dobili svojo plažo, kjer se bodo lahko mirno kopali, seveda skupaj z lastniki. To zahteva sedem tisoč občank in občanov, ki so včeraj izročili županu Robertu Dipiazzi ljudsko peticijo o tem vprašanju. Ob tej priložnosti se je na Velikem trgu zbrala pisana množica štirinožcev, njihovih lastnikov in prijatelj. Peticijo, za katero je dala pobudo organizacija "Crescere insieme" je podpisal tudi občinski odbornik Paolo Rovis. 7 TRST Nedelja, 28. septembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / praprot - Prihodnjo nedeljo slavnostna proslava ob 60-letnici postavitve spomenika padlim Praprovci v boju za obstanek in prihodnost Osrednji govornik bo Milan Kučan - Nastopila bosta TPPZ Pinko Tomažič in Godbeno društvo Nabrežina ...zidarji svobodni bomo gradili na zemlji tej rodni, v soncu svobode nov ustvarjali vek. (Igo Gruden) Podobno kot v skorajda vsaki kraški vasi, so tudi v Praprotu postavili spomenik padlim v narodno-osvobodilni vojni. »Kot opomin nam in zanamcem, da vztrajno in dosledno nadaljujemo borbo za cilje na-rodno-osvobodilne vojne, za katere so padli naši najboljši sinovi.« Pisalo se je leto 1948, točneje 12. december tega leta, ko so Praprovci s krajšo vendar občuteno slovesnostjo počastili svoje padle borce za svobodo, žrtve nacifašističnih taborišč in pogrešane v osvobodilni vojni. Kot je pred šestdesetimi leti ob pra-provski slovesnosti zapisal novinar Primorskega dnevnika, so se vaščani z eno-minutnim molkom oddolžili žrtvi mladih domačinov. Dvanajst imen so takrat vklesali v marmornato ploščo, kot svetel zgled upora in borbe, »ki se za svobodo ne straši nobenih žrtev, tudi žrtve svojega dragocenega življenja ne.« Duhovnik je takrat kamnito obeležje blagoslovil, ob njega pa so položili petnajst vencev ter z njimi in res številnimi cvetlicami obdali spomenik, na katerem še danes beremo imena: Franc Do-ljak, Ivan Milič, Otokar Kerševan, Viktor Peric, ki so padli v boju za svobodo, Mak-similjan Blažina, Slavko Gabrovec, Dušan Gruden, Ivan Kante in Vincenc Uršič, ki so podlegli nacističnemu terorju, ter Hilarij Gabrovec, Emil Kocman in Jožef Peric, ki so bili pogrešani. Sicer se dogodkov izpred šestdesetih let v Praprotu danes malokdo spominja. Med najbolj zgovornimi je prav gotovo gospa Ludvika - Dika Gabrovec, ki živi v neposredni bližini spomenika in bo ravno v prihodnjih dneh praznovala častitljivi 80. rojstni dan. Po šempolajskem zgledu se je tudi praprovski vaški odbor osvobodilne fronte odločil, da bo svoje fante počastil z mogočno kamnito stvaritvijo. »Glavni akter je bil takrat Stanko Zidarič, ki je bil po poklicu kamnosek in je svojo delavnico imel v Šempolaju,« se spominja gospa Dika. »Stanko je takrat naredil osnoven načrt in spomenik nato v kratkem tudi postavil.« Si- Praprovski spomenik danes (ravno med obnovitvenimi deli pred nedeljsko proslavo) in včeraj KROMA cer je šlo za udarniško delo, saj denarja ni bilo veliko. Gospa Dika se spominja, da je Praprovce spomenik stal kakih 50 lir. »To je bilo za tiste čase res veliko. Sama sem kot mlada blagajničarka po vasi zbirala denar za njegovo postavitev. Kdor je lahko, je takrat prispeval po 5 lir, tako da sem nekaj denarja le nabrala...« Kamnito stvaritev je okrasil domačin Slavko Kante, ki je bil po poklicu klesar. »On je poskrbel za zvezdo, ki stoji na Triglavu, za sfere oziroma vaze,« je še dodala gospa Dika in opozorila, »da so za časa Brezigarjevega županovanja spomenik popravili. Stranska stebra iz golega cementa je takrat namreč zamenjal pristen kraški kamen.« V teh dneh so Praprovci še bolj aktivni kot navadno. Spomenik so temeljito očistili, popravili okrušene kamnite stebra in uredili ter seveda olepšali prostor okrog njega; poskrbeli so tudi za leseno ograjo in novo kamnito ploščo ravno pred spomenikom ter uredili prizorišče nedeljskega partizanskega mitinga. Prihodnjo nedeljo, 5. oktobra, se bodo slovesno spomnili svojih mladih žrtev. Vaška skupnost Praprot in Vsedržavno združenje partizanov Italije - (devinsko-nabrežinska sekcija) prirejata namreč ob 15.30 spominsko proslavo ob 60-letnici postavitve spomenika. Po polaganju vencev bo pozdravni nagovor podal pokrajinski predsednik VZPI -ANPI Giorgio Marzi, za njim pa bo za mikrofon stopil slavnostni govornik, bivši slovenski predsednik Milan Kučan. Nedeljski popoldan bo dodatno obogatil nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič pod taktirko »domačinke« Pie Cah in pa nabrežinske godbe na pihala z dirigentom Sergiom Grattonom. Praznovanje se bo po zaključku uradne proslave nadaljevalo v večjem ogrevanem šotoru na prireditvenem prostoru pod praprovskimi borovci, kjer so si prireditelji zamislili pravi partizanski miting. V primeru slabega vremena bo proslava, seveda z izjemo polaganja vencev, potekala v šotoru. Sara Sternad kratek zapis ob življenjskem jubileju Lida Turk - sedemdesetletnica Iskreno in prisrčno voščilo dveh vnukov je javnost obvestilo, da je Lida Turk (rojena Debeljak) obhajala življenjski jubilej. Primorski dnevnik je tako širši javnosti sporočil, da so se leta spet zaokrožila. Pri nas je Lida poznana kot dolgoletna urednica radijskih oddaj na Radiu Trst A, kot raziskovalka in zapisovalka naše primorske polpretekle zgodovine, kot uspešna pisateljica, kot odbornica in podpredsednica Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Sam sem Lido spoznal, ko me je takratni ravnatelj Filibert Benedetič nagovoril za sodelovanje pri radijski postaji Trst A. To se je zgodilo trideset let od tega. Tako sem po eni strani sodeloval z Lido Turk pri pripravi oddaje o Slavku Tuti, z Mirjam Koren pa pri ciklusu oddaj, ki so bile posvečene narodnoosvobodilnemu boju pri nas v Trstu in Gorici. Povsem logično smo združili protifašizem s kasnejšim narodnoosvobodilnim bojem. V letu 1980 pa sem sodeloval pri publikaciji Sv. Jakob (zgodovinski razgledi po življenju Slovencev v tržaškem delavskem okraju), ki jo je uredila Lida Turk ob poimenovanju slovenske osnovne šole po Josipu Ribičiču. Sicer pa stopimo korak nazaj. Takole je o sebi povedala pred leti: »Začela sem s svojim delom pri tržaški radijski postaji kot uradnica. Vedno so me zanimale raziskave, rada sem iskala stike z ljudmi in po možnosti tudi resnico o dogajanju, ki nas pobliže zadeva. Tako sem začela z zbiranjem različnega gradiva, iz katerega so potem nastajale serije oziroma ciklusi, ki se jih poslušalci spominjajo pod siglami »Četrtkova srečanja«, »Narodnostni trenutek« in še druge. Številne so bile tudi okrogle mize, ki sem jih vodila s predstavniki raznih naših ustanov, organizacij in društev.« Lida je svoje delo nadgradila, saj je iz ljudi ni potegnila le zgodbe, radijska oddaja je nato večkrat prerasla v publikacijo. Lep primer je knjiga Tigrova sled, ki jo je izdalo Založništvo tržaškega tiska leta 1983, nato je leta 1998 doživela ponatis s pomočjo Sklada Dorče Sardoč ter italijansko izdajo leta 2006 (L' orma del TI-GR). O knjigo in Dorčetu Sardoču je Li-da takole zapisala: »Medtem ko so snemanja še potekala, je sprejel vabilo, da spregovori zbrani množici na bazovski gmajni septembra 1980 ob petdesetletnici prvega tržaškega procesa. Popularnost, ki jo je bil stari gospod deležen, je rastla in se stopnjevala po izidu knjige Tigrova sled. Ta je dr. Sardoču postavila spomenik, meni je utrla pot do protagonistov tiste dobe, postala je vizitka, ki je še druge pripravila k izpovedovanju in izpričevanju take ali drugačne usode.« Naša Lida je opravičila zaupanje ljudi ter je v naslednjih letih bistveno pripomogla k boljšemu poznavanju primorske polpretekle zgodovine, zlasti za obdobje fašističnega režima. Kot primer lahko navedem knjigo Posebno sodišče. Drugi tržaški proces (Opčine 2001), kjer je pripravila zapis Na openskem strelišču. Publikacija je dvojezična in je tako našla pot do italijanskih bralcev. Prav tako je zapisala ži-vljensko pot šolnika in protifašista Andreja Čoka, ki je izšla v posebni številki Glasnika SKD Tabor z Opčin. In še marsikaj bi lahko dodali k povedanemu. Višek njenega raziskovalnega dela in pisateljske žilice pa je nedvomno knjiga Zora, ki je izšla leta 2006 pri založbi ZTT v Trstu. To je pripoved o tržaškem dekletu Zori Perello Godina, ki je živela za časa fašizma in se je predala protifašističnemu in narodnoosvobodilnemu boju ter v njem izgorela v nacističnem taborišču leta 1945 prav na pragu svobode. Zgodba o Zori (la Bella Tigre, kot so jo imenovali fašistični miličniki) je tako trajno zapisana po zaslugi Lide Turk. Od njenih drugih del je treba omeniti knjigo Glas v .. .etru (1991), kjer je zapisana zgodovina tržaške slovenske radijske postaje Trst A. Leta 2003 pa je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi njena knjiga 25 črtic z naslovom Le šepet je,ki ga slišimo o njem. Skratka Lida je resnično pridna raziskovalka in zapisovalka. Samo tako je lahko zapisala ali uredila vrsto dobrih knjig, ki bodo ostale kot stalnice v naši zgodovinski in publicistični dejavnosti. Kot sem že rekel, sem Lido spoznal prav pri radijskem delu. Kasneje sem bil večkrat gost v njenih radijskih oddajah. Pravo sodelovanje pa je nastalo, ko sva so oba znašla bodisi v upravnem odboru Narodne in študijske knjižnice bodisi v Od- boru za proslavo bazoviških junakov (pri NŠK). Gre za obdobje dobrih zadnjih deset let. Lida je bila najprej odbornica v upravnem odboru NŠK, sedaj pa je že nekaj let podpredsednica ustanove NŠK. Ko se je leta 1997 prenovil Odbor za proslavo bazoviških junakov, je vstopila vanj tudi Lida, kjer pridno deluje še danes. Moram reči, da je z Lido lepo sodelovati, saj je izredno konstruktivna, prizadevna, zvesta. S svojo mirno govorico prispeva, da se problemi pozitivno rešujejo, da se izogibamo nepotrebnim konfliktom, da vedno prevlada pot sodelovanja in sožitja. Človek si želi dobrih sopotnikov in sodelavcev in v omenjeno kategorijo nedvomno spada Lida Debeljak Turk. Sedaj, ko se ji piše 35+35, ji lahko za-želimo še mnogo zdravih in uspešnih let. Pričakujemo si še drugih lepih in zanimivih knjig. Prepričani smo, da še vedno pridno in marljivo raziskuje življenjske usode naših ljudi, da bi bila čim bolj popolna zbirka osebnih likov iz naše polpretekle zgodovine. Nadalje ji želimo sreče in miru v družinskem krogu, s svojo hčerjo in sinom ter veliko zadoščenja z vnukoma Oliverom in Nino, ki sta ji voščila 24. septembra 2008 za njen rojstni dan. Milan Pahor IG Nedelja, 28. septembra 2008 TRST / in memoriam Anica Udovič (1918-2008) Leta neusmiljeno tečejo, na koncu pa se tudi iztečejo. V začetku leta je praznovala Anica svoj devetdeseti rojstni dan, v izteku leta 2008 pa nas je tiho zapustila. Klic telefona v večernih urah te obvesti, da naše Anice ni več med nami. Vsekakor je bila dolga življenjska pot Anice, rojene Priha-vec in poročene Udovič. Začela se je 12. februarja 1918 v Trstu. Rodila se je v slovenski družini, ki je prišla v mesto iz Vremske doline. Mlada Anica se je v Trstu znašla v vrtincu raznarodovalnih ukrepov in fašističnega nasilja. Morala se je šolati v italijanskem jeziku. Najprej je bila osnovna šola Attilio Grego, nato pa poklicna šola. Treba je bilo iti še v mladih letih v poklic, saj v družinah ni bilo denarja za dolgo šolanje. Tako se je Anica kmalu zaposlila kot uradnica. Naša skupna slovenska preteklost sloni v veliki meri na življenjskih usodah malih ljudi, ki pa so se znali izkazati v najbolj usodnih trenutkih. Anico pa je odlikovala tudi skromnost. Anico Udovič je za vedno zaznamovala njena aktivna udeležba v narodnoosvobodilnem boju slovenskega naroda v letih 1941-1945. Leta 1941 se je opredelila za NOB kot normalno nadaljevanje protifašističnega odpora med dvema vojnama. Prav na začetku je to pomenilo širiti idejo o Osvobodilni fronti slovenskega naroda, deliti med ljudi propagandno gradivo, nabirati denarno pomoč, razna zdravila, hrano za prve skupine partizanskih borcev. Vsega tega se je Anica lotila z veliko zavzetostjo in prizadevnostjo. Njena prva organizacijska veza je bil tovariš Rado Pišot- Sokol, eden izmed vodilnih aktivistov OF v Brkinih. Sledila je povezava z Valerijo Kocjančič-Špelo, ki je bila ena izmed prvih aktivistk OF v Trstu. Prizadevna Anica je tako začela pripravljati besedila za letake, pretipkavala je radijska poročila, spremljala in skrivala je vodilne aktiviste OF, ki so prihajali na ilegalno politično delo v Trst. Po nalogu Franca Segulina-Bora Kladivarja, sekretarja OF in KPS za Trst, je začela vzdrževati kurirsko zvezo med Trstom in Milanom, kjer se je sestala z Antonom Vratušem - Vranom, ki je bil takrat zvezni oficir med Glavnim štabom NOV in PO Slovenije in vodstvom CLN (Comitato di Liberazione Nazionale) Alta Italia. Anica je postala njegova kurirka in je prenašala sporočila med Trstom in Milanom. To je bila nedvomno zelo zaupna naloga. Zvesta in zanesljiva Anica, poznana s partizanskim imenom Iva, je vse naloge predano opravljala. Postala je kurirka nekaterih vidnih aktivistov v Trstu in na Primorskem. Lahko omenimo Antona Ve-luščka-Matevža, Branka Babiča - Vlada, Erno Poljšak. Posebno poglavje predstavlja sodelovanje Anice-Ive z Lidijo Šentjurc, članico slovenskega osrednjega vodstva OF in KPS, ki je bila odgovorna za politično delo v Trstu in na Primorskem. Prav iz navedenega razloga je večkrat prihajala na Primorsko in seveda v Trst v letu 1944. Anica je bila njena kurirka in stalna spremljevalka na ilegalnih poteh. Njen tržaški dom v Ulici Torricelli je bil varno zatočišče za vodilne aktiviste OF in KPS. Vse to sem izvedel, ko sem začel raziskovati zgodovino OF v Trstu in