PRimuhtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abo- ostale 1 gruppo („eiia o()U UT Lelo XXXIX. Št. 40 (11.456) TRST, pelek, 13. februarja 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. JUGOSLOVANSKI ZUNANJI MINISTER NA URADNEM IN PRIJATELJSKEM OBISKU V RIMU V PRIZADEVANJIH ZA REŠITEV ZMEŠNJAVE V BOLNIŠNICAH LAZAR MOJSOV ZAGOTOVIL DELEGACIJI SLOVENCEV VSO PODPORO ZA DOSEGO GLOBALNE ZAKONSKE ZAŠČITE Pogovori s kolegom Colombom bodo zajeli vsa vprašanja dvostranskih odnosov in izvajanje osimskih sporazumov - Podpisali bodo sporazum o priznanju diplom - Popoldne bosta Mojsova sprejela predsednik republike Pertini in predsednik vlade Fanfani. jutri pa papež (Od našega posebnega poročevalca) RIM — Vprašanje globalne zaščite Slovencev v Italiji je bilo v ospred- * včerajšnjega srečanja jugoslovanskega zveznega sekretarja za zuna- zadeve Lazarja Mojsova z delegacijo slovenske manjšine v Italiji. , Ječanja, ki je potekalo v prisrčnem in prijateljskem vzdušju, sta se I * Jugoslovanske strani udeležila poleg članov delegacije, ki spremlja *'®jsova na obisku v Italiji, tudi veleposlanik Marko Kosin in generalni »onzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, delegacijo Slovencev pa so sestav-jhli senatorka Jelka Gerbec, Darij Jagodic, Boris Race, Viljem černo, ztrruccio Clavora in Mario Garjup. Člani slovenske delegacije so najprej poudarili, da pripisujemo Slo-T*nci obisku Lazarja Mojsova velik pomen za nadaljnji razvoj in krepitev prijateljstva in sodelovanja med sosednjima državama. Slovenci, ki •ivhno v treh pokrajinah na obmej- področju italijanske republike, ** Poudarili, se še zlasti zavzemamo f* k>. da bi bili sosedski odnosi čim tosnejši in vsestransko plodni v ko-f^t splošnega razvoja prostora, na Jtotorem živimo in v katerega smo *** državljani italijanske republike ('tljenjsko vključeni. Člani delegaei-'e so tudi izrazili prepričanje, da je *a reševanje odprtih vprašanj naše #arodnostn>; skupnosti potrebno u-s|varjanje razmer tvornega in u-,,varjalnega sožitja med tu živeči-narodoma. * nadaljevanju so predstavniki °v°ncev v Italiji opozorili, da se e dolgo žal brez vidnejših uspehov tovzemamo za celovito rešitev na- Ministcr Fabbri sprejel delegacijo Slovencev v Italiji RIM — Delegacijo Slovencev v Italiji je včeraj v senatu tudi minister za deže-to' senator Fabio Fabbri. Čla-delegacije so mu obrazloži zahteve in potrebe sioven-ske manjšine v Italiji v zvezi ? Stobalnim zaščitnim zakonom ter ga seznanili z vsebino poteznih zakonskih .osnutkov. Minister Fabbri je dejal, da se žanima za specifičnost posame-Z1?ih dežel in da je o vpraša-nAt slovenske manjšine že go-y°ril s predsednikom senatne komisije, senatorjem Murmuro. Onikal je. da bi kdorkoli hotel tovlačevati postopek za odobri-tov globalnega zaščitnega zakona. dejal pa je. da bi lahko 'o malo verjetno prišlo do odo-. Plitve tega zakona pred spomladanskimi volitvami V zve-? .zakasnitvijo dela je še ae)al. da je bila tu edina re-sM£na ovira bolezen poroče-senatorja Vernaschija. Minister Fabbri je tudi dejal, Jj® vlada spoštuje identiteto manjšin in da bo spomladi organizirala v Rimu kongres o Ve?olnih kulturah, na katerega •)* že povabil predstavnike Slo-v*ncev v Italiji. pj? otlprtih vprašanj. Enotna delega Ja je v ta namen obiskala številne J^duike italijanskih vlad, pred-Vj a republike, predsednika obeh h J Parlamenta in številne vsedržav- Ob koncu so predstavniki Slovencev v Italiji izrazili zaskrbljenost zaradi težav, ki so nastale v zvezi z odlokom o omejitvi prehodov čez mejo. še zlasti kar zadeva maloobmejni promet. Zvezni sekretar Lazar Mojsov je v odgovo-ru uvodoma poudaril, da je bilo vprašanje zaščite slovenske manjšine v Italiji vedno prisotno v jugoslovanski zunanji politiki in seveda predvsem, pri odnosih z Italijo. Dejal je tudi. da ko* Makedonec, torej pripadnik naroda, ki je imel včasih še bolj tragično usodo kot slovenski, razume te probleme. Ob poslušanju besed slovenske delegacije pa postaja jasno, je poudaril Mo;scv. da postajajo ti problemi | čedalje bolj dramatični. Dejal je | tudi, da so ti problemi še bolj pe-! reči v Kanalski dolini in v Bene-i ški Sloveniji, ki sta že več kot ICO j let odrezani od matice. Mojsov je nato zagotovil, da so vsi narodi in narodnosti Jugoslavije zelo zainteresirani za obstoj in razvoj slovenske manjšine v Italiji in da se tej manjšim zagotovi vsa pomoč. Ko je Jugoslavija vodila pogajanja za osimski sporazum, je želela, da se zagotovi vsej slovenski-manjšini v Italiji zakonska zaščita. V nadaligs-a-Von’ za?otoviti ena kopra most Slo-*,.c;.ey v Gospodarskih dejavnostih in te,.1*' te ril dri ia. kje smo naselieni. bili Ul ef’Ri položaj slovenskih kultur-j,v ustanov in organizacij, da se del 0rri?S0('i nemoteno enakopravno Še zlasti na so poudarili. da Slovenci vztrajamo na zahtevi, ha tJe- *re’)a narodnostno skupnost b, toritoriju treh pokrajin, kjer pre ?• obravnavati kot celoto, brez ’e na kakršnekoli različne kate- g0';i)e. to»njšiadaljevanju so predstavniki » PoudariM. da je prva se-dejUU komisija v lanskem letu za ej|.a z razpravo o štirih predlože-ZagJtokonskih osnutkih za globalno je C!to' lanskega novembra pa Vhf^Pfava ponovno prekinjena, pisanje se torej rešuje izredno let na' ^ePrav ie minilo več kot 6 i^a °u podpisa osimskega sporazu-Pulii u katerim se je italijanska re--tore a obvezala, da bo v najkraj-'°ku rešila odprta vprašanja da ?nske manjšine. Ob poudarku, 'litra in ustrezna uzakonitev toecTu s'ovei’ske manjšine eden iz Odj? bistvenih pogojev za krepitev ^ °SOv med sosednima državama, člani delegacije izrazili pre-at)je, da bodo ti problemi našli jin kTn° mesto v razgovorih, ki dtieh Lazar Mojsov imel v teh z italijanskim zunanjim mini- V TEKMI S ČASOM SPRIČO MISOVSKEGA BOJKOTA Vlada spet zahtevala zaupnico za potrditev fiskalnega odloka Poslanci (tudi KPI) odobrili reformo davčnih količnikov - Podpisana pogodba za kmečke delavce RfM — Vlada je bila sinoči spet prisiljena postaviti vprašanje zau-nice, da ohrani upanje na pravočasno potrditev davčnega odloka, ki zapade 1. marca in mora se romati iz poslanske zbornice v senat. Navzlic domisleku, da je minister Forte predelal sporni dekret na samih 6 členov, kar naj bi odpravilo veliko večino okrog 1.000 amandmajev IVI SI, se je namreč misovska obstrukcija nadaljevala s še večjo trmo, tako da je razprava potekala prepočasi. Zato si je Fanfani najprej na bliskoviti vladni seji izposloval pooblastilo, da zahteva zaupnico, po naknadnem posvetu z načelniki parlamentarnih skupin večine pa ga je sklenil izvesti. Zaupnico je zahteval sicer samo glede zadnjih dveh členov fiskalnega odloka, ki še nista bila odobrena (medtem ko so odobrili z glasovi KPI, reformo davčnih količnikov) in sta v bistvu najvažnejša, saj za devata povišanje proizvodnega davka na «gospodinj.skoi> elektroniko za 16 odstotkov, oziroma za televizorje za 8 odstotkov ter povišanje dajatev za avtomobile z dizelsKim motorjem in za registriranje pogodb, tudi bančnih. Glasovanje o zaupnici bo sledilo drevi, nakar se bo trnova pot odloka nadaljevala v senatu. Komunistični parlamentarci so pa v zvezi s potekom razprave obtožili vlado, da ustvarja s sprotnim po-I pravljanjem lastnih ukrepov pravo zmešnjavo in zagrozili z ustreznimi pobudami-\ Po drugi strani je treba z zado voljstvom zabeležiti, da so v zgodnjih jutranjih urah dosegli sporazum o novi delovni pogodbi za poldrugi milijon kmečkih delavcev, kar je velikega pomena, saj gre za prvo pogodbo za tako številno kategorijo po splošnem dogovoru med sindikati in delodajalci o ceni dela. Po celodnevnih pogajanjih pa so o-menjeni okvirni sporazum podpisali, ob posredovanju ministra za delo Scottija, tudi zastopniki «manjših» delodajalskih združenj, torej obrtnikov, trgovcev, veleposestnikov in zadružnih zvez. ki so se bili sicer načelno obvezali s sindikati o nadaljevanju pogajanj za obnovitev delovnih pogodb že decembra lani. Medtem se nadaljuje polemika o tolmačenju dogovora glede nove draginjske doklade, ki jo podžiga Confindustria. Minister Scotti je včeraj v senatu ponovno potrdil, da je treba decimalke upoštevati v na slednjem trimesečju, industrijci pa trmasto vztrajajo na »izničenju* de. cimalk premične lestvice in namigujejo na možnost «mešetarjenja» s skrajšanjem delovnega časa, kar sindikati odločno zavračajo. BAGDAD — Včeraj je iraška vojska odbila ponoven poskus prodora iranskih čet na iraško ozemlje in sicer na območju Šiba, kjer se že od začetka meseca vodijo občasni težki spopadi. Aleksandar Griičkov na obisku v Rimu RIM — Aleksandar Grličkov, član predsedstva SZDL Jugoslavije se je na obisku v Rimu srečal z Vitom Lattanziom, odgovornim za mednarodne odnose pri vodstvu krščanske demokracije. Na razgovoru so prišla do izraza vprašanja miru in popuščanja napetosti v svetu v luči ponovnega vzpostavljanja odnosov Vzhod - Zahod, položaj na Srednjem vzhodu in izmenjava mnenj o zasedanju nacionalnega sveta OLP. ki je v teku v Alžiru. Govor je bil tudi o prihodnjem srečanju ined SZDLJ in KD, ki bo v kratkem v Rimu. TURIN — Preiskovalci so včeraj zaslišali tudi filmskega operaterja kina «Statuto». v katerem je v ne- lagal za novega direktorja agencije deljo prišlo do strahovitega požara agencijskih vesteh je medtem eska dra z letalonosilko Nimitz že kon čala svojo misijo in se vrača v vzhodno Sredozemlje, kjer služi kot opora ameriškim mirovnim silam v Libanonu. Pentagon je včeraj tudi sporočil, da ni ameriška eskadra zaplula v sporni Sidrski zaliv in da je ves čas ostala v mednarodnih vodah. 'V nadaljevanju svoje tiskovne konference je predsednik Reagan precej besed posvetil pogajanjem o evroizstrelkih v Ženevi. Ostal je pri svojem starem stališču, da je sporazum s Sovjetsko zvezo o evroizstrelkih mogoč samo na podlagi tako imenovane »ničelne rešitve*, s katero bi se NATO odpovedal namestitvi novih raket «pershing 2* in »eruise*, če bi Sovjetska zveza umaknila s stare celine svoje jedrske rakete srdnjega dometa «SS-20». Poudaril je tudi, da ni Sovjetska zveza do sedaj predložila nobenega »resnega protipredloga*. Ponovil je torej stališče, da je zadnji predlog Jurija Andropova o znižanju števila sovjetskih raket na 162 (vsota britanskih in francoski!) raket) nesprejemljiv. Pohvalno se je izrazil o nedavni misiji podpredsednika Busha v zahodni Evropi, med katero so evropski zavezniki dokazali svojo podporo ameriškim stališčem na razorožitvenih pogajanjih v Ženevi. Vsekakor pa je predsednik Reagan izrazil zaskrbljenost ob morebitnem nasprotovanju kake države, ki bi zaiadi volilnih sprememb nasprotovala nameščanju novih ameriških raket na svojem ozemlju. To bi po njegovih besedah zavrglo razorožitveni proces in bi ogrožalo varnost v Evropi. Izrazil pa je prepričanje, da ne bodo morebitne politične spremembe v vodstvu bonske vlade dovedle do takih skrajnih odločitev. Ob vsem tem je Reagan ponovno poudaril svojo vsestransko podporo Kennethu Adelmanu. ki ga je pred poslili 470 tisoč novili delavcev. Prve reakcije Sovjetske zveze na predsinočnjo Reaganovo tiskovno konferenco so bile negativne. Moskva trdi, da se Reagan noče odpovedati rožljanju z orožjem in da je drski zaliv, saj bi ga v nasprotnem primeru Libijci po Gadafijevih besedah spremenili v «morje krvi*. V Egiptu in Sudanu pa so Reaganova pojasnila še okrepili s