PRIMORSKI DNEVNIK «“«SVSr - Cena 35 lir Leto XVHL - St. 268 (5352) TRST, sreda 28. novembra 1962 Jutri razgovor med Kennedyjem in Mikojanom z°Pet Seta,ska nes!ie^: ^L,mrtv^ za odstranitev nesoglasij v zvezi s Kubo Mikojan bo ostal v Washingtonu tudi v petek - Sporazum o podaljšanju mandata U Tanta ? Spoveduje se podpis sporazuma med SZ in ZDA o sodelovanju pri raziskovanju vesolja Jy^ttuNGTON, 27. — Bela hiša je javila, da bo Kennedy v četrtek razgovor s podpredsednikom sovjetske vlade Mi-, Janom o položaju okoli Kube. Mikojan bo v Washingtonu v ‘"«ek in v petek. ^togovor je določen za četr-2* 22.30 po srednjeevrop- 2®?. času. V poučenih krogih da se bo Mikojan, ki bo v Washingtonu tudi v pe-15.sestal še z drugimi člani a- m»i* viaae m aa do moraa ^ en razgovor s Kennedy- ®noči sta bila Mikojan in ame-l?f* delegat Stevenson skupno s sodelavci gosta na večerji a OZN U Tanta v New (J*11. Razgovori so trajali tri kj Stevenson je po razgovoru časnikarjem, da upa, da bo kmalu doseči rešitev. Miko- jan pa je izjavil, da so obravnavali tudi kočljiva vprašanja, da pa «se niso kregali». Mikojan je izjavil tudi, da so na večerji razpravljali o številnih vprašanjih, «Čeprav so bila naša stališča različna, je nadaljeval Mikojan, smo imeli možnost mirno diskutirati o nekaterih vprašanjih, ki so bila zelo kočljiva, toda govorili smo mirno». Nato je Mikojan izjavil, da je stališče, ki ga je zavzela kubanska vlada, zlasti kar se tiče morebitne inšpekcije, upravičeno. Pri. pomnil je: «Američani bi morali Castra bolje spoznati in tedaj bi začeli tudi čutiti simpatijo do nje- iinniiiiiiiiiiiuraiiiiiiiiiiiiiHHiuiiiuHiiiiniiiniiniimiiiiiiiiuiniiuiiiuuii Adenauer začel posvetovanja za sestavo nove vlade Liberalci odločno nasprotujejo nadaljnjemu sodelovanju s Straussom 27. — Kancler Adenauer « **čel danes zjutraj napovedana Movanja za rešitev vladne kri-• Najprej je sprejel ministra ~ r^heništvo ■■“•»ivu Paula Lueckeja, ki večkrat omenjajo kot morebit-Naslednika Straussa. Najvaž-Voj P® je bil kanclerjev razgo-K, s predsednikom liberalne Mendejem. Po razgovoru izjavil, da je šlo za u-razgovor glede sestave vla-iv ^Poldne je poročal izvršilne-». ®“boru liberalne parlamentar-ykupine. fetide je tudi izjavil, da je nje-^ * stranka pripravljena vstopi, (tj ,?°v° vladno koalicijo z demorda n' 'n s krščanskimi socialci, (^.hadaljnje sodelovanje liberal- p s Straussom ni mogoče, (ij^čajo, da je Adenauer v zad-■tr» 1? urah dvakrat sprejel mini-j( * Straussa. Zatrjuje se, da mu lj|J0nudil mesto predsednika par-®0v*t?arne skuipine demokristjani: m krščanskih socialcev. Sedasi' Predsednik te skupine von to» j 0 P® bi prevzel mesto pra-b°®nega ministra. ^Poldne se je kancler udeležil dem I?° s Straussom seje vodstva !»t?0*r'stjanske parlam. skupine, v,®**1 Pa plenarne seje. so o tej seji objavili spo-L °' ki pravi, da so pozvali A-dej&Uerja, naj nemudoma začne *tJiljska pogajanja za sestavo no-H V®de, in ta pogajanja naj poti,-4)0 brez kakršne koli vinkula-ij,',Slede zavezništev. Skupina je C* * zadovoljstvo, ker so tudi dj “kristjanski poslanci odstopili, va.ornog°čijo rešitev krize. Imeno-v ,? J® bila ožja komisija, ki bo “talnem stiku s kanclerjem, da n9j‘ njim posvetuje. Skupina želi, n*.'kancler čimprej rešil krizo, hM^dakuje, da se bo tudi v pri-It; vodila «stabilna politika, j( "®J zajamči nadaljevanje akci-Prejšnjih treh zakonodajnih Političnih krogih omenjajo v ia S tpm «mnrnGÌlnm. da skuša- jo' v s tem sporočilom, da skuša-( «etnokristjani izvajati pritisk 'beralce in dopuščajo možnost »t,j"hmj s socialdemokratsko tet - - - a?ko. Dalje ugotavljajo, da ho-«emokristjanska stranka imeti strogo nadzorstvo nad delom kane-lerja, da se izogne presenečenju. Minister za obrambo Strauss ni do sedaj še pokazal namena, da se prostovoljno umakne iz pogajanj za sestavo nove vlade. Na današnji seji je parlamentarna skupina demokristjanov in krščanskih socialcev razpravljala tudi o kočljivem vprašanju Adena-uerjevega nasledstva. Večina de» mokristjanskih poslancev je bila mnenja, da je potrebno že sedaj jasno povedati, kdo bo prevzel A-denauerjevo mesto, zato da se preprečijo zapletljaji, ko se bo to vprašanje načelo, to je spomladi 1963. Pri tem se demokristjanska stranka strinja, da prepusti Adenauerju samemu pravico, da določi svojega naslednika. Toda ko se je na današnji seji omenil s tem v zvezi Erhard, so dolgi aplavzi v dvorani pokazali, kdo uživa največje simpatije demokristjanskih poslancev. V Bonnu se govori, da je Erhard najbolj primeren, da prevzame Adenauerjevo nasledstvo, ker njegovo ime ni niti najmanj vmešano v afero «Spiegel». Bonski minister za obrambo Strauss, zaradi katerega je izbruhnila vladna kriza ga. Fidel Castro je človek, ki je storil mnogo dobrega Kubi.» Na nadaljnja vprašanja časnikarjev je Mikojan odgovoril: «Govorili smo o mnogih stvareh, toda nismo mogli govoriti o vsem. Na drugi strani pa smo si hoteli ohraniti dober tek.» Zatem so Mikojana vprašali: «Ali je težavneje pogajati se s Ste-vensonom ali s Fidelom Castrom?» «Mnogo težavneje s Stevenso-nom,» je odgovoril Mikojan. «Torej vi pravite: Castro da, Stevenson ne?» «Jaz pravim: Castro da, Stevenson da. Nisem dogmatik.» Mikojan je dodal, da je bil Stevenson bolj konstruktiven, preden je postal ameriški predstavnik v OZN. Stevenson, ki je bil navzoč pri razgovoru, se je očitno zelo zabaval. Ko so začeli spraševati njega, je izjavil, da je bil nov razgovor med njim in Mikojanom o Kubi določen za sredo v New Yor-ku. Pripomnil je, da bi ta razgovor utegnil pomeniti «važen pre-okret». Politični opazovalci so mnenja, da sta se Mikojan in Stevenson sporazumela da bosta obe vladi podprli izvolitev U Tanta za stalnega tajnika OZN za dobo petih let od novembra 1961, ko je U Tant prevzel mesto začasnega tajnika. Predstavnik OZN je izjavil, da sta Stevenson in Mikojan napila U Tantu in mu čestitala k njegovim naporom v sedanji krizi, da «združi obe veliki državi, zato da bosta lahko postavili temelje za rešitev kubanske krize». Stevenson je izjavil, da se bo v kratkem sestal Varnostni svet, ki bo razpravljal o obnovitvi man. data U Tantu. Pričakuje se, da bodo na seji Varnostnega sveta soglasno predlagali to obnovitev. Mikojan je časnikarjem izjavil, da se je pred večerjo še posebej sestal z U Tantom. «Mi ga spoštujemo,» je izjavil Mikojan, «on razume vprašanja in bil sem zelo zadovoljen, da sem govoril z njim,» Iz Havane poročajo, da se postopoma ukinjajo ukrepi o splošni mobilizaciji in v Havani je zopet vse normalno. Na univerzah so se spet začela predavanja, težke topove in vojaške enote pa so umaknili s strateških položajev v mestu. Tudi na podeželju so razpustili bataljone milice. V pristanišču prestolnice je promet sedaj normalen; v kratkem bo vzpostavljen tudi promet na letalski progi med Havano in Miamijem. Vojaške oblasti so spet dovolile civilnim letalom, ki vzdržujejo redne proge, da lahko letijo nad Kubo. V Washingtonu je predstavnik NASA izjavil, da bo morda v kratkem objavljeno uradno poročilo o ameriško-sovjetskem sporazumu za skupen program o vesoljskem raziskovanju. Ni še znano, ali je bil sporazum že podpisan, ali pa ga bodo šele podpisali. Predstavnik je omenil, da je bil načelen sporazum podpisan junija v Ženevi, toda sporazum sta morali še odobriti obe vladi. Predstavnik je pripomnil, da se sporazum tiče skupnega izstreljevanja satelitov za proučevanje magnetnega polja, ter priporoča tudi, naj ZDA izstrelijo satelit za komunikacije na podlagi skupnega programa. Nevarna zdravila RIM, 27. — Ministrstvo za zdravstvo javlja, da je prepovedalo pro- dajati in odredilo začasno zaplembo specialitete «Roxal», ki jo izdeluje podjetje «Pharma Solvit» iz Milana. Ukrep so sprejeli v pričakovanju, da se o odklonitvi registracije tega zdravila izreče vrhovni svet za zdravstvo. Na podlagi analize nekaterih vzorcev so namreč prišli do zaključka, da se za sedaj prepove prodaja te sp6Cili-tete. Iz Haaga javljajo, da so na Holandskem prepovedali prodajanje specialitete «Meclizina», ki je znana pod imenom «Postaten», «Oranima!» in «Suprimal». Prepovedali so začasno tudi izdelovanje te specialitete. Pompidou sestavlja novo vlado PARIZ, 27. — General de Gaulle je sprejel danes popoldne predsednika vlade Pompidouja in mu dal nalogo, naj sestavi novo vlado. Uradno poročilo pravi, da je predsednik republike sporočil Pompi-douju, da sprejema njegovo ostav- ko, ki jo je podal 5. oktobra, in da mu je poveril nalogo, naj sestavi novo vlado. Pompidou je poob- lastilo sprejel. Sicer pa je že danes zjutraj začel posvetovanja s tem v zvezi. Ponesrečilo se je brazilsko letalo blizu Lime - V zadnjih petih dneh je pri letalskih nesrečah zgubilo življenje 179 ljudi RIO DE JANEIRO, 27. — Neko brazilsko letalo «Boeing-707» z 80 potniki in 17 člani posadke se je ponesrečilo. Vseh 97 oseb je zgubilo življenje. Letalo je letelo na redni progi iz Rio de Janeira v Los Angeles. Zadnje sporočilo poveljnika so dobili ob 5.14 danes po brazilskem času, to je ob 9.14 po srednjeevropskem času. Stopil je v stik z letališčem v Limi. Poveljnik je zaprosil, naj prižgejo reflektorje na letališču, da lahko pristane. Nekaj trenutkov prej se je letalo srečalo z nekim letalom «Air France», s katerim se je pozdravilo s svetlobnimi znaki. Poveljnik je sporočil, da bo najprej napravil krog okoli letališča, da se spusti nekoliko niže. Od tedaj niso dobili od letala nobenega sporočila več, dokler niso razbitin letala našli na griču blizu Ciudad de Dios, ki je oddaljeno 15 kilometrov od lime. Med potniki na letalu so bili tu- sveta ministrov organizacije di perujski minister za kmetijstvo general Jesus Melgar in ravnatelj kubanske narodne banke Cepero Bonilla. Obadva sta se bila udeležila v Braziliji regionalne konference FAO. Pozneje so sporočili, da ni nobeden od potnikov in članov posadke ostal pri življenju. Iz Havane so uradno javili, da je vseh deset članov kubanske delegacije, ki so sodelovali na konferenci FAO, zgubilo življenje. Z današnjo nesrečo je pri letalskih nesrečah, ki so se dogodile v zadnjih petih dneh v Braziliji, v Franciji, ZDA, Sao Tome (portugalska Afrika) in Peruju, zgubilo življenje 179 ljudi. Zasedanje OECD PARIZ, 27. — Danes se je začelo v Parizu dvodnevno zasedanje lll■lllll■l■llllllnlllllllll■Inlllllll■lll■lllllllllll||||l|||||^l||U||||||||t||||||||||||||||||||||||||||||ll||||l||||l||||l|||||U|||||||||l||||l|,U|||||I|||||||l||n||||||||||||l|||||||||||||||||llu>•■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllll■ ZA ZAKON JE GLASOVALO 371, PROTI PA 57 POSLANCEV Poslanska zbornica dokončno odobrila nacionalizacijo električne industrije Zakon bo stopil v veljavo z objavo v uradnem listu - Kdaj bo ta industrija nacionalizirana? - Fanfani: «Porabili bomo le toliko časa, kolikor bo potrebno, da bi stvari izvršili naglo m dobro» *"""11111111.......m,mm,Hlinili.............................................. odgovor pekinga na iahtivo po pojasnilih Posredovanje afriško-azijskih držav za rešitev kitajsko-indijskega spora Angleško-indijski sporazum o dobavljanju orožja JJpVl DELHI, 27. — Predstavnik indijskega zunanjega mini-*?.tva je sporočil, da je kitajska vlada odgovorila na indijsko «Jo0 po P°Jasnilih- Odgovor sedaj v Novem Delhiju prouču- Lw^tfstavnik je nato prebral iz-lifc-*1* ki je bila že prej priprav-Izjava pravi, da Kitajska od 21, novembra glede do-5li *°v pred nedavnimi množični-hc aaP®di na Indijo pomeni popol-^jjjPotvorbo dejstev. Izjava se na-! *Ni bilo nobenega obmej-(|č? Problema, dokler ga ni ki-vlada sprožila, s tem da je ?£[® na indijsko ozemlje leto,?85! in nato dve leti pozneje E???vila 2ahteve nad obširnim ^T**J*kim področjem. Prav vztraj-VLa^Padaina dejavnost kitajske l'*d» M i« dosegi* vrhunec pri tritonih množičnih napadih, je ta • j indijsko vlado (ki se je JjLf^daj posvečala delu mirnega tali?'?)» da zavzame obrambne 1° da jih okrepi tudi s J» jCi° orožja in opreme, ki so t j. dobavile prijateljske države, l>ja«hienom, da prispeva k obram-w.?*emeljske celovitosti Indije j"*1 odkriti kitajski invaziji». C®hru Pa je na sprejemu na zahodnonemškemu predsed-Sfijl ki je na obisku v Indiji, da je kitajska invazija od-ta k Indijcem, ki se odslej 4y?do dali več ujeti v past. Dota»*??’ da mora biti Indija pri-*ta» ^*na na dolgo borbo in se ta * eventualno naučiti nove voj-k,J«mike. «Na vsak način, je K)?aril Nehru, ne bomo dopu-n tega napada in tudi se ne bomo dali ustrahovati po Kitajski». Iz New Yorka poročajo, da je voditelj ganske delegacije v OZN imel včeraj dva dolga razgovora z indijskim predstavnikom glede morebitne afriško-azijske pobude za rešitev kitajsko-indijskega spora. Ganski predstavnik je predlagal, naj bi poslali v Indijo in na Kitajsko «komisijo miru», ki bi jo sestavljali predstavniki a-friških in azijskih držav v OZN in ki bi imela nalogo najti sporazum. Baje je ganski predstavnik predlagal za sredo sestanek petinpetdeset afriško-azijskih predstavnikov s tem v zvezi. Vendar pa ni bilo glede tega še nič sklenjeno. Danes je prišel v Rangun pomočnik kitajskega zunanjega ministra. Sprejel ga je burmanski zunanji minister U Ti Han. Sestal se bo tudi s predsednikom revolucionarnega sveta generalom Ne Vinom. V Rangunu še ni znano, ali bo pomočnica indijskega zunanjega ministra Lakšmi Menon, ki bo jutri odpotovala iz Novega Delhija, prišla najprej v Burmo ali pa v Kambodžo in Indonezijo. V diplomatskih krogih v Ranaunu govorijo o možnosti, da bi Burma posredovala v indijsko-kitaj-skem sporu. V Kairo je prišel danes glavni | legacija. RIM, 27. — Po govoru ministra za industrijo in trgovino Colomba in po glasovalnih izjavah predstavnikov parlamentarnih skupin je poslanska zbornica dokončno odobrila s tajnim glasovanjem zakon o nacionalizaciji električne industrije: za zakon je glasovalo 371, proti pa 57 poslancev. Sprejeli so popravke senata k nekaterim členom in zavrnili vse popravke, ki jih je predlagala desnica. Minister Colombo je ovrgel tajnik indijskega zunanjega r nistrstva R, K. Nehru s pismom predsednika vlade Nehruja za Naserja. Verjetno se bo jutri sestal z Naserjem. Indijski minister za obrambo Cavan in angleški minister za odnose s Commonwealthom Duncan Sandys sta danes podpisala sporazum, na podlagi katerega bo Anglija dobavljala Indiji orožje za obrambo pred kitajskim napadom. Dobave bodo izvrševali na podlagi sporazumu o zakupu in posojilu. Indija se je obvezala, da bo zahtevala od Anglije privolitev, če bi hotela to orožje prepustiti tretjim državam, ter da