okolici. V vrsti razgovorov in srečanj se je izluščila zaupna vloga aktivistke Anice-Ive. Zgodba mladih slovenskih žensk iz vojnih dni, ko so opravile mnogo pomembnega, vendar nevidnega dela v zelo težkih pogojih, tudi za ceno življenja. V jeseni 1944 se je Anica izognila valu aretacij, ki so takrat zajele vrste aktivistov v Trstu. Uspelo ji je umakniti se na osvobojeno ozemlje, ki so ga nadzorovale enote IX. partizanskega korpusa. Tako je še vedno vzdrževala zvezo z Milanom, kamor je med drugim prenesla prenosno radijsko postajo. Te zaupne poti so bile nevarne zaradi stalne kontrole okupatorjev (Nemcev in fašistov) in zaradi zavezniškega bombardiranja železniške proge. Tako je osvoboditev Anico-Ivo zatekla prav v Milanu. Po zaključku vojne se je poročila z Milanom Udovičem in si ustvarila dom pri Sv. Ivanu v Trstu v Ulici Timignano. Rodila je dva sinova: Stojana in Dušana. Tudi po padcu fašizma in nacizma je prizadevna Anica nadaljevala svojo aktivistično pot v vrstah političnih, narodnih in kulturno-prosvetnih organizacij. Lahko omenimo nekatere: SIAU (Slovansko-italijanska protifašistična unija), UDAIS (Slovansko-italijansko protifašistično zvezo naslednico AFZ, Slovensko prosvetno zvezo (SPZ) in domače prosvetno društvo, ki so ga poimenovali po fašistični žrtvi Slavku Škamperlu. Profesionalno je delala kot uradnica in tajnica v gospodarskih organizacijah, nazadnje kot tajnica uprave pri Založništvu tržaškega tiska in tam se je tudi upokojila. Po upokojitvi pa Anica ni mirovala, začela je sodelovati z Odsekom za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, ki je takrat domoval v tretjem nadstropju stavbe v Ulici Montecchi štev. 6. Tam sem jo osebno bolje spoznal, saj sem jo prej poznal kot mamo svojega prijatelja Duškota. Na Odseku se je vključila v zbiranje biografskih podatkov, v urejanje arhiva, povezovanje bivših aktivistov in aktivistk OF. Prav na podlagi tega delovanja je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja nastalo Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja Tržaškega ozemlja, ki sta mu načelovala Drago Pahor kot predsednik in Anica Udovič kot tajnica. V tem sklopu si je prav Anica zadala nalogo z drugimi sodelavkami, da popišejo aktiviste in aktivistke OF. Uspelo jim je zbrati preko 3.600 imen. Pri tem delu si lahko opazil, kako je naša Anica znala priti v stik z ljudmi in koliko zavzetosti je bilo v njenem delu. Ljudje so jo poznali in cenili. V tistih letih je bila Anica članica Komisije za zdravstvena in socialna vprašanja borcev, aktivistov in invalidov pri Obalno-kraškem odboru s sedežem v Kopru. S podobnimi vprašanji se je ukvarjala v sklopu Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Prav tako je bila aktivna v centru, ki je začel nastajati v Ulici Cicerone v Trstu pod vodstvom Nevenke Pečar, kjer so bile združene pobude socialne narave v sklopu Zveze vojnih invalidov (ZVI), Društva slovenskih upokojencev in krožka Krut. V očeh Anice je bil človek v ospredju pozornosti; pomagati mu je bilo treba, da bi dobro živel ter ga ne bi pestile nadloge in bolezni. Za svoje delo, ki je potekalo bolj v ozadju in v tišini, je Anica prejela vrsto odlikovanj, ki jih je podelila Republika Jugoslavija odnosno Republika Slovenija. Anica, sedaj se je izteklo tvoje življenje, utihnila je tvoja prijetna govorica. Prenehala si delati za druge. Zelim ti, da ti bo lahka zemljica, ki te bo čuvala v svojem okrilju. Ostala boš v naših srcih, ohranili Te bomo v lepem spominu. Milan Pahor Včeraj danes Danes, NEDELJA, 28. septembra 2008 VENCELJ Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 18.50 - Dolžina dneva 11.50 - Luna vzide ob 5.56 in zatone ob 18.11. Jutri, PONEDELJEK, 29. septembra 2008 MIHAEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,1 stopinje C, zračni tlak 1024,8 mb ustaljen, veter 40 km na uro severo-vzhodnik, burja s sunki do 80 km na uro, vlaga 48-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 19,5 stopinje C. OKLICI: Paolo Savoia in Snežana Dmitrovic, Paolo Aloisio in Barbara Devescovi, Marco Malalan in Samanta Bronzi, Nevio Lonzar in Profira Tirdia, Graziano Seles in Sabina Pra-selj, Pierpaolo Pitich in Raffaella Roc-ca, Enrico Cernecca in Maria Fabia Baldassi, Damijan Kandolf in Ani Tretjak, Roberto Masetti in Marina Brunner, Fouad Arrob in Damiza Kari, Paolo Cortivo in Ileana Poduie. [I] Lekarne Nedelja, 28. septembra 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15 - na vogalu z Ul. Valdirivo, Milje - Lungomare Venezia, Nabrežina. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Picar-di 16 (040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200111) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15 - na vogalu z Ul. Valdirivo, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200111) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 - na vogalu z Ul. Valdiri-vo (040 639042). Od ponedeljka, 29. septembra, do sobote, 4. oktobra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (040 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gio-berti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Fotostudio BP 08 Prose k 212 - Trst 328 9430124 Boris rrincic fotograf NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040 364928). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. KD Ivan Grbec Škedenjska ulica 124 vabi na vesel popoldan s pevsko-glasbeno skupino V&L MfORci* in t^&N&IO BEJMD iz Doma upokojencev iz Izole Danes, 28. septembra ob 17. uri Vodi in animira Marjetka Popovski U Kino ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 11.00, 15.00, 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »Il matrimonio di Lorna«. CINECITY - 10.45, 13.00, 15.15, 16.30, 17.30, 18.45, 19.45, 21.15, 22.00 »La mummia: La tomba dell'imperatore Dragone«; 10.50, 13.15, 15.20, 17.30, 20.00, 22.00 »Sfida senza regole«; 17.00, 19.40, 22.00 »Un segreto tra di noi«; 10.50, 12.45, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Burn after reading: A pro-va di spia«; 10.45, 12.45, 14.40, 16.30, 18.20, 20.10, 21.15, 22.00 »Hancock«; 10.45, 13.00, 15.00 »Star Wars: The clone wars«; 11.00, 12.55, 15.00, 16.55, 18.45 »Kung Fu Panda«; 11.00, 12.50, 14.45 »Piccolo grande eroe«. EXCELSIOR - 16.00, 18.30, 21.00 »Parigi«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 21.00 »Pranzo di Ferragosto«. FELLINI - 11.00, 14.30, 15.45 »Star Wars«; 17.20, 18.55, 20.30, 22.10 »Un giorno perfetto«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30, 17.00, 18.50, 20.30, 22.15 »Burn After Reading - A prova di spia«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Il papa' di Giovanna«; 11.00, 14.30 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«. KOPER - KOLOSEJ - 16.50, 19.10, 21.30 »Tropski vihar«; 16.10, 18.00, 19.50 »Vaginalni zobje«; 15.30, 18.20, 21.10 »Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sfida senza regole«; Dvorana 2: 14.30, 16.00, 17.30, 20.30, 22.15 »Hancock«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 15.50, 17.15, 19.00, 20.30, 22.15 »Kung Fu Panda«; 18.45 »Pa-ra-da«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un segreto tra noi«. SUPER - 16.15, 19.30, 20.55, 22.20 »Shro-oms - Trip senza ritorno«; 17.45 »The Rocker - Il batterista nudo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; Dvo- rana 2: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »Burn after reading - Spie come noi«; Dvorana 3: 15.45, 17.45, 20.00, 22.00 »Sfida senza regole«; Dvorana 4: 15.30, 17.30, 19.50, 22.00 »Un segreto tra noi«; Dvorana 5: 15.30, 17.30 »Kung Fu Panda«; 20.00, 22.00 »Hancock«. 0 Prireditve OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Sesljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 12. oktobra: Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Mar-telanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). KD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, vabi danes, 28. septembra, ob 17. uri, na vesel popoldan s pevsko-glasbeno skupino Val morja in Marinaio band iz Doma upokojencev iz Izole. Vodi in animira: Marjetka Popovski. RADIJSKI ODER obvešča, da se vpisujejo abonmaji za 11. Gledališki vrtiljak pri Slovenski prosveti, Ul. Donizetti 3-Trst, na tel. št. 040- 370846. Prva predstava TRNULJČICA bo na sporedu danes, 28. septembra, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brande-sia 27), prva predstava ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA). GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« prireja v sodelovanju s SKD Barkovlje nastop učencev višjih letnikov flavte, čela in klavirja, ki bo v torek, 30. septembra, ob 20.30 uri na sedežu društva v Barkovljah, ul. Bonafata 6. Vljudno vabljeni! GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« prireja diplomski koncert čelistke Irene Ferro Casagrande iz razreda prof. Petra Filipčiča, ki bo v sredo, 1. oktobra, ob 18. uri na sedežu Glasbene matice, ul. Montorsino 2. Vljudno vabljeni! V BAMBIČEVI GALERIJI Proseška ul. 131, Opčine, je na ogled razstava »Podobe iz mojega čopiča«, slikarja Claudia Clarija. Odprto od ponedeljka do petka 10. do 12.ure in 17.do 19. ure do 5. oktobra 2008. Kam po bencin Loterija 27. septembra 2008 Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL:, Ul. Brigata Casale, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: - Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Bari 16 87 45 52 25 Cagliari 9 82 50 75 20 FirenceB B9 5B 14 18 Genova 87 85 24 68 79 Milan 80 49 1B 59 5B Neapelj 20 29 78 B6 16 Palermo 60 4B 44 88 89 Rim 55 47 42 66 87 Turin 65 4 40 6 18 Benetke 52 8B 18 48 B7 Nazionale 10 21 80 68 26 Super Enalotto Št. 117 3 16 20 55 60 80 jolly 52 Nagradni sklad 5.814.567,08 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 65.397.601,29 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 1.162.913,42 € 30 dobitnikov s 5 točkami 29.072,84 € 3.197 dobitnikov s 4 točkami 272,81 € 117.597 dobitnikov s 3 točkami 14,83 € Superstar 10 Brez dobitnika s 6 točkami -- € 1 dobitnik s 5+1 točkami -- € 1 dobitnik s 5 točkami 726.821,00 € 12 dobitnikov s 4 točkami 27.281,00€ 321 dobitnikov s 3 točkami 1.48^00 € 6.056 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 36.512 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 78.128 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sobota, 27. septembra 2008 1 1 □ Obvestila OTROŠKI ZBOR PRI SKD IGO GRUDEN ima vaje ob torkih od 18. do 19. ure v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabre-žini. Zborovodja je Mirko Ferlan. SHINKAI KARATE KLUB sporoča, da se bodo redni treningi začeli meseca oktobra v zgoniški telovadnici. Začetniki in mlajši atleti vsak torek in petek od 16. do 18. ure, ostali ob sredah (19.00-21.00) in petkih (18.00-20.00). TEČAJ NEMŠČINE organizira društvo NOE. Na tečajih se boste naučili splošnega in poslovnega jezika, poudarek na konverzaciji. Info: 3498419497. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. SKD S. ŠKAMPERLE obvešča, da se bodo odvijali plesni tečaji pod vodstvom koreografinje Mateje Juvan, vsak ponedeljek od meseca oktobra dalje z naslednjim urnikom: ob 15. uri latino-ameriški plesi in moderni hip-hop namenjen mladini iz srednje in višje šole; ob 16.30 hip-hop, družabni in skupinski plesi za osnovnošolce; ob 18. uri la-tino-ameriški plesi in plesi standard za odrasle (1. skupina); ob 20. uri latino-ameriški plesi in plesi standard (2. skupina). Vpis in info.: 349-7338101. DANES, 28 SEPTEMBRA, ob 11.30, prireja Občina Dolina s sodelovanjem vaških organizacij slovesnost ob ponovni postavitvi obnovljenega stebra »Beg iz Egipta« v Ključu pri Ricmanjih, na stičišču me dolinsko in tržaško občino. Prisotni bodo: Županja Fulvia Premolin, tržaški škof Msgr. Evgenio Ravignani in direktor Mestnih muzejev za zgodovino in umetnost dr. Adriano Dugulin. Pel bo MePZ Slovenec-Slavec. Toplo vabljeni! JUS NABREŽINA obvešča člane, da sprejema prošnje za nabiranje suhih drvi na jusarski imovini do 30. septembra. Odborniki so na razpolago v Kavarni Gruden v Nabrežini danes, 28. septembra, od 10. do 11. ure. BIVŠI KOŠARKARJI (-ICE) POLETA! Pripravljamo družabnost ob 40.letnici prvega treninga. Bo tudi razstava. Zato v ponedeljek, 29. septembra, od 18.45 do 20. ure pridite v Prosvetni dom na Opčine in prinesite spominke (slike, majice, trenerke itd.) iz časa vašega igranja. Seveda po razstavi (25. oktobra) jih dobite nazaj. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje inrazlične stopnje predznanja. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev v ponedeljek, 29. septembra, ob 15. uri višja šola, ob 16. uri srednja, ob 17. uri osnovna in ob 18. uri odrasli. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, email: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev v ponedeljek, 29. septembra ob 20. uri. JOGA PRI SKD IGO GRUDEN bo ob ponedeljkih in sredah od 9. do 10.30 (prva skupina) in od 10.30 do 12. ure (2. skupina), večerna skupina ob ponedeljkih in sredah od 18. do 19.30. Vodi Divna Slavec. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 29. septembra. Info 040-299632 (Vera) ali 040-220469 (Divna). &ant'Anna Impresa Trasporti Fune6n ¥ Pogrebno podjetje ...v Trstu od Ceta 1908 Devin Nabrežina Nabrežina, 166 Tel. 040/200342 Pogrebne storitve, prevoz s pogrebnim vozilom tudi v tujino, upepeljevanje, pokopališka dela Trst Ul. Torrebianca, 34 Ul. delVIstria, 129 TEČAJ ZA DOJENČKE: Deželna zbornica kliničnih pedagogov in Študijski center Melanie Klein obveščata, da se bo tečaj, namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti, začel v ponedeljek, 29. septembra. Tečaj predvideva masažo in dejavnosti v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. UPRAVA OBČINE ZGONIK sporoča, da v ponedeljek, 29. septembra, ob priliki Sv. Mihaela - zgoniškega zavetnika, ne bodo delovali občinski uradi ter knjižnica ter sledeče občinske storitve: služba za prevoz učencev, šolska kuhinja, delavska in smetarska služba. ASD CHEERDANCE MILLENIUM sprejema vpise za tečaj aerobike z vajami za oblikovanje telesa, ki poteka vsak ponedeljek in sredo, v telovadnici OS F.Bevk na Opčinah, od 20.15 do 21.30. Tečaj vodi Petra Krizmančič. Info: 346-1852697. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja v novo sezono. Urniki treningov: 1. skupina 4-7 let ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 na Opčinah (ob sobotah od 10. do 11. ure); 2. skupina 8-11 let ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19. ure na Opčine (ob sobotah od 11. do 12.30); 3. skupina 1215 let ob torkih, sredah in petkih od 19. do 20.30 pri Banih; 4. skupina (16 let dalje) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19. do 21.30 pri Banih. Info na tel. št. 3497597763 Nastja ali 346-1852697 Petra. NEMŠČINA ZA VSAKOGAR - Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. SEČNJA 2008 /2009 NA OPČINAH -OPENSKI JUS obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da se lahko vpišejo v seznam za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek do najkasneje 30.septembra na upravnem sedežu v Proseški 71. SKD LONJER KATINARA prireja tečaj joge, ki se bo odvijal vsak torek od 19. do 20.30 v prostorih ŠKC v Lonjerju. Prvo srečanje bo na sporedu v torek, 30. septembra. Vpisovanje na tel. št. 3335062494. SKD TABOR - AEROBIKA začetek v torek, 30. septembra, ob 20.uri. SLOVENSKA SKUPNOST - SEKCIJA SV. IVAN, KJADIN, KATINARA IN ROCOL prireja za svoj redni sekcijski kongres, ki bo v torek, 30. septembra, s pričetkom ob 20. uri, v prostorih Marijinega doma v ulici Brandesia pri Sv. Ivanu. Toplo vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji! ŠAGRA V PARKU GLOBOJNER pri Pa-dričah se bo odvijala do konca septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer glasba v živo. AŠD ZARJA organizira tečaj ženske telovadbe, ki bo potekal v torkih in četrtkih od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Za informacije pokličite na tel. št. 347- 6454919 (Irina). AŠK KRAS - ODSEK ZA OTROŠKO TELOVADBO obvešča, da se bo v sredo, 1. oktobra začela telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: sreda od 16.30 do 17.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. KLEKLJARICE bomo spet začele s svojo dejavnostjo v prostorih KD Lipa v Bazovici. V našo družbo vabimo tudi nove članice. Pred začetkom nove sezone se bomo sestale v sredo, 1. oktobra, ob 20. uri v bazovskem domu, kjer se bomo dogovorile in načrtovale bodoče dejavnosti. Tisti, ki bi se nam radi pridružili se lahko ob večernih urah oglasijo na tel. št. 040-228212, kjer bodo dobili dodatne informacije in pojasnila. KRUT organizira z začetkom oktobra skupinsko vadbo v termalnem bazenu v Gradežu in v Strunjanu. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. OBČINA ZGONIK obvešča, da bo v sredo, 1.oktobra, v popoldanskih urah demografski urad zaprt zaradi izpopol-njevalnega tečaja osebja. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo vse do 1. oktobra. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal. Najmlajšim pa je na- Zaradi pomanjkanja prostora smo v današnji številki morali skrčiti število obvestil le na najnujnejša. Izostalo bomo objavili v prihodnjih dneh. Prosimo za razumevanje. menjena pripravnica. Za informacije smo vam na razpolago na tel. št. 3204511592 ali na spletni strani www.ri-cmanje.org. SLOVENSKA SKUPNOST - SEKCIJA VZHODNI KRAS vabi na sekcijski kongres, ki bo v sredo, 1. oktobra, ob 20.30, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Toplo vabljeni vsi, ki si prizadevamo za slovenstvo ter za dobro bit in razvoj našega naroda in zemlje, negle-de na ideologijo ali politično prepričanje. Lep pozdrav! Sekcija Vzhodni Kras. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane in prijatelje na redno sejo, ki bo v sredo, 1. oktobra, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani, v ul. S. Frančiška 20. TEČAJ SLOVENŠČINE Šc Melanie Klein obvešča, da se bosta začetniški in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle, začela 1. in 2. oktobra. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. ŠAHOVSKI KROŽEK PRI SKD. IGO GRUDEN vabi otroke v začetniški tečaj in odrasle na tedenska srečanja. Mentor je Boris Fabjan. Prvo srečanje bo v sredo, 1. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Za informacije Martin Venier, tel. 348-0381142. AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S.Klabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli, od 2. oktobra, ob torkih in četrtkih, ob 8.30; rekreacija odrasli, od 3. oktobra, ob ponedeljkih in petkih, ob 21.uri; otroška telovadba od 4. oktobra, ob sobotah, skupina starejših ob 9.uri, skupina mlajših pa ob 10.uri. Prisrčno vabljeni! ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, OD SV. ANE IN S KO-LONKOVCA - Upravni sestanek Združenja Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Ko-lonkovca, se bo vršil v četrtek, 2. oktobra, ob 19.45, na sedežu KD Ivan Grbec v Škedenjski ulici 124, v Škednju. KRUT organizira skupinske vaje za preprečevanje in lajšanje osteoporo-ze in bolečin v hrbtenici. Vadba je namenjena članom in se bo pričela v četrtek, 2. oktobra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi svoje člane, sodelavce in prijatelje na duhovno srečanje, ki bo v četrtek, 2. oktobra, pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu v Trstu. Ob 16. uri sv. maša, po maši pa družabno srečanje v praznovanje Sv. Vincencija Pavelskega. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem glasbene matice sprejema vpise za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Info. na tel. št.: 338-6439938 ali 040-228333 in vsak četrtek, ob 20. uri na sedežu v Dolini. 28.9.2007 28.9.2008 Čeleste Sancin Spomin nate ja vedno živ. Vsi tvoji 27.9.2003 27.9.2008 Edi Prašelj Čas neizmerno hiti, a spomin nate v naših srcih vedno živi. Tvoji najdražji 30.9.2004 30.9.2008 Peter Zvezdica zlata, vedno in povsod si z nama. Mami in tati Trebče, 28. septembra 2008 V 99. letu nas je zapustila naša draga + Giuseppina Ambrosi vd. Cingerla (Pina z Grada) Žalostno vest sporočajo sin Aldo z Magdo, svakinja Neva, vnuki in pravnuki Pogreb bo v četrtek, 2. oktobra ob 13.30 v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu. Kontovel, 28. septembra 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa ^ Zapustila nas je Maria Grilj vd. Pernarčič stara 81 let Vest sporočajo hči Zdenka in sin Boris s svojci in ostalimi sorodniki Pogreb bo v ponedeljek, 29. septembra ob 14.00 v cerkvi v Štivanu; iz mrtvašnice v ulici Costalunga v Trstu bo krenil ob 13.00. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo z nami sočustvovali. Medja vas, 28. septembra 2008 Priznano pogrebno podjetje Preschern - Ronke Ob težki izgubi dragih mater Marije Pernarčič vd. Kobal in Marije Grilc vd. Pernarčič izrekajo iskreno sožalje prijateljema Aleksandru in Borisu Ivan, David, Vasja Ob težkem življenjskem trenutku vsi pri društvu Timava sočustvujemo z Aleksandrom, Borisom in vsemi sorodniki Ob izgubi dragih Marije Grilj in Marije Pernarčič izreka družinam globoko sožalje Jus Medja vas ZAHVALA Dorka Sancin Vsem, ki ste nam stali ob strani in z nami sočustvovali, se prisrčno zahvaljujemo. Hvala Nerini Švab za poslovilne besede in dr. Egidiji Kos za nesebično pomoč. Svojci Dolina, 28. septembra 2008 ZAHVALA V Drago Sirca Ganjeni ob tolikšnem sočustvovanju, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala g. župniku Janku, zdravnikoma dr. Grudnu in dr. Guštinu, cerkvenim pevkam, moškemu pevskemu zboru in balinarski sekciji AŠD Sokol. Žalujoči svojci Nabrežina, 28. septembra 2008 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina ZAHVALA Družini Cosma in Nusdorferse ob slovesu njunega dragega Rafaela Cosme (Felota) iskreno zahvaljujeta vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Boršt, 28. septembra 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in nona Anica Prihavec vd. Udovič partizanska kurirka Iva Njen svetli zgled nam ostaja zanesljiv kažipot v življenju. Žalostno vest sporočajo sinova Stojan in Dušan s Suzi, vnuka Maja in Luka ter ostalo sorodstvo Pred upepelitvijo se bomo od nje poslovili v sredo, 1. oktobra ob 12.30 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 28. septembra 2008 Ob izgubi drage mame Anice izrekamo Dušku iskreno sožalje vsi na Primorskem dnevniku Ob boleči izgubi drage mame Anice Udovič izrekamo globoko sožalje sinu Dušanu, odgovornemu uredniku Primorskega dnevnika, in svojcem. Upravni odbor, nadzorni svet in direkcija družbe DZP - PRAE Ob smrti dolgoletne družbeno kulturne delavke Anice Udovič se klanja njenemu spominu in izreka iskreno sožalje sinu Dušanu in družini Zadruga Primorski dnevnik Ob izgubi drage mame Anice Udovič izreka iskreno sožalje sinu Dušanu in sorodnikom kolektiv Novega Matajurja Ob smrti dolgoletne družbeno kulturne delavke Anice Udovič se klanja njenemu spominu in izreka sinovoma Dušanu in Stojanu globoko sožalje Slovenska kulturno-gospodarska zveza Ob boleči izgubi drage mame izrekam prijatelju in kolegu Dušanu Udoviču iskreno sožalje Bojan Brezigar Ob boleči izgubi drage mame sočustvuje z Dušanom Igor Gabrovec z družino Z Duškotom sočustvujeta Sandi in Sara z družinama Upravni in nadzorni odbor, osebje in sodelavci Narodne in študijske knjižnice izrekajo iskreno in globoko sožalje Stojanu in Dušanu ter njunim družinam ob bridki izgubi drage mame ANICE UDOVIČ, dolgoletne sodelavke Odseka za zgodovino in etnografijo pri NŠK Zapustila nas je naša Anica Udovič prvoborka NOB, dosledno predana svojim idealom Klanjamo se spominu naše ustanoviteljice in dolgoletne članice. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem IG Nedelja, 28. septembra 2008 TRST / SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 30.9.2008, na večer GAŠERBRUM 2 V BESEDAH IN PODOBAH Vilma Purič in Robert Titan Felix bosta spregovorila o alpinistični knjigi Dušana Jelinčiča Kam gre veter, ko ne piha Avtor pa bo predvajal diapozitive o spopadu s himalajskim osemtisočakom. Srečanje bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20, s pričetkom ob 20.30. VABLJENI. ŽELIŠ POSTATI IGRALEC, REŽISER, TE GLEDALIŠČE MIKA? PRIDRUŽI SE NAM! STUDIO ART NE ODLAŠAJ! še nekaj dni za vpis v GLEDALIŠKO ŠOLO 2008-09 Začetek tečaja 1. oktobra 2008 PRVO SREČANJE VSEH TEČAJNIKOV BO V SREDO, 1. OKTOBRA OB 17.00 V SLOVENSKEM STALNEM GLEDALIŠČU (ul. Petronio 4) VTRSTU Prijave novih tečajnikov in potrditev dosedanjih do 29.9.2008 Pokliči na 347-7615287 ali piši na sola@teaterssg.it PRIČAKUJEMO TE! 11. GLEDALIŠKI VRTILJAK Gojenci poletne šole Radijskega odra v TRNUUCIlCit Dvorana Marijinega doma, pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA) Sodeluje ŠC Melanie Klein Animacijo je podprla ^^ Zadružna kraška banka. M Izleti SKD SLAVEC RICMANJE - LOG vabi v nedeljo, 19. oktobra, na enodnevni izlet po partizanskih poteh v okolici Velikih Lašč z ogledom muzeja novejše zgodovine (Slovenci v 20.stol l.in 2.svetovna vojna ter povojna leta) v Ljubljani. Cena izleta znaša 50,00 evrov ter vključuje malico, kosilo v restavraciji, vodiča, vstopnine in prevoz s potniškim avtobusom. Avtobus bo odpeljal s trga nad pokopališčem v Ricmanjih ob 7.uri (zbirališče ob 6.45), s Fernetičev pa ob 7.20. Predviden povratek ob 20.uri. Za informacije in vpis telefonirati na 320-3729925. IZLET SPDT NA PLANINO: SPDT organizira danes, 28. septembra, avtomobilski izlet na Planino. Pohod, ki ga vodi Slavko Slavec predvideva štiri ure nezahtevne hoje in je primeren za vse. Odhod udeležencev ob 8. uri izpred hotela Danev na Opčinah. Za dodatne informacije pokličite na tel.: 040-2176855. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME IZ SV. KRIŽA vabijo v ponedeljek, 29. septembra, na romanje k Gospe Sveti in h Sv. Hemi na Krki ter na vodeni izlet na Gosposvetsko polje in ogled raznih zanimivih kulturnih spomenikov na Koroškem. Avtobus bo odpeljal s Trga Oberdan ob 6. uri, s Proseka ob 6.15, iz sv. Križa ob 6.20 in iz Sesljana ob 6.30. Stroški romanja znašajo 49,00 evrov. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220693 in 347-9322123. Vabljeni. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 5. oktobra, na jesenski izlet v karnijske Alpe, na Bi-vero in Clapsavon nad Saurisom. Predvideno je približno 6 ur hoje po zmerno zahtevni poti (odvisno od vremenskih razmer). Podrobneje na spletni strani, sedežu društva ali pri vodniku v večernih urah na štev. 041-964 061. Prevoz z avtobusom, zato so zaželjene prijave. Obvezen sestanek udeležencev z vplačilom akontacije v četrtek, 2. oktobra, na sedežu društva. DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI prireja svoj že tradicionalni jesenski izlet v nedeljo, 5. oktobra, na Koroško. Tokrat želi sekcija nekoliko podrobneje spoznati koroško stvarnost in njene značilnosti, zato je v programu izleta srečanje s predstavniki koroških Slovencev v Pliberku. Za prijave na izlet pokličite na tel. št.: 040-228274 (Rado), 040-228924 (Sergio), 040231975 (Branko). IZLET SPDT V VAJONT: v nedeljo, 5. oktobra, organizira SPDT avtobusni izlet v Vajont in v vasi Erto in Casso. Izlet je namenjen članom, predvsem pa družinam z otroki, za katere bodo skrbeli planinski vodniki Mladinskega odseka. Pohod po stari oglarski poti (Trui de sciarbon) bo trajal približno tri ure in pol. Odhod avtobusa bo ob 7.00 uri iz Trsta- Trg Oberdan in ob 7.15 iz Se-sljana. Obvezna je čimprejšnja prijava. Za informacije in vpis odgo- i j h liti riaggi Ul. San Lazzaro, 6 - TRST tel. 040 367886 - info@juliaviaggi.it Urnik: pon-pet: 9.00-13.30 in 15.30-19.00 sob: 9.00-12. NAŠA BODOČA POTOVANJA Budimpešta....................................................................01.11.