trditvami, da nihče ne grozi Libiji in da je predvsem Gadafi tisti, ki skuša ponovno vkorakati v Čad in destabilizirati Sudan. BONN — Socialdemokratski kandidat za kanclerja ZRN Hans Jo-chen Vogel trdi, da bi sprejel morebitno podporo gibanja ekologistov in pacifistov v parlamentu, vendar je izključil možnost koalicije s stranko »zelenih*. je sicer bilo pričakovati, kljub e-notnemu odboru, ki združuje šest glavnih struj v okviru palestinske osvobodilne organizacije, z ’ie-nom, da bi prišlo do komp ,isa. Povod za razpravo je dal George Habash, voditelj Ljudske fronte za osvoboditev Palestine. Habash se je opredelil odločno proti Reaganovemu načrtu, obenem pa je tudi ospo-raval resolucijo arabskega vrha iz Feza. Habashovo stališče je v očitnem nasprotju z Arafatovim, ki ga je med govorom tudi prekinil. Yasser Abder Rabbo, minister za informacije OLP, je na tiskovni konferenci označi] različna stališča v okviru nacionalnega sveta kot «nekaj povsem naravnega* ter izrazil optimizem, in prepričanje, da bo kljub temu prišlo do enotnosti. PO ZASLIŠEVANJU PREDSTAVNIKA AEROFLOTA V RIMU Italijanski preiskovalci aretirali tudi domnevnega sovjetskega vohuna Moskva uradno protestirala proti «novemu izzivu», ki bi znal skaliti odnose med državama pri čemer je izgubilo življenje 64 o-seb. Operater Antonio lozzia naj bi bil po besedah upravitelja kinodvorane Capelle zadolžen za nadzorstvo nad zasilnimi izhodi, lozzia je seveda te obtožbe zavrnil in izjavil, da to prvič sliši, kajti nikoli ni prejel takih navodil. Viktor Pronin RIM — Nadaljujejo se zasliševanja ravnatelja podjetja «Microlito* iz Genove Azeglia Negrina in name- za nadzorstvo nad oboroževanjem' stnika komercialnega direktorja v zameno za Rostova. Adelmanovo j «Aeroflota* Viktorja Pronina. Name-imenovanje je namreč senatna ko- stnik državnega pravdnika dr. Sita, misija za zunanje zadeve »zamrzni- ki vodi preiskavo, je po zaslišanju la*, češ da ni dovolj sposoben za ' sovjetskega funkcionarja spremenil vodenje tako pomembne agencije. Napovedal je tudi, da se bo poslu-žil vseh sredstev pritiska do svojih senatorjev, da bi Adelinanova njegovo priprtje v arest, kajti Pronin ni hotel odgovarjati na vprašanja. Baje naj bi vzkliknil samo to, da »gre za spletkarjenje proti meni, Azeglio Negrino Aeroflotu in Kremlju*, nato pa je vztrajno molčal. Zaradi tega se Sici včeraj ni zdelo potrebno novo zasliševanje Pronina, šel pa je na razgovor k Negrinu. Sinočnje zaslišanje Genovežana je še bolj razjasnilo ozračje okrog nove vohunske afere v Rimu. Negrino je dejal, da je prvič kontaktiral s sovjetskimi državljani približno leto dni od tega. Ti naj bi prihajali k njemu pod lažnimi imeni in naj bi mu dajali «delovne ponudbe*. Šele pozneje naj bi mu odkrili svoje naklepe. Negrino je še pripomnil, da je bil prvi «delovni kontakt* prav v ponedeljek, ko so ga agenti italijanske tajne varnostne službe aretirali. Čeprav se za sedaj še ne ve, kakšen material je imel Negrino izročiti, pa se je ustalilo mnenje, da je šlo za mikrofilme z načrti novega letala «tornado», ki naj bi bil temelj celotnega zračnega obrambnega sistema NATO. Skratka, afera zadobiva obrise prave kriminalke. Na dlani pa je, da oba osumljenca vojaško . političnega vohunjenja tvegata do 15 let strogega zapora. Tudi Pronin, ki ne spada v kategorijo sovjetskih diplomatskih predstavnikov in ga zato ne varuje »diplomatska imuniteta*. Končno so tudi moskovski krogi reagirali na aretacijo Pronina. Sovjetska iskovna agencija Tass pripominja, da je arest Pronina neutemeljen in da so sovjetske oblasti e-nergično protestirale pri italijanskih in zahtevale, naj nemudoma osvobodijo predstavnika «Aeroflota». Tiskovna agencija nadalje poudarja, da bo novi protisovjetski izziv najbrž skalil odnose med obema državama in da ta italijanska akcija spominja na znano rovarjenje nekaterih zahodnih krogov proti Sovjet ski zvezi. ODMEVI NA NAJNOVEJŠE SKLEPE ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Splošna zaskrbljenost spričo neznatnega omiljenja restriktivnih ukrepov na meji Neznatne koncesije ne morejo odpraviti mrtvila v maloobmejnem prometu - Škodljivo zastajanje gospodarskih in socialnih odnosov v obmejnem pasu - Deželni tajnik KD o današnjem srečanju Mojsov-Colombo v Rimu Nezadovoljstvo ob malenkostnih olajšavah, ki jih je zvezni izvršni svet Jugoslavije te dni dovolil na področju osebnega prometa čez mejo, se v našem mestu in še zlasti med slovensko narodnostno skupnostjo postopoma veča. Omejitve v prometu prizadevajo namreč predvsem kulturne, socialne in gospodarske vezi, ki so jih v vsem povojnem času vzpostavljali in utrjevali čez mejo prav pripadniki slovenske manjšine, ki živi na območjih tržaške, goriške in videmske pokrajine, ter je bilo zaradi tega prav v naši skupnosti najbolj razširjeno pričakovanje, da bodo pristojne jugoslovanske oblasti v najkrajšem času odpravile omejitve, ki so stopile v veljavo 18. oktobra lani, oziroma ponovno liberalizirale vsaj promet v obmejnem pasu. To pričakovanje se ni uresničilo ter tudi malenkostne olajšave, za katere se je zdaj opredelil Z1S, ne morejo blažiti splošnega zaprepadenja. Včeraj smo v zvezi s tem problemom zabeležili naslednje odmeve: VOJKO KOCJANČIČ DIREKTOR SDGZ Dejansko smo pričakovali neprimerno več v korist obmejnega prebivalstva. Poudariti je namreč treba, poleg drugega, da takšni enostranski ukrepi lahko imajo dvostranske posledice: če Jugoslovani ne bodo prihajali k nam, se bo ustvarila psihoza, zaradi katere tudi tukajšnji državljani ne bodo hodili čez mejo. Poudariti je tudi treba, da omejitve praktično rušijo vsa prizadevanja za najbolj odprto mejo. in obstoječe medčloveške in gospodarske odnose. V obmejnem pasu se je namreč v povojnih letih razvilo izrazito komplementarno gospodarstvo, in to prav zato, ker so dosedanji pogoji ob meji to dovoljevali. Strukture, ki so med tem časom nasta le, ne morejo sedaj odvijati svojih dejavnosti, kar seveda neposredno in hudo prizadeva prebivalstvo na Obeh straneh meje. V zvezi s tem pa velja podčrtati dejstvo, da je vsaj po našem mnenju bil odliv deviz iz Jugoslavije po maloobmejnem prometu manjši od deviznega priliva ter se zato zadnjih ukrepom, ki so jih sprejeli v Beogradu, toliko bolj čudimo. VOJKO SLAVEC TAJNIK ZSKD Enotni kulturni prostor, nemoteni stiki in plodno sodelovanje kulturnih društev z obeh strani meje so se lahko razvili v teh povojnih lepiti samo preko odprte meje, ki nas je spojila z matičnim narodom. U-krepe smo negativno ocenili že v oktobru, vendar smo pričakovali, v doglednem času, sprostitve vsaj pri maloobmejnem prometu, zato smo neugodno presenečeni nad tem podaljšanjem. Priznati moramo, da ti omejevalni ukrepi niso bistveno okrnili rednega delovanja naših društev in skupin, saj vsi vaditelji iz Slovenije pravočasno prejemajo dovoljenja za nemoten prehod meje, za to pa se moramo zahvaliti ZKOS za takojšnjo pomoč. Padec, ki ga lahko ocenimo za PO ODLOKU TRŽAŠKEGA PREFEKTA Stavkajoči zdravniki morajo takoj v službo Tržaški prefekt Marrosu je včeraj zjutraj podpisal odlok, ki prisilno obvezuje tržaške zdravnike, da prekinejo stavko in takoj nastopijo službo. Odlok je pričel veljati sinoči ob 20. uri In neposredno zadeva 150 zdravnikov glavne bolnice in 80 zdravnikov otroške bolnice «Bnrlo Garofolo*. Podobne ukrepe so v teh dneh sprejeli skoraj vsi italijanski prefekti, in sicer na poziv predsednikov Krajevnih zdravstvenih enot, ki so zaskrbljeni zaradi položaja v bolnišnicah. Stavko zdravnikov v bolnišnicah so kot znana oklicali avtonomni sindikati. Včeraj se je medtem sestala glavna skupščina tržaške KZE, na kateri je predsednik Segatti zagotovil, da bi morali bolnico na Ka-tinari odpreti letos pred poletjem. Naj omenimo, da sta od včeraj člana skupščine KZE tudi Aleksij Križman (KPI) in Boris Štrekelj (PSI). Marjan Dolgan 60-letnik 1943 kot italijanskega državljana poslali v »Battaglione speciale» v S. Pier d’Agliana pri Pistoii, od tam pa na Sardinijo, kjer je dočakal kapitulacijo. »Posebne bataljone» so prevzeli Američani in jih na Korziki poimenovali v »Sloven-ske čete*. Po tečaju je Marjan postal s činom poročnika komandir čete. Sodeloval je z glasilom slovenskih čet »Naša zvezda* in v Part de Boucu režiral Klopčičevo »Mater*. Vse vloge, tudi ženske, so igrali pripadniki čete. Domov se je Marjan vrnil še le proti koncu leta 1945, dokončal najprej gimnazijske študije, se vključil v prosvetno delovanje v rodnem Skednju in zlasti aktivno v športno delovanje v okviru takratnega športnega društva Skedenj - Servolana kot orodni telovadec in vaditelj. Nastopil je tudi na balkaniadi septembra 1947 v Ljubljani za reprezentanco STO. Bil je med vaditelji za prvomajske nastope, udejstvoval se je kot odbojkar, atlet in nogometaš vse dotlej (in tu in tam tudi še potem) ko je prišel k Primorskemu dnevniku najprej kot športni urednik, nato kot kronist za sodno in črno kroniko in nazadnje kot vodja celotne kronike. S to zadolžitvijo je pred petimi leti tudi stopil v pokoj. Kot časnikar je bil Marjan nedvomno naš doslej najboljši kronist ne samo zaradi svoje predanosti delu, pač pa tudi in predvsem zaradi svoje natančnosti, lahko rečem celo pedantnosti. Vedno je znal izbrskati vse kar je bilo potrebno za kompletno informacijo, obogateno s svojstvenim kronistič-nim slogom. Isto velja zanj tudi potem. ko je postal »šef*, do drugih nič manj zahteven kot do samega sebe. Dober po srcu kot kruh je znal tudi zarobantiti, če je bilo potrebno zaradi učinkovitosti dela. Lahko rečem, da ga takega pogrešamo še danes. Tudi po upokojitvi se Marjan ni izneveril časnikarstvu. Aktiven je še danes kot član pokrajinskega vodstva Združenja kronistov in kot član glavnega sveta Združenja kronistov Italije, v katerem je odgovoren za vprašanja narodnih manjšin Velike so njegove zasluge tudi pri vzdrževanju stikov s časni karji sosednih dežel. Prav tako ni mogoče mimo dejstva, da se je prav on največ zavzemal za to, da je naš pokojni kolega Albin Bu bnič med prvimi prejel visoko italijansko časnikarsko priznanje «Kronistovo življenje*. Dragi Marjan, kaj naj ti rečemo ob včerajšnjem jubileju? Še na mnoga, zdrava, športna in Še kar naprej tudi časnikarska leta. Jože Koren Pri šestdesetih letih se človeku hočeš nočeš že začenja poznati, da je prehitel mladost. Pri njemu ne. Še vedno je tak kot je bil takrat, ko je po Trstu vodil prvomajske telovadne nastope in gojil vrhunsko orodno telovadbo in skoraj tak, ko je z izjemno prožnostjo in dinamičnostjo opravljal svoj časnikarski poklic. Tudi pri smučanju še marsikoga užene v kozji rog. čeprav ima v naših novinarskih vrstah na tem področju bolj znanega tekmeca. Naš bivši delovni tovartš in danes še vedno aktiven časnikarski funkcionar v Združenju kronistov, Marjan Dolgan, je namreč prav včeraj dopolnil šestdeseto leto svojega življenja in čeprav nam je prepovedal vsakršno pisanje ob tem jubileju, ga vsaj tokrat ne bomo ubogali, saj smo ga morali prevečkrat ko je bil še ukazujoči »škof*. Marjan je Škedenjc po rodu in v rodnem kraju je kot šolarček živel z družino do leta 1933, ko je v strahoviti nesreči na delu v rafineriji pri Sv. Soboti izgubil očeta. Na včerajšnji dan je poteklo točno 50 let od pogreba žrtev tiste nesreče, ki je zahtevala sedem življenj in veliko število ranjenih. Deset let mu je bilo ko je odšel v Ljubljano in se tam vpisal na gimnazijo. Ni je še končal ko je izbruhnila vojna in Marjan je kot zaveden primorski rojak našel hitro mesto v vrstah aktivistov Osvobodilne fronte. 