bo orožje vrnila, takoj ko bodo odpadli razlogi, zaradi katerih je bilo dobavljeno. Davi se je Duncan Sandys sestal v New Yorku z ameriškim predstavnikom Harrimanom. Popoldne je Duncan Sandys odpotoval v pakistansko prestolnico Ra-valpindi. Švedski zunanji minister Ep-lander je izjavil, da je švedska vlada sklenila dovoliti podjetju «Bofors», naj še dalje dobavlja vojni material Indiji. Gre predvsem za protiletalske topove, ki jih Indija izdeluje tudi na podlagi licence «Bofors» v smislu sporazuma, ki je bil sklenjen leta 1958. Pakistanski minister za trgovino je sporočil, da bosta Pakistan in Kitajska kmalu podpisali prvi trgovinski sporazum. V ta namen bo prišla v Pakistan kitajska de- argumente liberalcev, češ da je nacionalizacija električne industrije v nasprotju z rimskimi pogodbami o evropski gospodarski skupnosti in skupnem tržišču ter pripomnil, da člen 222 teh pogodb določa, da ima vsaka država članica pravico urejevati po lastni uvidevnosti gospodar ski režim zasebne lastnine. Socialistični poslanec Gtolltti je v glasovalni izjavi dejal, da bodo socialistični poslanci glasovali za novo besedilo zakona in pripomnil, da popravki senata pomenijo tehnično izboljšanje izvirnega besedila, to Izboljšanje pa da predstavlja učinkovitejšo zaščito drobnih varčevalcev; komunistični poslanec Busetto pa je potrdil, da bodo komunisti glasovali za zakon, «kljub poslabševalnim popravkom senata». Zakon o nacionalizaciji električne industrije bo stopil v veljavo ž dnem, ko bo — po podpisu predsednika republike — objavljen v uradnem listu. V razgovoru z novinarji je Fanfani izrazil svoje zadovoljstvo nad odobritvijo tega zakona in se a-hvalil vsem, ki so s svojiip deloin prispevali k temu, da je bil zakon odobren. Novinarji so se nato obrnili na ministra Colomba in . fea vprašali, kakšne ukrepe bo morala vlada sprejeti, da bi uveljavili nacionalizacijo električne industrije. Colombo jim je dejal, da gre za delegirane zakone, ki so v glavnem že pripravljeni, in ki jih bo v 4im krajšem času predložil ministrskemu svetu; prvi od teh zakonov zadeva ustanovitev ENEL (Državne ustanove za elektriko) in njenih upravnih organov; nato bodo popisali električna podjetja, končno pa bodo izdali ustrezne ukrepe za prenos teh podjetij v ENEL. Na vprašanje, koliko časa bo zahteval ves ta postopek, je minister dfjal: «Uporabil sem izraz 'čim hitreje bo mogoče,,» Fanfani pa je dodal: «Porabili bomo le toliko časa, kolikor bo potrebno, da bi stvari izvršili naglo in dobro». V novem centralnem odboru PSDI bo 41 članov, ki pripadajo večinski struji Saragata, in 20 članov, ki pripadajo levima struiama Preti ja in Ariosta; desnica ni bo imela nobenega predstavnika v centralnem odboru. Največ preferenčnih glasov so dobili zapovrstjo Sa-ragat (85.980), Tanassi (80.400), Tre-melloni (75.430), Cariglia (73.300), Orlandi (67.080), Angrisani (6! .350), Bertinelli (63.900), Vigl anesi (63.150), Romita (62.780), iti- Na skupni listi levice pa sta največ preferenčnih glasov dobila Preti (37.000) in Ariosto (36.250). Na televizijski oddaji «Politična tribuna» bo jutri razprava pa temo «Konferenca o razorožitvi in vprašanja miru»; v razpravi bodo sodelovali: poslanec Nunzio Caro-leo (za PDIUM), poslanec Francesco De Martino (za PSI), senator Gerolamo Messeri (za KD), poslanec Giancarlo Pajetta (za KPI) in poslanec Pierluigi Romita (za PSDI). Razpravo bo vodil Giorgio Vecchietti. V četrtek se sestane vodstvo KPI, da opravi še zadnje formalnosti glede 10. kongresa stranke, ki se bo začel v nedeljo 2. decembra v palači EUR v Rimu. je princu Faisalu, jordanskemu kralju Huseinu, predsedniku Naserju in predsedniku jemenske republike generalu Salalu. Ni znana vsebina pisem. Govori se, da namerava ameriška vlada v kratkem uradno priznati jemensko republiko. Kennedy ponuja posredovanje zaradi Jemena WASHINGTON, 27. — Bela hiša je danes sporočila, da Je Kennedy poslal pisma štirim državnim poglavarjem arabskih držav in jim ponudil posredovanje ameriške vlade za rešitev spora z Jemenom. Kennedy je poslal pismo ministrskemu predsedniku Saudove Arabi- Kennedy in Mac Millan 19. in 20. decembra na Bahamskih otokih LONDON, 27. — V Londonu in Washingtonu so istočasno objavili sporočilo, da se bosta Mac Millan in Kennedy sestala 19. in 20. decembra na Bahamskih otokih. To bo že šesti sestanek med Kennedyjem in Mac Millanom. Prvikrat sta se sestala marca 1961 v Key Westu na Floridi, Aprila istega leta sta se sestala v Washingtonu, junija pa v Loudonu, ko je Kennedy prišel v Evropo na sestanek s Hruščovom na Dunaju Decembra 1961 sta se sestala na Bermudih, aprila letos pa v Washingtonu. Mac Millan je v spodnji zbornici izjavil, da bosta s Kennedyjem med drugim govorila o odnosih med zahodnimi državami in Sovjetsko zvezo; še posebej bosta proučila odnose med obema blokoma. Pri tem je omenil, da bi bilo moč nekatera vprašanja kaj kmalu rešiti. Med temi so prepoved jedrskih poizkusov, prva faza razorožitve in ukrepi za i preprečitev iznenadnih napadov. Nekateri laburistični poslanci so priporočali Mac Millanu, naj pred. laga Kennedyju sprejem ukrepov, ki naj olajšajo sklenitev nenapadalne pogodbe med državami NA TO in varšavskega pakta. Mac Millan je v odgovoru na razna vprašanja izjavil, da je vlada naklonjena vsem ukrepom, ki prispevajo k zmanjšanju mednarodne napetosti. Dodal je, da se bo o najnujnejših vprašanjih, ki se tičejo predvsem razorožitve, razgovarjal s Kennedyjem in z de Gaullom. Na vprašanje glede sklenitve pogodbe o nenapadanju med Zahodom in Vzhodom je Mac Millan odgovoril, da ne misli obravnavati bistva teh vprašanj. Na vprašanja v zvezi s Kitajsko in z Indijo je Mac Millan izjavil, da se je pogostoma posvetoval z Nehrujem in s pakistanskim predsednikom Ajubom Kanom. V zvezi z obiskom ministra Sandysa v Indiji je Mac Millan izjavil, da si bo ob zaključku obiska moč ustvariti jasnejšo sliko o načinu, kako pomagati Indiji v sedanjih okoliščinah. Etiopska resolucija o razorožitvi NEW YORK, 27. — Etiopski delegat je včeraj sporočil, da bo predložil resolucijo, ki predlaga sklicanje konference za podpis sporazuma o prepovedi uporabljanja atomskega in vodikovega orožja. To vprašanje je na dnevnem redu skupščine na pobudo, ki jo je lansko leto dala Etiopija in v zvezi z vprašalno polo, ki jo je tajnik OZN poslal vsem državam članicam. Na vprašanja je odgovorilo šest- ■niiiuiiuiniuiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiinuiiiiimiiii ZKJ ostro obsoja gonjo KP Kitajske proti socialistični Jugoslaviji Z napadi na FLRJ napada KP Kitajske politiko miroljubnega sožitja in sodelovanja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Izvršni komite Zveze komunistov Jugoslavije je na seji 26. t.m. proučil gonjo, ki sc iz Kitajske že štiri leta vodi proti socialistični Jugoslaviji in ki «je po tonu in besedah, ki se upoiabljajo, v nasprotju s pravili obnašanja v mednarodnih odnosih, predvsem med državami, ki vzdržujejo diplomatske stike». Izvršni komite ZKJ ugotavlja, da so politični činitelji na Kitajskem v zadnjih mesecih skušali to gonjo prenesti tudi v nekatere druge države. Tako je poleg Albanije zadnje čase tudi tisk demokratične republike Koreje postal zvočnik protijugoslovanske go-nje Poleg tega so zastopniki komunistične partije Kitajske izkoristili kongrese bolgarske komunistične partije in madžarske komunistične partije za grobe napade na Jugoslavijo. Izvršni komite ZKJ sodi, da sta takšna politika in tako delovanje KP Kitajske proti socialistični deželi, ki nenehno vodi miroljubno politiko, politiko sodelovanja na e-nakopravni osnovi z vsemi narodi, politiko, ki pomaga vsem silam miru in napredka na svetu. Tako ravnanje ne more imeti nobene zveze z miroljubno politiko in sploh s politiko socialistične dežele. Brezobzirnost te politike je tem očitnejša, ko se primerja z napori Jugoslavije, da se LR Kitajski priznajo zakonite pravice v OZN, in s stališčem Jugoslavije proti vmešavanju v notranje zadeve Kitajske, Jasno nam je — ugotavlja izvrš. ni komite ZKJ — da ta gonja ni u-smerjena samo proti Jugoslaviji; dejansko je sestavni del politike zaostritve hladne vojne, izzivanja in zaostritve nesoglasij v mednarodnem revolucionarnem delavskem gibanju, v nasprotju z interesi naprednega človeštva, ki se nenehno trudi, da doseže enotnost akcije v borbi proti vojni nevarnosti, za ohranitev in utrditev miru.» Izvršni komite ZKJ izjavlja, da ne more mirno gledati, kako voditelji KP Kitajske prek socialistične Jugoslavije napadajo politiko miroljubne koeksistence, politiko sodelovanja izvenblokovskih držav in njihove napore, da se s pogajanji rešijo mednarodna vprašanja, oziroma da se združujejo z vsemi silami, ki se aktivno bore za politiko miru in mednarodnega sodelovanja na svetu. Izvršni komite ZKJ izjavlja dalje, da takšna politika vodstva KP Kitajske proti Jugoslaviji ni nič drugega kot sestavni del politike, ki vodi k razbijanju sil miru, razbijanju mednarodnega delavskega gibanja, k zaostrovanju obstoječih in ustvarjanju novih žarišč vojne, h krepitvi reakcionarnih sil na svetu, ki so zainteresirane za povzročitev nove vojne. «Takšna politika — zaključuje izvršni komite ZKJ — ne more biti politika socialistične države, im kolikor se bo nadaljevala, bo nujno pripeljala do še večje obsodbe te aktivnosti odgovornih voditeljev Kitajske v mednarodnih odnosih in v mednarodnem delavskem gibanju.» deset držav; 31 se jih je izreklo za konferenco, 26 pa je proti konferenci Mi pa izrekajo nekatere pridržke; tri države so priporočale, naj se počaka na izid razorožitve-ne konference. V Ženevi se danes posamezne delegacije posvetujejo v zvezi z jutrišnjo sejo. Zvedelo se je, da namerava voditelj švedske delegacije predložiti načrt, okoli katerega bi se začela v prihodnjih dneh diskusija. Gre med drugim za nove predloge, ki naj olajšajo sporazum glede nadzorstva v zvezi s prekinitvijo jedrskih poizkusov. Ameriška komisija za atomska energijo je javila, da so danes preizkušali šibko atomsko bombo pod zemljo v Nevadski puščavi. To je že 57. podzemeljska jedrska eksplozija v ZDA od 15. septembra 1961. FLRJ je imela konec leta 1961 18,549.291 prebivalcev BEOGRAD, 27. — Po dokonč-nih podatkih zveznega zavoda za statistiko je imela Jugoslavija 31. decembra leta 1961 na dan zadnjega štetja prebivalstva 18 milijonov 549.291 prebivalcev, to je skoraj dva milijona več kot leta 1953, oziroma pet milijonov več kot leta 1921. Ob zadnjem štetju je bilo v Jugoslaviji 7.806.000 Srbov, 4 milijone 994.000 Hrvatov, 1 milijon 589.000 Slovencev, 1 milijon 45.000 Makedoncev in 514 tisoč Črnogorcev. Od narodnih manjšin je največ Šiptarjev, in sicer 915.000, nato Madžarov 504.000, Grkov 183.000, Slovakov 86.000, Romunov 61.000, Bolgarov 62.000, Čehov 30.000, Italijanov 23.000. Nova tovarna umetnih gnojil v Pančevu BEOGRAD, 27. — V Pančevu pri Beogradu je danes začela proizvodnjo nova tovarna umetnih gnojil, ena najmodernejših kemijskih tovarn Jugoslavije, kd bo letno proizvajala 360.000 ton apnenčevega amonijevega nitrata in na ta način prihranila skupnosti o-krog 12 milijonov dolarjev letno, kolikor je Jugoslavija doslej dajala za uvoz teh gnojil. Celotni tehnološki proces v vseh treh o-bratih (amoniaka, dušične kisline in apnenčevega amonitrata) je popolnoma avtomatiziran. Vse o-stale operacije od nabav kislin do vskladiščenja in ekspedicije gotovih gnojil pa je popolnoma mehaniziran. Podpredsednik izvršnega sveta Jugoslavije Mijalko Todorovič je ob začetku obrata tovarne izjavil, da bo Jugoslavija v bodoče še hitreje razvijala kemijsko industrijo. Drugo zasedanje ekumenskega koncila 8. septembra 1963 RIM, 27. — Tiskovni urad ekumenskega koncila je sporočil, da se bo drugo zasedanje koncila začelo 8. septembra 1963. Prej je bil začetek določen na 12. maja. BUDIMPEŠTA, 27. — Madžarska tiskovna agencija javlja, da sta bila podpredsednik vlade Bela Blszku in finančni minister Sezso Nyers razrešena. Na njuno mesto sta bila imenovana Lajos Feher in Ma-tyas Timar. Bela Biszku je bil imenovan za člana tajništva CK KP, Rezso Nyers pa bo vodil državno gospodarsko komisijo, ki so jo ustanovili prejšnji teden. gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Na zasedanju bodo obravnavali vprašanja mednarodnega gospodarskega razvoja ter o kmetijstvu, industriji, delovni sili in znanosti. Na današnji seji so med razpravo o gospodarski politiki govorili voditelji angleške, nemške, ameriške, danske, belgijske, nizozemske, švedske, francoske, švicarske in italijanske dele. gacije. Italijansko delegacijo vodi minister La Malfa. Zasedanju prisostvuje tudi veleposlanik v državnem tajništvu za zunanje zadeve FLRJ Stane- Pavlič kot opazovalec. Ministri bodo analizirali tudi program desetletnega razvoja držav članic OECD, po katerem naj bi se njihov skupni nacionalni proizvod povečal da leta 1970 za 50 odstotkov. Zvedelo se je, da bodo ob tej priložnosti govorili o splošni gospodarski politiki teh držav, tudi o velikih razlikah v glediščih ZDA in držav evropske gospodarske skupnosti o mednarodni kmetijski politiki. ZDA še nadalje poudarjajo, da je skupna kmetijska politika EGS škodljiva za liberalizacijo svetovne trgovine in da bo ameriška vlada sprejela protiukrepe, če bo EGS nadalje izvajala diskriminacijsko politiko proti ZDA. Francoski minister za kmetijstvo Pisani je že poudaril, da EGS ne sprejema tega gledišča ZDA. S tem v zvezi je rekel, da zahodnoevropska gospodarska skupnost ne more sprejeti sedanje prakse izvoza ameriških kmetijskih pridelkov na afriško tržišče. Na dnevnem redu zasedanja je tudi sodelovanje industrijsko moč. nih držav, zbranih v OECD, z državami, ki se razvijajo. Nastaja vtis, da te države iščejo način za uskladitev politike do razvijajočih se držav. Zato pričakujejo, da bodo proučili tudi Kennedyjev načrt o medsebojnem zniževanju carin med .ZDA in EGS kakor tudi še*nekaterimi državami. V zadnjem poročilu OECD je rečeno, da so te države povečale industrijsko proizvodnjo za 45 odstotkov v primerjavi z letom 1953. Skupna vrednost njihove blagovne izmenjave je samo v prvih mesecih tega leta dosegla nad 40 milijard dolarjev, kar pomeni, da obsega približno dve tretjini svetovnega blagovnega prometa. Posebej omenjajo, da znašajo skupne zlate rezerve držav OECD okrog 45 milijard dolarjev, od česar je največji del v EGS in V ZDA. ________________ Nepričakovan obisk K. Popoviča v Kairu BEOGRAD, 27. — Na vabilo vlade ZAR je danes opoldne nepričakovano odpotoval v Kairo državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič «zaradi izmenjave pogledov o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih». Pred odhodom v Kairo je Popoviča danes dopoldne sprejel predsednik republike maršal Tito. Glavna novica dneva je danes, da bo ameriški predsednik Kennedy sprejel jutri podpredsednika sovjetske vlade Mikojana v Washingtonu. V ponedeljek se j« Mikojan dolgo razgovarjal v New Yorku s Stevensonom in z U Tantom o sporu okoli Kube. Po dolgem razgovoru sta tako Mikojan kakor Stevenson podala precej optimistične izjave. Mikojan pa je pripomnil, da so obravnavali tudi kočljiva vprašanja, toda «se niso kregali». Dejstvo, da je bil določen razgovor v Washingtonu, kaže, da se pogajanja premikajo v pravo smer. To kaže tudi dejstvo, da se je na Kubi življenje skoraj normaliziralo, in da so u-kinili vse varnostne ukrepe, ki so jih bili sprejeli, ko je grozil a-meriški napad. Spodbudno je tudi sporočilo, da bodo v kratkem podpisali med ZDA in SZ sporazum o sodelovanju pri raziskovanju vesolja. Kar se tiče indijsko-kitajskega spora, so v Novem Delhiju javili, da so dobili odgovor kitajske vlade na zahtevo po pojasnilih. Kitajske predloge še vedno proučujejo. Medtem pa vlada na fronti še vedno zatišje. Indija je sklenila z Veliko Britanijo sporazum o dobavljanju orožja in vojaške o-preme za obrambo pred kitajskim napadom. Pakistanska vlada, ki je v sporu z Indijo zaradi meje, se zelo razburja zaradi dobavljanja orožja Indiji. Zato je angleški minister za odnose s Commonwealthom odšel v pakistansko prestolnico, da bi prepričal pakistanske voditelje, naj ne zapletajo sedanjega položaja. Veliko dejavnost kažejo tudi a-friške in azijske izvenblokovske države, ki baje nameravajo začeti široko akcijo za posredovanje. Mnogo se govori o morebitnem posredovanju Burme in Indonezije. Vse je seveda odvisno od tega, ali bodo Kitajci pokazali večjo pripravljenost, da se odrečejo svojini neupravičenim zahtevam. Včeraj so napovedali tudi sestanek med Kennedyjem in Mac Millanom. Sestala se bosta 19. in 20. decembra na Bahamskih otokih. Ob tej priložnosti bosta obravnavala celotne odnose med obema blokoma in predvsem vprašanja, o katerih se sedaj zdi, da je sporazum mogoč. S tem v zvezi so se razširile tudi govorice, da se bo obema državnikoma pridružil tudi Hruščov, toda to so zanikali .Na vsak načbi je videti na obeh straneh volja, da bi vendarle prišlo do pomirjenja, ker je kubanska kriza pokazala, da žuganje s silo vodi samo v uničevalno vojno, ki bi bila katastrofalna za ves svet. Vreme včeraj: najvišja temperatura 7.6, najnižja 4.7, ob 19. uri 4.8; zračni tlak 1027.5 stalen, veter 9 km severovzhodnik, vlage 38 odst., nebo jasno, morje lahno razgibano, temperatura morja 12.8 stopi- Tržaški dnevnik NA REPENTABORSKEM ŽUPANSTVU SPREJETI SKLEPI Danes, SREDA, 28. novembra Jakob Sonce vzide ob 7.21 in zatone 16.25. Dolžina dneva 9.04. L»"* vzide ob 8.09 in zatone ob lt« Jutri, ČETRTEK, 29. novemDra Vinko Župani petih okoliških občin zahtevajo razgovor z dr. Mazzo Na sinočnjem sestanku so občinski predstavniki proučili vprašanje kmetijstva na področju in predlagali konkretne ukrepe za pomoč kmetom Na repentaborskem županstvu so se sinoči sestali občinski predstavniki petih okoliških občin, ki so razpravljali o vprašanjih tukajšnjega kmetijstva zlasti še v zvezi z letošnjo sušo. Do sestanka je prišlo na pobudo repentaborskega občinskega sveta, ki je na svoji zadnji seji predlagal sklicanje vseh županov oziroma predstavnikov , okoliških občin. Sinočnjega sestanka so se udeležili miljski podžupan Gastone Millo s svetovalcem Josipom Škerjancem, dolinski župan Dušan Lovriha z odbornikoma Josipom Bolčičem in Josipom Sancinom, zgoniški župan Alojz Pirc z odbornikom Vladi-mirom Cibicem in s svetovalcem Karlom Štolfo, odbornik za kmetijstvo devinsko-nabrežinske občine Alojz Markovič ter repenta-borski župan Josip Bizjak z odbornikom Maksom Guštinom in s svetovalcem Josipom Lazarjem. Po uvodnih besedah repentaborskega župana se je razvila živahna razprava, v katero so posegli več ali manj vsi prisotni. V razpravi so ugotovili, da je kmetijstvo tržaškega področja v resni krizi in da je letošnja suša položaj že poslabšala, tako da prebivalstvo z zaskrbljenostjo gleda v prihodnost. Obravnavali so še zlasti vprašanje živinoreje, saj obstaja resna nevarnost, da bo zaradi pomanjkanja krme v tej zimi močno upadlo število glav goveje živine in da se bo to odrazilo tudi pri proizvodnji mleka. Nadalje so zborovalci ugotovili, da cena mleka ne odgovarja proizvodnim stroškom. Dotaknili so se tudi splošnega vprašanja kmetijstva na tržaškem področju ter ugotavljali razloge, zaradi katerih preživlja tako hudo krizo. Končno so zborovalci sprejeli re-»olucijo, ki pravi: «Zupani in predstavniki miljske, dolinske, repentaborske, devinsko-nabrežinske in zgoniške občine so se na zahtgj'0 prizadetega prebivalstva sestali dne 27. novembra 1S62 ob 18, uri v prostorih repentaborskega županstva, da bi proučili hudo krizo, ki preveva tukajšnje kmetijstvo in ki se odraža predvsem na področju živino-re e ter proizvodnje mleka. Zborovalci ugotavljajo, da pristojne oblasti niso po suši od septembra do danes sprejele nobene konkretne rešitve, kar kmetovalci vse bolj občutijo in kar kompromitira celotno kmetijsko gospodarstvo. Zaradi tega kritičnega položaja živinoreja propada, kar ima za posledico, da se vse bolj zmanj. suje proizvodnja mleka. Končno in od videmske zbornice že prejelo odgovor z zagotovilom, da bodo stališče združenja podprli. Vloga se nanaša na zahteve 28 avtotransportnih podjetij, ki so včlanjena v Slovenskem gospodarskem združenju, dejansko pa o-pozarja ministrstvo na težaven položaj, do katerega je prišlo in zaradi katerega so prizadeta vsa avtotransportna podjetja, ki obratujejo v deželi in ki se ukvarjajo s prevozom blaga med Italijo in Jugoslavijo. Gre za izdajo prevoznih dovoljenj, ki jih je vedno premalo in s čimer se Zavira normalni razvoj tovornega prometa z avtomobili. Te administrativne omejitve istočasno nič ne koristijo železniškemu prometu, in to zlasti v okviru obmejne izmenjave. Od tega sta- Hlinili n >1111111111111 m umni mimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiimiii V POSLOPJU BIVŠEGA GOSTIŠČA «PENSIONE VENEZIA» ugotavljajo, da predstavljajo doslej nabrane in nakazane vsote denarja za pomoč kmetovalcem le malenkostni del škode, ki jo je povzročila suša in ki presega eno milijardo lir. Zaradi tega župani zahtevajo ta. kojšnji razgovor z vladnim generalnim komisarjem dr. Mazzo, da bi mu ustno sporočili zaskrbljenost prebivalstva in da bi z njim razpravljali o naslednjih vprašanjih; 1. Takojšnja dodelitev potrebne količine sena in močnih krmil kmetovalcem po političnih cenah, da bi lahko prestali sedanjo krizo in da bi te ugodnosti uživali vsaj do konca zime. 2. Sklicanje sestanka sindikalnih organizacij in tehničnih organov oblasti, da bi nujno proučili sedanji položaj in pogoje tukajšnjega kmetijstva ter sprejeli potreb- ne ukrepe, da bi se kriza v kmetijstvu na tržaškem področju čim. prej rešila.» Zvedeli smo, da bo repentabor-ski župan na podlagi pooblastil ostalih županov že danes zaprosil za sprejem pri vladnem generalnem komisarju, katerega se bodo udeležili vsi župani okoliških občin. Seja Izvršnega odbora trgovinske zbornice Sinoči se je sestal izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice, kateremu je predsednik dr. Caidassi poročal o sedanjem tržaškem gospodarskem položaju. Odbor je nato razpravljal tudi o nekaterih vprašanjih tržaškega pomorstva. SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Dr. Mazza podpisal dekret o kritju občinskega deficita Letošnji prispevek komisariata je za 220 milijonov višji kot lanski, dejansko pa krije komaj četrtino med letom povečanih izdatkov Na sinočnji seji občinskega od-| osebje pa bodo nujno šli na ra- bora je župan dr. Franzil sporo- v‘ ................. čil odbornikom, da je vladni komisar dr. Mazza podpisal dekret o kritju primanjkljaja letošnjega občinskega proračuna v višini 1 milijarde 548 milijonov lir. Zupan je sporočil, da znaša letošnji prispevek za kritje primanjkljaja 220 milijonov lir več lani. Od teh 220 milijonov lir je vladni komisar odločil, da mora občinska uprava 60 milijonov lir' staviti na razpolago za novo dvorano «Teatro Nuovo». Letošnji občinski proračun, ki ga je občinski svet sprejel 19. februarja je beležil 2 milijardi 145 milijonov lir primanjkljaja. Do konca leta pa bo primanjkljaj narasel na 2 milijardi 904 milijone lir, predvsem zaradi večjih izdatkov za osebje. Iz tega sledi, da letošnja večja vsota 220 milijonov lir, ki jo je nakazal vladni komisariat za kritje primanjkljaja, krije približno četrtino večjih stroškov, kot je predvideval proračun in ki jih bo imela občina zlasti z osebjem. Ti večji izdatki za ..........niimiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii,iIi,miiimimiii,ii,ii„„i„„,i,ii|i,ill,„|,;,„III,1IjjmI,mill|lllllillI11|1 VtOCfl SLOVENSKEGA COSPOMRSKECA ZDRUŽENJA NA MIHISTBSTV0 Za svobodni avtomobilski promet blaga med Italijo in Jugoslavijo SGZ predlaga popolno liberalizacijo avtomobilskega prometa blaga vsaj v obmejnem pasu m druge olajšave Slovensko gospodarsko združenje je pred dnevi poslalo ministrstvu za promet obsežnejšo vlogo, ki se nanaša na položaj avtotransportnih podjetij Isto vlogo je združenje poslalo v vednost tudi vsem trem zbornicam naše de- nja pa imajo največjo škodo avtoprevoznika podjetja, ki delujejo na obmejnem področju. Zato združenje predlaga, naj se vsaj za obmejni desetkilometrski pas odpravijo obstoječa dovoljenja in naj se omogoči svobodni žele (tržaški, goriški in videmski), tranzitni promet med Italijo in Bomba iz L svetovne vojne na terasi v UL Valdirivo Nevarna «igrača» je tehtala 40 kg in je bila še napolnjena s smodnikom Precejšnje razburjenje je povzročilo včeraj zjutraj zagonetno zanimanje policijskih organov v zvezi z nekim odkritjem v Ul._ Valdirivo, in sicer v poslopju št. 9, kjer je še pred časom imelo svoj sedež gostišče «Pensione Venezia». Vsa zadeva se je začela že predvčerajšnjim zvečer, ko se je pred poslopjem pojavil prvi policijski džip. Včeraj zjutraj pa je stvar postala resnejša. S policisti so pri, šli tudi odstranjevalci min. Med prebivalci Ulice Valdirivo se se začele širiti vznemirljive vesti. Nekateri so trdili celo, da so neznanci nastavili v poslopju peklen. ski stroj, ki bi moral eksplodirati točno ob 9. uri. Resnica pa je mnogo bolj preprosta. Na terasi bivšega gostišča so našli granato iz prve svetovne vojne, ki tehta 40 kg. Kes pa je, da je bila še napolnjena s smodnikom in da je zato predstavljala potencialno nevarnost. Poseben poštni žig za «Dan znamke» Ob «Dnevu znamke» bo poštna uprava razen normalnega žiga v rabi pri filatelističnih okencih pokrajinskih uprav in eventualnih začasnih uradih, uporabljala samo za en dan, in sicer 2. dec. in izključno pri filatelističnem okencu v Rimu, poseben žig. Tisti, ki ne živijo v Rimu in ki bi želeli imeti ta poseben pečat, lahko pošljejo pisma ali dopisnice, seveda pravilno frankirane s posebno spominsko znamko za ta dan, poštnemu uradu v Rim — Center C. P. — Sportello Filatelistico (filatelistično okence), vložene v normalno frankirano pisemsko ovojnico. Poštna uprava opozarja, da bodo pošiljke, ki bodo opremljene z mešano frankaturo, t. j. z znamkami raznih prejšnjih emisij, žigosane le z normalnim žigom, ki je v rabi pri filatelističnem okencu in da bodo poštni uradi upoštevali za žigosanje s posebnim spominskim žigom samo tiste pošiljke, ki bodo prispele pred 6. dec., za katere pa bo iz poštnega žiga razvidno, da so bile oddane na pošto najkasne- jg ^ dec Vse, s posebnim žigom opremljene pošiljke, bo poštna uprava v Rimu vrnila skupno, po zaključenem žigosanju. Sestanek zaupnikov uslužbencev bivše ZVU Včeraj popoldne je bil sestanek zaupnikov sindikata uslužbencev bivše ZVU. Tajnik sindikata De Luca je v poročilu o gospodarskem položaju kategorije poudaril, da se nekateri obrobni državni uradi še niso prilagodili predpisom zakladnega ministrstva glede izplačila mesečne doklade za vsako točko koeficienta uslužbencev in izplačila finančnih doklad. Jugoslavijo, ki naj ne bo podvržen nobeni omejitvi, z izjemo rednega plačanja kilometrine. V kolikor pa to ni mogoče naglo in učinkovito uvesti, pa naj se takoj pričnejo hitreje reševati ustrezni spisi in naj se število prevoznih dovoljenj bistveno poveča. Poleg tega je treba prekiniti s sedanjo prakso, ko sta potrebni dve dovoljenji za tovorni avtomobil in za prikolico. Končno naj v okviru te začasne rešitve omogočijo avtoprevoznim podjetjem, ki obratujejo v obmejnem pasu in ki prejemajo sedanja «roza» dovoljenja, da lahko ta dovoljenja izkoriščajo na celotnem področju obeh sosednjih republik. Položaj avtoprevoznikih podjetij prerašča samo njih okvir in ne gre samo za krizo dokaj pomembne in številne kategorije, temveč ima ta kriza resnejše posledice na celotne italijansko-jugo-slovanske trgovinske odnose. Zaradi omejitev pri izdajanju prevoznih dovoljenj se namreč prevozi ne modernizirajo tako kot bi se lahko in so zato v celoti vzeto relativno dražji. Zato je tudi povsem umesten predlog Slovenskega gospodarskega združenja, naj se v celoti liberalizira avtomobilski promet v obmejnem področju, kjer obratuje največ zainteresiranih avtoprevoznikih podjetij. Z lestve sta padla na dno bazena Dva delavca, ki delata pri podjetju Cesica, sta se včeraj zjutraj precej hudo ponesrečila na nekem gradbišču v Ul. Sartorio, v bližini gostilne «Alla gloria» na Reški cesti. Bilo je okoli 7. ure zjutraj, ko sta se 40-letni Giovanni De Sole in 43-letni Giovanni Burri hotela spustiti po lestvi na dno nekega vodnega bazena, ki ga podjetje gradi na račun Acegata. Ker pa so bile lestve spolzke zaradi dežja, sta oba zdrsnila ter padla na dno bazena. Pri padcu se je najhuje poškodoval De Sole, ki si je zlomil levo ključnico. Na ortopedskem oddelku splošne bolnišni. ce se bo moral zdraviti mesec dni. Burri pa se je poškodoval nekoliko lažje. Pobil se je po desni rami ter so ga zato sprejeli na opazovalni oddelek, kjer bo ostal verjetno le kakih 10 dni. Pretep na cesti Pred barom Moncenisio v Ul. Carducci sta se sinoči okoli 18. ure sporekla 33-letni Fulvio Tironi iz Ul. Valdirivo 22 ter 34-letni Duilio Cozzolino iz Ul. Baiamonti 9/3. Začela sta se tolči s pestmi ter sta oba končala v bolnišnici. Pri pretepu Se je najhuje poškodoval Tironi, ki se bo moral zdraviti 8 dni zaradi raznih podplutb iiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuM NESREČA ZARADI HITROSTI IN VINJENOSTI Avto zavozil na pločnik in treščil v električni drog Šofer se je poceni izmazal, sopotnik pa se bo moral zdraviti najmanj 30 dni Sprejemi na pokrajini Predsednik pokrajine dr. Delise je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku francoskega generalnega konzula v Benetkah. Nadalje je sprejel predsednika tržaškega odseka Vsedržavnega združenja starih delavcev in nameščencev, s katerim je razpravljal o raznih zadevah združenja Nocoj v Miljah seja občinskega sveta Nocoj ob 20. uri bo na miljskem županstvu redna seja občinskega sveta v jesenskem zasedanju. Na dnevnem redu je 31 točk, med katerimi so potrditev sklepov občinskega odbora, obnovitev občinske volilne komisije, nadomestitev šolskega zdravnika, razni prispevki, potrditev občinskih obračunov, revizija raznih pravilnikov, razprava o postavitvi spomenika padlim, občinski proračun za prihodnje leto ter razne druge točke upravnega značaja. Včeraj nekaj pred 14. uro je prišlo do precej hude prometne nesreče v Istrski ulici v bližini poslopja št. 133. 