-04.11. BOŽIČNI SEJMI V Avstriji in Nemčiji: Kufstein, Munchen, Innsbruck.........29.11. - 01.12. Candelara, Macerata Feltria in Urbino...........................06.12. - 08.12. GRAZ Adventni koncert v operni hiši.............................06.12. - 08.12. Bad Ischl in Salzburška jezera.......................................07.12. - 09.12. NOVO LETO (silvestrska večerja vključena): Budimpešta...................................................................30.12.-02.01. Cerkveniška obala: Opatija, Reka, Krk in Pula.................30.12. - 01.01. Terme 3000 z izleti v Maribor in Mursko Soboto............31.12. - 02.01. ENODNEVNI IZLETI Chi vuol essere millonario? En dan z Gerryjem Scotti!..................17.10. Ferrara, ogled razstave "TURNER E L'ITALIA"..............................23.11. BOŽIČNI SEJMI Salzburg, Ljubljana.....................................................................06.12. Klagenfurt in Villach, Salzburg...................................................13.12. 30 o > (A K O Q. t/> bor organizirajo izlet na Bled v petek, 24. oktobra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65. letom) s stalnim bivališčem v eni od navedenih občin. Za vpis in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za Socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan, tel. št. 040/2017383-389. H Čestitke varjata: za Mladinski odsek Katja na tel. 338-5953515 ali na elektronsko pošto: »mailto:mladinski@spdt.org« mladinski@spdt.org in Vojka tel.040-2176855 ali 333-5994450. IZLET V TOSCANO - ŠE NEKAJ RAZPOLOŽLJIVIH MEST Kmečka zveza obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest za izlet po deželi Tos-cana, ki ga prireja Deželno združenje upokojencev CIA Konfederacije kmetov Italije od 6. do 11. oktobra. V programu izleta je ogled to-skanskih mest Montecatini, Firen-ze, Siena, Volterra, Arezzo, Collo-di, Lucca in Viareggio. Cena izleta na osebo je 530,00 evrov. Podrobnejše informacije v uradih Kmečke zveze v Trstu in Gorici, (tel. 040362941 in tel. 0481-82570). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira 12. oktobra enodnevni izlet v Ptuj. Za informacije in prijave je na razpolago gospa Vesna, tel. 040-271862 (v popoldanskih urah). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira ekskurzijo »Po poteh pesnikov in pisateljev« v nedeljo, 12. oktobra. Ogledali si bomo domačijo Miška Kranjca v Veliki Polani in kulturno zgodovinske zanimivosti v Jeruzalemu. Odhod iz Gorice ob 7. uri (parkirišče pri Rdeči hiši na ital. strani meje), ob 8. uri iz Opčin (Prosvetni dom). Za prijave in informacije pokličite goriški oz. tržaški urad ZSKD (Gorica: 0481-531495, Trst: 040-635626). PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek KRUT vabita na izlet v nedeljo, 19. oktobra, tokrat »Skozi Ljubljano do Dovjega«. Vpisovanje in vse informacije na Krut-u, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, pri g. Ko-balu, tel. 040-826661 in g. Boletu, tel. 040-417025. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet oljkarjev, ki se bo odvijal v dneh 22., 23. in 24. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali v Ligu-rijo, kjer si boste lahko ogledali razne oljčnike, vinograde in torklo ter razne lepote Ligurije. En dan bo posvečen samo turizmu, premikali pa se boste z ladjo in z vlakom in si ogledali Cinque Terre. Približna cena izleta za vse tri dni znaša 270,00 evrov. Če ste zainteresirani pokličite v jutranjih urah na tel.št.: 040-8990103 (Laura), oz. 0408990108 (Roberta) in boste dobili vse dodatne informacije in tudi podrobni program izleta. UPRAVNA SLUŽBA ZA SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repenta- Smo se Sule skupaj zbrale, da bi slike občudovale. A v naših mislih si bil ti: kdaj bo - danes, čez tri dni? In DIMITRIJ - korenjak, je privekal sred noči. Draga Buzi, Aleš, Jan - zdaj bo lepši vaš vsakdan. Čestitamo! V družino našega profesorja je prijokal mali DIMITRIJ. Profesorju Doktoriču in družini iskreno čestitamo dijaki 3.D razreda. Naj se ve, naj se zna, da moj stric MARKO 30 let ima. Vse najboljše! Mija s starši, nonoti in pra-nono. Vsončnem Bregu, pod oljkami, je te dni še posebej slovesno. Naši EMANUELA in MAGDA praznujeta okroglo obletnico. Slavju se pridružujejo: Dana, Liza, Rafaela, Ivana, Carlo, Evaristo, Sergej in Aleksej ter jima voščijo: »Na mno-gaja ljeta«! Danjel je Nataši spet podaril orodjarčka. Timoteju in Rudiju se je pridružil mali BENJAMIN. Vsi pri Comecu in Comec Plastu se veselimo in povečani družinici vso srečo želimo. S Poslovni oglasi BAZOVICA, ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE, ravno, sončno, z gradbenim dovoljenjem. Nadaljnje informacije Immobiliare Punto-casa 040-662111 FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične osebe od 30 do 50 let za obisk dogovorjenih strank. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje. Znanje italijanskega jezika. Nudimo mesečno 1500,00 eur plus provizije. Za razgovor telefonirati 00386-5-6641074 od 14. do 19. ure. PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni Portorož. Tel. 00386-31837218 S Mali oglasi APARTMA V SEŽANI dajemo v najem. Klicati v večernih urah na tel. št.: 328-9699156. DAJEM V NAJEM od novembra dalje opremljeno stanovanje na Proseku. Dve sobi, kopalnica, sprejemnica z balkonom, kuhinja in parkirišče. Tel. 040-225320 ali 333-1129574. FLORIN (ZLATI PRINAŠALEC) je skotila kužke. Imajo odličen rodovnik. Cepili jih bomo pred odhodom. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št.:335-8111393. IŠČEM DELO kot tajnica/uradnica z večletno izkušnjo v jutranjih urah. Tel.: 348-7428691. ZlKlpa GLASS GLOBAI^MSYSTEM Iščemo direktorja za proizvodni obrat Formator d.o.o. na Reki (www.formator.hr). Zahteva se izkušnja na področju proizvodnje. Pisne ponudbe poslati najob@imsa.it. Danes praznujeta Germana in Egon Vse najboljše jima želita Andrej in Igor z družinama. Laro in Andreja je osrečil Alan Čestitamo! Nonoti Susanna, Marisa, Mario, Flavio, teta Gabriella z možem Paulom in vsi sorodniki Novoporočencema sestri Timavi in Damijanu voščimo obilo sreče in veselja v novem skupnem življenju. Taborniki RMV IŠČEM zazidljiv teren v centru Opčin ali v Barkovljah. Tel. 040-818012, ob uri obedov. MERCEDES B200 TURBO letnik 2006, bencin, avtomatik, 50.000 km, srebrne barve, full-optional, vedno v garaži, v odličnem stanju prodajam. Tel.: 347-3906674. PRODAJAMO domač med, tel. v večernih urah na tel. št. 334-3333451. PRODAM bencinski Chevrolet nubi-ra SK 1,6 SW, letnik junij 2006, edini lastnik, v odličnem stanju, prevoženih 27.000 km. Poklicati na tel. št.: 339-1024723. PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo, 30 kw, znamke Uni-cal. Nabavna cena 3.500 evrov, prodajam za samo 2.000 evrov. Kličite na tel. 334 6366765. PRODAM štiri sode (6-hektolitrske) in enega (10-hektolitrski) iz fiber-glasa po ugodni ceni. Tel. 3396084190 ali v večernih urah na tel. 040-229199. ŠTEDILNIK NA DRVA znamke Imar, bele barve, letnik 2003, visok 85cm, globok 61cm, dolg 95cm, v odličnem stanju prodam za 180,00 evrov. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040-212538. ŠTUDENTSKI PAR najame majhno stanovanje, dvoposteljno sobo ali garsonjero v Ljubljani, lahko tudi v souporabi z drugimi študenti. Tel.: 340-5466275 ali 040-225089. Ei Turistične kmetije AGRITURIZEM BAJTA - SALEŽ 108 je spet odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 10.00 do 24.00. Vabljeni! 040-2296090 KMEČKI TURIZEM ANTONIČ V CEROVLJAH, s suhim prigrizkom okusnih ovčjih sirov, je odprt ob sobotah in nedeljah. 040/299798 IH Osmice OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO je odprl Škerk Boris v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICO ima Zahar, Boršt 57. Tel. 040 - 228217. Nedelja, 28. septembra 2008 1 1 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it APrimorski ~ dnevnik gorica gorica - Slovenski izobraževalni konzorcij stopil v četrto leto delovanja Izkušnje izven domačega okolja dragocene za bodoče managerje dvojezično V statutu LAS Kras Vidoni: Zagrabiti je treba vsako priložnost šolanja ali dela v tujini - Letos uvajajo debatne krožke Slovenski izobraževalni konzorcij (SIo-vik) je pred enim tednom podelil diplome trem gojencem, ki so spomladi zaključili triletni ciklus muItidisciplinarnega programa, včeraj pa je začel svoje četrto Ieto delovanja. Na predvečer prvega izobraževalnega dne nove sezone je v predavalnico Henrika Tu-me v KB centru priredil večer, ki je bil namenjen vsem bivšim in sedanjim gojencem. Z njimi se je v pogovor spustil manager Robert Vidoni. Sedanji direktor tržaškega podjetja Co-geco, ki danes deIuje v okviru skupine KB1909, si je delovne in življenjske izkušnje nabral tako doma kot v tujini. Začel je v Trstu, v podjetju, ki se je ukvarjalo s prometom z zabojniki. Tu so mu po nekajIetnem deIo-vanju ponudili mesto v podružnici v Parizu. Časa za razmišljanje ni bilo niti za teden dni, Vidoni pa je takoj zagrabiI živIjenjsko pri-Iožnost in skoraj na slepo odletel v francosko prestolnico. Po devetih mesecih v Franciji se je vrniI v Trst, kjer se je nekaj Iet kasneje zaposIiI pri uvozno-izvoznem podjetju Resim, Ieta 1989 pa pri družbi Evrosava, ki je takrat oskrbovaIa itaIijansko tržišče s pnevmatikami kranjske Save, in tu postaI odgovoren za sredozemske države. Po nakupu sIo-venske tovarne s strani ameriškega veIikana Goodyear so se Vidoniju odprIe nove perspektive in premestitev v MiIan je biIa neizbežna. Tu je najprej postaI komerciaIni direktor, kasneje se je preseIiI na gIavni sedež v Rim, kjer je ostaI do pred nekaj meseci, ko je sprejeI izziv domačega okoIja in se vrniI v Trst. V vseh teh Ietih si je nabraI veIiko znanja in izkušenj, ki so biIe gIavna tema petkovega pogovora in kasnejših vprašanj. Ma-di si morajo po besedah Vidonija nabrati čim več izkušenj, tako deIovnih kot živIjenjskih. Ko se ponudi priIožnost šoIanja, prakse aIi deIa izven domačega okoIja in v tujini ne gre se obotavIjati. Izobrazba in znanje tujih jezikov sta danes potrebni za vsak dober kader, kaj šeIe za vodiIne Ijudi v podjetjih. Pri-Iožnosti je treba iskati, izzive sprejeti, je po- udariI Vidoni, izpostaviI, da je seveda pomembna sreča, in takoj zatem pripomniI, da je vsakdo svoje sreče kovač. Za dobrega ma-negerja so potrebni znanje, posIuh, sposobnost timskega deIa, požrtvovaInost, motivi-ranje, spodbujanje, izmenjava mnenj in izkušenj, staIno izobraževanje in izpopoInje-vanje. NaIoga vodiInega kadra je tudi poskrbeti za dobre sodeIavce in za nasIedstvo v vodenju podjetja. Tako je soočanje z mIa-dimi, bodočimi managerji, nujno tako v majhnih kot v veIikih podjetjih. Seveda tudi SIovenci v ItaIiji potrebujemo perspektiven in izšoIan kader in pobude, kakršne vodi SIovik, so za Vidonija še kako dobrodo-šIe. Redno deIovanje četrtega Ieta se je za-čeIo včeraj dopoIdne s predavanjem nove znanstvene direktorice SIovika Matejke Grgič, ki je univerzitetne študente nagovo-riIa na temo uporabe sIovenskega jezika v javnosti. Dobra retorika, bogato in primerno je-zikosIovje, jasnost in učinkovito nastopanje v javnosti so danes še kako potrebne veščine sIehernega vodiInega kadra. Skupaj z osnovami managmenta, posIovno ekonomijo in spIošno kuIturo sodi komuniciranje v osnovne predmete muItidiscipIinarnega programa SIovika, katerega se Ietos udeIežuje deset univerzitetnih študentk in študentov iz Gorice in Trsta. Ta skupina bo do maja sIe-diIa šestdeseturnemu programu, v katerega bodo Ietos poIeg predavanj univerzitetnih profesorjev Koprske in Novogoriške univerze, GEA CoIIege in drugih predavateIjev prvič vkIjučeni tudi namenski debatni krožki. IzpopoInjevanje muItudiscipIinarnega programa SIovika predvideva tudi tečaj po-sIovne angIeščine, deIovno prakso pri podjetjih in ustanovah, ki so čIanice Konzorcija, ter možnost udeIežbe na poIetni šoIi ma-nagementa na IECD posIovni šoIi na BIedu. Obiskovanje programa SIovika traja tri Ieta, v tem obdobju pa študentje poIeg medtem opravIjenega rednega univerzitetnega študija pridobijo še vrsto neprecenIjivih dodatnih iz-obraževaInih prvin. Robert Vidoni med goriškim večerom (desno) in letošnji udeleženci Slovikovega izobraževalnega programa (spodaj) BUMBACA poslovanje Na prvem izrednem zasedanju lokalne akcije skupine (LAS) Kras bodo v njen statut vključili člen, ki predvideva poslovanje ustanove v slovenščini in italijanščini. Dopolnilo k statutu je na petkovem zasedanju sveta LAS Kras, ki je potekalo v Zadružni kraški banki na Op-činah, predlagala goriška pokrajinska od-bornica Mara Černic, ki predstavlja pokrajino znotraj ustanove. »Sklep o dvojezičnem poslovanju smo sicer že sprejeli na prvem zasedanju LAS Kras, zdaj pa bo dvojezičnost tudi formalno prisotna v statutu,« pojasnjuje Černičeva. Na petkovem zasedanju je upravni odbor LAS Kras predlagal svetu, da bi tržaška in goriška pokrajina odstopili del svojih deležev kraškim