17. marca 1942 so ga kot osumljenca aretirali na njegovem domu. Dva meseca je bil zaprt v garnizonskem zaporu, potem so ga italijanske okupacijske oblasti odpeljale v taborišče v Gonars, od novembra 1942 dalje pa v taborišče Monigo pri Trevisu. It tega taborišča so ga februarja 20-odstotnega, pa je opazen pri med sebojnem sodelovanju obmejnih dru štev, saj so ta gostovanja večkrat nastala čez noč po prijateljskih vezah, danes pa je vse to podvrženo birokratskemu postopku. Predvsem pa se sprašujemo, kaj bo z masovnimi prireditvami, ki jih že vrsto let prirejamo s sorodnimi organizacijami v Sloveniji. Kako bo izpadla revija Primorska poje 1983, ko je znano, da poleg nastopov pevskih zborov, se je ob teh koncertih zvrstilo pravo bratsko srečanje vseh poslušalcev. To odkrito, prijateljsko sodelovanje na kulturnem področju je postalo trajna vrednost primorskega ljudstva ne glede na to, na kateri strani meje prebiva, zato pričakujemo čimprejšnjih dodatnih ukrepov, ki naj odstranijo sedanje zaskrbljujoče stanje. SLOVENSKA SKUPNOST Kot Slovenska skupnost smo že ob sprejetju znanih omejevalnih u-krepov zvezne vlade SFRJ glede potovanj njenih državljanov v tujino izrazili globoko zaskrbljenost ne samo zaradi negativnih gospodarskih posledic za tukajšnje obmejno področje, temveč tudi in predvsem zaradi škodljivih posledic za življenje narodnih manjšin. Čeprav vsi razumemo razloge, ki so jugoslovansko vlado tako rekoč prisilili, da z ustreznimi ukrepi prepreči nadaljnje slabšanje zunanje plačilne bilance, vendar se nam omenjeni omejevalni ukrepi kljub temu zdijo pretirani, kar velja še posebno za prebivalstvo obmejnih področij med Italijo in Jugoslavijo, ki je že od leta 1955 uživalo nekatere ugodnosti v maloobmejnem prometu, ki so se izkazale za koristne na obeh straneh meje. Zato nas tudi zadnje malenkostne olajšave glede prehajanja meje v korist imetnikov prepustnic ne morejo zadovoljiti, kaj šele prepričati. da bi se kaj bistveno spremenilo. Zato nam ne preostane drugega kot upanje, da bo na pristojna mesta v matični domovini prodrlo spoznanje, da je zaradi manjšin in obmejnega prebivalstva nasploh potrebno odpraviti vse tiste omejitve, ki niso koristne niti za samo njeno gospodarstvo. ADRIANO BIASUTTI DEŽELNI TAJNIK KD V 'zvezi z današnjim srečanjem med zunanjima ministroma Mojso-vom in Colombom v Rimu je deželni tajnik KD Adriano Biasutti sinoči izjavil, da najnovejša omilitev jugoslovanskih restrikcij prav gotovo ne more rešiti skoraj popolne paralize v maloobmejnem osebnem prometu med Italijo in Jugoslavijo, kar praktično zapira »najbolj odprto mejo v Evropi*. Potrebno je torej, da italijanska vlada nastopi pri pristojnih jugoslovanskih oblasteh, da se prekličejo restriktivni ukrepi, ki so bili sprejeti enostransko, ki so v nasprotju z duhom osimskega sporazuma in ki utegnejo odvzeti vsak operativni pomen videmskemu sporazumu o maloobmejnem prometu. Biasutti se v svoji izjavi dotika tudi drugih problemov, ki naj bi jih skušali rešiti na današnjem srečanju v Rimu. Tako je treba preveriti, v kakšni meri je doslej napredovalo izvajanje osimskih sporazumov, na podlagi katerih je italijanska stran izdala doslej znatna finančna sredstva, predvsem za izgradnjo novih prometnih infrastruktur. Prav tako se morata obe vladi zavzeti za vzpostavitev novih o-blik industrijskega sodelovanja, upoštevajoč nasprotovanje političnih sil in krajevnih ustanov do predvidene skupne industrijske cone na Krasu. Z vsemi temi vprašanji — je na koncu poudaril Biasutti — se mora konkretno spoprijeti tudi deželna stvarnost, in sicer z učinkovitimi posegi zainteresiranih krajevnih ustanov, s posegi, ki pa zahtevajo podporo homogenih in soglasnih večin, s sestavo katerih ni več mogoče odlašati. DALA JIH JE DEŽELA 700 milijonov lir za odkup zbirk de Henriqum Deželni odbor je dal na razpolago tržaški občinski upravi 700 milijonov lir, da bi s to vsoto lahko odkupila zgodovinske in umetniške zbirke, ki so del zapuščine pokojnega prof. Diega de Henriqueza. Z njimi bo nato uredila zgodovinski vojni muzej. Gre za dragocene zgodovinske, etnografske, fotografske, dokumentarne in bibliografske zbirke, ki se nanašajo na vojne dogodke v vseh časih. Jutri v Trstu koncert slovenske filharmonije Jutri zvečer bo v Kulturnem domu v Trstu nastop orkestra slovenske filharmonije, ki ga bo vodil znani dirigent Milan Horvat. Na koncetru, ki bo v okviru abonmajske koncertne sezone Glasbene matice bo pela priznana slovenska me zosopranistka Marjana Lipovšek, ki bo izvajala skladbe svojega očeta, naš pianist Aleksander Rojc pa bo igral simfonične variacije C. Francka. V drugem delu se bo orkester predstavil s suito iz baleta Romeo in Julija skladatelja Prokof-fjefa. Briljanten program koncerta, privlačno ime dirigenta kot tudi solistov bodo gotovo privedli do tega, da bo dvorana nabito polna. VČERAJ NA SEDEŽU TRGOVINSKE ZBORNICE Vprašanje reslrikcii v malooHeinem prometu Mi na sesti Predsednika tržaške trgovinske zbornice in gla v Rimu in Beogradu, da bi ta meja gospodarske zbornice SRH bosta pose-zopet postala najbolj odprta v Evropi Posledice trajanja jugoslovanskih restrikcij na maloobmejni promet in razni drugi problemi skupnega interesa so bila osrednja vprašanja včerajšnjega sestanka na trgovinski zbornici med predsednikom Mo-dianom in predsednikom gospodarske zbornice Hrvatske Vjekoslavom čemeljičem, katerega so se udeležili še predsednik reške gospodarske zbornice Tomislav Kovač, generalni direktor Jugolinije Frane Valentič, konzul SFRJ v Trstu Banko ter predstavnika gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu dr. Zidarič in Anton Paliska. Posl. Modiano je poudaril bistveno funkcijo zbliževanja med prebivalstvoma, ki jo izvršujejo videmski sporazumi o maloobmejnem prometu in torej potrebo, da bi meja, ki je bila dve desetletji označena kot najbolj odprta v Evropi, čimprej ponovno postala taka, čeprav s takimi pravili, ki naj upoštevajo priznane valutne težave Jugoslavije. Čemeljic in Zidarič danes gosta SDGZ Predsednik gospodarske zbornice SR Hrvatske Vjekoslav Če-meljič se bo danes ob 12. uri mudil na vljudnostnem obisku pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Ob 18. uri pa bo SDGZ, ki ima svoj sedež v Ul. Cicerone 8, imelo v gosteh predstavnika gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu dr. Zidariča, ki bo predaval o stabilizacijskih ukrepih v gospodarstvu naše matične domovine ter o njihovem vplivu na zunanjo trgovino. imiiiiiiiitiittiiititiiiiiiiiiiiimiiiHiiititiiintiiuiitiiiiiiiiMiiiHiiimiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiMiimmtnfifiiitiiiiiiiiiiimiitiiiiiiM' iiiiiiiiiiiniitiiitiiiuiimiHiiiiimiiiin OB 9.30 V AVDITORIJU NA POBUDO AAT/CGIA, CNA IN SDGZ Jutri protestni shod obrtnikov v znamenju enotnega nastopanja Manifestacija naperjena zoper neobčutljivost pokrajine in političnih sil za probleme obrtnikov • Potrditev enakopravnosti SDGZ z ostalima organizacijama Na Tržaškem imamo 5000 obrtniških podjetij, ki zaposlujejo 13.000 delovnih moči. Dve tretjini obrtnih dejavnosti sta storitvene, ena tretjina pa je proizvodne narave. Številke nam povedo, da ima torej obrt svojo težo v krajevnem gospodarstvu. Toda drugi računi, žal, kažejo, da je ta gospodarska veja, v kateri se udejstvuje veliko število tudi slovenskih ljudi, zašla v zastoj in da je v poslednjem letu celo ubrala rakovo pot. Zakaj? Ker se ne more nasloniti na primerno načrtovalno politiko, ker obrtniki nimajo na voljo ustreznega prostora za odpiranje novih delavnic in širjenje obstoječih. takp.jJa likvidiranega obrata ne nadomesti brž drugi, nadalje, ker primanjkuje kvalificiranih delovnih rok in.nazadnje zato, ker vajenci predrago stanejo obrtnike in se zato njihovo število neprestano niža. O vprašanju vajeništva smo nadrobno pisali včeraj, ko smo smiselno skoraj v celoti povzeli listino s predlogi Slovenskega deželnega gospodarskega združenja o uporabi finančnih sredstev, ki jih predvideva člen 10 zakona 828. O tem in drugih vprašanjih je spregovoril na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih tržaškega združenja obrtnikov (Associazione degli artigiani di Trie-ste — član vsedržavne zveze CGTA-Confederazione generale italiana del-1’artigianato) predsednik ustrezne deželne zveze obrtnikov Luciano Sac-chetti skupaj s predsednikom AAT Giorgiom Retom. S to pobudo je združenje hotelo opozoriti javnost na jutrišnjo dopoldansko manifestacijo obrtnikov v mestnem Avditoriju (ob 9.30), ki jo enotno priredijo omenjeno združenje. SDGZ in pokrajinsko vodstvo CNA - Confederazione nazionale del-1'artigianato. Osrednja tema: »Obrt-ništvo — stvarnost in obveza nasproti tržaškemu gospodarstvu*, čemu protest? Ker je pokrajinska u-prava spozabila*, kot je ironično rekel Sacchetti, na obrtnike, ko je šlo za posredovanje njihovih potreb, predlogov in zahtev pristojni deželni oblasti, da jih ta vključi v besedilo zakona 828. Na pokrajini so dejali, da spada obrt pravzaprav nekje pod industrijo, za katero pa da so že itak predvideni primerni posegi. Vse tri organizacije so tako ravnanje ostro ožigosale, kot so tudi odločno obsodile zadržanje političnih strank, ker se v ničemer niso zavzele za to, da se popravi napaka. Zanimivo bo videti in slišati, kako bo pokrajina pred javnostjo opravičila neopravičljivo; tudi zato, ker je bila vključitev obrtnikov med koristnike sredstev v smislu zakona 828 zakonito obvezna, kakor je poudaril Sacchetti. Obrt, je še dejal, je edina zdrava gospodarska veja in še veliko možnosti je za njen uspešen razvoj v korist zaposlenost-ne ravni in predvsem vprid mladinskega zaposlovanja. Po tržaških ulicah in trgih, je„(Dotem . naglasil C-iorgio Ret, postopa' 3;.OQO nezaposlenih mladincev in mladenk, to je vendar bogat rezervoar bodočega delovnega potenciala, samo izkoristi - Kulturna prireditev v Cankarjevi dvorani V Cankarjevi dvorani v Ul. Montecchi 6 (Primorski dnevnik) bodo drevi ob 20. uri dijakinje in dijaki učiteljišča A. M. Slomšek predstavili kulturni program, ki so ga pripravili za praznik slovenske kulture. Prireditev, ki je lepo uspela, so posvetili kulturnemu življenju v Beneški Sloveniji in v Reziji. Pobudnik drevišnjega kulturnega srečanja je prenovljeno društvo »Ivan Cankar* od Sv. Jakoba. Do Slovenskega deželnega gospodarskega združenja ima deželna u-prava mačehovski odnos, saj je znano, da mu ni in ni hotela priznati značaja sindikalne organizacije. Je še vedno tega mnenja? (dg) Obvestilo Sindikata slovenske šole Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča zainteresirane profesorje, da je na sedežu sindikata v Ul. Filzi 8 na ogled razpis natečaja za dosego habilitacije in za vstop v stalež na nižji srednji šoli. Zainteresirani profesorji bodo dobili na sedežu tudi obrazce prošenj v slovenščini in osebne liste, ki jih morajo priložiti prošnji. Sedež bo odprt v ponedeljek, torek in petek od 16. do 18. ure. Rok za vložitev prošenj zapade 26. februarja. Čemeljic in Modiano sta zato sklenila, da bosta znova vzporedno posegla v Rimu in Beogradu za dosego tega rezultata. S trajanjem restrikcij na prehode prebivalstva se namreč tvega, da bodo tudi