Plačana » gotovini LetO LVI. V Liublianl, V nedeljo, dne 1. Januarja 19271	St. 1. Posamezna Številka 3 Din
Noroćnlna
Dnevno Iždoja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din ccloirlno 240 Din
za inozemstvo neaeCno 35 Din nedei|»lto izdala celole no v Jutjo-tlovlll SO Din, тл Inozemstvo IOO D
jCO VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I »tolp peUl-vrala moli oglasi po i SO In 2 D.veCII oglasi nad 43 mm v i Sine po Dln2-3U, vellld po 3 In 4 Din, V urednlikemdelu vrstica po 10 Din o Pn veCiem □ naroČilu popust Izide ob 4 zfulrcj razen pondellKo ln dneva po prazniku
S
1/ndnMivo /e v B-opltarfevI ulic i »i. в III KokopMI se ne vraća/o, nefrunklrana pismo se ne « >re/emalo - Urednlilva tel,-ion it. 2050. upravnlilva M. 2328
'Političen list sza slovenski narod
Uprava le vKopItar/evt ui.il. 6 * Ce h ovni račun. Cfubl/unu i lev. 10.OSO In tO.349 *a Inserate. Sara/evoit. 7 563, Zagreb »t. 39.Olj, Praga In Duna/ ti. 24.797
Izgledi v
Dr. Anton SCorošec:
leto 1928
Leto za letom mineva, odkar je končala svetovna vojna, a želja po miru je med narodi italna. Društvo narodov to željo uvažuje, v kolikor mu je v njegovi sedanji organizaciji lo mogoče. Vojno stanje med Poljsko in Litvo je končano, četudi je vilnsko vprašanje ostalo Se nerešeno. Angleška diplomacija se trudi, da odstrani napetost med Francijo in Italijo. Za naši držaji tudi v novem letu ostaneta še dve vazi i vprašanji na dnevnem redu: vpadi makedonstvujočili v naše južne kraje in da je Albanija postala vojnč* kolonija Italije. Splošna želja po miru in naša zavezništva nam vlivajo up, la se bosta obe vprašanji rešili v roiru in sporazumu.
Ideja razoroževanja ne napreduje, kakor bi bilo želeti. Konferenca v Ženevi je čula spreten air!?"'" -'-! govor Litvinova in se od-^•>dila- eseca marcu bo oesinn? šele razoroži t vena 1 on sija, a kdaj zopet razorožitvena konferenca, 10 sam Bog ve. Ako ne uspe akcija za razoreževanje, se bo tudi Nemčija začela oboroževati, niej bosta sledili Madjarska jn Rolsrarsl a. a za Evropo in posebej za nas nastanejo nove težave.
V novem letu bodo državnozborske volitve v Franciji, v Nemčiji, mogoče že tudi v Angliji. T'ropnoza je. da bodo prinesle povsod okrepitev levičarskih elementov. To bi pomenilo nov napredek za mirovno politiko v Ev-roni. Posebno zma^a levičarskih strank v Angliji bi prinesla nove smeri v odnošaie med Rusijo in Angl.'o. a tudi, kar je za nas velike važnosti, v odnošnje med Italijo in Anglijo. Zmnga levičarjev v Franciji bi dala Briandovi
Dr. le^nld PHam'c:
zunanji politiki napram Nemčiji prostejše roke, v smislu zbliževanja, a v notranjosti bi nastali ostri socialni in kulturni boji. V Nemčiji, kjer se bo vršil volivni buj za šolsko vprašanje, bi samo sunek na desno mogel spremeniti sedanjo zunanjo politiko, a na to ni misliti, kakor so pokazale pretekle volitve v posamezne nemške deželne zbore.
V	Evropi se sedaj jasno javljajo tri politične skupine: frankoslovanska (Francija, Belgija, Poljska, Češka, Jugoslavija, Romunija), italijanska (Italija, Španija, Madjarska, Albanija), nemška (Nemčija in Avstrija). Italijanska skupina uživa naklonjenost Anglije, nemška skupina naklon'enost Rusije. Ker je nemška skupina razorožena, pomenita večjo nevarnost za mir frankoslovanska in italijanska skupina. V interesu evropskega miru bi bilo, da se vse tri skupine zlijejo v eno, recimo Panevropo.