občinam, ki bodo tako neposredno vključene v delovanje ustanove. Goriška pokrajina bo med jutrišnjim zasedanjem pokrajinskega sveta odstopila 750 od svojih 3.750 evrov deležev šestim občinam, ki bodo tako postale lastnice vsaka po 125 evrov deležev. »LAS Kras si želi, da vanj pristopijo tudi občine; čeprav bo njihov delež majhen, bomo z njihovo prisotnostjo bolje zastopali kraški teritorij,« pravi Černičeva. Občine bodo k LAS Kras pristopile s sklepom občinskega sklepa. Sovodenjski občinski svet je soglasno izglasoval pristop med petkovim zasedanjem, v ostalih petih občinah pa se bodo občinski sveti sestali jutri. Pokrajina bo sprejela tudi sklep, ki obvezuje njenega predstavnika v LAS Kras, da zastopa interese goriškega kraškega teritoriju v sozvočju z občinami. Med petkovim zasedanjem so odločili tudi, da bodo v LAS Kras sprejeli nove člane, ki bodo za članstvo morali odkupiti 500 evrov deležev. Za vstop v ustanovo se med drugim zanimajo oko-ljevarstvene organizacije WWF, Lipu, in Legambiente, SDGZ, pašnik v Bazovici, obe Trgovinski zbornici in združenje lovcev Federcaccia. štandrež - Za potrebe slovenske osnovne šole Obnavljajo igrišče Prvi sklop del izpeljan, za drugega še iščejo denar - Otroci bodo zasadili novi drevesi gorica - Radikalci in Fiorellijevi Zeleni Štirje referendumi za večjo participacijo Dvorišče sIovenske osnovne šoIe v Štandrežu obnavIjajo. V avgustu so izpeIjaIi prvi skIop deI in pripraviIi podIago za dokončno ureditev igrišča, ki je že sedaj primernejše za otroške igre. Poseg so omogočiIi prispevki bančnih in finančnih ustanov, ki jih je v ta namen zbraIo sIovensko didaktično ravnateIjstvo. Levji deIež pripada Fundaciji Goriške hraniInice, ki je dodeIiIa pet tisoč evrov, prispevaIi pa so tudi Čedajska banka, družba KB1909 in drugi. S tehnično pomočjo Laure Puntin in Fabia Marussija iz občinskega urada za javna deIa je načrt obnove pripraviI štandreški rajonski svet, zIasti njegov predsednik Mario Brescia pa je deIa tudi pozorno spremIjaI. Igrišče so zravna-Ii, saj je imeIo precejšen nakIon, uresničiIi so nov cementni rob in z ustrez- Deloma obnovljeno igrišče ob štandreški šoli, ki čaka na dokončno ureditev BUMBACA nimi gradbenimi materiaIi pripraviIi podIago, na katero bodo naknadno vIiIi sintetično maso, nedrsIjivo in zeIene barve, zato da bo pIoščad dobiIa dokončno podobo. Eno drevo so odstraniIi, divji kostanj ob robu igrišča pa pustiIi. Ob njem so uresničiIi še dve gredici s kamnitim robom, kamor bodo otroci v kratkem zasadiIi novi drevesi. Rajonski svet že išče denar za drugi in končni skIop deI na igrišču, načrtujejo pa tudi odstranitev kamenja na dvorišču in uresničitev za meteorne vode neprepustnih taI, daIje izgradnjo stopnic na zadnji steni šoIe in širitev učiInic v vrtcu. V načrtu imajo še pot za pešce med parkiriščem teIovadnice in šoIo, ki bo speIjana po dvorišču otroškega vrtca. RadikaIci in somišIjeniki gibanja »I Verdi deI Giorno« bodo oktobra v Gorici zbiraIi podpise za štiri občinske referendume, s katerimi si prizadevajo za večjo participacijo Ijudi pri odIočitvah občinske uprave. »Javne uprave morajo biti boIj funkcionaIne in morajo nuditi konkretne odgovore na potrebe Ijudi, zato pa je treba vkIjučiti občane v procese odIočanja,« je včeraj poudariI vodja gibanja »I Verdi deI Giorno« Renato FioreIIi, ki je referendumske predIoge predstaviI skupaj s tajnikom goriških radikaIcev Pietrom Pipi-jem. »V prvem referendumskem predIo-gu Goričane sprašujemo, aIi žeIijo ukiniti odbor garantov in kvorum pri posveto-vaInih referendumih; v drugem zahtevamo javno izvoIitev občinskega pravobra-niIca; v tretjem damo možnost občanom, da predIagajo občinske odIoke; v četrtem se zavzemamo za prekinitev postopka za obnovo trga sv. Antona v Gorici, ki bi sta-Ia 1.316.000 evrov,« je povedaI FioreIIi in pojasniI razIog za četrto vprašanje: »VeIi-ko Ijudi pride s težavo do konca meseca, po drugi strani pa občina obnavIja mestne trge.« 1.500 potrebnih podpisov bodo zbiraIi oktobra. Po FioreIIijevih besedah sta že daIa razpoIožIjivost za zbiranje podpisov rajonska predsednika iz Ločnika Giorgio Stabon in iz Štandreža Marjan Brescia. /kKKTHERKBR KONCERT GORIŠKE SKUPINE RADIO ZASTAVA S PREDSTAVITVIJO NOVEGA CD-JA THE FUNAMBOLIK HEPTFT V četrtek, 2. oktobra 2008, ob 20.30 Kulturni dom v Gorici (ul. I.Brass, 20) VSTOP PROST 12 Nedelja, 28. septembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica-tržič - Petsto ljudi na shodih CGIL proti vladi Padec kupne moči prizadel tudi Goriško Pokojnine višje za 1,6 odstotkov, mleko in kruh dražja za 6,5 odstotkov britof v bukovici - Arheološka najdba Rimska postaja Ad fornulos ali antična vila? Kupna moč plač in pokojnin v Italiji nenehno pada, vendar se državna vlada ne zmeni za težave delavcev in upokojencev ter neodgovorno krči prispevke za šolstvo, zdravstvo in socialne službe. Močne podražitve energije in prehrane so prizadele tudi številne družine v goriški pokrajini, ki s težavo pridejo do konca meseca. Ker državna vlada se ni odločila za noben ukrep, ki bi ublažil posledice gospodarske krize, je včeraj sindikat CGIL po vsej državi priredil protestne manifestacije; med njimi so delili informativni material in ljudi opozarjali na ukrepe predsednika vlade Silvia Ber-lusconija, ki bodo potisnili v še večjo stisko številne socialno ogrožene posameznike in družine. V goriški pokrajini sta potekala dva shoda, ki se ju je skupno udeležilo približno petsto ljudi. Priredili so ju na Trgu Republike v Tržiču in na Kor-zu Verdi v Gorici, med njima pa so krajevni predstavniki CGIL ljudem razložili negativne posledice gospodarske, socialne, šolske in fiskalne politike Berlusconijeve vlade. Opozorili so, da je vlada črtala 8 milijard prispevkov za javno šolstvo, zaradi česar bo ostalo na cesti 150.000 učiteljev, profesorjev, tajnikov in tehnikov. Po besedah predstavnikov CGIL vlada samovoljno krči tudi pravice delavcev, kar se tiče delovnega urnika in bolniških dopustov, sploh pa spodbuja sklepanje ter-minskih pogodb, ki so slabo plačane in širijo prekerno delo. Med protestniki so bili števili upokojenci iz vrst sindikata SPI-CGIL, ki opozarjajo, da letni poviški pokojnin ne dosegajo niti stopnje inflacije. »Medtem ko so se letos pokojnine povišale za 1,6 odstotkov, so cene kruha, mleka, testenin in drugih osnovnih dobrin zrasle za kar 6,5 odstotkov,« so opozarjali sindikalisti na goriškem shodu. Po njihovih besedah bi državna vlada morala nameniti več sredstev občinam in deželam za socialne službe in za pomoč ostarelim. Čeprav so trdo delali celo življenje, številni upokojenci nimajo denarja, da bi si plačali bivanje v domu za starejše občane; če nimajo sinov ali sorodnikov, ki bi jim pomagali, so prepuščeni sami sebi, ne da bi se kdorkoli zmenil zanje, so ugotavljali med včerajšnjo manifestacijo v Tržiču. Številni udeleženci so med drugim že napovedali, da se bodo odpravili v Rim, če bo sindikat CGIL sklical vsedržavno splošno stavko. Včerajšnji shod v Tržiču ALTRAN iris - »Boj« za prevzem goriške družbe » Podjetje AMGA ima boljšo ponudbo« Podjetje AMGA iz Vidma, ki oskrbuje 135.000 gospodinjstev s plinom in 60.000 z vodo, cilja na prevzem goriške družbe za javne storitve IRIS. »Združitev je treba izpeljati pred začetkom dogovarjanja o ustanovitvi deželne družbe za javne storitve,« je včeraj poudaril predsednik podjetja AMGA Antonio Nonino in pojasnil, da je videm-ska ponudba za prevzem družbe IRIS boljša od tržaške. »Podjetje AMGA je za prevzem IRIS-a ponudilo 92 milijonov evrov, družba Acegas-Aps pa 100, vendar treba je pojasniti, da bi Tržačani takoj odplačali 40 milijonov evrov, ostalih 60 pa bi zagotovili z novo finančno delniško družbo, ki jo je treba šele ustanoviti,« je povedal Nonino. Po njegovih besedah je podjetje AMGA v pri- meru spojitve z IRIS-om pripravljeno odstopiti nadzor nad novoustanovljeno družbo, ki bi imela deželne razsežnosti; včeraj mu je pritrdil tudi videmski župan Furio Hon-sell. Nonino še pravi, da je treba uresničiti projekt MetanFriuli, pri katerem sta soudeležena družba AMGA in konzorcij, ki upravlja vodovodno omrežje srednje Fur-lanije. »Podoben projekt je izpeljala tudi družba Acegas-Aps, ki je nato predala dobavo plina podjetju Ascopiave in nadzor nad njim prepustila Venetu. Nočemo, da bi se kaj takega zgodilo v FJK z družbo IRIS,« opozarja Nonino, ki se bo jutri v Vidmu udeležil srečanja, na katerem bodo prisotni predsednik družbe Acegas-Aps ter župana Gorice in Tržiča, ki imata največ delnic IRIS-a. So arheologi, ki te dni zaključujejo zaščitno izkopavanje na območju Britofa v Bukovici, našli sledove rimske postojanke Ad Fornulos ob nekdanji cesti, ki je povezovala Oglej - Akvilejo z Ajdovščino in dalje z Emono, ali pa so naleteli na ostanke nekega drugega objekta iz drugega in verjetno četrtega stoletja našega štetja? Jasnega odgovora na to vprašanje še nimamo, pojasnjuje arheolog Tomaž Fabec. Prvo zaščitno izkopavanje so opravili spomladi, na površini okrog 2.000 kv. metrov, sedanji poseg pa zadeva kakih 800 kv. metrov. Dela naj bi zaključili do konca prihajajočega tedna, v upanju, seveda, da jih ne bo oviralo slabo vreme. No, glede vremena so si med aprilom in majem nabrali nič koliko predvsem slabih izkušenj. Pohiteti morajo, kajti zaščitno izkopavanje, ki ga vodi Zavod za spomeniško varstvo iz tržič - V petek Okrogla miza o Slovencih v ladjedelnici Ciklus pobud ob stoletnici trži-ške ladjedelnice, ki so jih organizirala slovenska društva v Laškem, se bo zaključil v petek, 3. oktobra, ob 18. uri v občinski knjižnici v Tržiču (Ulica Cenam 10). V mesecu maju so izdali pesniško zbirko, pred slabimi tremi tedni so v občinski galeriji odprli dokumentarno razstavo Černigojevih in Spaca-lovih poslikav in opreme za čezocean-ke in mornariške ladje, ki jo bodo v oktobru selili v Štanjel, v petek pa bo na vrsti okrogla miza o Slovencih v ladjedelnici. Da so tudi Slovenci delali v ladjedelnici ter od nje in z njo živeli, je znano, podrobneje pa bodo o tem na okrogli mizi spregovorili zgodovinarja Milan Pahor in Giulio Mellinato, novinar Vlado Klemše in sindikalist Danilo Peric. Glasbeni nastop bo navzočim poklonil Starši Ensemble pod vodstvom Silvie Pierotti. Zbor je namreč posvetil stoletnici pesem Umirjeno morje po besedilu pesnice Liliane Visintin in jo posnel na zgoščenko. Kot ostala dva dogodka tudi okroglo mizo prirejajo društvi Jadro iz Ronk in Tržič ter Združenje staršev slovenske šole in vrtca v Romjanu, ki na javnost naslavljajo vabilo k čim bolj številčni udeležbi. Nove Gorice, se nahaja na gradbeni parceli. Prve vesti o domnevni prisotnosti objekta iz obdobja antike so znane že vsaj 130 let, torej iz časa, ko so iskali predvsem »zaklade«. Nikoli pa niso bila opravljena sistematična izkopavanja, ki bi dokazala prisotnost postaje ob nekdanji rimski cesti, vile ali drugega objekta. Precej starih predmetov so našli v vodnjaku, ki ga bodo ohranili in obnovili. Kaj so arheologi doslej našli? Predvsem veliko najrazličnejših drobnih predmetov iz kovin, lončarskih izdelkov, novcev, nakita itd in razmeroma malo ostankov zgradb, temeljev zidov in podobnega materiala, na podlagi katerih bi bilo mogoče bolj zanesljivo ugotoviti tipologijo objekta, pojasnjuje Fabec. Drobni predmeti so v glavnem iz drugega in tretjega stoletja našega štetja, medtem ko naj bi temelji nekega večjega objekta in nosilnih stebrov, ki so jih odkrili prav te dni, bili postavljeni konec tretjega ali celo v četrtem stoletju. Med številnimi drobnimi predmeti jih je kar precej iz egejskega kulturnega območja. Objekt je bil torej naseljen v dveh ali celo več časovnih obdobjih, zagonetko pa predstavlja dejstvo, da je prav arhitekturnih osta-lin relativno malo. Prva domneva o razlogih takega stanja je, da so objekt v kasnejšem obdobju uporabili kot nahajališče že pripravljenega gradbenega materiala. Med številnimi drobnimi najdbami -ne gre samo za keramiko, novce ali druge kovinske izdelke - velja posebej opozoriti, da je med izkopavanji prišla na dan košči-ca breskve. Sadjarstvo v spodnji Vipavski dolini ima torej skoraj dvatisočletno tradicijo! Zanimiva najdba so tudi zoglenela zrna žita. »V različnih plasteh smo našli tudi veliko živalskih kosti, tudi živalskih vrst, ki so v teh krajih že davno izginile. Našli smo kosti bobrov, medveda, jelena in posebne vrste goveda, ki je bilo precej manjše od znanega italskega goveda. Domnevamo lahko, da so se prebivalci objekta kar v precejšnji meri preživljali z lovom in ribolovom in verjetno vzdrževali živahne stike in izmenjavo zlasti s sosedi na vzhodu,« razmišlja vodja izkopavanj, ki poudarja, da bo ob zaključku del naše vedenje o tukajšnjem prostoru v antiki bolj popolno. Naj ob koncu zabeležimo še vest, ki je po svoje tudi zanimiva in ki sicer z antiko nima prav nobene zveze, kvečjemu s človeško neumnostjo. Med odstranjevanjem plasti zemlje v nekdanji njivi - pravzaprav je sreča, da nikoli ni bila globoko preorana, ker so za arheologe zanimive plasti zelo plitvo pod površjem - so študentje izkopali tudi dve granati iz prve svetovne vojne, ki ju je sicer prevzel pirotehnik. (vk) jamlje Kremenjak bo praznoval 15. obletnico Športno-kulturno društvo Kreme-njak iz Jamelj bo novembra praznovalo 15. obletnico ustanovitve. V soboto, 15. novembra, bo kulturni večer, med katerim bodo predstavili brošuro, ki so jo sestavilo z brskanjem po društvenem arhivu. V njej so zbrane najvažnejše pobude Kremenjaka in tudi misli dosedanjih predsednikov, ki so se trudili, da bi ugodili željam vseh društvenih članov. Kulturni