normalni odnosi med podjetji postali težavnejši, kar bi lahko imelo posledice tudi na dobro stanje izmenjav po avtonomnem računu. S to linijo so soglašali tudi dr. Vatta, član vodilnega odbora zbornice, Petrucco in Bole, ki sta predsednik, oziroma član sekcije za zunanjo trgovino v zbornici, ki so se sestanka udeležili skupno z generalnim tajnikom dr. Maurelom in dr. Roto. Na sestanku je bil nadalje govor o konkretnih perspektivah za začetek skupne proizvodnje med hr-vatskimi industrijami, v prvi vrsti z reškega območja ter tržaškimi in deželnimi podjetji. Modiano je vztrajal pri dejstvu, da krajevna industrija mora imeti preminentno vlogo v tem okviru razvoja v primeri s partnerji tretjih dežel, ki so trenutno zelo aktivni. To in druga vprašanja, o katerih je možen sporazum med deželami skupnosti Alpe - Jadran, bodo vsekakor predmet razprave na 3. konferenci predsednikov trgovinskih zbornic z območja Alpe - Jadran, ki bo v začetku maja v Ljubljani. Naj še dodamo, da si je jugoslovanska delegacija po sestanku v spremstvu Modiana ogledala nekatere obrate v industrijski coni. Izidi pismenega izpita natečaja za vstop v stalež na osnovni šoli Na šolskem skrbništvu so objavili seznam učiteljev, ki so uspešno opravili pismeni izpit natečaja za vstop v stalež na osnovni šoli. Pismene naloge je pisalo 61 kandidatov, k ustnemu izpitu pa jih je bilo pripuščenih le 30. Ti so: Mario Adamič, Aida Barich, Daria Berce, Nadja Bizjak, Xenia Cante, Julijana Černuta, Maura Čepar. Dorina Cibic, Tatjana Cibic, Elena Ciuch, Cristina Covacio, Elisabetta Danieli, Anna Farnetti, Marina Go-ruppi, LeojiidaJrfLUdfiiLJiuaaiiUKozina. Damiana Kralj. Nataša Kralj, Sonia Lazar, Rossana MezzSroli, Vilma- Magagna, A lessa ndra—M o n -tanari, Jožica Mržek. Edda Pregare, Darma Purič, Nives Racman. Nevia Olenik, Nadia Škabar, Nevenka Škrlj in Friderik Zeriali. Ustni izpiti se bodo začeli pred- NA VZHODNIM KRASU JUTRI OBISK MLADINSKE ŠTAFETE IZ JUGOSLAVIJE mladinci in mladinke pa jo bodo nato spremljali od spomenika do spomenika do Opčin. V tamkajšnjem Prosvetnem domu bo približno ob tiimimiiiiiiiiiiiiiiiiii.nmiiiiMilimn............................................iimiiltiiiiiiii.iiiiimmimmii..................................mu....... ............IM,,,, ■■••■•KrKMioii Jutri bo gostovala v zamejstvu mladinska štafeta »Bratstva in enotnosti*, ki jo tudi letos, kot vsako leto, prireja Planinska zveza Jugoslavije. Pri njej sodelujejo pobrate- ti ga je treba, v ta namen pa je na me,sta ,in fobdne iz Vseh rePubUk nujna politična volja. m PO^n ter je ena .zmed pre- nosnih štafet, ki se iztekajo na Dne-Pa še tole: prvič se je zgodilo,! vu mladosti v Beogradu. Pobudo za da vse tri organizacije nastopajo gostovanje štafete je dala devinsko-enotno, prvič, da SDGZ nastopa ena- nabrežinska sekcija Zveze komuni-kop' avno z drugima dvema. Vprašali stične mladine Italije in to v okviru smo Sacchettija: Menite, da ostane sodelovanja z občinsko konferenco to osamljen pojav, ali pa se bo tak- ZSMS iz pobratene občine Radov-šno koristno sodelovanje še nadalje-! ljica. valo? »Ko gre za interese naše de-1 Štafeto bodo sprejeli ob 17. uri lovne kategorije, tesno sodelujemo pred spomenikom bazoviških žrtev, in bomo tudi v bodoče; glede marši- j kjer bo kratka slovesnost, zamejski katerega drugega problema se pa seveda tudi razhajamo, toda naša volja je. da se stiki in skupni nastopi nadaljujejo*. OKROG 70 FERLUGOVCEV PODPISALO PRIJAVO IN JO PREDLOŽILO PRETORJU Proti radijskim in televizijskim prenosnikom Elektromagnetski valovi jim povzročajo številna obolenja in težave So elektromagnetna polja, ki nastajajo pri Ferlugih okrog prenosnikov zasebnih radijskih in televizijskih postaj, škodljiva človeku in njegovemu okolju? V kolikšni meri vplivajo radijske frekvenčne dolžine in mikrovalovi na fizično in psihično počutje domačinov, ki se že dalj ča sa pritožujejo nad številnimi težavami živčnega, pa tudi drugega zna čaja? Na ta vprašanja bo skušal od govoriti pretor Raffaele Morvay, ki je pred približno mesecem dni začel tovrstno preiskavo in kateremu so nekateri Ferlugovci izročili prejšnji ponedeljek prijavo s skoraj 70 pod piši. V zadnjih letih so na raznih pašt nih, ki so že itak stisnjeni med str njenimi hišami, kot gobe po dežju zrastle »antene*, kot jim domačini pravijo, številnih zasebnih radijskih in televizijskih postaj. Canale 5, te-leantenna, telebarbara, telepadova. telequattro, itd. Našteli so jih nad dvajset. Največ jih je nad glavnim trgom, tam kjer je simbolična meja med »gurenjimi* in »dulenjimi* Frlu-govci. Zato pa so se prav prebivalci tega predela najbolj angažirali v po budi proti prenosnikom. Družino Elmi liani smo obiskali, ko je bila ravno pri obedu. Pravi 25-letna Danila, študentka farmacije, ki sedaj poučuje na šoli za vrtnarice: »Mi smo tu prav sredi anten. Brnijo podnevi in ponoči in že to nam povzroča nemalo težav. Pomislite sami, kako bi vam bilo, če bi vas stalno prečudovitega griča. Mi moramo za vsako popravilo na hišah imeti posebno dovoljenje, oni pa postavljajo železna ogrodja kar mimogrede. Je to prav?* Na skrajnih robovih vasi se verjetno manj čutijo posledice e-lektromagnetskih valov, zato pa so spremljal brneč zvok, ki vam gre pogovori drugače zasukani, vendar ..i— ----------kaže, da so vsi prebivalci solidarni z najbolj ogroženimi. Zato je Gabrijel Ferluga tudi podpisal prijavo. Pod pisal jo je v edini trgovini, ki jo vodi Sergio Ferluga. On in pa Niccolino Spezzati sta nekako duhovna vodja te pobude. Pravi Niccolino Spezzati, po rodu iz Turina: «Delal sem kot elektro-mehanik na reakcijskih letalih in se zato nekoliko spoznam na zadevo. Če vi postavite posodo z ribami pred televizijski aparat, bodo ribe v nekaj dneh poginile. Zdi se mi, da je moje zdravje in zdravje žene nekaj neprecenljivega in zato sem se anga žiral v tej pobudi. Kakšne težave i-mava? Ponoči se zbudim, potem ko sem spal le nekaj ur. Zame je to nekaj nenormalnega. Večkrat pa me ponoči tako bolijo oči, kot da bi mi jih skušali iztrgati. Mojo ženo pa je nenadoma začela boleti roka. Ni je mogla dvigniti. To se ni zboljšalo niti po terapiji kortizona. Bolečina skozi ušesa. Na sebi sem opazila da sem postala zelo živčno napeta, da ponoči sploh ne morem spati, saj se zbudim ob vsakem času. Oči me stalno pečejo, sploh pa čutim neko slabost, ki je prej nikoli nisem zaz nala. Bila sem na številnih pregledih, nikjer pa ni prišlo do izraza kako posebno obolenje. Zdravniki so se čudili, da imam tako nenadne altera-cije v krvi. Tudi pritisk se mi je nenadoma zvišal.* Njeno pričevanje je potrdila mati, ki tudi ima težave z očmi, pečejo jo, pa čeprav jih ne posebno napreza. Tudi oče doda: »Nekoč smo spali vsi kot čoki. Tako mi, kot bližnji sosedje, pa se sedaj prebujamo sredi noči in se počutimo, kot da bi imeli mačka.* V gostilni Gabrijela Ferluge sicer ni bilo polno gostov, vsi prisotni pa so poprijeli za besedo. Da jih prenosniki motijo, to je enkrat ena. »Toliko se govori o zaščiti Krasa, tukaj pa so povsem pokvarili videz našega je minila, ko je za nekaj dni bila pri svojem očetu v Aquileii. Ljudje tu okrog pa imajo tudi težave s prebavo, nenadne bolečine v mišicah, v ramenih, itd.* »Težko bo dokazati, da so vse te težave res posledica elektromagnet-skih valov,* pristavi Stanko Andol šek, pravi starosta Ferlugovcev. »Jaz osebno ne čutim nič posebnega,v slišal pa sem, da imajo nekateri moji sovaščani velike preglavice in težave, ki jih ne vedo razložiti.* Prav to bo verjetno osrednje vpra šanje preiskave pretorja Morvaya. Kot nam je včeraj izjavil je do sedaj že preštudiral ogromno dokumentov in znanstvenega gradiva, s katerim naj bi utemeljil škodljivost prenosnikov. Po njegovem mnenju je velika koncentracija teh aparatur pri Ferlugih že lahko škodljiva. V kratkem misli imenovati izvedence, ki bodo znanstveno preučili zadevo. Vse osebe, ki imajo fizične in psihične težave in to same želijo, bo pa podvrgel pregledu strokovnjakov. Prav zato je izrazil željo, da bi prijava ne bila tako splošna, ampak da bi bila poedinska, oziroma, da bi posamezni vaščani obrazložili svoje težave, (nf) 18.30 sklepna prireditev s kulturnim programom. V nedeljo zjutraj bo štafeta spet prečkala državno mejo, sprejeli pa jo bodo člani ZSMS sežanske občine. Pobudo so podprli krožka ZKMI iz Devina . Nabrežina in Proseka -Kontovela. Koordinacijski odbor mladih komunistov vzhodnega Krasa, taborniki RMV iz Zgonika in z Opčin ter mladinski krožki Rdeča zvezda. Kraški dom in Prosek - Kontovel. Pri štafetnem pohodu pa sodelujejo tudi športna društva Zarja, Gaja in Primorec. Pet aretiranih zaradi prekupčevanja in tihotapstva Tržaški karabinjerji so v začetku tedna aretirali pet oseb zaradi prekupčevanja ukradenega blaga in tihotapstva. 23-letnega Davorja Gr-biča, jugoslovanskega državljana, doma z Reke, so obtožili tihotapstva, češ da je pretihotapil čez švicarsko -italijansko mejo 16 krznenih plaščev v vrednosti približno 40 milijonov lir, ki naj bi jih ukradel v Švici konec preteklega tedna. Z meie do Trsta sta ga posnremila z avtomobilom pajdaša 36 letni Mario Dukič in 28-letni Djodje Vojnovič (prav tako z Reke); Dukič je v Trstu kon-taktiral z 51-Mnim Omerom Sbisš-jem iz Ul. Falchi 2. da bi mu preskrbel »kupca* za krznene plpšr*.. le-ta pa se ie o «kupčiji» narislje menil s 6"Metnim Leonardom Zam-bertinom (Ul. Giaggioli 31). Karabinjerji so jima prišli v torek na sled in ju aretirali, za njima pa so izsledili še tri jugoslovanske državljane. Preiskava se nadaljuje in ni izključeno, da bo obrodila še nove sadove. Dve aretaciji zaradi upiranja policistom Med izvidom po mestu so policisti v sredo ponoči opazili na Istrski u-lici avtomobil simca, ki je bil ustavljen počez po cesti in je oviral promet. Ko so se približali voznici in njenemu sopotniku ter ju zaprosili naj odstranita avto s srede cestišča, so slišali v odgovor vrsto neponovljivih fraz. šele po nekaj minutah je agentom uspelo odpreti vrata avtomobila in povleči vročekrvneža iz vozila. Prepeljali so ju na kvesturo, kjer so ugotovili njuno istovetnost (gre za stara znanca policije: 25-letno Mirello Spettich in 27 letnega Roberta Di Lernio) in ju aretirali oba zaiadi upiranja javnemu funkcionarju. Spettichevo pa tudi pod obtožbo žalitve javnega funkcionarja. vidoma v drugi polovici marca ali v prvi polovici aprila. Sindikat sl<> venske šole obvešča kandidate, ki so bili pripuščeni k ustnemu delu izpita, da bodo lahko v torek, '®* februarja, dvignili na sedežu sindikata skripta o didaktiki in me^°' diki v osnovni šoli in o delu z °-troki, ki imajo specifične učne težave. (Urad SSŠ bo odprt od le* do 18. ure). V GLEDALIŠČU ROSSETTI Zabavna stara komedijo z gledališčem iz Genove V abonmaju Teatra Stabile 9°' stuje v gledališču Rossetti Stalni gledališče iz Genove s komedijo Olivera Goldsmitha »Da bi go svojila se mu podredi*. Gre za Ion; kotno, igrivo, na situacijski kotniki grajeno delo tega angleškega avtorja iz osemnajstega stoletja, samo po sebi sicer nima namena kot zabavati, ki pa tenk" doseže tak učinek le z dobro žijo in zlasti dobrimi igralci. In >*" ga Stalnemu gledališču iz Genovi v tem delu res ne manjka če verne samo to, da nastopajo igralci taki' ga kalibra kot so Lina Volongn1' Ferruccio De Ceresa, Fiorenza Mat-chegiani, Ugo Maria Morosi in drogi in da je