V	gospodarskem oziru postaja vedno oči-vidnejša odvisnost od Amerike, boljše od ame-rikanskega kapitala, ker se ta pojavlja tudi v Londonu Odpor se je pokazal dosedaj samo v avtomobilni industriji. Vendar je zelo zadovoljiv pojav, da so se vse evronske valute stabilizirale. Tudi nevarnost deflacij je minila in se'1 ij bo treba misliti na uzakonienje stabilizacije, kar se je v Italiii ravnokar zgodilo. Dobro je tudi, da ie število trgovinskih pogodb I. 1927. zopet narastlo.
Kapitalnem v Evropi se organizira, naj si bo evropskega ali izvenevronskega izvora. K"*eli in trus'i rrstejo. Ako M služili racionalizaciji produkcije in razdelitve, bi ne tožili. ampak' poiavile so se tendenre da se produkcij' zmanjša in cene zvišaio. Tako je bilo z jnmiiem T'ombaže™1. ne'role'em in nos»bno bakrom. Bakrovo produkcijo vodi Amerika s posebnim trustom in modernim bakrslcim zavodom.
Poseben nepriinteli dozoreva evropskemu gospodarstvu v nzHats' em kapita'iznui. Javlja se na Kitajskem. Japonskem, Indiii in E<rintu. Njegove prednosti so bogastvo na surovinah in nizke mezde. Z lahkoto si osvnia domača tržišča Sedaj čuti azijatski kanit°lizem šp najbolj samo Anglija. A socialna vprašanja postajajo vsled te^a tudi v A'i ji z vsakim dnevom bolj aktualna in to za one. ki misli io na ustvaritev nov^ra socialnega reda na zemlji, ni brez vr-žnosti.
V	naši državi imamo trenutno tri težkoče, ki nas spremljajo v novo leto: pomanjkanje hrane radi pretekle slabe letine, izpnačenie davčnih bremen in okrnjevanjp univerz. Vsa tri vprasania so kritičnem 7noX,,;a Naša skrb bo, da Slovenci ne bodo trpeli škode.
kriva razlika v položaju Slovencev tostran in onstran državnih mej. Mnogi od nas — in včasih tudi časopisje — se te važnosti premalo zaveda. Nikakor nočem reči, da smo dosegli vse. kar hočejo, ali možnost doseči to. kar hočemo, je veliko več;a n^go prej. S to možnostjo in sploh s položajem državnega naroda pa je zvezana tudi večja odgovornost vsakeca njesrovepa člana ki se mora pokazati v duhovni disciplini, smotrenem delu. smislu za skupnost in samo-ataji. ki ni v skladu z brezobzirnim zadovoljevanjem privatnih interesov.
Priznati se mora, da se je pri nas marsikaj v tem smislu ugodno razvilo. Poglejmo n. pr. ljubljansko univerzo, ki je po svojem delovanju na najboljši poti do plodovitega razmaha in ki ne bi smela biti vedno motena v svojem tako lepo započetem delu za du-; hovni dvig Slovencev, pa tudi Srbov in Hr-! vatov. —
\a Vaše zelo obsežno vprašanje :л> mojih pogledih na preteklost in perspektivah za ®«dočnost, ki se tičejo kulture, lepili umetnosti ii duhovnega dviga jugoslovanskih narodov« dovoljujem si odgovoriti, da je po mojem brnenju ta perspektiva za bodočnost vsekakor veliko večja kakor je bila v preteklosti. Slovenski narod n. pr. je bil v velikem svetu skoraj popolnoma neznan. Sedaj pa se je mo-[nl zanj zbuditi mednarodni interes že zato, Ker sn.o - ka;- kaže i ' ne naše države • '"•egruir njen del in zato državni narod, »eliko v ižnoHt lega dejstva num jasno od-
Duhovni dvig vsakega naroda in tako I tudi našega je mogoč le s poduhovljenjem i t. j. z dviganjem duha nad materijo. Ali smo v tem oziru vsi storili zadosti? Mislim, da ne. Stara preizkušena resnica je, ki pa ni odveč, da jo vedno ponavljamo, da mora, kdor hoče koristiti skupnosti, začeti s fizičnim, moralnim in intelektualnim izpopolnjevanjem samega sebe. Manj priznano, zato pa nič manj resnično je, da ni toliko kolektivna sebičnost (stanovska, plemenska, narodna, državna itd.) ovira za boljše skupno življenje, temveč čisto navadna osebna sebičnost (ki se včasih za prej navedeno kolektivno spretno skriva) iri ki se kaže v nebrzdanem poželjenju po bogastvu, oblasti in vživanju.