25-letni mehanik Gildo Baldassi iz Domus civica 91, ki je upravljal avto znamke Fiat 600 TS 48997, je zaradi velike hitrosti izgubil oblast nad vozilom, zavozil na desni pločnik ter končno treščil z vso silo v drog električne razsvetljave. Agenti prometne policije so ugotovili, da je Baldassi skušal zavirati vozilo v dolžini 18 metrov. V drog je avto zadel z desno stranjo. V trenutku nesreče sta se peljala v avtu omenjeni Baldassi in 25-letni Mario Giorgiutti, mesar po poklicu, od Sv. Jakoba (Domus civica 9). Najhuje se je poškodoval prav on, saj se bo moral zdraviti v bolnišnici na 2. kirurškem oddelku kar 30 dni. Potem, ko so ga prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK, so mu zdravniki ugotovili razne poškodbe na glavi in po obrazu. Poleg tega je krvavel iz nosa ter je bil na pol nezavesten. Baldassi pa je imel več sreče, saj se bo moral zdraviti le dva dneva. Na videz pa je bilo njegovo stanje resnejše. Zdravniki so mu poleg nekaj prask na glavi ugotovili živčne motnje in kar je še hujše precej visoko stopnjo vinjenosti. Poleg tega je bruhal ter zaudarjal po žganju. in prask po obrazu ter po levem kolenu. Cozzolino pa si je le laže poškodoval nekaj prstov na desni roki. V bolnišnici so mu nudili samo prvo pomoč. čun raznih javnih del, ki bodo morala biti odložena, dokler ne bo občina našla ustrezna denarna sredstva. Med pregledom občinskega proračuna je vladni komisariat spremenil nekatere postavke. Tako je povečal nekatere postavke dohodkov za skupno 676 milijonov lir, nekatere postavke izdatkov pa je znižal za 680 milijonov lir. Na ta način je vladni komisariat umetno uravnovesil občinski proračun, ki letos beleži skoraj 3 milijarde lir primanjkljaja. Skupščina PRI in odgovor liberalcev Krščanski demokraciji Včeraj so se člani Italijanske republikanske stranke v Trstu sestali na skupščini. Na dnevnem redu je bilo razpravljanje o rezultatih zadnjih občinskih volitev. Rzapravljali so tudi o predlogu Krščanske demokracije za sestavo občinskega odbora relativne večine, v katerem bi bili demokristjani, socialdemokrati in republikanci. Zasedali so pozno v noč in zato se še ne vedo sklepi skupščine. Na sklep pokrajinskega odbora Krščanske demokracije, da razbije vsakršno nadaljnje sodelovanje z liberalci v krajevnih ustanovah (občina in pokrajina), je vodstvo tržaških liberalcev objavilo izjavo, v kateri je rečeno, da je PLI v tej volilni kampanji vodil borbo proti levemu centru in ne proti Krščanski demokraciji. Zato PLI zavrača vse obtožbe demokristjanov in poudarja, da si mora KD in ne PLI vzeti nase vso odgovornost za razbitje ravnovesja, ki je do sedaj omogočilo «sodelovanje demokratičnih sil» v pokrajini in ki bi tudi na občini omogočilo «široko demokratično osnovo». Kot torej vidimo, so liberalci takoj reagirali na izgubljeno možnost sodelovanja v občinskem odboru, ki naj bi bil po predlogu KD sestavljen iz KD, PSDI in PRI. Seja pokraj. odbora Na sedežu pokrajine na Trgu Vittorio Veneto se je sestal pokrajinski odbor. Med drugim je izrekel ugodno mnenje o predlogu za ustanovitev splošne kon-zulte, ki bo proučevala razna vprašanja v zvezi s higieno po vsej deželi. V njej bodo zastopane vse tri pokrajine. O Finančno ravnateljstvo sporoča, da je žrebanje loterije zaradi praznika v soboto 8. dec., preloženo na ponedeljek 10. dec. 1962. POGAJANJA ZA KOVINARSKO STROKO Dosedanje ponudbe Confindustrie so za sindikate nesprejemljive Zasebni delodajalci ponujajo komaj malo več kot polovico v primeri z IRI in nočejo priznati sindikalnih pravic V Rimu so se v ponedeljek obnovila pogajanja med sindikati in zasebnimi delodajalci kovinarske industrije. Industrijci so po sklenitvi načelnega sporazuma o pravici sindikatov do sklepanja pogodb v podjetjih začeli zavlačevati pogajanja o konkretnih in podrobnih vprašanjih, kar kaže, da jim tudi še sedaj ni mnogo za sklenitev nove pogodbe. To se dogaja, kljub temu da so podjetja z državno udeležbo sklenila s sindikati novo pogodbo, kar bi moralo služiti v spodbudo. Delodajalci so na prvem ponovnem sestanku ponudili sindikatom mnogo manjše poviške, kot so jih dosegli delavci podjetij z državno udeležbo (IRI). Zasebni delodajalci namreč ponujajo samo od 5 do 7 odstotkov poviška osnovnih mezd, medtem ko so podjetja IRI priznala od 10 do 12 odstotkov. Ponudbe delodajalcev so naslednje: Za delovni urnik ponujajo eno uro in pol skrčenja na teden za vse sektorje, in sicer postopno po pol ure vsako leto. Toda to skrčenje ne bo veljalo za tista podjetja, v katerih so delavcem že priznali krajši delovni urnik. Le delavcem v železarstvu se prizna skrčenje delovnega urnika tudi v tem primeru. Glede nagrad ponujajo 2 odstotka v podjetjih, ki imajo do 200 delavcev, 3 odstotke v podjetjih s 300 do 500 delavci in do 6 odstotkov v večjih podjetjih. Vendar bodo te nagrade odtegnili v podjetjih, kjer dobivajo delavci posebno odškodnino, ker ne veljajo zanje akordi. Glede plač ponujajo 7 odstotkov zvišanja za železarje, za avtomobil- Na nevarnem križišču z vespo v tovornik Okoli poldneva včeraj je prišlo na vogalu ulic Timeus in Ginnastica do prometne nesreče, pri kateri se je precej poškodoval 28-letni Alfio Buiatti iz Ul. Scompanni 20. Kot je znano, je omenjeno križišče zelo nevarno in prav tam je Buiattija, ki se je peljal z vespo po Ul. Ginnastica navzdol, čakala nesreča. Z desne strani, se pravi po Ul. Timeus, je prav tedaj privozil tovornik, ki ga je upravljal 36-letni Carmelo Vanni iz Drevoreda D’Annunzio 57 in ki je bil namenjen na trg pred bolnišnico. Buiatti je treščil v tovor nik ter padel na tla. Pri tem si je verjetno zlomil desni gleženj. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti kakih 20 dni. ...........................................iiinnimii. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Tamanini pred sodiščem toda ne zaradi Totocalcia Obtožili so ga goljufije pri prodaji nekega stanovanja, vendar obtožba ni bila utemeljena - Obtožen dveh prekrškov, obsojen za enega NAROČITE se na PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1963 že sedaj in ne čakajte novega leta. Tako dobite list veliko ceneje in poleg tega še lepo slovensko knjigo. Telefonirajte na št. 37-338 Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20 Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rosano, tožilec Ballarini, zapisnikar De Paoli, obramba Antonini) se je moral zagovarjati znani Vittorio Tamanini. Pravimo znani, ker se naši bralci še prav gotovo spominjajo Tamaninija, ki je svoj čas tožil upravo Totocalcia, ker je ta baje izkoristila neki njegov izum v zvezi s stavnimi listki. Civilno sodišče pa ni dalo prav Ta-maniniju, temveč je upoštevalo dokumentacijo, ki jo je predložila prizadeta stranka. Proti tej razsodbi se je Tamanini pritožil na prizivno sodišče. Slišali smo, da baje sedaj zahteva od Totocalcia kar eno milijardo lir odškodnine. Včeraj pa se Tamanini ni znašel pred sodniki zaradi teh milijonov. Zagovarjati se je moral zaradi nekega precej bolj vsakdanjega prekrška, zaradi goljufije. Vsa ta zadeva se je začela že pred dvema letoma, ko je neka Olga Madon prijavila Tamaninija policijskim oblastem, ker ji je baje prodal neko stanovanje, za katero mu je plačala dve tretjini celotne vsote. Tamanini pa, kot je zatrjevala ženska, ni hotel podpisati kupo-prodajne pogodbe. Slo je za stanovanje v poslopju št. 9 v Ul. del Pozzo, za katero je Madonova pozneje zvedela, da je bilo obremenjeno z vrsto hipotek. Na zaslišanju na policiji je Tamanini potrdil, da je prodal stanovanje Madonovi, a da se pogajanj o prodaji ni udeležil osebno. Vse te skrbi je prepustil agenciji z nepremičninami «Italia», ki ima svoj sedež na Ponterošu. Pripomnil je, da je ženska izplačala del kupne cene v gotovini in ostali del s posojilom. Tamanini je še izjavil, da je ženska postala dejanska lastnica stanovanja že ko je podpisala začasno kupo-prodajno pogodbo. Pristavil je še, da Je bilo stanovanje sicer zadolženo, toda do tedaj niso mogli urediti te zadeve izključno zaradi nekih birokratskih težav. Prva obravnava v tej zvezi je bila 17. maja letos na tržaškem so-dišču.Takrat je Madonova izjavila, da je začela sumiti, da jo je Tamanini osleparil, ko je zvedela, da je zašel v stečaj. Poleg tega pa je priznala, da je podpisala začasno kupo-prodajno pogodbo v uradu omenjene agencije «Italia» ter da tedaj ni bilo Tamanina zraven. Sodnik je tedaj menil, da bi bilo sicer potrebno pojasniti morebitno odgovornost lastnika agencije «Italia», ali njegovih uradnikov. Kljub temu pa je oprostil Tamaninija, češ da ni zagrešil dejanja, katerega so ga obtožili. Proti tej razsodbi se je pritožil javni tožilec. Ker pa je ta včeraj umaknil svoj priziv, so sodniki potrdili prejšnjo razsodbo. Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar Rachelli, obramba Padovani) se je moral včeraj zagovarja- ti 39-letni Valentino Cozzi iz Ul. Androna Campo Marzio 7. Pri tem je šlo pravzaprav za dva ločena procesa, ki so ju združili v enega samega. Predvsem so obtožili Coz-zijà poskusa neke tatvine in nato tudi žalitve, upora in poškodb v škodo nekega javnega funkcionarja ter pijanosti. Dogodki, ki zadevajo prvo obtožbo, so se odigrali 28. decembra 1960. Neki nočni čuvaj je okoli 4. ure zjutraj opazil na obali Granulia, da je bil rolo bara «Transalpina» na pol odprt. Takoj je po-Klical karabinjerje, ki so ugotovili, da je nekdo skušal priti s silo v lokal. Medtem je prišel mimo tudi neki drug nočni čuvaj, ki je povedal, da je opazil podoben poskus vloma tudi v gostilni «Gianni». Karabinjerji so preiskali ves okoliš ter našli blizu morja omenjenega Cozzija, ki jim je izjavil, ne da bi ga kaj vprašali: «Jaz nisem nikoli kradel». To je zadostovalo, da so ga osumili, da je hotel vdreti v omenjena lokala. Neka draga priča je izpovedala, da je od daleč videla nekega moškega, ki je imel na sebi plašč «montgomery» in ki je ležal na tleh pod rolojem. Glede druge obtožbe pa se je zvedelo, da je 18. t. m. ob 15.20 telefonirala na policijo neka Antonia Montecchi por. Bidoli iz Ul. Boc-cardi 5, ki je pozvala policiste, naj rešijo hišo nekega pijanca. Slo je spet za Cozzija, ki se je bil vle-gel na stopnicah na tla ter oviral prehod stanovalcev. Ko so ga policisti odpeljali v bolnišnico, se je Cozzi upri ter med drugim zvil prst nekemu agentu. Včeraj so ga sodniki spoznali za krivega obtožb, ki zadevajo slednji dogodek ter so ga obsodili na eno leto in pol zapora ter tri mesece in 15 dni pripora. Pred istimi sodniki bi se moral zagovarjati tudi 27-letni Avdo Gra-bus ter 22-letni Mehmel Ujaš. Oba sta jugoslovanska begunca, ki sta svoj čas bivala v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. » Bilo je 19. februarja letos okoli 18. ure, ko sta Grabus in Ujaš vstopila v trgovino Zamberlan v Ul. Orlandi 3. Govorila sta sicer hrvaški, toda trgovec ju je toliko razumel, da hočeta kupiti neki fotoaparat, ki je bil razstavljen v izložbenem oknu. Skupaj z Meh-metom, je šel na pločnik, medtem ko je Avdo ostal v trgovini. Takoj nato se je vrnil, a ni opazil, da Je Iljaš medtem izginil. Nekoliko pozneje se je poslovil od njega tudi Grabus. Sele naslednjega dne je opazil, da je iz trgovine iz- ginil fotoaparat znamke Zeiss-Ikon, ki je bil last nekega njegovega klienta. Prijavil je zadevo policiji, ki je na zadnje našla Ujaša z aparatom v begunskem taborišču. Ta je izjavil, da mu je aparat prodal Grabus za 8.000 lir. Nekoliko po- zneje so Ujaša izročili jugoslovanskim oblastem, medtem ko je Grabus izginil brez sledu. Včeraj so sodniki spozali oba za kriva ter ju obsodili pogojno na 8 mesecev zapora ter na 30.000 lir globe. Z lestve je padel Včeraj ob 15. uri so prepeljali na ortopedski oddelek 56-letnega Giusta Giottija iz Padrič (begunsko taborišče), ki se je malo prej ponesrečil v tovarni Gaslini v lesnem pristanišču. Giotti, ki je mizar po poklicu, je popravljal neko okno na poslopju, stoječ na visoki lestvi. Nenadoma je izgubil ravnotežje ter padel skupaj z lestvijo z višine 4-5 metrov na tla. Takoj so ga prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili večjo rano in druge poškodbe na levem kolenu, praske in podplutbe na čelu ter razne poškodbe na prsih. V bolnišnici se bo moral zdraviti aribližno 30 dni. Z mesarskim nožem se je porezal po roki Gualtiero Rizzian, star 2(3 let iz Istrske ulice 43, je včeraj popoldne nekaj po 13. uri delal v očetovi mesnici, ki je nasproti karabinjerske postaje. Ko je obrezoval meso z neke kosti, mu je spodrsnil ter ga porezal po dlani desne roke. Na 2. kirurškem oddelku, kamor so ga takoj prepeljali z rešilnim avtom RK, se bo moral zdraviti 10 dni. sko in letalsko industrijo, 6 odstotkov za splošno mehaniko in 5 odstotkov za ladjedelstvo. Ti poviški pa morajo seveda veljati v tej meri tudi za vsa podjetja, ki so že priznala 10 odstotkov poviška, katerega bodo delavcem torej odtegnili, oziroma razliko v dobro prenesli na druge pogodbene postavke. Kar se tiče kvalifikacij, se ohranijo dosedanje, vendar se izboljšajo plače višjih kategorij, oziroma razlike med najnižjimi in najvišjimi. Kot osnova velja plača navadnega težaka (100). Specializirani delavci bi dobili plače, ki bi znašale 130 točk, kvalificirani delavci 116 točk, navadni delavci 109 točk, delavke I. kategorije 105 točk, delavke II. kategorije 103 točke in delavke III. kategorije 97 točk, to je 3 odstotke plače