uprizoritev pripravi mladi a že uveljavljeni režiser Mat' co Sciaccaluga. Zgodba se od začetka do konca odvija na k'asični zamenjavi ose _ kar poraja besedne in scenske komične situacije na tekočem trak*’ vse pa se seveda na koncu pojma in razjasni ne samo z zaroko mladega para, pač pa tudi v zadovolf stvo staršev, starih prijateljev, "j dlika predstave je pri vsem te® prav v dejstvu, da so se tako žiser kot igralci znali izogniti cenenemu pretiravanju, da ima Pr0°’ stava svojemu času primeren s.? in da sloni na nekaterih izvrstni igralskih kreacijah, med katerim prednjačita Lina Volonghi in u Ceresa. Nevarno prehitevanje na Cesti za Opčine Včeraj malo pred 16. uro je n® Cesti za Opčine bmw videmske gistracije med prehitevanjem tf®* v dostavno vozilo ford transit, ki J® bilo, prav tako kot avtomobil, menjeno v mesto. V nesreči jo j® najhuje skupil sopotnik v bmw, obletni trgovski potnik Giuseppe Sa®' mali iz kraja Villanterio blizu lana, ki se je udaril po nosu (mort® si je prebil nosno kost), rokah ® desni nogi. Sprejeli so ga na otofl" nolaringoiatričnem oddelku s Pt0" gnozo okrevanja v 20 dneh. Voznik bmw, 40-letni Bruno k" lautti doma iz Rhoja (MI), tudi0" je trgovski potnik, se je udaril glavo in bo okreval v 10 dneh. F°r° transit je upravljal Loris Citti 1* Ul. Castagneto 69. f Čestitke Ženski pevski zbor Prosek - K<®' tovel čestita svoji pevki Pal®", Puntar ob rojstvu prvorojene*1 MARKA, kateremu vošči vse naj boljše v življenju. Delovni svet kulturnih drust* zahodnega Krasa se skupno s njo in Maurom veseli rojstva ®*' le JASMIN. a Danes praznuje v Barkovljah t*5' rolstui dan FRANC MILIČ. Vsi »J rodniki, start in mladi, iz Sate* mu Iskreno čestitajo. u. Danes praznuje 14 let BOGO****.' LA PERDEC iz Medje vasi. Naj J" prinaša tvoja cvetoča mladost mnogo let zdravja, spokojnosti *erf dobrega naitredka pri učenju. T° brat. d nona> iz srca želijo starši, stric, družina Štolfa in Bazilka-Včeraj je p aznoval 56. rojstni da FERDINAND - GTGI BOGATEM Vse najboljše lit kar sl sam želi ® voščijo mama Ančka, Sonja in E renzo. , Včevaj je praznovala 12. rojs®1 dan KATJA KOMAR Iz Boljunca-Vse najboljše ji iz srca voščijo vs ■ ki jo imajo radi. Razna obvestila Tržaško tajništvo Sindikata s* venske šole obvešča zainteresira profesorje, da je na sedežu Sindtk® ta, v Ulici Filzi št. 8, na ogled raz pis natečaja za dosego habilitadJ in za vstop v stalež na nižji srt® nji šoli. Zainteresirani profesorji do dobili na sedežu tudi obrazec pršenj v slovenščini in osebne *iste' ki jih morajo priložiti prošnji. . Sedež bo odprt v ponedeljek, tor in petek, od 16. do 18. ure. R0^b! vložitev prošenj zapade 26. febr sr jr ! Sindikat slovenske šole obvešča^ da nudi univerza Edvarda KardeB v Ljubljani dve štipendiji za ude*0 bo na 19. seminarju slovenskega ~ zika in kulture, ki bo potekal od : do 16. julija letos. Interesenti n se čimprej, vsekakor pa do kon februarja javijo pri odbornikih L V spomin na drage starše in ® 5. obletnici smrti dragega brata_ d. rujejo Milica, Xenija in Laura 50.ww lir za Dijaško matico. w Ob šesti obletnici smrti Grgič roj. Križmančič darujejo Srečko, Edi in Marija z družina®. 20.000 lir za Skupnost družina OP® ne in 20.000 lir za Dijaško matic®* GORIŠKI DNEVNIK v _ Gledališča SSG Trst - Matjaž Kmecl Mutasti bratje. Jutri, 19. februarja, ob 11. in 19.30 na Tednu slovenske drame * Kranju. ROSSETTI Danes, 18. t.m., ob 20.30, red prost, gostuje Stalno gledališče iz Genove z delom Oliverja Goldsmitha lei per conquistar si sottomette*. Režiser Marco Sciaccalunga. V abonmaju odrezek št. 6. avditorij Danes ob 16.00 in 20.30 PODRE-KOVE LUTKE predstavijo «Lunin svet* C. Goldonija. Glasba: Joseph «aydn in Silvio Donati. V abonmaju odrezek štev. 10. Rezervacije pri glavni blagajni. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 18. t.m., ob 20. uri abonma S - petek B in izven: Peter Turrini: *Jožef in Marija*, «Lov na podgane* J mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Sprejemna dvorana Do 8. marca: Razstava — Kulturne dragotine Slovenije. Preddverje Do 20. februarja: Razstava — Preden v grafiki in ilustraciji Tomaža Kržišnika. Velika dvorana Danes, 18. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester slovenske filharmonije ■— rdeči abonma in izven. Jutri, 19. t.m., ob 19.30: 4. koncert zborovskega abonmaja. Nastopa mešani pevski zbor kulturno - umetniškega društva Joža Vlahovič iz Zagreba. Okrogla dvorana Danes, 18. t.m., ob 21.45: Nočni Program Pavle Minčič poetično - sa-“rični kabaret. Mala dvorana Danes, 18. t.m., ob 9.00: Gledališki kulturni dnevi, zaključeni za šole. Vstopnice so v prodaji pri blagaj-^ Cankarjevega dor .a v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom oredstave. Kino Cappella Underground 18.00 — 21.00 «Don Giovanni*. Film Josepha Lo-seya. Ariston 8.30 in ob 11. uri «Excali-bur* — Film za šole. Rezervacije na tel. 741093. Ob 16.30 »Le ere-ditiere*. Režija Marta Meszaros. Kden 16.00 «Executor». W. Prince, K. Kinski. Nazionale 16.00 »Spetats*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00-22.15 »In viaggio con papa*. A. Sordi, C. Verdoni. Penice 18.00—22.15 «11 conte Tac-chia*. E. Montesano. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 15.30 «Victor Victoria*. Film *a vsakogar. ruodrammatico 15.00—22.00 «Flas ex-citation blue*. Prepovedan mladini pod 18. letom. jjnrpra 16.00 «1 banditi del tempo*. CaPitol 16.30 «Sogni mostruosamen-proibiti*. Paolo Villaggio. Cristallo 16.30 «11 tempo delle mele Moderno 15.30—22.00 «Amici miei II*. Radio 15.30 «Odi sex - L’impero dei sensi*. Prepovedan mladini pod letom. »ittorio Veneto 16.30 Luče rossa: ‘Sesso nero*. Prepovedan mladini » Pod 18. letom. L"oiiere 16.00 «L’amico americano*. r ilm za vsakogar. Razstave , V galeriji «Rettori - Tribbio 2» ~®do jutri, 19. t.m., ob 18. uri uprli retrospektivno razstavo pred J]emi leti umrlega tržaškega slika .la Renata Danea. Razstava bo tra la a do 4 marca Jntri, 19. februarja, ob 18. uri r° odprla razstavo svojih del v tr-,aski občinski galeriji tržaška sli-Kavka Mihaela Velikonja. Včeraj-danes Danes, PETEK, 18. februarja DRAGOSLAVA ?®nce vzide ob 7.03 in zatone ob h — Dolžina dneva 10.32 — Lu-a vzide ob 9.43 in zatone ob 23.19 JUtri, SOBOTA, 19. februarja MIRO y**5*e ' cera j: najvišja temperatu-oh 1'^ sRtpmje. nainižjE minus 1,3, j0„ 13. uri 3.8 stopinje, zračni tlak šR mf, rahi0 pada, veter 5 km na o severovzhodnik, vlaga 28 odstot-, ■ nebo jasno, morje skoraj mirno, Ampera tu ra morja 8 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI ^ODILI SO SE: Christian Gaspa- » uVis“ Blasizza, Andrea Lo Con Michela Longo, Italo Černe, An-re® Keuderico. uMRLf SO: 77 letna Doria Delle r, OV/. M IVU 1(1 L/Ol la L/CIIC i azie vd. Volpi, 75 letna Giovanna >« n«>t, 83-letna Bonaventura Paglia, Hrbtni Carlo Glavina, 77-letni Atti-Kumar, 70 letna Luigia Sibelja ,_/• Corhatto, 83 letna Agnese Ianes • v-ornatto, 83 letna Agnese ianes ,o' Mandolin. 89 letna Teresa Zuch ■ Ranelli 68 letna Rita Bonifacio J/ rPe'ise' 75-letna Adele Turus r' Bonivento 74-letna Angela Ta- ‘•Src* nn * — — .m -r?. 83 letna Maria Bonin vd. Pe-nio, 60-letni Natale Posega. dnevna sm+na iekarn U, (od 8.30 do 20.30) p, Roma 15. Ul. Ginnastica 44, Ul. Nevero 112, Ul. Baiamonti 50, (n)n'k. Mili? (Drevored Mazzini 1). Ul r,3fl rtn 13 ft0 'n ,K' IG D« do 20.30) °riani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN til . l°d 20.30 dalje) nit , ?n> 2. Trg Venezia 2. Zgo ' Milje (Drevored Mazzini 1). Bol ju LEKARNE V OKOLICI tB,--innec: tel. 228 124: Bazovica: p' 226 165; Opčine: tel. 211001; nw“k: tpj 225-141: Božje polje. Jnnf>?ik: tel 225 596: Nabrežina: tel. W'12L Sesljam tel. 209 197. KD FRAN VENTURINI s sodelovanjem osnovne šole Mara Samsa In Ivan Trinko Zamejski PRIREDI PREŠERNOVO PROSLAVO danes, 18. februarja, ob 20. uri v telovadnici pri Domju. Vabljeni! KD IVAN CANKAR Danes, 18. februarja, ob 20.30, v Ul. Montecchi 6/IV, gostujejo dijaki slovenskega učiteljišča A. M. Slomšek s PREŠERNOVO PROSLAVO posvečeno kulturi Beneške Slovenije. Danes, 18. februarja, ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Trebčah GLASBENI VEČER Igral bo kitarist Igor Starc. Vabi KD Primorec. SLOVENSKO ^STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU * AVGUST STRINDBERG SMRTNI PLES Režija: GEORGU PARO danes, 18. februarja 1983, 16. uri — abonma red J Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje in Kmečka zveza priredita danes, 18. februarja, ob 18.30 v domu A. Sirk v Križu predavanje na temo VARSTVO BRESKEV IN HRUŠK pred boleznimi in škodljivci Predava! bo fitopatolog ing. Gabrijel Seljak. Vljudno vabljeni Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Tabor - Opčine obvešča, da v nedeljo, 20. februarja, odpade gostovanje dramske skupine KD F. Prešeren iz Boljunca z veseloigro «P’sud je 1’pu, narljpše je d’ma», zaradi bolezni v ansamblu. SKD Barkovlje vabi v nedeljo, 20. t.m., vse člane in prijatelje, da se udeležijo koncerta mešanega pevskega zbora M. Kogoj. Pričetek ob 17. uri. SKD Ivan Grbec priredi jutri, 19. februarja, ob 17. uri v društvenih prostorih mladinski film «Sreča na vrvici*. Vabljeni so tudi odrasli. Mladinska gledališka skupina KD Vesna bo jutri, 19. 2., ob 20.3(1 v domu A. Sirka v Križu, uprizorila delo R. Queneuja «Vaje v slogu*. Režija M. Sosič. Ponovitev 20.2. ob 17.30. Amaterski oder Jaka Štoka vabi na ponovitev igre «Čuk v nebesih*, v nedeljo. 20. februarja, ob 17.30, na Kontovelu. Izkupiček je namenjen popravilu kontovelske dvorane. KD Slovan - Padrlče sklicuje redni občni zbor v sredo, 23. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Go zdne zadruge na Padričah. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Dnevni red: poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitve in razno. GLASBENA MATICA TRST Sezona 1982-83 6. abonmajski koncert Jutri, 19. februarja 1983, ob 20.30, v Kulturnem domu v Trstu SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: Milan Horvat Solista: Aleksander Rojc, klavir Marjana Lipovšek, mezzosopran Na sporedu: Franck, Lipovšek, Prokofjev. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Danes praznuje 85. rojstni dan FRANC MILIČ iz Barkovelj. Še na mnoga zdrava leta mu kličejo sin Sergij, hči Savina in vnuk Bogdan z družinami. Mali oglasi telefort (040) 79 46 72 PRODAM traktor Zetor 4911 s kabino — star 3 leta — delovnih ur 1140 — dobro ohranjen. Stenovec - Verje 47 - 61215 Medvode. PRODAM prikolico za čoln v odličnem stanju znamke ellebi 300 z opravljenim tehničnim pregledom za dobo 5 let. Telefon 040/225654. PRODAM fiat 127 prevoženih 77.000 km v dobrem stanju. Telefon 040 -227284. NA PUSTNEM plesu v Dijaškem domu je bil zamenjan siv ženski plašč. Zainteresirano osebo prosim, da telefonira na št. 040/225817. V BLIŽINI Trga Oberdan sem izgubila plastično vrečko s pustnimi o-blekami. Najditelja prosim, da telefonira v popoldanskih ali večernih urah na št. 040/757777. NA OPČINAH prodam stanovanje: dnevna soba, kuhinja, dve spalnici in kopalnica, skupno 96 kv. m, klet in parkirni prostor. Telefonirati na št. 040/212982 v opoldanskih in večernih urah. KROJAČNICA Košuta, Drevored D’Annunzio 11 — Trst, razprodaja blago za moške in ženske obleke, suknjiče, plašče, zimske kostime (tailleur), hlače in krila, ki jih kroji po meri. PRODAM avto polo volksvvagen 900. letnik 1976 z radijskim sprejemnikom in dvema rezervnima gumama. Telefonirati v večernih urah na štev. (0481) 30-890. PODJETJE Malalan - Benčina prodaja' v rezidenčni coni na Opči nah stanovanja v gradrdi različne velikosti, tudi z vrtom in boxom Za informacije tel. 211043 NOVA trgovina športne opreme «3a ŠPORT*. Tržič, Corso del Popolo 45, nudi posebne popuste na vseh artiklih. Priporoča se za obisk. OPRAVLJAM pleskarska dela in nudim vsakovrstno težaško pomoč. Telefonirati na štev. (0481) 882-307. OSMICO nadaljuje do 24. t.m. Robert Pipan iz Mavhinj. OSMICO je odprl Anton Gombač, Lo-njer 291/1. Toči belo in črno domačo kapljico. OSMICO so v Doberdobu odprli pri Kukukevih. Ul. Dol, kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje. OSMICO je v Praprotu onprl Lupine. Toči črno in belo vino. PRODAM parcelo pri morju v bližini Reke. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico nod šifro »Zazidljivo*. ENTE FIERA UDINE ESPOSIZIONI 18. Razstava kmetijskih strojev 12. - 20. februarja AGRIEST OS ZADNJIH SKLEPIH ZVEZNE VLADE V BEOGRADU ........in gospodarskih krogih: pričakovali so občutno več Nadaljujejo se kvarne posledice za obe manjšini - Izjavi dr. Milka Primožiča in Vilka Nanuta * Nadaljevati s prizadevanji za politiko odprte meje Urnik: ob delovnikih 13.30 • 19.00 — ob sobotoh In nedeljah 9.00 - 20.00 SEJEMSKO RAZSTAVIŠČE TORREANO Dl MARTIONACCO V goriških političnih in gospodarskih sredinah so z dokajšnjo mero razočaranja sprejeli spreminje-valne sklepe jeseni lani sprejetih ukrepov v Beogradu o omejevanju prehajanja meje. Če naj povemo naravnost in brez ovinkarjenja, pričakovali so več, občutno več. Potemtakem bo tudi v bodoče po goriških ulicah malo vozil z jugoslovansko registracijo, prišlo bo malo kupcev, malo dinarjev in s tem tudi malo zaslužka za trgovce, so do teh dni še živeli od upanja, da se bodo razmere izboljšale, od danes dalje nimajo kaj pričakovati, kar pomeni, da se bodo odločili za odpuščanje osebja tudi tisti, ki so s tem odlašali. Osebje v trgovinah, to se ve, pa je v glavnem slovenske narodnosti. Nikakega dvoma ni, da bo v takšnih razmerah najbolj prizadet Trst, mesto, ki je svojo trgovino razvilo v funkciji globokega jugoslovanskega in balkanskega zaledja. Manj bo prizadeta Gorica, ki je prav tako pretirano razvila svojo trgovsko mrežo, vendar predvsem za bližnje in predvsem slovensko zaledje. Nekateri trgovci so že napravili manjše račune, da bi ugotovili, kaj pomeni v poslovnem smislu 12 prehodov letno s prepustnicami. Tako menijo, da bodo družinski člani potovali čez mejo posamično, če so v družini štirje člani, pomeni to po en prehod na teden za vsako družino. To pa je lahko tudi nekaj. Seveda bo ob takšnem stanju prišlo do selekcije v ponudbi, kar z drugimi besedami pomeni skrčenje števila trgovin. V zadnjih mesecih se je na bilateralnih sestankih veliko govorilo o potrebi po uvajanju višjih oblik gospodarskega sodelovanja. Od besed do dejanj, to je pokazal čas, je dolga pot. Ljudje, ki delujejo v kulturnih in športnih organizacijah, v novih u-krepih ne vidijo bistvenih sprememb. Še naprej bo potrebno iskati dovoljenja za trenerje in kulturne animatorje, kar je dokaj zamudno delo. povezano s težavami. Posledice za stike med slovensko manjšino in matico torej ostajajo, s tem pa ostaja tudi škoda za Slovence v Italiji. Na ta vprašanja je v krajši izjavi opozoril predsednik TO SKGZ za Goriško, dr. Mirko Primožič, ki je dejal, da »odločitev ZIS da omogoči brez pologa 12 prehodov meje letno prebivalcem v obmejnem pasu, ni pozitiven odgovor na naša pričakovanja o sprostitvi maloobmejnega prometa in pomeni med drugim enostransko interpretacijo Videmskega sporazuma. Za slovensko manjšino v Italiji in na Goriškem posebej pomenijo restrikcije veliko nepozornost osrednjih jugoslovanskih oblasti do njenih vsakdanjih življenjskih potreb in stikov z matico, ki ne morejo biti enostranski. Gorica, ki je znala v preteklih letih in desetletjih svoj izjemen položaj pravilno ovrednotiti z ureditvijo in poglobitvijo stikov s sosednjo Novo Gorico, občuti te u-krepe bolj boleče in drugače, kajti pomenijo rušenje tega, kar se je dolgo leto gradilo in doseglo: odprto mejo, sporazumevanje, sodelovanje. Ukrepi pomenijo preKinitev vrste nikjer formaliziranih človeških stikov, ki so se ustvarili med prebivalci Gorice in drugih obmejnih krajev, posebej pa med pripadniki slovenske narodnostne skupnosti in prebivalci s sosednjega obmejnega področja, kar je nedvomno pomenilo izjemen prispevek k utrjevanju in ohranjanju slovenske manišine. Zares upamo, da bodo ukrepi čimprej premoščeni.* Za stališče Slovenskega deželnega gospodarskega združenja smo vprašali njegovega podpredsednika, Vilka Nanuta: »Jugoslavija je kot suverena država sprejela ukrepe za zaščito svojega gospodarstva. Naravno je, da so omejitve pri osebnih potovanjih v inozemstvo, najbolj prizadele obmejne kraje, kamor spada tudi naše področje. Naša narodnostna skupnost se je vedno borila za čimbolj odprto mejo. Videli smo prav v teh dobrososedskih odnosih na kulturnem, športnem, gospodarskem in drugih področjih priliko, da se tudi mi, kot slovenska etnična skupnost uveljavimo in postanemo pravi most prijateljstva in so- V soboto, 26. t.m., na Lokvah Pohod po smučinah 9. Korpusa Organizacijski odbor XVni. Pohoda po smučinah IX. korpusa vabi tudi smučanje, mladino in druge udeležence iz naših krajev k sodelovanju in ogledu prireditve v okviru Pohoda po smučinah IX. korpusa. Prireditev bo posvečena 40. letnici ustanovitve IX. korpusa, zato ji bo dan velik poudarek. Program se bo odvijal takole: sobota, 26. februarja, ob 9. uri zbor udeležencev na Lokvah, nagovor in polaganje vencev na obeležja iz narodnoosvobodilnega boja. Sledil bo množični pohod (s smučmi in brez smuči) na Lažno in vzpon planincev na Poldanovec. Na Lokvah bodo ob 11. uri smučarski skoki za pokal Poldanovec, na Lažni pa se bo ob 12. uri začel rekreativni veleslalom za udeležence pohoda. Udeleženci pohoda in ostalih prireditev bodo prejeli posebno značko Pohoda, kupon za čas in kupom za enolončnico (stala bosta 2 tisoč starih dinarjev). Udeleženci vzpona na Poldanovec prejmejo še spominsko značko, udeleženci veleslaloma pa trim značko smučarja. delovanja med državama. Zato smatramo, da delna sprostitev osebnega prometa s prepustnicami, ni v zadostni meri upoštevala želje in hotenja prebivalstva ob meji. Tudi v bodoče si bomo prizadevali, da se uveljavijo vsa določila Videmskega sporazuma. Ob tem pa ni mogoče mimo ugotovitve, da je bilo dosedanje gospodarsko sodelovanje ob meji v pretežni meri trgovinskega značaja in da je bilo premalo storjeno za dosego višjih in trdnejših oblik gospodarskega sodelovanja. Tudi tukajšnji upravitelji niso znali našemu obmejnemu področju zagotoviti drugačnih perspektiv za trdenješo gospodarsko politiko. Zato je potrebno ocenjevati današnje stanje trezno in pošteno.* Goriški župan dr. Scarano je v zvezi z novimi ukrepi dejal, da se je stanje pravzaprav še poslabšalo. S petimi prehodi do konca prejšnjega leta, so imeli prebivalci sosednjega obmejnega ob- močja pravzaprav možnost dveh potovanj na mesec, sedaj se to skrči na eno. Po novicah, ki so jih imeli na voljo pred sklepom zvezne vlade, je kazalo, da je bila jugoslovanska stran pripravljena sprostiti maloobmejni promet v okviru Videmskega sporazuma. To se ni zgodilo. »Če upoštevamo, da italijanska manjšina v Sloveniji in Hrvaški ne more vzdrževati kulturnih stikov z matičnim narodom in tako ohranjati pri življenju jezik in kulturo, tedaj je ta ukrep, ki traja že pet mesecev, zelo težak. Odpadla je tudi trditev o njegovi začasnosti, odkar je njegova veljavnost podaljšana do konca leta,* je dejal župan Scarano. Ostre reakcije je slišati tudi iz drugih krogov. Tako je posebno tiskovno poročilo objavilo pokrajinsko tajništvo KD, ki je o zadevi s telegramom opozorilo zunanjega ministra Colomba, ki se bo v prihodnjih dneh srečal z jugoslovanskim kolegom Mojsovom. Čudna je letošnja zima. • • Čudno zimo imamo letos. Pravzaprav je zobe pokazala šele te dni, najprej z obilico snega, ki ga zlasti na Goriškem nismo več pričakovali, zatem pa še s precej hudim mrazom in ledeno burjo. Vendar tako muhasto vreme ni nič posebnega in se je doslej že nekajkrat zgodilo, da je milemu in toplemu decembru sledil mrzli januar m februar. Dovolj je pobrskati po starih kronikah. Podobne razmere ka- .SLOVENSKO £ STALNO ^ a »/GLEDALIŠČE W V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete V KULTURNEM DOMU V GORICI AUGUST STRINDBERG SMRTNI PLES Režija: GEORGU PARO V nedeljo, 20. februarja, ob 16. uri - ABONMA RED A V ponedeljek, 21. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED B V torek, 22. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED C Avtobusi bodo vozili po običajnem voznem redu. mtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiifiniiiiiiiiiiiiiiiiuiimnuiiiniiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiimiiittiiiiiuiiiiiiHiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi RAZPRAVA V ODBORU TRGOVINSKE ZBORNICE Za ohranitev dosedanjega ustroja ali za spremembo proste cone? Razprava, ki se je šele pričela bo najbrž dolgotrajna - Ravnati bi kazalo skrajno previdno, menijo v krogih, kjer bi radi ohranili status guo Ob koncu leta 1985 bo prenehal veljati zakon št. 700 iz leta 1975 o goriški prosti coni. Ga bodo obnovili s sedanjo vsebino, vnesli v določila bistvene popravke, ali ga odpravili? Do zapadlosti je pravzaprav razmeroma malo časa in že zdaj je treba sprožiti pobudo, zato, da nas čas ne bi presenetil. Pravzaprav so pobudo za razpravo, pa tudi že vrsto predlogov za spremembo ustroja goriške proste cone. dali sindikati, na decemberskem javnem posvetu v Gorici. Žal je njihova pobuda takrat naletela na bolj skromen odziv. Te dni pa se je o predlogu enotne sindikalne zveze vendarle pričela razprava tudi v razširjanem odboru goriške trgovinske zbornice, to je v ustanovi, ki upravlja*" celotni mehanizem proste cone. Razprava bo najbrž precej dolgotrajna pa tudi ostra, saj si predstavniki določenih krogov prizadevajo ohraniti nekakšen status quo, kaj šele, da bi v ustroj goriške proste cone skušali vnesti tiste radikalne spremembe, ki jih predlagajo sindikati. Po mnenju teh krogov, bo pomemben rezultat že v dejstvu, če bodo veljavnost goriške proste cone sploh podaljšali. Predlagati radikalne spremembe bi bilo lahko tudi nevarno in bi utegnili izgubiti tudi tiste ugodnosti. ki jih prebivalstvo in gospodarstvo na Goriškem uživa v okviru sedaj veljavnih določil. Nerodnost je v tem. ker v okviru Evropske go- spodarske skupnosti ne dovoljujejo ustanavljanje prostih con in komajda tolerirajo že obstoječe realnosti. Tako recimo glede ugodnosti predvidenih za Goriško, ki so bile uvedene že precej let pred pristopom Italije v EGS. Morebitni spreminjevalni predlogi bi tako že na samem začetku naleteli na odklonilno stališče. Treba je torej ravnati zelo previdno! Kaj pravzaprav predlagajo sindikati? Predvsem raztegniti veljavnost zakona na celotno območje pokrajine in ne samo na ozko področje Gorice in njene neposredne, golice, podaljšati veljavnost proste cone vsaj d nelahki pesniški stezi. Ob tej ugotovitvi se nam zdi primerno — in tudi dolžnostno! — zapisali. da o čas pokazal, koliko