Duhovni dvig vsakega posamezniku v označ«>nem pogledu je najboljša garancija zfi boljšo bodočnost našega naroda ia države.
Borba za izpopolnitev šolstva
Živahna seja finančnega odbora. — Poslanec Smodej žigosa nepošteno demagogijo SDS. — Uspeh posl. Smodeja in Pušenjaka za revne šole v Sloveniji. — Dr. Kramer kot zaščitnik »Kino Matica«.
r Belgrad, 31. deo. (Tel. »Slov.«) Finančni odbor je danes razpravljal na svoji seji o državnem proračunu pod vidiki varčevanja. Skoraj vsi člani finančnega odbora so poudarjali, da je proračun previsok in da ga je treba znižati, ako hočemo znižati tudi davke. Vrhu tega izkazuje proračun tudi primanjkljaj, ki ga je treba kriti z zmanjšanjem posameznih postavk v proračunu. Nekateri poslanci gredo celo tako daleč, da bi hoteli cele ustanove državnega proračuna črtati. To utemeljujejo z dejstvom, da je v nekaterih pokrajinah velik glad.
Naravno se je vsled tega prenesla glavna borba za posamezne oddelke in postavke v proračun iz pienuma finančnega odbora na sejo vladne večine finančnega odbora, ki se vršijo vsak dan pred sejo pienuma. Tako je danes vladna večina razpravljala ves dan od 9 do 4 popoldne o proračunu prosvetnega ministrstva. Debata je mestoma potekla zelo burno. Toda nc iz političnih, marveč iz razlogov osebnih naziranj.
Popoldne se je ob 4 pričela seja finančnega odbora, ki ie mestoma potekla zelo burno radi napadov posl. Demetroviča (SDS) na piosvetnega ministra, demokrate in radikale. Bosanski radikali in muslimani so ostro odgovarjali govorniku in Pribičeviču radi očitkov, da se Bosna zapostavlja. Opozarjali so, da je Bosna zgubila 12,000.000 za šolske zgradbe, ker se bo ta vsota porabila za siromašne kraje v vsej državi, ne samo za Bosno in Hercegovino. Vsako leto je bila namreč v proračunu večja ali manjša vsota, kot državna podpora za vranje šol v siromašnih krajih, samo v letošnjem proračunu se je vsa ta vsota določila samo za južno Srbijo, Bosno in Hercegovino.
V vladni večini ie prodrl predlog poslancev Smodeja in Pušenjaka, da se ne smejo drugi siromašni kraji izključiti od te podpore. Bosna in Hercegovina in južna Srbija bodo morale dobiti potrebne kredite iz posojila za šolske zgradbe.
Posl. Smodej je takoj reagiral na to bshanje samostojnih demokratov, ki predloge zastopnikov SLS v vladni večini, če se sprejmejo, objavljajo v svojem časopisju kot uspehe SDS. Tako je tudi s tem pred'o*om o podporah za nove šole, ki se je sprejel v vladni ve-
čini na njegov predlog. Ne domišljajte si, da je te vaš uspeh, je dejal poslanec, ne lišpajte s* s pavovim perjem.
Ob bučnem smehu vladne večine Deme-trovič ni reagiral.
Poslanec Demetrovič je kritiziral ne* katere postavke, v katerih so v proračunskem predlogu višje vsote za Slovenijo, kakor za Hrvatsko, n. pr. za šolske vrtove. Primerjal je pravno fakulteto v Zagrebu in v Ljubljani in se pritoževal, da je na ljubljanski pravni fakulteti več profesorjev nego na zagrebški. Govori'. je proti čl. 42. finančnega zakona, ki govori o redukciji gimnazij.
Pavle Radič je v svojem govoru v glavnem razlagal ideologijo seljačko-demokratske koalicije. Poskušal se je oprati očitkov, da je to nekakšna nova fronta, ki naj bi bila naper-I jena proti Srbijancem in Belgradu. Izjavlja, da so to samo politične kombinacije.