program bodo oblikovali otroški pevski zbor ter otroška in mladinska plesna skupine. Gostoval bo tudi zbor drugega društva. V nedeljo, 16. novembra, bo potekalo 13. srečanje harmonikarjev Diaton. »Želja po učenju harmonike je bil izziv, ki je pred petnajstimi leti privedel, da smo ustanovili društvo,« je pojasnila predsednica Kremenjaka Bruna Visintin. Diaton bo razdeljen na tekmovalni in netekmoval-ni del; pri sestavi komisije bo jameljskim kulturnim delavcem pomagal profesor Zoran Lupinc, ki je v Jamljah vodil prve tečaje harmonike. Danes pri Kremenjaku poučuje Lu-pinčev nekdanji učenec Andrej Gropajc. Pred Diatonom bo v dopoldanskih urah risalni ex-tempore za otroke. vogrsko - Zgodovinski posvet ob stoletnici rojstva Jože Vilfana Utemeljil tretjo smer Stanovnik: Kot Kardeljeva desna roka v konceptualnem teoretičnem razmišljanju je postavil ekonomske temelje neuvrščenosti Na dvorcu Vogrsko je včeraj potekalo srečanje, posvečeno stoletnici rojstva Jože Vilfana (1908-1979), partizana, politika in diplomata, ki so ga skupaj pripravili občina Renče-Vogrsko, Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica, Goriški muzej in no-vogoriška raziskovalna postaja ZRC SAZU. Na njem je o življenju in delu Jože Vilfana spregovorilo sedem predavateljev, in sicer Janez Stanovnik, Jože Pirjevec, Štefan Cigoj, Savin Jogan, Milica Kacin Wohinz, Branko Marušič in Franc Pregelj - Boro. Joža Vilfan, sin odvetnika in politika Josipa Vilfana, je bil rojen v Trstu, 6. julija 1908. Študiral je pravo, okupacijo Slovenije pa je dočakal v preiskovalnem zaporu, osumljen sodelovanja v levičarskem ljudskofrontovskem gibanju. Po odhodu v partizansko ilegalo je politično deloval na Primorskem, kjer je imel tri leta pomembno funkcijo v Narodnoosvobodilnem svetu za Primorsko Slovenijo in Trst. Leta 1945 je bil v Beo- Janez Stanovnik FOTON.N. gradu imenovan za javnega tožilca Jugoslavije, potem pa je začel s službo v diplomaciji. Od maja 1947 do januarja 1950 je bil v New Yorku vodja jugoslovanske delegacije pri Združenih narodih, potem se je vrnil v Beograd ter se kot veleposlanik znova vrnil v tujino, najprej v New Delhi, kasneje pa še v Rangun. Od marca 1953 do avgusta 1958 je bil generalni sekretar predsednika Tita, tako da je povsem od blizu spremljal ne samo genezo Titove misli o neuvrščenosti, ampak tudi prizadevanja drugih Jože Pirjevec FOTON.N. ustvarjalcev tega gibanja in politike. Od leta 1958 je živel v Ljubljani, kjer se je še naprej aktivno ukvarjal s politiko. Bil je tudi publicist. V svojih delih je posvetil posebno pozornost rodnim krajem, zlasti Trstu. Leta 1978 je izšel izbor njegovih objavljenih in neobjavljenih spisov v knjigi Delo, spomini, srečanja. Umrl je v Ljubljani, 21. novembra 1987. O njegovem življenju in delu je včeraj kot prvi od sedmih predavateljev podrobneje spregovoril predsednik Združenja zveze borcev Slovenije Janez Stanovnik. Človeka, s katerim sta bila od mladosti dobra prijatelja, je najprej označil kot primorskega domoljuba, nato je izpostavil njegovo diplomatsko pot in nazadnje še Jožo Vilfana kot znanstvenika, raziskovalca, kar do zdaj po njegovem mnenju še ni bilo dovolj poudarjeno. »Upam si reči, da je Joža Vilfan, ki je bil Kardeljeva desna roka v konceptualnem teoretičnem razmišljanju, tisti, ki je na ekonomskem področju utemeljil tretjo smer v hladni vojni med vzhodom in zahodom oziroma ekonomske temelje neuvrščenosti,« je med drugim povedal Stanovnik in ob tej priložnosti izpostavil tudi dejstvo, da je bila prav na Vogrskem 15. septembra 1943 sprejeta odločitev o priključitvi Primorske matični domovini oziroma takratni Združeni Sloveniji. Stanovniko-vemu govoru so sledili še prispevki o Joži Vilfanu s strani ostalih govornikov, po dobri dve uri dolgem predavanju pa se je srečanje zaključilo z javno razpravo. Nace Novak / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 25. septembra 2008 13 Svečanost v Medeji gorica - Okusi na meji na trge in ulice priklicali na tisoče ljudi Zaradi burje več jote kot piva, praznik še danes ogreva mesto Na občini zadovoljni z obiskom in napovedujejo, da bodo prihodnje leto prireditev podaljšali za en dan Sante Piahi novi poveljnik Ob spomeniku Ara Pacis v Medeji je včeraj v okviru praznovanj Mednarodnega dneva miru OZN potekala spominska slovesnost združenja družin padlih in pogrešanih v vojni. Med svečanostjo, ki jo je spremljala množica ljudi in upravite-Ijev - vlado je zastopal ministrski pod-tajnik Roberto Menia - so prebrali pozdrav predsednika senata Renata Schi-fanija. Tridnevni praznik Okusi ob meji je včeraj stopil v živo. Zaradi jesenskih temperatur in vetra, ki je med petkovim večerom celo poškodoval enega izmed paviljonov na Battistijevem trgu, si je marsikdo raje privoščil joto kot pivo, množica ljudi pa je vsekakor osvojila mestno središče in se prepustila vrtincu okusov in vonjev. Le-ti se bodo dvigali s stojnic vse do danes zvečer, ko bo nad peti praznik krajevne in evropske kulinarike padel zastor. Občinski odbornik Antonio Devetag je nad dosedanjim obiskom zadovoljen. Po njegovih ocenah je bilo že število petkovih obiskovalcev višje kot lani, ko so se Okusi na meji začeli nekoliko sramežljivo. Napovedal je tudi, da namerava uprava prihodnje leto organizirati daljšo, štiridnevno prireditev. »Razmišljamo tudi o vodniku, ki bi udeležence praznika usmerjal pri obisku paviljonov,« je povedal odbornik, za katerega je tudi včerajšnji obračun nadvse pozitiven. Kot je bilo pričakovati, Včeraj na goriških ulicah (zgoraj); za poseben dogodek ob robu Okusov na meji je poskrbela Kmečka zveza s predstavitvijo »rebule brez meje« na dvorišču KB centra na Korzu Verdi (levo); ples natakaric v spektaklu ZSKD-ja (desno) BUMBACA najbolj živo, živahno in glasno je bilo ravno zvečer. Velik uspeh je doletel predvsem letošnjo novost, »poroko« med morskimi sadeži in avtohtonimi vini, ki je na goriški grad priklicala veliko gurmanov. Uspeh je bil tolikšen, da so se organizatorji odločili za spremembo programa in podaljšanje »svatbe«: ob svežih školjkah, cvrtih ribah in belih briških vinih bo mogoče na gradu uživati tudi danes. Poku-šnja goriških specialitet, ki bi morala potekati drevi v grajskem okolju, je bila zato premeščena v občinski paviljon v Ulici Roma. Za degustacijo značilnih jedi, ki se bo začela ob 19. uri, bo poskrbelo štirinajst goriških restavracij. Iz današnjega programa naj omenimo ob 10. uri na Travniku tekmovanje v šahu, ob 12.30 v Ulici Roma pa pokušnjo »cous-cousa«. Med 15. uro in 16.30 bo v Ulici Roma delavnica za otroke, ki bodo izdelovali glinaste posode za hrano. K prazniku bo prispevala tudi glasba: dopoldne bo po ulicah igrala godba iz Lienza, ob 15.30 pa se bodo za- čeli koncerti na Trgu Battisti, Trgu sv. Antona in Korzu Italia. Tu je v petek med drugim potekal tudi spektakel ZSKD-ja, ki je s plesom - sodelovala so dekleta društva Kreme-njak -, glasbo in petjem ustvarila zanimivo zmes med ku-linariko in umetnostjo. Najprej so nastopajoči predstavili kuhinjske zvoke, nato pa so zaplesale natakarice. Sledila je priprava štruklja, za konec pa so še zapeli »joto« v štirih jezikih. Dogodek je bil namreč vključen v Evropski dan medkulturnega dialoga, pri organizaciji katerega sodelujeta tudi goriška občina in pokrajina. Le-ta je poulični praznik izkoristila tudi za institucionalna srečanja z upravitelji, ki spremljajo tuje delegacije. Pokrajinski odbornik Marko Ma-rinčič je včeraj sprejel predsednika sveta albanske regije Kor-ca Ilia Mila, deželno odbornico iz te regije Rino Pellumbi, župana mesta Kruja Lulzima Gunija, župana mesta Zaje-čar Rajka Stevanoviča in direktorico turistične ustanove iz Banja Luke Sladjano Galič. (Ale) Heliosa Scarpo je na mestu poveljnika tržiških karabinjerjev nasledil Sante Picchi, ki je doslej vodil karabinjerski oddelek v kraju Campi Salentina pri Lec-ceju. »Zelo sem počaščen, da sem prišel med delavne ljudi, ki so znali gospodarsko razviti mesto in hkrati ohraniti njegove tradicije,« je ob prihodu v Tržič povedal Picchi, ki je diplomiran iz upravnih ved, pred leti pa so mu podelili naziv viteza republike. V Zagraju o ladjedelnici V spomin na Ada Furlana bo danes ob 11. uri v občinski sejni dvorani v Tržiču okrogla miza o bojih za delavske pravice v tržiški ladjedelnici. Med govorniki bosta pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Silvano Bacicchi in tajnik centra Leopoldo Gasperini iz Gradišča Dario Mattiussi. Zaključuje se Štrudlfest V Ajdovščini se danes zaključuje štiridnevni festival gledališča, plesa, glasbe in filma Štrudlfest, ki je namenjen vsem starostnim skupinam. Pod naslovom »Komunikativno« se v dvorani prve slovenske vlade in na drugih prizoriščih v mestu vrsti pester program ljubiteljskih in profesionalni oblik umetniškega ustvarjanja. Današnja gostja klepeta ob kavi bo ob 17. uri igralka Lara Jankovič. Ob 18. uri bo na sporedu gledališka predstava Martin Krpan, uro kasneje se bo s predstavo Omara predstavilo poulično gledališče, ob 20. uri pa bo še gledališka predstava Vse zastonj, vse zastonj. (nn) Zaradi alkohola v drog V petek nekaj pred 12. uro je prišlo v bližini predora Panovec do še ene prometne nesreče, ki jo je zakrivilo prekomerno uživanje alkohola. 28-letni voznik osebnega avtomobila je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo izgubil oblast nad vozilom in se zaletel v drog javne razsvetljave. Po prihodu policistov mu je alkotest pokazal kar 1,14 miligra-mov alkohola na liter izdihanega zraka. V nesreči je bila ena oseba lažje telesno poškodovana. (nn) V Gorici razstava bonsajev V parku goriškega županstva bo danes od 10. ure dalje na ogled razstava bon-sajev. Najlepši bonsaj bo prejel nagrado 300 evrov; nagrajevanje bo ob 17.30. Tudi civilna zaščita je potrebna zaščite in pomoči Civilna zaščita tudi sama potrebuje zaščito in pomoč. Ze kakšen mesec namreč leži na gredici, na križišču pokrajinske ceste, samo nekaj deset metrov od županstva v Sovodnjah, smerokaz za sedež občinske civilne zaščite. Zdi se, da se je v znak zaletelo vozilo, ki je, mimogrede, zbilo tudi bližnjo doma izdelano tablico z oznako osmice. Nesreča pač... Ker je stanje že dolgo nespremenjeno, se mimoidoči upravičeno sprašujejo, kaj neki je vzrok. Morda preiskava še ni zaključena ali pa ni jasno, kdo naj bi znak obnovil, pokrajina ali občina. Kakor koli že, čas je, da se znamenje ponovno postavi. (Foto Bumbaca) gorica - Državna kampanja za zbiranje odpadnega olja Pet novih ekoloških otokov Predvideval jih bo pokrajinski načrt za odpadke - Lani je bilo na Goriškem zbranih 662 ton odpadnega olja Na področju zbiranja odpadnega olja dosega Goriška dobre rezultate. V letu 2007 je bilo zbranih 662 ton teh nevarnih snovi, v prvih šestih mesecih letos pa 321. Še višje količine bi bilo po besedah pokrajinske odbornice Mare Černic mogoče doseči v primeru, da bi občanom ponudili več ekoloških otokov, kjer bi lahko odlagali odpadno olje ter druge mestne in kosovne odpadke. »Zato bo v novem pokrajinskem načrtu za odpadke predvidenih tudi pet novih ekoloških otokov. Strukturi, kjer lahko občani odlagajo vse vrste odpadkov, imamo namreč le v Ulici Birgata Sassari v Gorici in v Moraru,« je povedala Černičeva, ki se je včeraj z občinskim odbornikom Francescom Del Sordijem udeležila predstavitve informativnega projekta CircOLIamo. Le-tega vodi v vseh italijanskih pokrajinah konzorcij za zbiranje odpadnega olja, ki je v 25 letih delovanja zbral 4 milijone ton odpadnega olja. »Konzorcij je s svojim delovanjem pripomogel k zaščiti okolja - odpadna olja so namreč izredno nevarna -, in k znižanju stroškov za uvoz goriva, saj je te snovi mogoče predelati in ponovno uporabiti,« je povedal podpredsednik konzorcija Antonio Mastrostefano. Poudaril je, da je njihova ustanova lani skupno zbrala približno 90 odstotkov vsega italijanskega odpadnega olja, z informativno kampanjo med srednješolci, upravitelji in občani pa želijo zbrati stoodstotno količino tovrstnih odpadkov. Konzorcij je predstavil tudi podatke o zbiranju odpadnih olj na Goriškem, ki so iz leta v leto pozitivnejši. V sami Gorici je bilo lani na črpalkah, ekološkem otoku in v industrijah zbranih 170 ton, v prvem polletju leta 2008 pa 53 ton. »Goriški občani in ekonomski subjekti so vestni, informiranje pa ostaja pomembno,« je ocenil Del Sordi. gorica - DS o šolski reformi Na prepihu 250 šolnikov V goriški pokrajini je zaradi reforme šolskega sistema, ki jo hočeta izpeljati predsednik vlade Silvio Berlusconi in ministrica za šolstvo Mariastella Gelmini, na prepihu približno 250 šolnikov. »Če bodo reformo uresničili, bo v Italiji izgubilo delovno mesto okrog 150.000 profesorjev, učiteljev, tajnikov in tehnikov, kar predstavlja približno deset odstotkov vsega šolskega osebja,« je povedal pokrajinski odbornik Maurizio Salomoni, ki je včeraj osnutek reforme kritiziral skupaj z občinskim tajnikom Demokratske stranke Giuseppejem Cingolanijem in z drugimi člani občinskega vodstva stranke. V zvezi s krčenjem števila šolnikov so še pojasnili, da še niso bili izdani pravilniki, na podlagi katerih bo reforma dejansko uresničena. Zaradi tega se še ne ve, ali bo krčenje osebja prizadelo tudi šole s slovenskim učnim jezikom. 