m’adih se bo uveljavilo in svoje pesmi dodalo v kulturno zakladnico slovenske poezije. Koliko jih bo zaslužilo priznanje, ki ga je pred več kot sto leti zapisal Josip Stri-ta ■ o pesmih Simona Gregorčiča: «To je vendar enkrat prava poe zija. to je pravi čut; to pride od srca in gre do srca:* Na steni nad razstavnimi vitrinami so na velikih kartonih izpisane štiri kratke pesmi Kajetana Koviča. V pesmi z naslovom Rumena pesem smo prebrali naslednja verza: «... in v sladkih, vročih žilah 1 izobilja se vsaki kaplji sanja, da .je siap.» Zakaj smo zapisali prav ta dva verza? Zato, ker smo v vitrinah videli tako veliko število zbirk mlajših in najmlajših pesnikov. In v tistih zbirkah je verjetno veliko takih verzov in besed, ki so jih mladi pesniki zapisali z željo, da bi vsaka pesniško zapisana beseda postala «slap» ... Verjamemo, da je v njihovih «vročih žilah« polno želja in sanj, takih sanj, da bi njihova pesniška beseda našla pot do src številnih ljubiteljev lepe in naše slovenske poezije. Želimo in pričakujemo, da bi nam mladi pesniki napisali veliko pesmi. Namenoma smo dali več poudarka zbirkam mladih pesnikov, ker pesmi nekaterih poznamo. Poznamo pa tudi take pesmi, ki smo jih nekdanji partizani odločno odklonili. Leta 1968 smo v Ankaranu pri Kopru srečali pokojnega pisatelja Franceta Bevka. V daljšem razgovoru smo ga vprašali tudi za mnenje o mladih pesnikih, začetnikih. (Takrat so bili na dnevnem redu razgovori o nekaterih pesmih mladih, objavljenih v «Triboni v in »Katalogu*). Pisatelj Bevk je na tako vprašanje odgovoril: «Nikar se ne razburjaj. Škoda je živcev. Čas bo pokazal, če bo med mladimi pesniki kaj dobreca nastalo za našo kulturo. Vse ostalo bo kot pleve odpihnil veter.* S spoštovanjem smo v vitrinah ogledovali zbirke pesmi naših pesnikov — klasikov Fr* nceta Prešerna. Otona Župančiča, Simona Gregorčiča, Srečka Kosovela, Simona Jenka. Ivana Cankarja, Frana Levstika. Alojza Gradnika in drugih. Od mlajših pa: Karla Destovnika - Kajuha, Mateja Bora -Vladimira Pavšiča. Cirila Zlobca, Maričke Žnidaršič. Toneta Pavčka, Andreja Kokota. Miroslava Košute, Ele Peroci, Vena Tauferja, Boža Voduška, Edvarda Kocbeka, upokojile po slabih petnajstih letih službene dobe. Zakon, ki so ga sprejeli leta 1957, namreč predvideva, da lahko državni uslužbenci, ki so bili zaposleni 19 let, šest mesecev in en dau, stopijo v pokoj; poročene ženske (tudi. če so vdove, ločene ali razporočene) ali matere samohranilke lahko gredo v pokoj pet let prej. Za uslužbence krajevnih up av velja pot let daljša doba. Predpisi torej veljajo že precej let in se nanašajo tako na moške kot; na ženske, pa čeprav’ je večina videla «njihovo nesprejemljivost z ustavnega vidika* predvsem v odnosu d< žensk. To pa zato, ker so se v zadnjem času ženske začele veliko bolj množično posluževati te možnosti, tudi ker je bil govor o njeni odpravi Delna preureditev teh predpisov je tudi prišla konec januarja letos in je posegla predvsem v finančno plat izračunavanja pokojnine. Vladni ukrep je seveda povzročil precej polemik. Med drugim določa tudi, da se lahko upokojijo uslužbenci, ki so bili vsaj 20 let v državni službi. Mnenje večine je sicer, da dosedanji predpisi o možnosti upokojitve državnih uslužbencev niso bili pravični v odnosu do drugih delavcev. Toda hkrati strokovnjaki ugotavljajo, da polemike ne morejo biti osredotočene na primer «baby upokojenk*. Ta prinrr namreč odpira veliko širše vprašanje ženskega zaposlovanja in usklajevanja vloge matere z delovnimi obveznostmi. Istočasno pa mora obveljati pravilo. da imajo vse zaposlene ženske enake pravice. Zanimivo pa je, da so se nad privilegiji državnih uslužbenk veliko bolj razburjali moški, pa čeprav so le ti izpeljanka iz tistih, ki veljajo za vse državne uslužbence. Veliko manj razburjanja je na primer vzbudila prastara ugotovitev, da so v okviru državnih služb ženske zaposlene na delovnih mestih z manjšo odgovornostjo in seveda nižjo plačo. Niti ni v državi dvignila žgočih polemik odločitev vlade, da bodo sredstva za razne socialne storitve vedno bolj skopo odmerjena. ». . : • > Ob nesporni ugotovitvi, da so «baby upokojenke« privilegiranke, toda predvsem v primerjavi z drugimi ženskami, še grenka pripomba. da lahko kakršnakoli «di-skriminaeija v dobro* povzroči toliko žolčnih razprav. Edini spre-jemliivi izhod iz tega položaja pa je drugačno vrednotenje ženske vloge v družbi, kajti »zvijačna poteza* mladih upokojenk je v bistvu odraz ženskega nelagodja in izraz nemoči. (bip) ga uradno prizna oče, ki je tuj državljan. Ustavni sodniki so svojo odločitev osnovali na ugotovitvi, da so se razmere, predvsem pa pojmovanje moralnih in zakonskih obveznosti zakoncev, bistveno spremenile. Poleg smernic, ki jih izraža ustava, pa so pri tem upoštevali zlasti novo družinsko pravo iz leta 1975. ki v odnosu do otrok predvideva enakopravnost očeta in matere. S prav nega vidika. so dejali, ni bistveno, če sta or'e 7rf 'mali različnega državljanstva Jn katero državljanstvo pre-vzamejo otroci, bolj pomembno .ie. da otroke staršev različnih državljanstev ščiti zakonodaja države, v kateri živijo. Po di-ugi strani pa je ustavno sodišče pripomnile da je nujna »organska reforma celotnega normativa o državljanstvu*. Tovrstna reforma bi ob upoštevanju teženj današnje italijanske družbe, morala računati tudi z mednarodnimi dogovori o privatnem pravu. U-stavni sodniki so zato v dokument, s katerim utemeljujejo svoje odločitve, vnesli poziv zakonodajnemu telesu, naj končno odobri nov zakon. Kot smo že poročali, je senat o osnutku že razpravljal, o njem pa se mora izreči še zbornica. Med tako imenovani ženskimi problemi ,ie zadn je čase še največ bruna dvignil primer «baby — upokojenk*. Gre za vrsto '.rideset-letnic. ki so se v skladu z določili o upokojitvi državnih uslužbencev. B -anka Rudolfa, Iva Minattija in drugih. Med drugimi razstavljenimi zbirkami smo videli tudi zajetno knjigo z naslovom Pesmi partizana Cirila. Vemo. dr je bilo ime Ciril partizansko ime Mitje Ribičiča, sedanjega predsednika predsedstva CK ZKJ. V drugi vitrini je dobro vidna zbirka z naslovom: Cvetnik slovenske vezane besede — Pesni Ilirske, urednik Alfonz Gspan. Še v drugi vitrini nas je pritegnila zbirka briškega pesnika Ludvika Zorznta: Ptička bregarca. Avtorja smo poznali kot priložnostnega recitatorja ob vsaki pomembnejši kulturni prireditvi na Primorskem. Zelo rad je recitiral svoje priložnostne pesmi. Razstavljena ie tudi pesniška Zbirka Simona Jenka z naslovom: Pesmi z letnico 1865. Omenimo naj še Pesniški aimanah mladih, v katerem so objavljene pesmi enajstih mladih pesnikov. Nismo omenil’,vsega pesniškega bogastva, ki smo ga videli na tej razstavi. Prepričam smo, da bo — tako kot je nam — ta razstava vzbudila zanimanje za branje naših pesnikov — tudi mlajših, katerim želimo z besedami Jakoba Alešovca, ki jih je zapisal ob izidu prvega zvezka Gregorčičevih poezij 1882: Naj le obilno in dolgo poje! Andrej Pagon — Ogarev Pariško »Evropsko gledališče* je torej začelo živeti. Na sliki vidimo njegovega vodjo Tržačana Giorgia Strehlerja (na levi), sicer ravnatelja milanskega »Ptecolo Teatro di Milano* v družbi francoskega ministra za kulturo Jacka Langa Argentinski kvartet Sugo v openskem «Taboru» Koncert argentinskega kvar- . teta Sugo, ki je bil gost slovenskega KD Tabor in ki je nastopil v okviru openskih glasbenih večerov v Prosvetnem domu, je bil nedvomno prijetno doživetje. Kvartet in njegove člane smo pred koncertom že predstavili, o pomenu tega nastopa v okviru proslave dneva slovenske kulture smo tudi ie pisali. Zalo bi danes govorili le o koncertnem programu. o vzdušju, o vtisih. Koncertni spored je vključil v prvem delu skladbe dveh velikanov iz glasbenega ustvarjanja: Hagdnov Kvartet opus 74 št. 3 in Mendelssohnov Kvartet opus 11 št. 2. Na začetku je nedvomno prevladala napetost v izvajalcih in to je razumljivo predvsem zaradi posebnih okoliščin, v katerih so i-grdll. V dvbrdhi je bila publika številna in so jo sestavljali v dobri meri trebenski vaščani. Seveda je to vzaušje nekoliko vplivalo na izvajanje, še pošebno zaradi tehnične zahtevnosti prve skladbe. Že pri drugi skladbi pa se je izvajanje odvijalo v bolj sprošče nem vzdušju. Svoj vrh pa je koncert dosegel v drugem delu sporeda. Po kratkem oamoru je Mendelssohno-cemu Kvartetu sledila skladba impresionističnega španskega sxia-datelja J. Turine, La oraiion del torero (molitev bikoborca). Motiv za to skladbo je Turina črpal iz španske tradicije, po kateri vsak. bikoborec pred bikoborbo moli. Skladba izpričuje torej vse notranje občutke, najgloblji nemir človeka. Ta razpoloženja izraža skladatelj na poseben način, koi da bi bilo vse t-ovito v megli*, kar je za impresionizem značilno tako v glasbi kot v literaturi m slikarstvu. Izvedba je bila tu tonsko čista in uglajena. Koncert so sklenile nato poznate...?; 11.35 S pesmijo P° Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13.00; 13.50 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Strauss; Iz opere «Kavalir z rožo*; 14.25 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Pojemo in godemo; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.3o Lahko noč, otroci!; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela.,.; 20.00 U-ganite, pa vam zaigramo...; 21 Oj Oddaja o morju; 22.15 Informativna oddaja: 22.15 Iz naših sporedov; 22.30 Iz glasbene skrinje. smučanje ITALIJANSKO PRVENSTVO Quariova ni dopustila presenečenja v slalomu Na drugo mesto se je uvrstila Daniela Zini SAINT GREE Dl VIOLA (Cuneo) — Maria Rosa Quario je na včerajšnjem slalomu na italijanskem državnem prvenstvu potrdila, da je trenutno v odlični formi (o čemer Priča tudi njena uvrstitev v svetovnem pokalu): bila je najhitrejša v obeh spustih in tako osvojila tisti naslov, ki se ji je vsakokrat doslej izmuznil. Drugo mesto je zasedla njena najresnejša tekmica, Daniela Zini, še največje presenečenje pa je pripravila sedemnajstletna Nicoletta Marighetti, ki je zasedla šesto mesto. Povsem pa so razočarale Vanda Bieler, ki je padla v drugi vožnji, Paola Marciandi, Cristina Bric-nhetti in Linda Rocchetti, ki so od-atopile v prvem spustu. Danes bo na vrsti ženski velesla *°m, kjer bi se morala Daniela Zini oddolžiti za včerajšnji poraz, ter tooški slalom, v katerem je bil glavni favorit Paolo de Chiesa, ki pa je zbolel in ga tako ne bo na startu. VRSTNI RED SLALOMA . 1. Quario 1’31”26; 2. Zini 1'31”54; *• Magoni 1’32”05; 4. Frigo 1'32”38; Stevenini (državna mladinska prekinja) 1'32”47; 6. Merighetti 134"77; 7. Fontana 1’36-'15; 8. Fer-raris 1’36"50; 9. De Lago 1'37”29; 10- Magoni 1'37”80. Vlada bo podprla kandidaturo Bormla RIM — Italijanska vlada bo podprta kandidaturo Bormia za organizacijo svetovnega smučarskega pr-yenstva leta 1985. Tako je včeraj rjavil podtajnik za zunanje zadele Fioret na sestanku med vlado, C°NI in FISI. Kolesarstvo Šestdnevna dirka v Milanu Riklin - Viggins v vodstvu MILAN — Na šestdnevni kolesarski dirki v Milanu sta prevzela vodstva mlada zahodni Nemec Riklin Ir> Avstralec Viggins. Moser in Pij-®en sta trenutno četrta. Vrstni red Riklin (ZRN) - Viggins (Avstral.) 