Črnogorski zemljoradnik je govoril proti seljačko-demokratski koaliciji, češ da je dovolj teh front in da naj se končno vendarle zedinimo. Govoril je o težavah in nalfabe-tizmu v Orni gori in Hercegovini in zahteval znatne podpore za pobijanje analfabetizma » teh krajih.
Dr. Kramer je bil poslednji govornik in je govoril o posameznih postavkah proračuna. Glavni del svojega govora je porabil, da je govoril o finančnem zakonu, dasiravno še ni bil ta na dnevnem redu. Odločno se je zavzemal za oprostitev taks od filmov, češ, da so filmi največje vzgojno sredstvo. Navedel je znan slučaj s »Kino Matica«, katerega jc poskušal naslikati kot neke vrste avstriiakant. ščino, češ da je odredba o prepovedi filmskih predstav ob času, ko se vrši služba božja, izšl* na temelju avstrijske uredbe.
Po njegovem govoru se je seja prekinila. Jutri se bo debata nadaljevala ob 10 dopoldne. Na popoldanski seji pa pride v razpravo proračun zunanjega ministrstva. Ker pa je zunanji minister bo'an, se ne ve, ali pride na dnevni red ta ali kak drug proračun.
Na koncu seje je predsednik finančnega I odbora dr. S u b o t i č želel vsem članom srečno novo leto.
Merazpoložene v demokratfki zajedn ci in med radičevci.
r Belgrad, 31. decembra. (Tel. >Slov.c) Vsa politična javnost se še vedne največ zanima za dogodke v demokratski zajednici. Soglasno je mnenje, da se muslimani odda-jtijejo od demokratov, kar bi imelo večje posledice za nadaljnjo našo politično linijo Muslimani sami dementirajo te vesti, češ da so to le govorice, da pa oni vztrajajo pri dosedanji politiki, to je v demokratski zajednici. Vendar pa se ti demantiji smatrajo kot de-mantiji povsem formalnega značaja.
Demokrati kažejo veliko nezadovoljstvo. Posebno naglašajo, da je stvar zelo neugodna radi tega, ker je prišlo na dan pred kongresom demokratske stranke, kar bo gotovo odločilno vplivalo na razpravo delegatov v demokratski stranki.
Radikali so popolnoma rezervirani in se ue izjavljajo o tem najnovejšem muslimanskem preokretu. Mnogo se tudi govori o nezadovoljstvu večjega števila radičevcev z najnovejšo Radičevo taktiko. Politiki zatrjujejo, da je več Radičevih poslancev nezadovoljnih z zvezo s Pribičevičem in da so ti poslali Ra-diču spomenico, v kateri protestirajo in Stje-pana. Radiča opozarjajo na skrajno nezadovoljstvo in razpoloženje, ki se širi med Radi-oevimi volivci radi njegove najnovejše zveze s Pribičevičem.
r Sarajevo, 31. decembra. (Tel. :>Slov.c) Z ozirorn na poslednje dogodke v oblastni skupščini je sarajevska demokratska organizacija takoj sklicala sejo. Ta seja se je vršila snoči N'a seji je prišlo do ostre obsodbe po--ame ,tiih muslimanskih poslancev v oblastni skupščini. Obenem se je izrekla zaupnica dosedanjemu predsedniku Grdjiču. Grdjič je ob-"uem dal obširno izjavo, v kateri ostro napada zakulisno igro muslimanov, posebno tistih iz okolice Behmena in Spaha. Iz te izjave se da sklepati, da je razcep med muslimani in demokrati iz;,..'žen. Demokrati so mnenja, da bi radi muslimani sedeli na dvel stolih, da javno fingirajo zajednico, tajno pa pakti rajo 1
radikali. Kar se tiče Spahove izjave, češ da Grdjič ni natančno reproduciral njegovega privatnega razgovora z njim, izjavlja Grdjič. da je reprodukcija, kakor jo je on podal, natančna in dosledna.
Imenovanja na ljubljanskem poštnem ravnateljstvu.
r Belgrad, 31. decembra. (Tel. »Slov.c) Za šefa splošnega oddelka ljubljanskega poštnega ravnateljstva je imenovan Bogdan Kur-gus. za računskega blagajniškega uradnika Pavle Glažar, za tajnika Karel Čef, za nadzornika dr. Mihael Sedlar.