14 Nedelja, 28. septembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / s- a ® i 2. oktober 2008, ob 20.30 10. november 2008, ob 20.30 Cerkev Sv. Silvestra, Pevma 12. december 2008, ob 20.30 februar 2009, ob 20.30 23. maj 2009, ob 20.30 v • Koncertna sezona 2008 / 2009 Godalni Kvartet Feguš- Maribor Koncert v okviru Kogojevih dnevov 2008 MePZHrast- Doberdob Koncert ob sv. Martinu Gregor Klančič, orgle Hilarij Lavrenčič, zborovodja Zbor pravoslavnega patriarhata - Moskva Božični koncert Anatoly Grindenko, zborovodja Mladi goriški solisti in orkester ArsAtelier Marco Feruglio, dirigent University of Utah Singers Pevski zbor ZDA Brady Allred, zborovodja Srečanja z glasbo januar 2009, ob 18. uri Klavirski recital Zmagovalec 8. mednarodnega klavirskega tekmovanja v Gorici Nagrada »Giuliano Pečar« 2008 19. marec 2009, ob 20.30 Trio Alex Alessandra Schettino, sopran Sandi Vrabec, klarinet Aleksandra Pavlovič, klavir Pred vsakim koncertom predprodaja vstopnic na tel. 0481531445 Kulturni Center Lojze Bratuž - info@kdbratuz.org - www.kdbratuz.org CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 048140497. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. U Kino M Izleti GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -20.00 - 22.10 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«. Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.10 - 22.10 »Sfida senza regole - Righteous Kill«. Dvorana 3: 15.50 - 17.50 - 20.00 - 22.00 »Burn after Reading - A prova di spia«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -20.00 - 22.10 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »Burn after Reading - A prova di spia«. Dvorana 3: 15.45 - 17.45 - 20.00 - 22.00 »Sfida senza regole - Righteous Kill«. Dvorana 4: 15.30 - 17.30 - 19.50 - 22.00 »Un segreto tra noi«. Dvorana 5: 15.30 - 17.30 »Kung fu panda«; 20.00 - 22.00 »Hancock«. ~M Gledališče OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU bo predstavilo v konferenčni dvorani tržiške občinske knjižnice v ponedeljek, 29. septembra, ob 17.30 glasbeno se- koroški kulturni dnevi na primorskem OD 5. DO 1L OKTOBRA Prireditve na Goriškem Nedelja, 5.10.2008 ob 17. uri - Števerjan, Sedejev dom Gledališka predstava Sveti plamen Nastopa Gledališka skupina KPD Planina Sele Soprireditelj SKPD F.B. Sedej Ponedeljek, 6.10.2008 ob 18. uri Gorica, Travnik, Razstavni prostori nad Katoliško knjigarno Odprtje likovne razstave del Alberta Krajgerja Soprireditelj društvo ARS Četrtek, 9.10.2008, ob 18. uri - Gorica, Komorna dvorana Kulturnega Centra Lojze Bratuž Srečanje glasbenih šol Soprireditelj Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Petek, 10.10.2008, ob 9.30 in 10.45 Gorica, Kulturni Center Lojze Bratuž Lutkovna predstava Srečni kraljevič Nastopa Lutkovna skupina Navihanci - SKD Celovec Soprireditelj Kulturni Center Lojze Bratuž Zveza slovenske katoliške prosvete — Gorica Slovenska prosveta — Trst Krščanska kulturna zveza - Celovec zono; obenem obvešča lanske abónente, da lahko do 8. oktobra, potrdijo ali spremenijo abonma za 2008-09. Od sobote, 11. oktobra, bo možen nakup novih abonmajev pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369), v agenciji Ticketpoint v Trstu, v turistični agenciji Ap-piani v Gorici in v uradu ustanove ERT v Vidmu. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bodo lanski abonenti od 29. septembra do 6. oktobra lahko potrdili abonma za sezono 2008-09. Od 15. oktobra do 5. novembra bo možen nakup novih abonmajev; informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481-630057). reggio. Cena izleta znaša 530 evrov; prijave in informacije v uradih Kmečke zveze (tel. 040-362941). ZSKD organizira ekskurzijo »Po poteh pesnikov in pisateljev« v nedeljo, 12. oktobra. Ogledali si bomo domačijo Miška Kranjca v Veliki Polani in kulturno zgodovinske zanimivosti v Jeruzalemu. Odhod iz Gorice ob 7. uri (parkirišče pri Rdeči hiši na ital. strani meje), ob 8. uri iz Opčin (Prosvetni dom). Za prijave in informacije pokličite goriški oz. tržaški urad ZSKD (Gorica: 0481-531495, Trst: 040-635626). ¿j Čestitke Alešu Doktoriču je povila Erika drugorojenčka DIMITRIJA. Srečnima staršema ter bratcu Janu čestitajo Kulturni dom v Gorici, SKGZ in kulturna zadruga Maja. Ü3 Obvestila JESENSKI SPREHODI MED ZGODOVINO IN NARAVO: danes, 28. septembra, ob 9.30 z zbirališčem pri bivši kasarni na slovenski strani Sabotina bo pohod z naslovom »Sabotino. La co-razza di pietra«; informacije pri organizatorju LApe giramondo (tel. 3487507866). SPDG vabi danes, 28. septembra, na se-šti društveni izlet z gorskimi kolesi. Tokrat je na vrsti Matajur. Približno 30 km razdalje za 1000 m višinske razlike. Odhod ob 8.30 s parkirišča goriškega sejmišča; informacije na tel. 328-8292397 (Robert). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, ki bodo 11. oktobra odpotovali v Rovinj, naj poravnajo stroške za potovanje do 30. septembra; odhod iz Ronk (picerija Al Gambero) ob 6.45, s postanki v Doberdobu ob 7. uri, Jamljah ob 7.15 in Štivanu ob 7.30. KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toskano od 6. do 11. oktobra. Ogledali si bodo Montecatini, Firenze, Sieno, Volterro, Arezzo, Pescio, Collodi, Lucco in Via- KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da se začenja pevsko-glasbena sezona v sklopu projekta Odraščajmo z glasbo, ki predvideva glasbeno uvajanje za otroke od 3. leta starosti dalje, zborovsko dejavnost ter glasbena srečanja za starše in otroke z vaditeljico Tanjo Gaeta v sodelovanju s Saro Hoban. Informativno srečanje za starše bo v sredo, 1. oktobra, ob 19. uri; informacije na tel. 3280309219. ŠD SOVODNJE vabi na rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30. Prvo srečanje bo v petek, 3. oktobra, ob 21. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na tel. 0481-882195 (Mirjam). SPDG prireja vsako sredo od oktobra dalje med 21. in 22. uro rekreacijsko telovadbo s trenerjem Dušanom Carli-jem. Prvo srečanje bo 1. oktobra ob 21. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici; informacije na tel. 338-5068432 (Loredana). PILATES: v občinski telovadnici v Doberdobu bodo z Majo Lutman vadili vsako sredo od 20. do 21. ure; vpisovanje in informacije na tel. 3281511463 (Ingrid) ali na naslov okval@virgilio.it. PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba prireja uvajalne tečaje glasbene davanje Anice Sirk Fakuč z naslovom Restavriranje in skrb za ohranjanje umetniških slik. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo danes, 28. septembra, ob 18. uri Bralno srečanje in koncert, ki ga prirejata Združenje prostovoljcev Poezija in solidarnost. Nastopili bodo mladi udeleženci mednarodnega pesniškega natečaja »Castello di Duino - Devinski grad« in pianistka Ana Dražul. 0 Mali oglasi KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprt agriturizem; tel. 0481-78125. OLJČNO OLJE lastne pridelave prodaja kmetija Aleša Komjanca na Jazbinah v Števerjanu; tel. 0481-390238. PRODAM AVTO daewoo nexia, letnik '97, po ugodni ceni; tel. 0481-78000. Prispevki vzgoje za otroke od 6. leta starosti (spoznavanje zvokov, ritma, melodije z gibanjem, petjem in inštrumenti); informacije na tel. 338-4199828 (Romina) in 334-9310000 (Robert). PRI PIHALNEM ORKESTRU KRAS iz Doberdoba poteka vpisovanje za glasbeno šolo v nadaljevalne in začetniške tečaje za pihala, trobila in tolkala ter pouk teorije; vpisovanje in informacije na tel. 334-9310000 (Robert) ali 3384199828 (Romina). DRUŠTVO JADRO prireja dva tečaja slovenščine za odrasle (začetni in nadaljevalni) na sedežu društva v Romjanu od oktobra do januarja (petdeset ur po štiri ure tedensko v dveh večerih). Organizacijsko srečanje bo v torek, 30. septembra, ob 20.30 na sedežu društva v ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri članih društva, v ronški knjižnici in v mladinskem središču v Tržiču (Informa-giovani) na Drevoredu San Marco 70 (tel. 0481-798011). DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ iz Gorice nujno išče sodelavce za popoldansko delo z otroki; informacije v Dijaškem domu (tel. 0481-533495). KD SOVODNJE vabi člane in sodelavce na občni zbor volilnega značaja v torek, 7. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu v Sovodnjah. Kdor bi želel sodelovati v novem odboru društva, naj pokliče na tel. 349-3666161 (Erik, zvečer ali ob uri kosila). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. KRUT organizira v oktobru skupinsko vadbo v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Korzo Verdi 51 int. (tel. 0481530927). SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja vsakoletni Partizanski piknik v nedeljo, 5. oktobra, ob 17. uri v gostilni Kapriol v Dolu. Odbor sekcije pričakuje tudi člane in prijatelje mlajših generacij; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78192 (Joško Vižintin) in 0481419946 (Jordan Semolič). 0 Prireditve NA GRADU KROMBERK bo v organizacij Goriškega muzeja Nova Gorica v torek, 30. septembra, ob 20. uri pre- V spomin na pokojnega Lojzeta Hu-marja darujejo za CRO v Avianu Milka Humar 50 evrov, Marjan Bed-narik 30 evrov, družina Ivo Peteani 100 evrov, letniki iz Števerjana 150 evrov, družina Rino Braidot 200 evrov, družina Slavko Bednarik 200 evrov. V spomin na pokojnega Lojzeta Hu-marja daruje družina Fajt in Cocian-ni za AIL v Vidmu. V spomin na Albina Komica darujeta Anica in Claudio Fattore 100 evrov za CRO v Avianu. V spomin na teto Marijo Čevdek daruje Julijan Ožbot z družino 25 evrov za sekcijo krvodajalcev iz Sovodenj in 25 evrov za CRO v Avianu. Ob smrti očeta Andreja Ferfoglie poklanjajo sinova Genko in Karlo ter hčerka Adorina 250 evrov za MPZ Jezero. Pogrebi JUTRI V GORICI: 11.30, Bruno Cumar z glavnega pokopališča v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. JUTRI V ŠTANDREŽU: 10.00, Donato Venier (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na glavnem goriškem pokopališču. JUTRI V PIERISU: 11.00, Luigi Moroni (iz Vidma) v cerkvi in v Trst za upe-pelitev. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ OMV - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 575 Nedelja, 28. septembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / APrimorski r dnevnik M Vse kaže, da bo Italija le ohranila svojega nacionalnega letalskega prevoznika. Čeprav avtonomni sindikati pilotov, stevardov in ste-vardes v trenutku, ko pišem, še niso podpisali okvirnega dogovora, ki naj bi omogočil rojstvo nove letalske družbe CAI, vse kaže, da je problem letalskega prevoznika okvirno rešen. Odločilnega pomena za zasuk po dobrem tednu negotovosti, ko je kazalo, da vlada in socialni partnerji ne najdejo poti iz slepe ulice, je bilo dejstvo, da je poleg konfederacij CISL, UIL in UGL okvirni načrt podprla tudi največja italijanska sindikalna zveza CGIL. Sindikat, ki ga vodi Guglielmo Epifani, je sklenil, da podpre predloženi načrt, potem ko je dosegel vrsto pojasnil in jamstev, ki so jih strnili v aneks. Pri oblikovanju teh pojasnil so se-stavljalci skrbno izbirali besede, da ne bi dali povoda za »igro«, ki se v Italiji začne ob skoraj vseh pomembnih dogodkih: ugotavljanje, kdo je v merjenju moči zmagal in kdo je potegnil krajši konec. Najbrž se bo ta igra začela navzlic previdnosti sestavljalcev, kar je bilo razvidno že takoj potem, ko so sindikalne konfederacije podpisale dogovor: medtem ko so ministri Maurizio Sacconi, Claudio Scajola in Altero Matteoli zagotavljali, da so v aneksu samo pojasnila glede rešitev, ki so bile že vse implicitno nakazane v okvirnem sporazumu, je prvi mož CGIL Epifani poudaril, da so v pojasnilih pomembne novosti, ki zadevajo tako vprašanje osebnih dohodkov bodočih uslužbencev novega letalskega prevoznika kot jamstva za vsaj del delavcev s terminskimi pogodbami kot tudi zagotovilo, da bo v novem podjetju kot delničar prisoten eden od treh evropskih vodilnih prevoznikov. Vodstvo novega podjetja bo odločilo, ali bo partner Air France -Klm ali pa nemška Lufthansa (oba sta zainteresirana za vstop v novo italijansko družbo), dejstvo, da bo med družbeniki tudi eden od vodilnih evropskih prevoznikov pa je po Epifanijevi oceni dodatno jamstvo o trdnosti in kredibil-nosti projekta, obenem pa naj bi bila to možnost, da bo novi italijanski prevoznik na nek način povezan z enim od velikih koncernov, ki si delijo največji del svetovne letalske pogače. Brez te povezave bi bila nova Alitalia obsojena, da ostane omejen regioalni prevoznik brez perspektive razvoja, medtem ko sodelovanje s tujim močnim partnerjem lahko odpre podjetju okno v svet in zagotovi ustrezno število mednarodnih poletov. Če ne bo nepričakovanih zasukov, se bo Alitalia torej izognila stečaju, letala z italijansko trobojnico na repu bodo še letela, letalski promet ne bo ohromljen in letališča ne bodo ostala na pol prazna. Tega se je premier Silvio Berlusconi zelo bal, zanj bi bil morebitni bankrot Alitalie hud politični udarec, saj je med volilno kampanjo preprečil, da bi Alitalio prevzel Air France - KLM. Rešitev, ki jo je predlagala Pro-dijeva vlada, je spomladi ožigosal kot razprodajo in napovedal, da bo oblikoval navezo italijanskih podjetnikov, ki bodo zagotovili, da bo Alitalia ostala v italijanskih rokah. To se bo, kot kaže, tudi zgodilo, čeprav je bil Berlusconi prisiljen sprejeti tudi tujega partnerja, ki pa bo imel zaenkrat v podjetju manjšinski delež. Čez pet let, kot mnogi napovedujejo, bo lahko prevzel tudi vodilno vlogo, a do takrat bo javno mnenje najbrž že pozabilo na premierove obljube. Nobenega dvoma ni, da bo italijanski premier z bučno podporo svojega medijskega »topništva« rešitev prikazal kot svoj uspeh, kot dodaten cvet v gumbnici, voditelja opozicije Walter-ja Veltronija pa bo naslikal kot oportu- nista, ki je skušal onemogočiti dogovor in ki se po podpisu sporazuma skuša ki-titi s tujim perjem. Ofenziva bo najbrž še bolj ostra, saj