manj kot navadni težaki. Končno pristaja Confindustria na pogajanja glede težkih in nezdravih del, enakih plač za delavce z 18. letom starosti .izboljšanje prejemkov za nadurno delo, odpravnine in ženitovanjskih dopustov. Noče pa se sploh pogajati o sindikalnih pravicah v tovarnah (izobešanje lepakov in opozoril, odtegovanje sindikalnih članarin, kratki dopusti za sindikaliste itd.), o izboljšanju hranarin (bolniških podpor) o navadnih dopustih in o periodičnih poviških. Včeraj so se pogajanja nadaljevala. Razgovarjali so se predvsem o morebitnem absorbiranju novih splošnih poviškov v poviške po podjetjih kakor tudi o sindikalnih pravicah v tovarnah. Sindikati so na vsak način izjavili, da omenjene skope delodajalske ponudbe sploh ne morejo predstavljati podlage za pogajanja ter da je priznanje sindikalnih pravic v tovarnah odločilnega pomena za nadaljevanje pogajanj. Razstava 200 risb v palači Costanzi V palači Costanzi bodo jutri odprli razstavo 200 risb, ki so jih najprej razstavili v Lignanu ob tamkajšnjem nagradnem natečaju. Razstavo prireja slikarska galerija Nerea iz Vidma pod okriljem tržaškega županstva. Tržaških razstavljavcev je 13. Risbe so že prej razstavili tudi v Neaplju. Zupan Franzil je orisal to pobudo, pohvalil prireditelje in dejal, da je važno, seznaniti občinstvo s temi risbami. Mehanik Vinicio Rondi iz Milj se je včeraj nekaj po 17. uri peljal s kolesom po cesti v bližini ladjedelnice Sv. Roka. Na križišču, kjer se odcepi cesta proti Cam-poram, je iz neznanih razlogov padel na tla. Pri tem se je ■ pobil po obrazu, desni roki in po obeh kolenih Takoj so ga prepeljali na 2. kirurški oddelek splošne bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti kakih 10 dni. PD «Ivan Cankar» priredi v dneh 30.11. in 1.12.62 turnir v briškoli in trešetu. TURNIR bo v večernih urah. Vpisnina za pare 200 lir. Zmagovalci bo-bo prejeli nagrade in diplome. Vpisovanje od 26. do 29. t. m. od 19.30 do 20.30 ure na sedežu. Slovensko gledališče iz Trsta priredi v nedeljo 2. dec. ob ? v prosvetnem domu «Alo Sirk» v Križu Boško Trifunovič «Pravljica o carju in pastirju» Mladinska igra v treh dejanjih Prevedel Janko Moder, sceno graf Jože Cesar, glasbena opre ma Oskar Kjuder, režiser ko Lukeš Gledališča GLEDALIŠČE VERDI ^ Danes ob 21. uri za red prostorih druga predstava ,e#, va opere «Zaljubljen v tri or* Dirigent Claudio Abbado. TEATRO NUOVO Vodstvo Tržaškega stalnega šča sporoča, da je morato P Dje> premiero «Procesa proti J'ez'. elay, ga Fabbrija na torek 4. dec. |'r * ni blagajni se medtem nadaljuj 0_ daja abonmajev iin vstopnic aa ritveni večer. AVDITORIJ Tržaško stalno gledališče b° ^ rilo svojo 9. sezono v torek • ob 21. uri s «Procesom protj vio-su» Diega Fabbrija. V SlaXJl"»ettf, gah bodo nastopili Fosco Lia yj. Mariu Pišu, Marisa Fabbri, Efl j0 lente, Lino Savorani. Režija ,aja Tolusso. Rezervacija in . ^stop-vstopnic pri glavni prodajalni ^ nič v Galeriji Pretti tel. 4»_ . 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19-w- Nazionale 15,30 «Tajnost cr,negNero), lika» (Il mistero dellTdo'0 William Franklin. , ban- Fenice 15.30 «Tolpa Casaroli» (L* — da Casaroli)^ Renato Sa va,tmiadinl mas Miilian." Prepovedano /L n0y, Exceisior 15.30 «Borbe veli«* Ljudska prosveta Prosvetno društvo «Ivan Cankar« vabi na kino predstave v sobotah ob 18. uri ter v nedeljah od 10. do 11. ure. Redno posluje v tretjem nadstropju društvena knjižnica v nedeljah od 10. do 11. ure. Vsako nedeljo So v društvenih prostorih «Plesni popoldnevi» od 16. ure dalje. Poskrbljeno Je za Jedačo in pijačo. * * * Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» vabi vse Svetoivančane na pre. davamje, ki ga bo imel prof. Boris Pahor v četrtek 29. t.m. ob 20.45 v druš-stvenem sedežu, Vrdelska cesta 7-1. o rojaku pisatelju in publicistu Josipu God in i-V rde iškem. * * * Prosvetno društvo Barkovlje. V petek ob 20.30 bo v društvenih prosto, rib v Ul. Cerreto 12 fotoreporter Ma. rio Magajna predaval o Fincih in nji. hovih šegah. Predavatelj, ki Je bil pred kratkim na Finskem, ho spremljal predavanje z barvnimi diapoziti. vi. Vabljeni vsi prijatelji društva. Razna obvestila Mladina iz Nabrežine priredi v pro. štorih prosvetnega društva «Igo Gru. den» miklavževanje. ki bo v soboto 1. decembra o^ 2.1. do 4. ure zjutraj. Igra orkester «La cometa». Rezervi, ranje miz od ponedeljka 26. t.m. dalje od 20. d0 21. ure v društvenih prostorih. Na miklavževanju bo postreženo z domačo Jedačo in pijačo. Vljudno vabljeni k številni udeležbi. lune na Enèù mmIM predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 18. uri Super Cinemascope Eastmacolor film: VELIKAN IZ METROPOLISA (Il gigante di Metropolis) Igrajo: GORDAN MITCHEL, BELLA CORTEZ, ROLANDO PUPI in z nastopom LIANE ORFEI KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 1980 uri barvni film: C) O T M C Al (VERTIGINE) Igrajo: NATALIE WOOD in GENE KELLY (Lotte di giganti). -n0si» Grattacielo 16.00 «Nevarni "“jsons (Relazioni pericolose) (Les u Dangereuses). Prepovedano ni. , (Ses- Arcobaleno 15.30 «Seksualno»» ^ sualìtà). Prepovedano mladi 18. letom. Supercinema Danes zaprto. tea. Alabarda 16.00 «Kraljica 9t',,ease)-sa» (La regina delto stree„iadhl- Rita Oadillse. prepovedano i _ p!a. Filodrammatico 16 00 «Svet n -• žah» (Il mondo sulle sP‘a?Ti3(jini-Technicolor. PrepovedanoJP (U-Aurora 16.30 «Milanska zgt>a,,yedan° na storia milanese). PreI) mladini. rt» " Cristallo 16.00 «Vojaški transp« (La tradotta). ,. (Fu* Garibaldi 16.00 «Bes in stras» tfoo-ria e passione). Tony Curt ’ na Freeman. ,,.ainiO Capitol 16.30 «Kruto leto» ( yen-crudele). Simone Slgnoret, ce Olivier. fasciò* Impero 16.00 «AU’armi siam petèr Massimo 16.00 «No pasaran». Van Eyck. „nkaliPse’1 Moderno 16.30 «Jezdeci aP° , -(I 4 cavalieri deH’apocalis 'rjes Technicolor. Glen Ford, Boyer. E( nie8°va želja. V dramatič-Ì ® za povojno Francijo iz-L De,m volilnem turnusu, ki se la v? z referendumom z dne oktobra, zatem nadaljeval s : «nrentarnimi volitvami z dne , • Oovembra in se zaključil pre-l’ 1 * * * dodeljo, je on začel in tudi svojo akcijo za spremem-«»hanizma na krmilu franco-V. ^ržavne ladje. Dežela ima predsednika, ki je nepo-j®do odgovoren samo ljudstvu. Hb vlddo, ki bo v glavnem , ®ov°rna samo predsedniku, a k*!»^mentu Podstavlja skupijo®* golističnih poslancev za-[T’?® večino, katera predsedni-k. “^»ve tudi formalno zagotav-Pololaj voditelja nacije. je bila zaprta debela Burbonske palače, izpol-4U ? večstrankarskimi borba-in četrte republike. Od-»e nova stran francoske ^Vof ne’ ** PrestoP^a PraS j, bankarskega sistema, s svo-dico, kakršno je moč najti Ni v ostalih velikih zahodnih J1*1’ in levico, kakršne v teh kat n* moa najti, zakaj v lo» . palača bo sedelo 41 ^.»distov. za katerimi stoji 4 ■ ■"d* volivcev pete republike. t,v številke nedeljskih voli-1 ae zadostujejo za oceno te-(’s®ar se je v Franciji zgodilo k gd'dnilo v zadnjem mesecu Stevi!° 233 golističnih po-},..cev bo v bodoči skupščini L Ovijalo večino, o kateri ni 1» .^fcutirati. Po drugi plati Noi * dejstvo, da je bila ta N s*na ve^ina dosežena na ra-)(0o“?sdičarjev, tako imenovanih SsVlSn'h’ kar š* daje izrecno \ ervativno in desničarsko bar- ■'•lepr V°’ da 80 neodvisni tokrat No 1 sam° 1® mest v skupščini, iw dokazuje, da so poslovni »loj zapustili to doslej tako ^»stranko. Iz tega pa ni smeti da golisti svoj uspeh dol-N ° Izključno desnici, v koli- ^8e je ta orientirala nanje, bij]Jddijoni, ki so v teku obeh m turnusov oddali svoi plas turnusov oddali svoj glas h kandidatom, je mno- ■ takšnih, ki so se pred M,**«». ali naj ga oddajo v R ali komunistom, raje * "i za prvo. Med te sodijo tu- .°®*> ki v nadaljevanju pete e vidijo garancijo za svo- ;>iikc !o»Pod, arsko varnost. t volilni rezultati so tu-NT^dili predvidevanja, da bo-»Hij *®dnji volilni bitki, ki se je hlj 'Preteklo nedeljo, prevlado-Nti>: e zastavi, in sicer komu-hlv na ter zastava UNR. In, 6e* |evilo izbranih poslancev Nfn povsem takšne ocene, ««j** domneve, je vendarle >i jjji?’ da 80 komunistični glaso-Nooil. Pr*s°tni in odločilni na 'tj '? voliščih. K temu je pre->, riPomogla tudi Guy Molleto-da bodo socialisti v ne-Nvli °krožjih kjer bodo polli v* n* Pped dejstvo, da volijo, Vu ■ idate UNR ali Kp> volili fc^te, kar je obenem omo-Nia]-1 da v Burbonski palači *a ^“*tiina parlamentarna skupi-V„,Uga Po moči. Komunisti so lt j 1 bspeh, ki ga nihče ne molli un*ati. Predvsem so se otre- 'Njj0 acije, v katero so jih po-^ioe. meščanske stranke s po-Nja podporo socialistov. Na «0čiu °*’tvah so komunisti orno-'ty izvolitev mnogih poslan-*^*1*5?* S' *50 soc'a'istiònih, ra-in tudi drugih, vse v Ndiri onemogočili izvolitev ii „ a‘°v UNR. Na osnovi iste-it); mena pa so tudi oni pre-npgo socialističnih glasov, Nta' '•<'sar morda ni niti po-'&Hle>>tlret'rana trditev nekaterih VwUtorjev, da je bilo čutiti Ni,, 0 fronto», čeprav ta for-^ ni obstajala. VA^^aj Pa je odvisno od bo-^t95*.endelovanja francoskih le-V^kr * strank. Guy Mollet je i» g at trdil, da po volitvah ne tij s j*lo do nobenih skupnih ak-JilneB*ornunisti. Posameznosti vo-i>iie *a zavezništva, je rekel, so 9i v^«°jene zaradi potrebe in Hlji.nevarnosti, ki jo za re-predstavlja ostvaritev go-to, . * večine v parlamentu. '!*1&h Sede|o *ama sebi — tudi naprej listi. Vala s francoskimi komu- *'\ein'3e vredno je tudi dej-^ “a so na teh volitvah bili popolnoma poraženi oasovski simpatizerji, ki se uradno imenujejo, oziroma so poznani pod imenom skrajne desnice. Toda ta pojav ni presenetil nikogar, pa tudi je bilo zelo malo Francozov, ki bi obžalovali, da se ti elementi na volitvah niso bolj uveljavili. Povprečni Francoz, namreč, ni nikoli gojil ne simpatij ne občudovanja za politično teroristično dejavnost, pa tudi ne za cilje in namene oasovske organizacije. In to je prišlo do izraza tudi na teh volitvah. Predvideva se, da bo novi vladi znova načeloval Pompidou. V notranji politiki je pričakovati, da bo prišlo do uveljavitve ekonomskih in socialnih ukrepov, s po- močjo katerih bo moč uresničiti večjo «disciplino», na zunanjepolitičnem področju pa to pot de Gaulle nastopa močnejši, kot je to bil kdaj koli poprej. Z drugimi besedami, v zahodnem zavezništvu bo odslej bržkone še močneje poudarjen tako imenovani francoski «individualizem», kakor se bo tudi s pospešeno hitrostjo stopilo po poti uresničitve francoske jedrske udarne sile. Obenem je težko verjeti, da bo zdaj, se pravi, da bo s tem olajšan pristop Velike Britanije k Skupnemu tržišču, s čimer bi tudi A-merikanci bili rešeni velike skrbi. Sicer pa bo verjetno že v kratkem bolj natančno razvidno, kaj pravzaprav de Gaulle hoče. Dvojna jesen, ZAKAJ SO «NOVI MIR» RAZGRABILI? Presunljiva zgodba iz stalinskih taborišč V Moskvi pripravljajo prevod novele v tuje jezike .................ninni,,............„„„.............. BELEŽKE POLJSKEGA RAZISKOVALCA S POTI OB AMAZONKI Veselo življenje od rib in banan in čim dlje od civilizacije v Najlepša lastnost plemena Cama je ta, da se radi smejijo - Enoženstvo in izredna ljubosumnost mož - Belec dobrodošel, toda naj se ne ustavlja Jadmita «Nina» s katero so hoteli posnemati Kolumbov podvig se je potopila? Ko raziskovalec prispe na o-balo reke Ukajale, kjer živi pleme Cama, se bo začudil, da imajo ti Indijanci kaj čudno mnenje o razumskih Sposobnosti belega človeka. Oni smatrajo, da je belopolti človek umsko nerazvit in tudi sicer slabič. «Zakaj meniš, da sem bolj neumen od tebe», — vpraša užaljeni beli človek polgolega Indijanca iz plemena Cama. «Razlogov za to je toliko, kot je rib v reki», — odgovori Indijanec. — «Ti n. pr. ne znaš veslati, kot je treba.» iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiifiiiiiiii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Goričana Mocchiutti in Sartori v gosteh v «Občinski» V občinski galeriji imamo tokrat goste. Razstavljata Goričana Cesare Mocchiutti in Mario Sartori. Prvi je slikar, drugi kipar Oba razstavljata prvič v Trstu. Ako Mocchiuttijeve slike samo površno ošinemo s pogledom, se nam dozdevajo, kot da so ene barvite pokrajine, druge pa stavbne skupine, polne razgibanih prostorninsko učinkujočih presekov, poglabljanj in v o-spredje slike izstopajočih a netočno opredeljenih oblik, ki spominjajo po nekod na drevesa, drugod pa na jamske strope in boke. Kdor je zasledoval Mocchiuttijevo slikarsko pot, bo spoznal v tem očitne prenose iz narave, odmeve njegovega prejšnjega slikanja. Torej še vedno neko prikrito predmetno slikanje, če prav po zde lavi spada sedanja izraznost Mocchiut-tijevega ustvarjanja med ono vrsto slikanja, kjer igra glavno vlogo barvna kretnja. To razvojno obliko sodobnega slikarstva si je Mocchiutti šele nedavno prisvojil, ker sta še poleti bili njegovi sliki, izdelani na Konkonelu na ex tempore, figurativno še precej razumljivi. Razstavljena olja, ki so vsa večjih mer, se barvno dele v dve skupini: v ono zelo pestro in v ono črnobelih sivin. V slednjih je kretnja zlasti iznajdlivo poudarjena s priostrenimi srpom in kavljem sličnimi oblikami, ki se zde, da se nemirno gibajo in napadalno obračajo v gledalca. Mario Sartori sicer ne razstavlja večjih kiparskih del, toda, to, kar vidimo v malih bronih, zadostuje da spoznamo v njih prefinjeno nadarjenost oblik in bujno iznajdljivost v smislu obdelane kiparske snovi. Te zelo male, drobne plesalke in kipci sviralk, godbenikov, se zde, kot da bi pridrli v sedajnost iz veselega pira izginulih Sibaritov, ker toliko je v njih življenje poveličujočega poganskega duha. «La Loggia» spet odprta Tržaške ljubitelje slik bo gotovo razveselilo dejstvo, da se je intimna dvoranica v baru «La Loggia» ven darla odprla. To ponovno vzbrstenje razstavne dejavnosti tega razstavišča je pa hkrati povezano s prvim osebnim nastopom v svetu umetnosti mladega Tržačana Claudia Fuxa. ''"HltiiiiiiininnimiinHiHiiiiHmimMiiiiiHniHmiimiitmumimmiiiiitiliiiititiimiiiiiiiiifHiiiHiiiHlitiiitiiiiiiiiHiiititlliiitiiHliimititiiniimiiilliiilili N n za Potovanja In obiske. N ..jasnilo bo poenostavilo vse (Uvna*rie. ?*te ,(0<1 23.7. do 22.8.) Vprašani nasvet poslovnega značaja, ^t v družini, toda vse bo osta- lo pri starem. DEVICA (od 21.8. do 22,9.) Bodite nepopustljivi glede poglavitnih točk v nekem poslu. Rešili boste vrsto manjših družinskih vprašanj. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Odlično razumevanje s svojimi sodelavci. Zadovoljstvo za vse, ki se ukvarjajo z umetnostjo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Srečanje na vaši strani, dosegli boste lep finančni uspeh. Pozabite na krivice, ki so vam bile storjene nehote. STRELEC (od 23.11. do 22.12.) Novi elementi vam bod0 omogočili boljše poznavanje nekega sodelavca. Zvestoba in vztrajnost sta temelj vaših čustvenih odnosov. KOZOROG (od 23.12. do 20.1.) Novosti v vašem delu, bi temu utegnile škoditi. Na kratko boste opravili z nekim zlobnim natolcevanjem. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Premagati boste morali nevšečna nasprotovanja svojih nevoščljivih kolegov. Neki nesporazum postaja bolj Jasen. RIBI (od 20.2 do 20.3.) S svojo podjetnostjo si boste v poklicnem delu zagotovili lep uspeh. Petindvajsetletni slikar pa nam prikazuje deset kaj nenavadnih olj. Prenekateri nepoučen obiskovalec, ki si preje ne prečita naslove slik v katalogu, bi mislil da ima opravka z abstraktno zamišljenimi podobami. Zopet drugi, bolj kulturno razgledan gledalec, pa bi tajinstve-ne znake podob povezal morda na ornamentiko ljudstev s kakih samotnih otokov sredi Pacifika. A kdor se je kdaj ukvarjal s radiotehniko, bo takoj prepoznal v okroglih ornamentih sheme električnih fotocelic in e-lektronk, v nazobčanih potenciometre itd., v slikah pa cele popolne načrte električnih nihalnih obtokov. Ker je danes v slikarstvu vsak znak kakršnekoli oblike upravičen, da ga vključimo v umetniško sliko, če je slikarsko pravilno povezan z ostalo celoto, potem so tudi Fuxovi pestrobarv-ni načrti električnih obtokov, slike kot take, V našem času popolne svobode umetničinega izražanja je, končno, vsak nov domislek barvnega izživljanja v še ne nakazanih pravcih utemeljen. In to, kar tu vidimo, je pač vsekakor novost, ki nam jo Fux odkriva s precejšnjim smislom za barvo in črte. Barva je ponekod kontrastna, drugod pa skladno ubita. V sliki «Obtok visoke napetosti» barve utripajo vzdolž črt tokovo-dov, se bočijo napeto navzen, uhajajo v prostor in se spet po-vračajo v prevodnike, kot prave nevidne električne silnice. Za sedaj je Fux tu slikarsko pozitiven. Njegov nadaljnji u-speh pa bo odvisen od tega, koliko prave umetniške napetosti bo uspel poslati v te zanimive slike — sheme, ki naj bi duševno ne razgibale le tehnično dojemljivega gledalca, ampak vsakega ljubitelja slik v splošnem. MILKO BAMBIČ «To je res, zato pa mi znamo graditi ladje.» Indijanec se nasmehne: «Toda koliko tvojih ladij prispe sem?» «Približno ena na mesec.» «Vidiš, veslati pa moraš vsaj trikrat na dan. In kaj je torej važnejše moje veslanje, ali tvoje ladje?» Zares, za njih je veslanje mnogo važnejše. Indijanci plemena Cama žive izključno od ribolova in banan, zato so njih naselja le ob obalah gornjega in srednjega toka reke Ukajale. So to nizki toda dobro razviti ljudje. Poteze obraza so izrazito mongolske, kar bi moglo potrditi domnevo mnogjh antropologov, da so mnoga indijanska plemena azij-skega porekla. Ti indijanci se hranijo prvenstveno z ribami in bananami. Iz teh dveh «surovin» pripravljajo celo vrsto jedi. Tako imenovana «patara-ška» — riba, spečena v palmovem listu — bi bila poslastica tudi za najbolj zahtevnega sladokusca. Kaže, da tem Indijancem ta hrana dobro de, kajti bolezni tako rekoč ne poznajo. Sicer pa so vedno razpoloženi in njihova največja odlika je ta, da se vedno smejejo. Čeprav imajo vsakdanje stike z belci, jim je uspelo ločiti se od njih in njihove civilizacije. In kljub temu to pleme ne izumira, pač pa se vedno bolj množi. Sprejeli so krščanstvo, toda po svoje, kajti v svojih odredih še vedno slavijo več bogov in tudi krščanskega boga slavijo na poganski način. Indijanci Cama sploh ne poznajo denarja. Zato si ga niti ne želijo. Sploh ne vedo, kaj je pojem vrednosti. To pa jih prav nič ne moti in zgodi se, da nekemu Indijancu ugaja n. pr. nož njegovega soseda. In tedaj je pripravljen dati zanj svojo «eskopeto» Indijancu Cama ni treba skrbeti za obstoj. Reka je polna rib, obala pa je porasla z bananami. Tako ima vse pri roki. Misionarji in lastniki bližnjih veleposestev se pritožujejo, da ni nikjer na svetu tako trmastih ljudi kot so Cama. To bo morda tudi držalo. Toda, kdor se hoče v stvar poglobiti, bo kmalu prišel do spoznanja, da temu niso krivi oni, pač pa da so temu krivi surovi zavojevalci preteklih dob ter njihovi potomci. Strahotna preganjanja so vrste teh ljudi, precej razredči la, hkrati pa zavrla njihov razvoj. Ker so jih preganjali in morili, so ljudje plemena Cama poistovetili civilizacijo s suženjstvom, nečloveško eksploatacijo in vsem zlim. Se je treba torej čuditi, če še danes ne marajo civilizacije? Od drugih plemen se pleme Cama loči po svojih nagnjenjih do umetnosti. Pravzaprav imajo to nagnjenje bolj njihove ženske, ki gnetejo iz gline posodo in jo zelo lepo krasijo z raznimi značilnimi črteži v rdeči in temno-sivi barvi. Moški plemena Cama imajo le po eno ženo. Dekletca zelo zgodaj dozorijo. Med 8. in 10. letom postanejo že neveste. Moža si izbirajo same, pa čeprav mora na zakon pristati oče. Dekle pa se sme poročiti šele, ko se je naučila vseh gospodinjskih del in ko se je spoznala z obveznostmi zakonske žene. Indijanci Cama so prav gotovo najbolj ljubosumni možje na svetu. Ves čas imajo oči uprte v svoje žene. Ce mora nekdo oditi na pot, si vzame ženo s sabo. Zakonska ljubosumnost je privedla do zanimivega običaja, do nošenja «usijate». Je to majhen, zakrivljen nož, podoben ^rpu. Z njim moreš zadati strašne rane, ne moreš pa z njim nekoga u-biti. Navada terja od moža, da nosi «usijato» stalno obešeno 0-koli vrata. Ce ga žena prevari, nima le pravico, pač pa je tudi dolžan svojega tekmeca raniti, To se po navadi dogaja v dobi tako imenovanega «praznika po-mirjenja». Zanimivo je, da se krivec ne izmika, pač pa izzivalno smeje, celo trudi, da z zasmehovanjem prevaranega moža izzove. Cim več brazgotin ima nekdo na obrazu, tem višja je njegova cena, ker velja za pravega zapeljivca So tudi takšni, ki prevaranega moža izzovejo, brž ko so mu zapeljaji žen" Pri plemenu Cama okrogla glava ni veliko vredna, ker da je podobna opičji. Da bi to «napako» prirode odpravili, stisnejo glavo otroka med dve deščici, da mu jo sploščijo. Tujcu je težko, včasih celo nemogoče prodreti v svet teh Indijancev. Indijanci Cama kri-!ejo pred belcem svoje misli, svojo vero, tudi navade. Sicer hočejo živeti v stiku z belci, nočejo pa se nikoli z njimi zbližati. Ce pa bi si neki beli človek, razočaran nad burnim življenjem v civilizaciji, zaželel miru, ki vlada pri plemenu Cama, če bi se hotel umakniti v prirodno bogastvo rib in banan, če bi se hotel navaditi veslanja in udeleževati se že otroškega smeha ljudi plemena Cama, bo vendarle razočaran. Poglavar plemena se bo najprej malo počeh-ljal po temenu, nato se bo posvetoval s svojimi sorojaki in nato novodošlemu belcu, ki bi se hotel pridružiti njihovemu plemenu, predlagal, naj postane njihov poglavar in naj si postavi svojo kolibo ali tudi razkošno hišo, toda — čimbolj daleč od njih. ARKADIJ FIDLER MOSKVA, konec novembra. — Aleksander Soljenicin, ki je bil do pred nekaj dnevi sovjetski javnosti popolnoma neznan, je postal nenadoma slaven in to po objavi njegove zgodbe «En dan Ivana Denisoviča», ki je izšla v zadnji številki literarne revije «Novi mir». Zgodba prikazuje življenje v nekem koncentracijskem taborišču v stalinski dobi. Zgodba, ki obesega 74 strani, je vzbudila tolikšno zanimanje kot nobena doslej. Sovjetska a-gencija TASS poudarja, da je bila zadnja številka revije «Novi mir» razprodana že v nekaj minutah. Prodajalec časopisov v neki prodajalnici je bil primoran razobesiti napis «.Novi mir’ — razprodan», kajti v najkrajšem času je moral odgovoriti 1200 osebam, da revije nima več na zalogi. Doslej se je v jatmih knjižnicah javilo že na stotine ljudi, ki so si skušale zagotoviti revijo na posodo, brž ko bo to možno, Pomočnik direktorja revije «No. vi mir» Aleksej Kondratovič je agenciji TASS izjavil: «Izreden uspeh zgodbe se ne da razložiti samo zaradi teme, ki jo obravnava. Mnogi pisatelji so se namreč v svojih delih že lotili žalostnih pojavov, ki jih je rodil kult osebnosti. Toda nihče od teh ni dosegel one sile in one izrazne popolnosti, kakršno je dosegel Soljenicin .» Zgodba bo objavljena v kratkem tudi v reviji «Sovjetsko slov. stvo» v tujih jezikih. V zvezi s tem je Kondratovič rekel, da prevajalci «Sovjetskega slovstva» že prevajajo zgodbo, vendar naletavajo na težave zaradi umetniške popolnosti dela, v zvezi s čimer so se morali večkrat posvetovati s samim avtorjem. Življenjepis avtorja je, kot poroča TASS, na eni strani enostaven, hkrati pa dramatičen. Avtor se je rodil pred 40 leti v Rostovu na Donu kot sin učitelja. V začetku domovinske vojne se je kot prostovoljec vključil v vojsko, čeprav je bil vojaške službe oproščen zaradi šibkega. z4rav ja. Oprav il je vojaško šolo in bil poslan na bojišče. TASS dodaja: Soljenicin je bil pogumen in hraber topniški častnik. Odlikovan je bil z dvema kolajnama. Ob koncu vojne je bil na Poljskem s činom kapetana». m vprav tedaj — nadaljuje TASS — je bil Soljenicin aretiran, (kar se je v oni dobi pogo-stoma dogajalo) in preživel je osem let v nekem taborišču. Sedaj je Soljenicin, ki je dokončal filologijo, profesor na neki srednji šoli v Rjazanu, kjer poučuje tudi njegova žena Natalija Alekse jetrna. «Za Ivana Denisoviča Sukova, političnega jetnika Stalinove dobe št. 854, je bil to zares srečen dan. V neki zimski noči je zleknjen na pograd v ledeni puščobi severa razmišljal: «Niso ga vrgli v kazensko celico, ni moral na delo v neko gradbišče, kjer so gradili socialistično mesto; uspelo mu je pri kosilu zajeti eno skodelico več, uspelo mu je skriti, in to kljub nadzorstvu, košček železa, da bi iz njega napravil nož. Uspelo mu je celo dobiti ščepec tobaka. Dan je mi- nil, ne da bi se bilo kaj zgodilo: dan ki bi bil skoraj srečen. Manjkalo je le 3.653 dni, ki jih je bilo treba še prestati: tri dni več, kajti v tej dobi bodo tri prestopna leta». S temi besedami se zaključuje dolga zgodba bivšega «ze kija» Sol jenicina. Po sovjetskih virih je zgodbo, preden so jo objavili prebral neki visoki politični funkcionar, Čeprav je bila stalinska doba že večkrat obravnavana in je tudi revija «Novi mir» objavila več nadaljevanj, v katerih je lija Ehremburg opisoval to temno dobo, ni nobena sovjetska publikacija še nikoli objavila dela, ki bi opisovalo življenje v s talinskih koncentracijskih taboriščih. Zgodba, ki jo opisuje Soljenicin, se dogaja v nekem koncentracijskem taborišču, ki ga obdaja bodeča žica, osvetljujejo pa reflektorji. Jetniki spijo na slam-njačah, polnih žagovine, in so, kljub ledenim zimskim nočem le lahko pokriti. Jetniki vstajajo ob petih zjutraj, za zajtrk dobe «slabo ribjo juho z nekaj zelja ati korenja ter še nekaj ovsa». Njihovi nadzorniki so stari kriminalci. Ko greš mimo njih se moreš pet korakov pred njimi odkriti, pokriti pa se smeš šele, ko si dva koraka za njimi. Jetnik, ki tega ne stori, konča v celici in «jetniki ki prebijejo deset dni v celici, po navadi umrejo, morda od tuberkuloze, tigti pa, ki ostanejo po 15 dni v njej, za gotovo umrejo». «Po zajtrku morajo jetniki o vrsti na delovišče, kjer grade neko mesto. Oborožen stražar jih opozarja: «Pozor! Držati se je treba vrste. Prepovedano je suvati, govoriti in gledati na 0-krog. Roke morajo biti na hrbtu. Le korak bolj v desno ali v levo se smatra za poizkus bega. V tem primeru bo straža streljala». Vodja taborišča je bil neki funkcionar tajne policije po imenu Volkovoj, «visok in temnolas ter zelo nagel». Junak zgodbe Sikov je bil med drupo svetovno vojno borec Rdeče armade. Nacisti so ga zajeli, vendar mu je. iispelo pobegniti. Kljub temu je b» l n ato aretiran «kot izdajalec». V istih lesenjačah tega taborišča je živel z njim 16-letni deček, ki je bil obsojen zato, ker je dal mleka nekim pristašem nacionalističnega vodje Ukrajincev Bandere. Tu je bil tudi neki visokošolec, ki je bil obsojen zato, ker je pisal «zgrešene verze». Skoraj vsi jetniki taborišča so bili obsojeni na deset let, toda zgodba pogosto pove, da je šlo v resnici za «deset let, ki jim ni bilo nikoli konca». V začetku prihodnjega leta bo revija «Novi mir» objavila še dve noveli istega avtorja. PREJELI SMO Ciciban, list za naše najmlajše. Izdaja Mladinska knjiga v Ljubljani. St. 3. letnik 1962-63. Obzornik 62. Mesečna ljudska revija. Izdaja Prešernova družba. St. 11. Ljubljana 1962. Mladika. Leto VI. Oktober 1962. St. 8. Trst. Lingua nostra. Vol. XXIII, Fase. 3. Sett. 1962. Sansoni Firenze. « Nadio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Podobe iz narave; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Z glasbenih festivalov; 17.00: Orkester Guido Cergoli; 17,20: Pesem in ples; 18.00: Z zborovskih natečajev «Antonio Iliersberg»; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Jugoslovanski skladatelji; 19.00: Higiena in zdravje; 19.15: Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Sport; 20.30: «Strici» dramatizirana zgodba ; nato Prijetni spomini ; 22.00: Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja; 22,30: Melodije v bluesu. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran: 13,15: Skladbe domačih avtorjev; 13.30: Domače popevke; 13.55: Izbrane strani Iz «Corsaresce». Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Opoldanski koktajl; 12.45: Lahka glasba; 12.50: Operna glasba; 13.40: Plošče; 14.00: Ljudska pesem iz NOB; 14.30: Za oddih in razvedrilo; 15.30: Godba Ljudske milice; 16.00: Otroški kotiček; 16.30: Simfonični koncert; 17.40: Jug. pesmi : 18.00: Prenos RL; 19.00: Orkester Percy Faith; 19.30: Prenos RL; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih: 8.20: Omnibus: 10.30: Sola; 11.00: Omnibus; 12.00: Pesmi; 13.30: Mikrofon za dva; 14.55: Vreme na SREDA, 28. NOVEMBRA 1962 ital. morjih; 15.15: Filmske tn gledališke novosti; 15.45: ital. pesmi in plesi; 16.00; Program za najmlajše; 16.30: Pianistka Gabriella Galli-Angelini; 17.25; Koncert o-perne glasbe; 18.25: Literarna oddaja; 18.40: Neapeljska antologija; 19.10: Kmetijska oddaja; 20.25: Lahka glasba; 21.05: Politična tribuna; 22.15: Pianist Backhaus. II. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Claudio VUla; 9.35: Radiobox; 10.35: Pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.05: Pevci; 14.45; Plošče; 15.00: Melodije in romance; 15.35: Pisan popoldanski spored; 16.35: Za vas izbrani motivi; 16.50: Plošče Pepplna De Filippa; 17.35: Mala enciklopedija ; 17.45: Skladbe Iz Cinecittà; 18.35; Enotni razred; 19.50; Simfonična glasba; 20.35: Srečanje Rim-London; 21.00: Canzo-nissima sera; 21.45: Večerna glasba. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Knjižne novosti; 19,00: Na programu Sibelius; 19.15: Moderna zgodovina; 19.30: Vsakovečemi koncert; 20,30: Revija revij; 20.40; Na programu Francaix in Poulenc; 21.20; Brucknerjeva Sonata štev. 9; 22.45; Glasba danes. Slovenija 5.00: Dobro Jutro; 8.05: Iz Skandinavije na Moravsko; 8.55: Pisan svet pravljic in zgodb; 9,25: Venec melodij za 29. november; 10.15: T Marolt: Prešmentanl fantje; 10.25: Beethoven za dopoldansko uro; 10.45: Človek in zdravje; 10.55; Vsak dan nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12.05: Kmetijski nasveti; 12.15: Partizanske pesmi; 12.30: Uverture Iz Mozartovih oper; 13.15: Obvestila; 13.30; Zvočni mozaik; 14.05: Radijska šola; 14,35: Delovni kolektivi — delovnim ljudem; 15.15- Godala v ritmu; 15.35: Dva radijska ansambla; 16.00: Vsak dan za vas; 17,05: Kozina: Simfonija; 18.00: Poročila; 18.10: Naši narodno zabavni ansambli; 18.30: Zvone Zorko: Izvoz; 19.00: Obvestila; 19.05: Zvočne razglednice; 20.00: Spoznavajmo svet; 21.15: S pesmijo in plesom prazniku naproti; 22.50: Literarni nokturno. Ital. televizija 8.30. 8.55. 12.15 In 15.1)0: Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.15: Ital. sprehodi; 19,35: Nogometna Igra; 20.20: Šport; 20.30: TV Dnevnik; 21.05: Politična tribuna; 22.05: Nogometna tekma med Ips-vvickim In Milanom; 23.35: Dnevnik DRUGI KANAL 21.05: Giornalaccio 2; 22 35: TV dnevnik; 23.00: Koncert komorne glasbe. Jug. televizija Ljubljana 18.00: TV slikanica: Velika pravljica. Beograd 18.15; Bratstvo in enotnost; 19.00: Beograjska kronika. Ljubljana 19.30: TV obzornik. Beograd 19.30: Dokumentarni film; 19,45: Loto In športna prognoza. JTV 20.00: TV dnevnik. Beograd 20.30 : 20-Ietnica I. zasedanja Avnoja. Ljubljana 20.45: Praznični obisk v Saturnusu — zabavnoglasbena oddaja. Zagreb 21.45: Portreti In srečanja- Trenutki spominov — Pripoved o partizanski bolnišnici v Bosni. Gorlšbo-benešhi dnevnlb RAZVOJ VPRAŠANJA AVTOPREVOZNIKOV V RIMU Poslanec Martina bo skrbel za nafto inž. Vitolo pa za vozniška dovoljenja Predsednik republike pomilostil Goricanko Delegacija avtoprevoznikov je odložila svoj odhod v Rim Po kakšnem kriteriju bodo razdelili 200 stalnih dovoljenj? Delegacija avtoprevoznikov, ki je bila izvoljena na nedeljski skupščini kategorije, da bi odšla Rim k pristojnemu ministrstvu za. htevat potrebno nafto proste cone za november in december, ker je zmanjkal kontingent, je po razgovoru s poslancem Martinom sklenila, da bo odložila svoj odhod in prepustila poslancu, ki se bo mudil v prestolnici več dni, da ukrene vse potrebno in skuša doseči na pristojnem mestu podporo za zahteve te kategorije. V zvezi z dovoljenji za prehod meje z Jugoslavijo pa je včeraj odšel v Rim funkcionar ministrstva za prevoze in član nadzor-ništva za motorizacijo v Trstu inženir Vitolo. Pregledal bo, po kakš. nem kriteriju bodo razdelili tistih 200 stalnih dovoljenj za prehod meje, o katerih je dokončno besedo, kakor se je izvedelo iz pol uradnih virov, že izrekla mešana italijansko-jugoslovanska komisija, ki deluje na podlagi zakona o videmskem sporazumu iz leta 1955. Po približnih računih, ki so jih te dni napravili strokovnjaki prevoze v Gorici, deluje na področju goriške pokrajine okoli 100 avtoprevoznikov, ki opravljajo u-•luge skoraj izključno samo na relacijah med italijanskimi in jugoslovanskimi kraji. Na podlagi teh podatkov bi odpadla na goriške avtoprevoznike polovica stalnih dovoljenj za prehod meje, ostala polovica pa bi bila razdeljena med prevoznike ostalih, pred. vsem sosednih krajev. Največ jih’ je v tržaški pokrajini nekaj pa v Furlaniji. Trojčki tudi v Gradežu Za materjo iz Ronk, 29-letno Giuseppino Sandrigo, ki je prejšnji četrtek povila trojčke v go-riški porodnišnici, od katerih pa je žal ostala pri življenju samo ena deklica, so imeli trojni porod včeraj tudi v porodnišnici v Gradežu. Tam je namreč 20-letna Maria Maddalena Toso povila deklico in dva fantka; deklica je pri porodu tehtala 2 kg, dečka pa po 1.6 in 1.9 kg. Otroke so položili v inkubator, vendar se vsi trije skupaj z materjo prav dobro počutijo. To je po dolgih letih prvi primer trojčkov v Gradežu. Nezgoda pri delu v tovarni Včeraj okrog 13.30 so z avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 34-letnega Silvana Nunina iz Gorice, Ul. Ristori 9. Nunin se je namreč pone- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiun VERDI. 16.30: «El Cid», Charles Heston in Sofia Loren. Italijanski cinemascope v barvah. CORSO. 16.30: «... In zemlja je zagorela» («... E la terra prese fuoco») , J. Munro in L. Mo Kem Ameriški črnobeli film. VITTORIA. 17.15: «Pik-nik po francosko» (Pic nic alla francese), P. Mourisse in G. Rouvel. Francoski črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.30: «Cmi razbojnik» (II pirata nero), A. Dexter in M. Roth. Ameriški črnobeli film. srečil na delu v tovarni ILMU v Ul. Faiti. V bolnišnici so zdravniki ugotovili, da se je Nunin ranil na desnem sencu ter dobil tudi pretres možganov. Zato so ga pridržali na zdravljenju. V umobolnici se je ponesrečil Včeraj dopoldne okrog 11. ure so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 73-letno Elizo Nikolavčič, ki se je ponesrečila pri padcu v pokrajinski umobolnici. Zdravniki so ji ugotovili udarec n in razlitje očesa ter so obrazu pridr- žali za 15 dni na zdravljenju. S kolesa je padel v Jazbinah Sinoči okrog 19. ure so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 54-letnega Jožefa Medveščka iz Jazbin št. 4, ki je padel s kolesa v svoji vasi. Zdravniki so ugotovili, da si je mož zlomil levo nogo in so ga zato pridržali za 40 dni na zdravljenju. Predsednik republike je s svojim odlokom od 10. t.m. pomilostil Marijo Budal, vdovo Bitežnik, ki stanuje v Gorici, Ul. Baiamon-ti št. 2. Sodišče je Budalovo pred časom obsodilo na plačilo globe v znesku 367.000 lir zaradi tihotapstva s tobakom, na prijavo finančnih stražnikov. Slovo dr. Nitrija na trgovinski zbornici Prefekt dr. Nitri je včeraj obiskal trgovinsko zbornico. Sprejela sta ga komisar dr. Palisi in generalni tajnik dr. Candutti. V sejni dvorani so se od dr. Nitrija poslovili uslužbenci te ustanove Dr. Palisi se je zahvalil za pomoč pri reševanju gospodarskih vprašanj, dr. Candutti pa je odhajajočemu vladnemu predstavniku podaril spominsko knjigo o Gorici. •■■iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniaiiiiniiiiiinniii, illuni,,, rmrnm,,,.................... IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Na motornem čolnu pri Tržiču 7940 zavojev ameriških cigaret Tihotapski čoln je bil urnejši od financarskega . Skrivnostna Lancia 2000 v Sesljanu - Od treh obtožencev je bil eden obsojen na dva meseca zapora in 8,6 milijona lir globe, dva pa oproščena zaradi pomanjkanja dokazov Med raznimi razpravami, ki so bile na dnevnem redu včeraj dopoldne pred okrožnim sodiščem v Gorici, je vzbujala največ zanimanja zadeva o tihotapljenju ameriških cigaret, ki so jih prevažali po morju ter izkrcavali na obali okrog Tržiča. Na zatožni klopi so sedeli 32-letna Nidia Novella Franceschini por. Birsa iz Trsta, Spodnja Marija Magdalena 135, 27-letni Giuseppe Moro iz Trsta, Lonjerska cesta 22, in 35-letni Giovanni Piccioni iz Trsta, Ul. Cologna 66. Obtožnica pravi, da so sodelovali pri vtihotapljenju v Italijo 158.8 kg tu. jih cigaret in da so to ugotovili finančni stražniki pri Panzanu dne 9. maja letos. Poročilo poveljstva za preprečevanje tihotapstva iz Trsta pravi, da so finančni stražniki že dalj časa ugotavljali številne vožnje brzih plovnih edinic, ki so vozarile med Porečem in italijansko obalo v zgornjem Jadranu. Največkrat je bilo opaziti motorni čoln Lorena, ki je bil opremljen dvema pogonskima motorjema in zato hitrejši kot motorni čoln finančnih stražnikov, ter je vselej ušel njihovi kontroli. Dne 8. maja letos, okrog 21.20, je izvidnica finančnih stražnikov, izliva ki je ki je bila na preži blizu Soče, opazila neko ladjico, plula z ugasnjenimi lučmi v smeri proti Sesljanu. Nekaj časa so ji sledili, vendar jim je ušla. Naslednjega dne okrog 15.40 so finančni stražniki opazili v Sesljanu avto Lancia 2000, ki je vzbudil njihovo pozornost, ker sta bila med njegovimi potniki tudi Augusto Zotti in Giovanni Piccioni, ki ju ima financa zapisana kot preizkušene tihotapce. Tudi tokrat je Lancia 2000 s štirimi potniki, med katerimi je bila tudi ena ženska, ušla zasledovanju. Istega dne in skoro ob istem času pa je neka druga skupina finančnih stražnikov opazila na morju blizu Pan. zana v Tržiču neki motorni čoln brez posadke in brez kakršnega koli znaka življenja, ki je bil pre. puščen valovom. Kmalu so ugotovili, da gre za omenjeno Loreno in pri preiskavi so našli na njej 7840 zavojev ameriških cigaret v skupni teži 158.8 kg. Eri nadaljnjem poizvedovanju so ugotovili, da je bila ladjica vpisana na ime Nidie Franceschini, ki je pozneje izjavila, da jo je kupila pred dvema letoma v Benetkah za 560.000 lir. Pred kakimi sedmimi meseci pa jo je izročila Giuseppu Moni, da bi jo po- PROMETNA NEZGODA V UL. LEOPARDI Po trčenju z avtom kolesar obležal na cesti Ni točno dognano, kako in zakaj je prišlo do nesreče DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan 8“ in ponoči je od-v Gorici lekarna D’UDINE, Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 6,2 stopinje ob 13. uri, najnižjo 0,2 stopinje pod ničlo ob 22.30. Povprečne dnevne, vlage Je bilo 73 odstotkov. Dežja Je padlo 1 mm. Včeraj nekaj po 14. uri se je 15-letni Vanni Tolomio, doma iz Farro Ul. Gorica 115, peljal s svojim kolesom po Ul. It. Brass v smeri proti Ul. Leopardi. Ko je prišel že na začetek Ul. Leopardi, je privozila iz Ul. Bagni v smeri proti Ul. Leopardi 4-letna Maria Cerutti por. Capparoni iz Gorice, Ul. Roma 14 avto Hillman, last njenega moža. Iz neznanih vzrokov je prišlo na omenjenem križišču do trčenja med obema voziloma, pri katerem je bil seveda na slabšem kolesar. Avto je namreč podrl kolo in kolesarja, ki so ga morali z avtom Zelenega križa nemudoma odpeljati v civilno bolnišnico. Tam so zdravniki ugotovili, da se je Tolomio pri padcu udaril v glavo in ranil na levem 6encu ter dobil tudi pretres možga- nov. Zato so ga pridržali na zdravljenju. Pri trčenju je avto utrpel le manjšo škodo, pri kolesu pa je bila popolnoma razbita luč in odtrgan desni pedal ter poškodovani tudi drugi deli. Na kraj nezgode je prišla cestna policija, ki je napravila o nezgodi zapisnik. Predavanji v Pevmi in v Gorici Direktor amaterskega gledališča «Tone Čufar» z Jesenic Bojan Čebulj bo predaval danes 28. novembra ob 20. uri v prosvetni dvorani v Pevmi in jutri 29. novembra ob 20.30 na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Ascoli 1 v Gorici o «Kneževini Monaco ob Sinji obali». Prikazal bo lepo zbirko barvnih diapozitivov. pravil in potem prodal kakemu interesentu. Pri preiskavi so nadalje ugotovili, da je bil dejanski gospodar motbrnega čolna Giovanni Piccioni, o katerem je Fran-ceschinijeva izjavila, da je njen ljubimec. Na Loreni razen cigaret niso našli drugega, kot nekaj kosov obleke, kakršno po navadi nosijo tihotapci. Ko pa so napravili preiskavo tudi v stanovanju Giuseppa Mora, so našli tam tudi registrirno knjižico Lorene, še malo mokro od morske vode. Izsledili so tudi fan-tomatično Lancio 2000, ki je bila registrirana v Comu na ime Paola Mammarelle, ki je star znanec zaporov. Njega samega niso mogli zaslišati, ker je zavohal nevarnost in izginil. Poročilo poveljstva finančnih stražnikov ugotavlja na koncu, da je bil dejanski lastnik motornega čolna Lorena Giovanni Piccioni, ki je tudi finansiral nakup cigaret, Moro pa da jih je na njegov račun prevažal po morju. Pri včerajšnji razpravi je Moro povedal, da so blago preložili iz nekega tujega ribiškega čolna na odprtem morju na Loreno in da so to delo opravili ribiči iz omenjenega čolna, sam pa da pri tem ni pomagal. Državni tožilec dr. Piacentino je zahteval, naj sodišče spozna vse tri obtožence za krive ter predlagal za Nidio Franceschini 6 mesecev zapora in osem milijonov lir globe, za Giuseppa Mora enako kazen ter za Giovannija Piccioni-ja 6 mesecev zapora in 12 milijonov lir globe. Obramba, ki so jo zastopali odvetniki Annoscia, Ghezzi in Vinci, guerra iz Trsta, je skušala prikazati, da Piccioni ni bil poleg v tej zadevi, ker je bil prav 9. maja letos, torej v času, ko je financa izvedla omenjeno akcijo, v bolnišnici v Tricesimu v Furlaniji, zaradi manjšega avtomobilskega incidenta, pri katerem je bil ranjen. Tudi za Franceschinijevo so navedli, da ni vedela ničesar o tihotapski zadevi. Po daljšem posvetu je sodišče spoznalo samo Giuseppa Mora za krivega obtoženih dejanj ter ga je obsodilo na dva meseca zapora in na globo 8 milijonov 690.000 lir ter na plačilo sodnih stroškov. Franceschinijeva in pa Piccioni, ki ima v kazenskem listu navedenih že kar devet sodnih razprav in obsodb, ki so več ali manj v zvezi s tihotapstvom, pa sta bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. Drž. tožilec dr. Piacentino; preds. sod. dr. Storto; zap. Daidone. Nogomet med tednom Nogometni spored tega tedna je zelo pester in vsebuje poleg mednarodnih prijateljskih tekem tudi srečanja v okviru številnih turnirjev za razne pokale. Spored je sledeči: EVROPSKI POKAL (osmine finala) Danes 28. t. m. v Budimpešti: VASAS - FEYENOORD (povratna ; prva 1:1) V Ipswichu: IPSWICH-MILAN povratna; prva 0:3) EVROPSKI POKAL NARODOV (prvo kolo) Danes v Belfastu: SEVERNA IRSKA - POLJSKA (povratna; prva 2:0) V nedeljo 2. dec. v Bologni: ITALIJA - TURČIJA (prva tekma) JUTRI NA STADIONU HIGHBURY Dvoboj ligaških Anglije in Italije moštev Italijani bodo danes objavili postavo MILAN, 7. — člani reprezentance italijanske lige so danes odpotovali z letalom v London, kjer bodo v četrtek odigrali tekmo z reprezentanco angleške Football League. Pred odhodom je zvezni komisar dr. Foni izjavil novinarjem, da reprezentance še ni dokončno sestavil in da bo to storil po jutrišnjem preglednem treningu v Londonu. Pripomnil pa je, da se SE DVE TEKMI ZA ITALIJO POKAL POKALNIH PRVAKOV (osmine finala) Danes 28. t. m. v Neaplju: NAPOLI - UJPEST (povratna ; prva v Bratislavi: SLOVAN - LAU- SANNE (povratna; prva 1:1) GAGARIN 15. CESTA V VES0UE Zapiski letalca-kozmonavta ZSSR Zmagoviti polet sputnika Zemlje je sprožil velikansko poplavo časopisnih in revialnih člankov. Nastopili so sovjetski znanstveniki A. V. Topčijev, L. I. Sedov, V. A. Ambarcumjan, A E Arbuzov, A. I. Berg, D. I. Ščerbakov