134 , Bidinost (It.) - Freuler (Švi.) 132 Fritz - Hindelang (oba ZRN) 142 Po 1 krogu Moser (It.) - Pijnen (Niz.) 136 j » Po 1 krogu *• Hermanh - Clark loba Avstral.) po enem krogu 88 Jutri, 19. t.m. Ob 15.30: Cannes - CSKA Moskva; 18.00: Son Amar - Santal. Nedelja, 20. t.m. Ob 14.00: Cannes - Son Amar; 16.00: Santal - CSKA. NOGOMET Videmčani odslej z «Agfacolor» MILAN — Udinese je dobil »spon-sorizacijo*. Videmski klub je včeraj sklenil v Milanu triletno pogodbo z industrijskim mogotcem »Afga Geavert*. Kaže, da je Udinese zato prejel približno milijardo in 600 milijonov lir. košarka SINOČI V POKALU PRVAKOV Tesen poraz BiIIyja v Moskvi Milančani so napravili veliko število napak - Meneghin najboljši CSKA Moskva — Billy 79:78 (48:45) CSKA MOSKVA: Jerjomin 6, Gu-sev 22, Kuzmin 2. Kovtun, Taraka-nov 10, Popov, Meleškin 14, Miškin 13, Pankraškin 12, Šukarev. BILLY MILAN: D. Boselli 8, F. Boselli 5, D’Antoni 12, Ferracini 4, Premier 4, Meneghin 20, Gallinari 1, Gianelli 24, Rossi, Innocenti. SODNIKA: Czifra (Madžarska) in Costel (Belgija). PM: CSKA 13:17; Billy 8:14. MOSKVA — Milanski Billy si je včeraj v drugem povratnem kolu finalnega turnirja pokala prvakov sam zapravil zmago. Italijanski prvaki so namreč zagrešili toliko napak in izgubili tolikšno število žog, da je bil njihov, čeprav tesen poraz neizbežen. Poleg tega so Petersonovi varovanci tudi zelo slabo branili in tako je lahko na primer Gusev brez težav metal od daleč in tudi dosegel Disciplinska komisija zavrnila priziv Krasa Končalo se je tako, kot je narekovala že večkrat ugotovljena oportunost, bila pa je kršena športna, etična in juridična pravičnost. Disciplinska komisija italijanske namiznoteniške zveze FITET je namreč po dolgem slepomišenju odbila priziv ŠK Kras v zvezi z domnevnim nepravilnim včlanjenjem romunske begunke Eve Ferency, zaradi česar je bil pod vprašanjem izid tekme med Fiatom in Krasom, ki je bil sedaj registriran z rezultatom 5:3 v korist moštva iz Barija. Uraden odgovor sicer ni bil še notificiran. vendar pa so predstavniku Krasa po telefonu prebrali iz Rima besedilo sklepa disciplinske komisije. Kar najbolj preseneča je ugoto- na zakonodaja, preden bi lahko kot politična begunka branila barve italijanskega moštva, ker pač ni imela predpisanega dovoljenja romunske federacije. Očitno pa si pri namiznoteniški zvezi lahko privoščijo. da ne spoštujejo zakonodaje niti ne dajejo pojasnil, s katerimi bi utemeljili svoj sklep. Iz tega bi lahko izluščili zaključek, da se ista zakonska norma lahko različno interpretira. Torej ni res, da je zakon vselej enak za vse. Kolo pred koncem prvoligaškega prvenstva ima Fiat dve točki prednosti pred K'-asom. Odločilnega pomena bo tako povratni dvoboj v Repnu, 26. t.m.. ko lahko Kras z zmago dohiti Fiat na vrhu lestvice in tako izsili še dodatno tekmo za državni naslov. Frasova dekleta so trdno odločena, da dose-vitev, da je disciplinska komisija žejo športno in normalno zmago odbila priziv ŠK Kras «ker ni ute-meljen», ne da bi pojasnila, na navkljub vsem mahinacijam Fiata. Že sedaj opozarjamo vso našo osnovi katere norme je pravilno športno javnost, da se te tekme včlanjenje romunske igralke. Kras je namreč oporekal nastopu Romunke. ker bi morali preteči vsaj trije meseci, kot to narekuje šport- udeleži čimvečie število navijačev, ki bi lahko bistveno pomagali kra-sovkam na tej težki preizkušnji. (B. S.) kar 22 točk. V vrstah Milančanov je bil gotovo daleč najboljši Dino Meneghin, ki se je srčno boril v obrambi, dosegel pa je tudi 20 točk. Zadovoljivo je opravil svojo nalogo tudi Američan Gianelli. Pri domačinih bi poleg Guseva o-menili še Meleškina. * * * Real Madrid — Makabi 95:92 LESTVICA Ford Cantu in Real Madrid 10; Billy Milan, Makabi Tel Aviv in CSKA Moskva 8; Cibona Zagreb 0. V POKALU PRVAKOV Mirko Novosel: «Ford favori(» CANTtJ — Zagrebška Cibona je v sredo visoko izgubila v Cantuju proti Fordu. Gre pa omeniti, da so Zagrebčani igrali praktično brez najboljše prve peterke. Po tekmi v Cantuju je trener Ci-bone Novosel dejal, da je Ford gotovo najboljši v tej finalni skupini in tudi glavni kandidat za osvojitev evropskega naslova. Katastrofa Zagrebčank VTCENZA — V prvem polfinalnem srečanju pokala prvakinj je Zolu v Vicenzi premagal zagrebško moštvo Montinga kar z 89:54 (46:27). Najboljši pri Zoluju sta bili Američanka Smith (31 točk) in Pollini (27), pri Zagrebčankah pa sta se odlikovali Ožegovič (20), in Uzelac (15 to'-k V BOKS Arguello pretežak CIUDAD MEXICO - Nikaragujski boksar Alexis Arguello se je odpovedal svetovnemu naslovu lahke kategorije (verzija WBC). ker do 26. februarja, ko bi moral boksati proti Fernandezu, ne bo uspel «shujša-ti» do teže, ki jo predvideva ta kategorija. tudi štirje, ki igrajo v naših ekipah. V prvi amaterski ligi je tako za eno kolo izključen Bruno Starc (Vesna), v drugi amaterski ligi za e-no kolo Franko Samec (Kras) in Giannj Di Benedetto (Primorje), za dve koli pa Elvio Bortolotti (Primorje). O našem športu v italijanskem tisku V zadnji številki lista «Notiz.ie -Novice*, ki ga izdaja Posoška fede racija KPI v Gorici, smo zasledili zanimiv članek o telesnokulturni de javnosti v okviru slovenske narodnostne skupnosti v goriški občini, članek je napisal Umberto Hvalič, ki že več let trenira košarko pri ŠZ Dom v Gorici. Avtor navaja vlogo in obseg šport nega udejstvovanja v okviru naše na rodnostne skupnosti, nakar pa opisuje dejavnost posameznih društev v goriški občini, (ik) Brežanke na sliki: med slovenskim derbijem proti Koniovelu Electronic Shop so uspešno končale prvi del prvenstva C-2 lige IIIIIIIIIIIIIMIIIIItllllllllMIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllMlllllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIftIllUlllllllllllllltllinitMllinillllllllllllMIIMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIinilllliiliiillllllllllllllllllltlinilllllllllllllllMIIIIIIIIIia V ORGANIZACIJI SMUČARSKEGA ODSEKA ŠD MLADINA V nedeljo v Forni di Sopra veleslalom za 5. pokal Skdanc Tekmovanje bo prva preizkušnja letošnjega zamejskega smučarskega prvenstva - Vpisalo se je 257 smučarjev iz 7 društev NOGOMET - V AMATERSKIH LIGAH Tokrat «tcžka roka» disciplinska komisije Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je tokrat izključila več nogometašev. Med le-temi so Z nedeljskim veleslalomom, ki ga v Forni di Sopra prireja ŠD Mladina in bo veljal za «5. pokal Skdanc*, se pričenja tudi letošnje, 3. zamejsko prvenstvo v veleslalomu. Iz organizacijskih in finančnih razlogov bo letos to prvenstvo obsegala nekaj manj tekem kot lani (poleg tekmovanja, ki ga organizira ŠD Mladina, bosta prišli v poštev še tekmovanji SPDT — Zimske športne igre — in pa preizkušnja za Trofejo ZSŠDI, ki jo bo organizirala smučarska komisija ZSŠDI). Kljub temu, da se bodo letos o-mejili na tri tekmovanja, pa zamejsko prvenstvo ne bo zgubilo na pomenu in kakovosti, o čemer tudi priča visoko število vpisanih za nedeljski veleslalom v Forni di Sopra. Skupno se je namreč prijavilo 257 tekmovalcev, torej trije več kot ODBOJKA OD DANES DO NEDELJE Final« evropskih prvakov v Parmi PARMA — Od danes do nedelje v Parmi finalni odbojkarski tur-"to za pokal prvakov. , Tudi tokrat so nesporni favoriti za tončno zmago odbojkarji moskovske ',sKA. SPORED Danes, 18. t.m. -Ob 17.00: odprtje turnirja: 18.00: Amar (Španija) - CSKA Moskva isZ); 20.30 Cannec (Francija) -“kntal Parma (Italija). 1. - 2. _ 3. _ 5. - 6. - prv: drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi X 1 X 1 2 1 2 1 1 1 1 X ■iiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiPiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiimiiiiiiimiMiiiiiiiiiiimiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiii KOŠARKA SLOVENSKE PETERKE V RAZNIH PRVENSTVIH <• . , * n.) T w j . . t * j • Kontovel - Bor Radenska v središču pozornosti Obe ekipi doslej v promocijski ligi nista zadovoljili - Slovenski derbi tudi pri kadetih Po krajšem premoru v promocijskem prvenstvu bodo naša košarkarska moštva zopet množično zaposlena v raznih ligah. V promocijski ligi in pri kadetih bosta slovenska derbija, na sporedu pa bo še več ostalih zanimivih srečanj. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Kontovel — Bor Radenska Kontovelova peterka je na spodnjem delu lestvice (doslej je osvojila le dve zmagi), po drugi strani tudi borovci doslej niso zablesteli in so na sredini razpredelnice. Obe ekipi bosta tako lahko igrali sproščeno in zanimivo bo videti dvoboj med Banom (njemu bo verjetno še kako pomagal mladi Čuk) in borovci, ki lahko računajo na več visokih košarkarjev. Bor Radenska je v tem srečanju favorit, vsak derbi pa je poglavje zase. Polet — Cus Poletovce tokrat čaka lažja naloga, saj sodi Cus med slabše ekipe tega prvenstva. Sicer pa bodo morali naši košarkarji vseeno zagrize- no in odločno igrati, kajti podcenjevanje bi jih lahko drago stalo. MLADINSKA PRVENSTVA Mladinci Medtem ko bodo tokrat borovci prosti, pa se bodo poletovci pomerili s Stello Azzurro. Italijanski mladinci so v tem srečanju favoriti, toda tudi naši niso brez možnosti za zmago, posebno če bodo igrali srčno in odločno. Kadeti V tem prvenstvu bo jutri na sporedu slovenski derbi. Na Kontovelu se bosta namreč spoprijela Kontovel in Sokol. Res je, da so Konto-velci doslej nekoliko odpovedali, ni pa izključeno, da bi se lahko opomogli, ko bi osvojili točki prav v derbiju proti Nabrežincem. Sokol je homogeno moštvo in bo seveda ju-rišal na zmago. Favorita pa tudi v tem derbiju ni. Bor A bo igral proti Stelli Az-zurri, ki jo je že zanesljivo premagal v prvem delu. Bor B pa bo tokrat prost. """»ttn,,, .........mm.................iiimimiiiiii........... ZA PRAVILEN PRISTOP K RAZVOJU NAŠIH NAJMLAJŠIH Zdravniška služba pri Športni šoli Trst važno dopolnilo vseh preostalih i|ii‘*l,’*,'ll,< OBISK CHEYSSONA V MOSKVI V središču razgovorov sodelovanje in izstrelki naši med Francijo in Sovjetsko z'* zo precej ohladili po Mitterrandov ^ prihodu na oblast, zato bodo g,a'^ predmet razgovorov, seveda spornega vprašanja evroizstrelk ’ o katerih ima Pariz enako stal'=,. kot ostale države NATO pakta- » ^ jetska zveza na ta račun ni šle® s kritikami do Francije in jih j® ’ razila tudi tik pred prihodom fra® skega zunanjega ministra v Mo**, j. MOSKVA — Francoski zunanji Minister Claude Cheysson je imel včeraj zjutraj prvi razgovor s 3Vojim sovjetskim kolegom Andrejem Gro mikom. Cheyssonov obisk v ZSSR predstavlja prvi stik na visokem nivoju med francosko in sovjetsko vlado, odkar je v Franciji na vladi iVIitterrandova levičarska koalicija. Ob svojem prihodu v ZSSR je Cbejsson izjavil, da prinaša s seboj osebno Mitterrandbvo poslanico, namenjeno novemu sovjetskemu voditelju Androiiovu. Vsebina dokumenta zaenkrat še ni znana. Sovjetska agencija TASS sporoča, da sta Cheysson in Gromiko ob zaključku prvega razgovora podpisala protokol za poglobitev sovjetsko -francoske kooperacije na področju znanosti in tehnike za desetletno obdobje 1983 - 1993, vendar o vsebini protokola ni znana nobena podrobnost. Znano je, da so se dvostranski od V popoldanskih urah sta se stra ponovna sestala, vendar *Sj cija TASS ni sporočila podrobn ^ o posameznih obravnavanih vP^a.L. njih. Iz strnjenega obvestila pa ,, ja, da so se. razgovori odvijali v * struktivnem vzdušju, in da inl*,a j|. žavi pogoje in namen okrepiti n* sebojno sodelovanje v interesu pm in še posebej za odpravljanje vilnih žarišč napetosti v svetu' sodelovanje je možno kljub nek*^ rim razlikam v ocenah med nar®0 odnosov.