je prav zaostritev okoli problema Alitalie Berlusconiju od-ščipnila nekaj točk visoke stopnje priljubljenosti, ki jo uživa med ljudmi. Obenem pa bo treba odvrniti pozornost ljudi od visoke finančne in socialne cene, ki jo bo zahtevala tako zasnovana rešitev letalskega prevoznika. Tudi v načrtu Air France - KLM je bilo predvideno, da bo število uslužbencev manjše (šlo je za okoli 3000 zaposlenih manj), vendar francoski prevoznik bi bil z Ali-talio prevzel tudi dolgove italijanskega podjetja, medtem ko bo CAI odkupil samo zdravi del dejavnosti Alitalie, državi pa bodo ostale v breme dejavnosti, ki so poslovale z izgubo. Vendar to za Ber-lusconija ni pomembno: dovolj je, da se pred javnostjo lahko prikaže kot človek, ki je uresničil sprejeto obvezo in ohranil Alitalio v italijanskih rokah. Morebitni bankrot Alitalie bi bil torej hud udarec za premiera osebno pa tudi za podobo države, ki je kljub vsemu ena od pomembnih gospodarskih sil v svetu in članica elitnega kluba G8, v katerem sedijo predstavniki najbolj razvitih. Kljub pomenu pa ni bila Alitalia najhujši problem, s katerem se bo morala spoprijeti Italija. Gospodarski stroj je upočasnil svoj tek in država je že na robu recesije, kupna moč manj premožnih slojev (še posebej odvisnih delavcev z nižjimi kvalifikacijami in upokojencev) je bila okrnjena, šolsko osebje je ob napovedani reformi ministrice Stelle Gelmini na bojni nogi, gospodarski minister Giulio Tremonti je tako okrnil sredstva za univerze, da je po oceni rektorjev redno delovanje vseučilišč nevarno ogroženo. Sindikat CGIL je prav včeraj začel kampanjo, s katero zahteva korenite spremembe v gospodarski, davčni in socialni politiki, na obzorju so še vedno temni oblaki fi- nančne krize ZDA, katerih posledice nihče ne zna predvideti. Na vse to premier odgovarja s trditvijo, da je Italija solidna. Kljub vsem tem težavam in problemom so Berlusconi in njegovi ministri ohranili veliko stopnjo priljubljenosti, ki v premieru, kot je sam dejal z njemu lastno samovšečnostjo, »vzbuja kar precejšnjo zadrego«. Berlusconi je s tega vidika res naredil čudež: izredno visoka popularnost kljub negativni gospodarski rasti. Primerjava z vlado Romana Prodija je skoraj obvezna: čeprav je omogočila gospodarsko rast, znižala stopnjo zadolžitve, obnovila primarni presežek, zmanjšala razliko med ceno dela in osebnimi dohodki zaposlenih, obljubila »štirinajsto« upokojencem, je bila njena priljubljenost izredno nizka. V Italiji očitno nekaj ni v redu. Nobenega dvoma ni, da k Berlusconijevi priljubljenosti veliko pripeva »medijsko topništvo«, s katerim razpolaga premier paradoks italijanske politične jeseni Čeprav Italiji grozi recesija, priljubljenost premiera na višku Vojmir Tavčar (povedano mimogrede vprašanje konflikta interesov, ki je odločilnega pomena za vako demokracijo, je bilo skoraj pozabljeno), veliko soglasje je pridobil tudi s kampanjo o domnevni osebni ogroženosti ljudi (v kateri se je še posebej angažiralo NZ) in o nevarnosti, ki naj bi jo predstavljali priseljenci (paradni konj Severne lige), soglasje je pridobil s tem, da je doslej s svojimi izbirami podprl tiste sloje in socialne skupine, ki so glasovale zanj (ni naključje, da je davčni nadzor nad neodvisnimi delavci in svobodnimi poklici manj izrazit kot za časa Prodijeve vlade), medtem ko je povečal pritisk na tiste skupine - predvsem odvisne delavce, ki naj bi glasovale za levo sredino. Vendar to še ne opravičuje tako visoke stopnje priljubljenosti. Svoje je k premierovi popularnosti prispevala tudi Demokratska stranka, ki si po spomladanskem porazu še vedno liže rane in si ni znala izoblikovati dovolj profi-lirane identitete. DS se kljub dosedanjim izkušnjam še ni odpovedala sanji o dialogu z večino, predvsem pa ni znala zasnovati dovolj agresivne in učinkovite opozicijske politike. Morda so z začetkom jeseni zaznavni prvi rahli premiki v smeri večje ofenzivnosti, vendar še vedno primanjkuje odločnosti, predvsem pa opozicija prepušča premieru, da vodi igro in samo odgovarja - in tudi v tem primeru ne vedno najbolj posrečeno - na njegove poteze. Pobude pa doslej še ni prevzela, ni še dovolj ostro, odločno predvsem pa prepričljivo povedala, kam vodi politika Berlusconije-ve vlade. To je prišlo do izraza tudi v primeru Alitalie. Sekretar DS Walter Vel-troni je dolgo molčal, v najbolj žgočih dneh je bil v ZDA, kjer je predstavljal angleški prevod neke svoje knjige, odprto pismo s svojimi predlogi je premieru poslal le dan ali dva pred iztekom roka. Verjetno je res prispeval k temu, da sta Epifani in predsednik naveze podjetnikov Roberto Colaninno obnovila pogajanja, vendar ljudje niso nikoli zaznali, da je bila pobuda v njegovih rokah. Demokratska stranka je v zamudi tudi pri vprašanju federalizma. Sprejema kot možno izhodišče za razpravo predlog Sevene lige, ne da bi razčlenila razne možne oblike federalizma, predvsem pa ne opozarja dovolj odločno na posledice predloga Lige. Še posebej pa ne poudarja dejstva, da desna sredina s svojimi predlogi načenja sedanji ustroj države, kar najbrž ni postranskega pomena. Dosedanje poteze kažejo, da ima Berlusconijeva vlada dokaj jasen načrt, s katerim želi korenito poseči v italijansko demokracijo, spremeniti razmerja med zakonodajno, izvršno in sodno oblastjo, medtem ko nič ne kaže, da bi imela opozicija jasen protina-črt, ne vodi (rečeno z besedami predsednika republike) jasne politike ustavnega patriotizma, ampak samo reagira na izzive vlade. Zaradi priljubljenosti, ki jo uživa Berlusconi, zaradi premajhne občutljivosti Italijanov za nekatera bistvena vprašanja demokracije, zaradi strahu, ki ga zbujajo sedanje negotove razmere doma in v svetu, čaka levo sredino pravo Sizifovo delo, vendar nima izbire in se mora te nelahke naloge lotiti. Če sedanjemu izzivu ne bo kos, če ne bo začela voditi dovolj učinkovito opozicijo, se lahko uresniči napoved ministra Tre-montija, po katerem bi se »medeni tedni« med vlado in državljani laho tako podaljšali, da bi se spremenili v srebrno poroko. Demokratska stranka pa bi v takem primeru postala tista »strukturna manjšina«, pred katero svari Massimo DAlema. Vendar to ne bi bilo usodno samo za levo sredino, to bi lahko bilo usodno tudi za Italijo. 16 Nedelja, 28. septembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / Projekt okoljske vzgoje Ekonavade 2007 - 2008 Evropski čezmejni program INTERREG IIIA ITALIJA/SLOVENIJA 2000-2006 V teku pravkar zaključenega šolskega leta smo na Didaktičnem ravnateljstvu v Dolini izpeljali projekt okoljske vzgoje EKONAVADE v okviru evropskega čezmej nega programa Interreg, s katerim želimo spodbujati okolju prijazne navade in zdrav stil življenja. Poleg naših vrtcev in šol so bili v projektu soudeleženi tudi učenci partnerskih šol. Vrstilo seje mnogo dejavnosti, ekskurzij in izletov, ki so omogočili dejavno povezavo med šolami. ^hodu »Otroci brez meja« so sodelovale š« A Bubniča, M. Samse in I.Trinka Zamejskega, P Vorč Kovačiča C Kosmača, S. Gregorčiča ter italijanske Kovacica, penjski zavod 6. Lucio iz IV Pobuda se je odvijala poc začrtala Slavko Slavec (SP Pri izvedbi so nudili pome ski sodelavci in občinski i Gostujoče skupine so ob vsakem dovinske i „ sira. kmh „ íí^^oóT^SédT alka wwn| ¡zdclk¡ - Domjo Dejavnosti: • sprejem vrstnikov v šoli »Mara Samsa« . nrikaz življenja mlekaric z uč.Moniko Sum .Sava malica ob pokušnji mlečnih izde.kov in medu .obisk na kmetiji Vidali v Bazovici 16. oktober 200/-drugi Seli Tema: Zdrava malica - Med in čebele Dejavnosti: .sprejem vrstnikov v šoli »Fran Venturini« v Boljuncu • kratek pnkazživljenja čebel z uč. Geni Kozina ' raH290V0r 0 nekdanji ma|ici otrok z gospo Vesno Guštin sprehod po Resslovi pot^0"1 ^ ^ Racman v Groia"i pod vod- Ravnateljski ekoznak Jeseni so otroci po vseh šo vali svoje ekoznake in so n, ekoznakje postal izdelek I Ravnateljstvo je pristopilo k lar Radia Rai 2. Vsi malčki vri teljstva, srednje šole Simon; prejeli varčne žarnice podje Pobuda je stekla v sodelov; deleženci dobili vabila s pr< gočajo varčevanje z energijo. Med šolskim letom so pote učenci oblikovali likovne iz "oktober 2007 - tretji razredi Tema: Gozd ob morju Dejavnosti: - ,• »A|bin Bubnič" v Miljah .ogled arheološkega najdišča v Starih Miljah .sprehod po mestu ie4m°akr°be; 2007 -cetrt""Pet->S!f Tema. Gozd na apnenčastih in flišnatih tleh - kraški pojavi Razstava na majenci V okviru dolinske majence stavili svoje izdelke o obisl stavi so sodelovali tudi ital Dejavnosti: •sklepno srečanje in pokušrlt M"hove9a gradu do Boršta šoli "Fran f Pr6hrambenih i2delk°V in 26. oktober 2006 Pohod OTROCI BREZ MEJA Pred pristopom Slovenije v Schengensko območje smo obeležili zgodovinski dogodek s pohodom po zgledu Odprte meje, na katerem je sodelovalo preko tristo Dejavnosti: pohod po gozdu od Doline do Prebenega malica v parku SKD »J. Rapotec« v Prebenegu prečkanje »odprte meje« preko mejnega prehoda Socerb kulturni program v prebeneškem parku: ✓ pozdravi ravnateljice K. Dobrila, županov F. Premolin (Dolina) in N. Nesladka (Milje), podžupana občine Hrpelje-Kozina Petra Boršiča, koordinatork projekta M. Cepar in G. Kozina ✓ pozdrav pobudnika odprte meje Edvina Švaba ✓ nastop Mladinskega pihalnega orkestra iz Ricmanj ✓ nastop dramske skupine Bože Hervatič s prizori iz igre »Pika Nogavička« ✓ skupno petje pesmi Ci vuole un fiore in Kekčeve pesmi, za katere je pripravil glasbeno podlago Aljoša Starc. Učenci in učenke 4. in 5. ra Kosmača, Pomorski muzej skih solin ter solinarskega i teljica piranske šole. Ekoznaki so bili podlaga za spodbujamo prijazna deja niki ter platnene torbe z n; deleženci v projektu. Dejavnosti projekta Ekona' šolnikov 12. maja 2008 na Pohod( muzeja Sečovel solinah / NEDELJSKE TEME Nedelja, 28. septembra 2008 17 >le: ,nca F.Venturinija, D. Benčiča - Brkina, O. 3le A. Frank, U. Pacifico, F.Tomizza in vecsto- lilj. J pokroviteljstvom občine Dolina Pot sta DT) ki je tudi vodil pohod, in Robert Ota x člani SKD »J. Rapotec« iz Prebenega, sol-islužbenci. A ah in vrtcih dolinskega ravnateljstva obliko-«tehizbralinajlepšeRavnateljsk arie Hrovatin. Nagrajenih je bilo še 14 risbic pobudi "M'illumino di meno" oddaje Caterpil-tcev in učenci dolinskega didaktičnega ravna-a Gregorčiča ter italijanskih šol v občini so tia Enel Sole ter plakate projekta Ekonavade. anju z občino Dolina. Ob priložnosti so vsi sou-Iza ustrezna vsakodnevna dejanja, ki omo- Jale ustvarjalne delavnice, v katerih so delkein ročna dela iz odpadnega materiala. so šole in vrtci, soudeleženi v projektu raz-canfh okoljih, o ekonavadah in o vodi. lijanski vrtci in šole iz dolinske občne. vade smo sklenili s srečanjem soudeleženih sedežu dolinskega ravnateljstva. Ekovaje V okviru projekta smo tiskali sklop učnih listov za okoljsko vzgojo (avtorica Geni Kozina). Sodelovanje s tržaško univerzo Prof. Pier Luigi Nimis s fakultete za biologijo tržaške univerze je skupaj ; svojimi sodelavci izdelal svojevrsten dihotomski ključ ; linskih vrst, ki je namenjen tudi šolam. Učenci se lahko f posebnega sistema za spoznavanje rastlin na vrtovih dveh naših šol. Ključa sta dosegljiva na spletni strani projekta www.dryades.e Nimis je pripravil v sodelovanju z učiteljico Suzano Jelušič še podoben ključ v več jezikih za Naravoslovno učno pot hrpeljske šole. ejavnosti ob MEDNARODNIH EKODNEVI ia okoljsko niverze je skupaj s za določanje rast-o poslužujejo tega dveh naših šol. lryades.eu. Prof. ušič še podoben šole. DNEVIH Didaktično ravnateljstvo Dolina Projekt EKONAVADE 16, oktober ,dan prehrane, )* P» pecivo... i ?• P«*4 2, mara, ob grmovnic ter d,eref °"SCa 5 sa'en'em cvetja. skupno razstavo na majenci. stavitvijo prikazale svoiora7iíI T "am 2 di9ita,n° P^d-evropskega pr^^nn^ ° ^ " S°j°i2Wd,e v a* «naTih šolah in vrtcih: Vsakodnevne ekonavade smotrno uporabo vode in elektrike / skrb za / / urejanje ekokotičkov ločevanje odpadkov- razredu i in v jedilnici (papir, - plastika, alumi nij, organski y ^ (papir, karton, blago, plastična in ZtZlZTr1' Tn'partnersk0 š0,° CMI. m Se 2 ladJ° Solmarko peljali še do Sečoveli-™zeJa. Obiske je organizirala Asta VrkTuči- , oblikovanje različnih izdelkov, s katerimi nja do okolja. Nastali so plakati, nalepke, ime-atisnjenimi ekoznaki, ki so jih prejeli vsi sou- ^Ui^jiiiu.. ,.daktlcno*-!!-Do|ina Soudeležene šole OPATIJA , REKA 11/20 ZAGREB 7/15 O ^NAPOVED ZA DANES' Na območju celotne dežele bo jasno do zmerno oblačno. Ob obali bo pihal severovzhodnik, ki bo postopoma oslabel in lahko popolnoma ponehal tekom jutra. Zjutraj bodo možne prehodne meglice ali nizka oblačnost na območju Trbiža. Ponoči bo na Primorskem delno jasno, pihala bo zmerna burja. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Čez dan bo v zahodni Sloveniji pretežno jasno. Tudi drugod se bo delno razjasnilo, le na vzhodu bo občasno še pretežno oblačno. Burja bo popoldne ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem okoli 9, najvišje dnevne od 14 do 17, na Primorskem do 21 stopinj C. O GRADEC 3/17 O 0/16 S. GRADEC CELJE 3/17 O MARIBOR O 4/17 PTUJ O M. SOBOTA O 3/17 O LJUBLJANA 4/18 N. MESTO 3/18 POSTOJNA O ^^ O-2/16 --- j-^-J KOČEVJE _ O ČRNOMELJ ZAGREB 4/17 O T, (NAPOVED ZAJUTRI Jutri bo na območju celotne dežele zjutraj jasno. Popoldne in proti večeru bo možna večja oblačnost v zgornjem ravninskem pasu in v Predalpah. Ob obali bodo pihali lahki morski vetriči. Jutri bo precej jasno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V torek se bo v zahodnih krajih pooblačilo, proti večeru bo tam že rahlo deževalo. Zapihal bo jugozahodni veter.