in drugi. Svoje tehtne besede so povedali tudi predstavniki tuje znanosti, predsednik Kitajske akademije znanosti Go Mo žo, francoski učenjak Frederic Jolliot-Curie, angleški fizik profesor Bernal, Američan dr Joseph Caplan in številni drugi. Vsi so čestitali k velikanskemu dosežku sovjetskega ljudstva in govorili o tem, da je sovjetski sputnik utrl pot v vesolje Vsi časniki so bili prepolni številnih pisem delovnih ljudi naše domovine, ki so izražali svoje navdušenje nad tem dogodkom čez nekaj časa je «Pravda» sporočila, da je na naslov «Moskva, Sputnik» prispelo 80.396 brzojavk in pisem. Med njimi je bila tudi naša poslanica. Mene je še posebej vznemirilo pismo, natisnjeno v časniku, ki ga je bil napisal Jevgenij ščerbakov iz mojega rodnega kraja Smolenščine. Rojak je pisal: «Verjetno bo v najbližji prihodnosti možna izstrelitev še večjega sputnika. če je smotrno poslati satelit s človekom, potem sem jaz pripravljen s komsomolskim potnim dovoljenjem poleteti in osvajati vesolje.» Popolnoma sem delil ta strastni izbruh, toda vedel sem, da se še zdaleč ne more sleherni odpraviti v vesolje. Za to sta bili, po mojem mišljenju, potrebni enciklopedijska izobrazba in prečudovito zdravje. Ni zaman govorila moja mati, da zdravje sploh nima cene. Spominjal sem se tehtnih besed predavatelja Teznikova: «Brez inženirskega znanja, brez globokega razumevanja tistega, kar se bo zgodilo ali pa se utegne pripetiti med poletom, je bolje ne letati!» Naši zaključni izpiti so potekali med velikanskim vseljudskim navdušenjem, ki ga je bil povzročil polet sputnika. Vsak gojenec se je trudil, da bi bil vreden tega zgodovinskega dogodka in da bi pokazal pred državno izpitno komisijo, da je sin svojega časa in da z odličnim znanjem prispeva po svojih močeh ustrezen doprinos k uspehom vsega ljudstva. Predsednik državne izpitne komisije je bil polkovnik Kiba-lov, oficir, dobro znan med letalskimi krogi, ki so pripravljali kadre za vojne zračne sile in ki je dal napotnico za življenje že marsikateremu letniku vojnih letalcev. Ko je gledal vsakega z mladimi, živahnimi očmi, je poslušal odgovore gojencev z izpitnih listkov in pozorno sledil našim poletom na letališču. Pogosto se je smehljal in po izrazu njegovega obraza smo vedeli: polkovnik je zadovoljen z našim znanjem in spretnostjo pilotiranj reaktivnega letala. Kot izkušeni vojaški pedagog in letalski poveljnik je vse razumel: tako stopnjo našega znanja kot tisto, kar se je dogajalo slehernemu v duši. Zaključni izpi-ti so najmogočnejši in tudi najbolj odgovorni trenutek v življenju slehernega mladega letalca. Jaz bi rekel, da so človeku drugi rojstni dan. Ohranil se je dokument, v katerem je rečeno: «Uradno poročilo o podelitvi poročniškega čina gojencu Gagarinu Juriju Aleksej e viču. Med šolanjem v šoli je bil discipliniran in politično pismen gojenec. Pravila sovjetske armade pozna in jih praktično izpolnjuje. Praktična in fizična pripravljenost sta dobri. Teoretična je odlična. Letalsko spretnost programa si je usvojil uspešno, pridobljeno znanje pa skrbno krepi. Zelo rad leta in leta pogumno ter prepričljivo. Državne izpite iz tehnike pilotiranja in borbene uporabe je napravil z oceno odlično. Materialni del letala izkorišča pravilno, šolo je končal kot prvi v svojem letniku. Stvari komunistične partije Sovjetske zveze in socialistične domovine je predan.» Ta dokument, ki POKAL POKALNIH PRVAKOV (osmine finala) Danes 28. t. m. v Leipzigu: LEIPZIG - PLOESTI (povratna ; prva 0:1) V soboto 1. dec. v Genovi: SAMPDORIA - FERENCVAROS (prva tekma) V nedeljo 2. decembra v Zaragozi: ZARAGOZA- ROMA (prva tekma) v Beogradu: BEOGRAD-BARCELONA (prva tekma) MEDNARODNA SREČANJA Danes 8. t. m. v Portu Alegre: PORTO ALEGRE - BOTAFOGO (povratna tekma za pokal Brazi- lije; prva 2:2) Birmin v Birminghamu: ANGLIJA-GRČIJA (mladinski reprezentanci) v Koelnu: KOELN - BORDEAUX V četrtek 9. t. m. v Highburv-ju: ANGLIJA - ITALIJA (ligaški reprezentanci) v Parizu: RACING - BARCELONA v Amsterdamu: Holandska - BELGIJA (vojaški reprez.) V nedeljo 2. dec. v Bruslju: BELGIJA - ŠPANIJA Italija A-Turčija A Italija B- Francija B V SOBOTO V S. SIRU Prijateljska tekma Inter-Poljska MILAN, 27. — Inter bo sprejel v soboto popoldne v goste poljsko nogometno reprezentanco, ki bo nastopila v San Siru v prijateljski tekmi. V vrstah Interja bo zelo verjetno nastopil tudi argentinski srednji napadalec Pagani (oriundo), ki je danes odpotoval z letalom iz Buenos Airesa. FLORENCA, 27. — Po tekmi med ligaškima reprezentancama Anglije in Italije, čakata italijanske nogometaše še dve mednarodni tekmi. Prva bo že v nedeljo . decembra v Bologni, kjer bo Turčija gostovala v prvi tekmi za pokal evropskih narodov. Druga bo v četrtek 6. decembra v Bariju, kjer se bosta spoprijeli B reprezentanci Italije in Francije. Oba zvezna komisarja, Fabbri za A in Fiossi za B reprezentanco, sta zbrala vse igralce v športnem centru v Covercia-nu, kjer bodo skupne priprave. Od povabljencev za A reprezentanco manjkajo vsi člani Milana, ki bodo jutri igrali proti Ipswichu na Angleškem ter član Juventusa Sai-vadore, ki bo prispel v Florenco že jutri. Namesto poškodovanega Puie so povabili na trening Ferri-nija. Reprezentanti bodo imeli jutri zjutraj trening z razgibalnimi vajami, pojutrišnjem pa trening tekmo med dvema moštvoma s sedmimi igralci. V petek bodo zopet razgibalne vaje in ko bo Fabbri ugotovil kondicijo igralcev Milana, bo objavil seznam nogometašev, ki bodo v nedeljo igrali proti Turčiji. V soboto bodo počivali, v nedeljo pa se bodo odpeljali z avtobusom v Bologno. B reprezentanca pa bo imela jutri trening za zaprtimi vrati. Nastopili bodo proti moštvu Sangio-vanese. V prvem polčasu bodo igrali Cei, Burelli, Panara, Landoni, Magnaghi, Carrano, Calloni, Catalano, Nocera, Schiavio in Pagani, medtem ko bodo Ciccolo, Colombo, Turra, Maioli in Bassi verjetno nastopili v drugem. Po jutrišnjem treningu, se bodo igralci vrnili k svojim klubom in se bodo ponovno zbrali v torek v Bariju, kjer se bodo pripravili do tekme s francoskimi nasprotniki. • * * RIM, 27. — Danes so pod vodstvom trenerja — bivšega jugoslovanskega reprezentanta Ljubiše Spajiča — prišli v Rim člani turške nogometne reprezentance, ki bo v nedeljo nastopila v Bologni proti Italiji. Turki so pripeljali v Italijo 17 igralcev, med katerimi so vsi nogometaši moštva, ki je prejšnjo nedeljo premagalo v Tel Avivu izraelsko reprezentanco z 2:0. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiinin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiunuiiiuiiiiiiii URESNIČITEV DOLGOLETNE ŽELJE MLADINE Koper ima atletski klub Glavne naloge: razvijati množičnost, posvetiti pozornost kvaliteti in navezati stike z drugimi klubi in s tržaškim Borom bo poslužil igralcev, ki so vajeni skupne igre, to je, ki igrajo v istem klubu in so skupaj nastopili tudi v reprezentanci. Največ zanimanja je bilo zakaj komisar ni povabil tudi Sivorija in Del Sola, ki trenutno spada med najboljše zveze, ki jih premore italijanski nogomet. Foni je odgovoril, da igralca nista hotela potovati z letalom. Z vlakom pa bi bila vožnja predolga in oba bi bila preveč utrujena za nastop na tako važni in predvsem naporni tekmi z angleškimi igralci. Zato ni imelo smisla misliti na njuno vključitev v reprezentanco Italije. Vsi igralci so bili veselo razpo- loženi. Najbolj Go^ti^’boldosa ga so povabili zaradi Guarnerija v ,za^Je^sel potov* Tudi Charles je bil J^fvrhr*"” nja, ker gre pač domov. Vrh pa bo hotel na igrišču da ni v zatonu, kot so njegovi rojaki. ^ ^ LONDON, 7. - Italijfn5?>J^*l-ce in njihovo spremstvo,*! so - letalom v London, .»Ti menili speli z letalom v sr čakali tudi številni novu^A»«; » vizijski snemajm inJotorepor^g Takoj po prihodu so.J®-Tfl» v hotel Washington, kjer bodo p j) nočili. Jutri bodo imeli sicer na Italijani nje^lektrične” razsvetljave. £££ med Anglijo in Italijo bo Tekma v večernih urah. liiuiiiiiimiii,11,111111 11,1,11111111,11 S IGRE BRITANSKEGA CESARSTVA Ì Popravljeni casi ? štirih svetovnih | rekordov v plavanju | ì PERTH, 27. — Glavni sodnik wealtha J. H. danes . Morriso”brieau » britanskega cesarstva in Common rekordov, ki so jih ® ~ rekor> objavil popravke štirih svetovnih kih igrah»: čase vseh sti „ četrti dan iger britanskega cesarstva se je začel s finalnimi borbami v veslanju. V teh panogah je največ lovorik pobrala Anglija, ki je odnesla tr iod šestih prvih mest ter osvojila poleg treh zlatih tudi eno srebrno in dve bronasti kolajni. Za angleškimi veslači, ki so zmagali v doublé scullu, v dvojki brez krmarja in v četvercu brez krmarja so se uvrstili Novozelandčani, ki so v četvercu s krmarjem in v skiffu osvojili zlati nagradi. Avstralija si je zagotovila samo eno prvo mesto in sicer v osmercu. Za Novo Gorico so tudi v Kopru ustanovili atletski klub. Tako se je uresničila dolgoletna želja mladine, da bi priložnostno atletsko udejstvovanje dobilo organizirano in sistematično obliko. Za predsednika novega kluba so izvolili znanega telesnovzgojnega delavca Borisa Košeleta, za tehničnega vodjo pa nekdanjega kratkoprogaša Nerona Olivieri ja. Občni zbor je pozdravil v imenu Atletske zveze Slovenije inž. Megušar, ki je naglasil, da bodo Koprčani dobili od republiškega foruma vso možno pomoč, Moralno in gmotno pomoč sta obljubila tudi predstavnika okrajne in občinske zveze za telesno kulturo. Ena glavnih nalog novega kluba bo razvijati množičnost, V ta namen se bodo tesneje povezali s šolami in delovnimi kolektivi. Vso pozornost pa bodo posvetili tudi kvaliteti. V Kopru bodo med drugim organizirali začetno spomladansko atletsko prireditev v republiškem merilu in tudi zaključno jesensko republiško revijo. Razen tega nameravajo navezati terne stike s klubom v Novi Gorici ter s slovenskim športnim združenjem Bor, ki ima zelo delaven atletski odsek. Na ustanovnem občnem zboru so naglasili, da ima Koper vse pogoje za dobre uspehe v tej športni panogi, seveda ob primerni moralni in gmotni pomoči občinskega in okrajnih športnih forumov ter ljudskega odbora in gospodarskih organizacij. Tudi v plavanju so se nadaljevale tekme pa čeprav je bila tem- peratura nižja kot v prejšnjih dneh. V finalnih tekmah na 440 jardov za moške je zmagal Murray Rose medtem ko je prišlo na 110 jardov hrbtno za ženske do nemajhnega presenečenja: Angležinja Ludgrove je namreč nepričakovano zmagala na tej progi in je pustila za seboj Avstralko Sergeantovo, ki je predvčerajšnjim v štafeti dosegla prav na tej progi najboljši čas na svetu. Izidi finalnih tekem v plavanju so sledeči: 440 jardov (moški) 1. Rose (Av.) 4’20” 2. Wood (Av.) 4’22”5 za plavalne tekme letošnjih iger 3. Windle (Av.) 4’23'T 110 jardov hrbtno (ženske) 1. L. Ludgrove (Anglija) 1T1”1 2. Sergeant (Av.) l’H’5 220 jardov hrbtno (®os2.2o’*9 1. Julian Carroll (Av.). Carroll (Av.) 2. Tony Fingleton t V sabljanju je ekipni prvak v meču. sledeča: «orazo» 1. Anglija 4 zmage, 0 1 pora* 2. Avstralija 3 zmage, 3. Kanada 2 zmagi, Z P° OLIMPIJSKE IGR® l*68 Francozi predlagaj# mesto Lyon PARIZ, 27. — Francoski^®®,^ ki odbor, ki ie moral aor ^ ski odbor, ki je m°r81 danes Parizom in Lyonom, jefrancosl> ločil mesto Lyon za polet»8 kandidata za organizacij« olimpijskih iger M» ^ oli»' sklep bo izrekel mednari*““- m pijski odbor oktobra letos , ___ Za organizacijo oiuppj Se pe-se poleg Lyona P°tegVìP^icO troit, Kairo, Manila, Me» Buenos Aires in Dunaj- >t OD 30. T. M- dalje Šahovski turnir Slovenskega klu * b Prijave vsa* sprejemajo med 19. in »• ur° ^ * Ljubitelje šaha ohv®agef bo v petek 30. t. m■ ^ \ ki se bo naajZ,,ulh. 'e turnir, zaključka oh P0"^tle2,jhlure, in petkih od 19- g“ovenske8» nir bo na sedežu S'10 bod° d ba. Ul. Ceppa # »e* vključno 29. t. m. SP pisnih® E 19. in 21. uro 1#* » ****£ 100 Ur. Za prvo, t* * mesto bodo pode -._|0ine* ostala tri mesta pa ttets***** »»*»******' je drag mojemu srcu, je postal zame tudi potni list v resnično aviacijo. Medtem ko so naša spričevala proučevali v obrambnem ministrstvu v Moskvi, smo preživljali tako imenovano «sinjo karanteno» in nepotrpežljivo pričakovali, kdaj bomo prejeli ofi-CirSki čin. Tiste dni sem bil v sedmih nebesih: Valja je sprejela moj predlog in je sklenila postati moja žena. V spremstvu sošolcev in njenih prijateljic sva bila na matičnem uradu, podpisala sva se v knjigo mladoporočencev in dala drug drugemu besedo, da bova ostala zvesta najini ljubezni. S starši smo se zmenili, da bomo imeli svatbo dvakrat, najprej v Orenburgu med slavnostnimi dnevi štiridesete obletnice velike oktobrske socialistične revolucije, potem pa med mojim dopustom v Gžatsku. Da bi lahko lepo začela graditi novo življenje, sva potrebovala dobre nasvete in prejela sva jih v izobilju na predvečer poroke. V hiši Gorjačevih je bil strašen trušč, Varvara Semjonov-na in Valjine sestre so neprestano nekaj ropotale in se pripravljale na sprejem gostov. Ivan Stepanovič pa se je pripravljal, da bo zablestel s svojo kulinarično umetnostjo. Vsi so bili veseli, ker je najino dveletno ljubezen potrdil zakon, z Valjo sva vzela ta korak zelo resno. Dve leti je bila dovolj dolga doba za to, da sva dobro spoznala drug drugega in se prepričala o tem, da gledava na življenje z istimi očmi ter sva pripravljena skupaj premagovati kakršnekoli težave, ki jih bova, to sva dobro vedela, srečala na dolgi in nelahki poti. Živela sva v enem samem visokem občutju in najini srci sta utripali v istem ritmu, še na matičnem uradu sem pred tovariši opozoril nevesto na materine besede: «In radost in gorje, vsega vsak po polovico...» «Vedno skupaj,» je prisrčno odgovorila Valja in to je zvenelo kot prisega. Skoraj vse je bilo že pripravljeno za svatbo. Tedaj pa se je pripetil še en dogodek, ki je znova vznemiril ves svet in radostno odmeval v duši. 3. novembra je poletel v nebo še en sovjetski umetni zemeljski sputnik. Za prvim že drugi! Bil je večkrat večji in težji, na njegovem krovu je bila v hermetično zaprti kabini psica Lajka. Ta dogodek je povzročil še večjo burjo ponosa in je očitno pokazal svetu, kakšne nedosegljive višine sta dosegli naša znanost in tehnika ske oblasti. Ko sem nega sputnika Zemlje, sem razmišljal: če v štiridesetih 'etlh bral tiste dni v časniku opise P°|*ts..ffi1hitl* —o- ^—-^Aa Zemlje, sem razmišljal: če se že z LTLFJKfli. V.* lifes pomislil, zakaj bi ne bil prav jaz ta človek? Fonu»**'^^ ^ prestrašil svoje predrznosti: saj je v naši dežen utrnda> gg sa1® to le ne bo zgodilo tako kmalu. Konec šole, . vse, Štiridesetletnica nirfnhro ìcmo