Pogreb Bože Petroviča Njegoša.
r Cotinjc, 31. decembra. (Tel. »Slov.c) Popoldne je bil slovesno pokopan Bože Petrov ič-Njegoš. Pogrebu je prisostoval kraljevi odposlanec divizijski poveljnik Trip-kovič in zastopniki vojaških in civilnih oblasti.
Pred veselim doffodkom v kraljevi rodbini.
r Belgrad, 31. decembra. (Tel. >Slov.<) Nocoj se je vrnil v Belgrad Nj. Vel. kralj Takoj po prihodu je sprejel v avdijenco ministrskega predsednika Veljo Vukičeviča. Prihod Nj. Vel. kralja je v zvezi tudi s tem, da se v prihodnjih dneh pričakuje v kraljevski rodbini vesel dogodek. Obenem bi tekom nocojšnje noči imeli prispeti v Belgrad tudi romunska kraljica Marija in pricezinja Ileana.
Mussollni za ve'eood'efja I
v Pariz, 31. dec. (Tel. »Slov .) V »Ave-nirju« poroča neki francoski industrijalec o razgovoru z Mussolinijcm glede stabilizacije lire, o kateri jc Mussolini izjavil, da je notranji trg očistila cele vrste po vojni nastalih manj-šib podjetij, ki niso imela eksistenčne pravice. Prihodnjost pripada velikim industrijskim družbam, ki so edine sposobne znižati cene blaga ia produkcijske stroške,
Kongres sodnikov iz cele države
Dne 29. t. m. sc je vršil zbor delegatov »Zveze sodniških združenj« v»e kraljevine. Sodnike iz Slovenije je zastopal kot delegat sodnik g. dr. K r a v i n a. Predmet razprave je tvorila predvsem debata o sodniških plačah. Delegat iz Slovenije je ostro napadel g. ministra za pravosodje radi njegovih izjav, ki jih je podal na zborovanju srbskih sodnikov 15. dec. ш s katerimi je skušal opravičiti stališče vlade napram zakonodajnemu odboru. Iznesei je predvsem, da so njegovi zadevni argumenti vseskozi nestvarni m naravnost smešni. Ugotovil je, da je trditev g. ministra, da do Janes ni izšel v naših dnevnikih niti en članek, ki bi se zavzemal za interese sodnikov, povsem netočna, češ, da g. minister ali sploh ne čila naših časopisov ali trdi zavestno neresnico. Samo v Sloveniji jc izšlo, predvsem tudi v »Slovencu« mnogo člankov v korist sodnikov in to v zadnjih par mesecih. Ugotovil je končno da se sploh zakon o sodnikih s strani pravosodnega ministra tretira povsem nest"arno. Prcdno je prišel načrt zakona o sodnikih pred zakonodajni odbor, ga je pravosodni m;nister predložil min strskemu svetu in nato v predsankcijo Nj Vel. kralju. Sedaj pa ga isti minister, ki je načrt odobril, predlaga, da se poglavje o plačah sodnikov eliminira iz zakona o sodnikih. Tako posto-panie je komedija.
Delegat iz S'ovenije je predlagal, da zbor sodnikov vztraja pri svojem stališču, izreče pravosodnemu ministru nezaupnico, zakonodajnemu odboru pa zp.hvalo in zaupanje.
Živahna debata se je otvorila na skupščini delegatov o vprašanju depolitizacije sodnikov. Srbski in hrvatski zastopniki so proti, sloveuski, bosanrki in dalmatinski zastopniki pa za depolitizacijo sodnikov ir. sodišč.
Končno se jc sklenila rcsolucija sledeče vsebine:
1. Da se materijalni položaj sodnikov regulira z zakonom o sodnikih in to definitivno, tako kot so to predlagale sodniške organizacije in kot si je to stališče osvojil tudi zakonodajni odbor. Plače sodnikov se morajo primerno po,ršati. da bodo dosegale vsaj eksistenčni minimum, ker bi sicer tudi izenačenje zakonov ne doseglo zaželjenih rezultatov, dokler sodniki niso materijalno popolnoma ne-
odvisni. Sodniki niso proti depolitizaciji sodnikov in sodišč, smatrajo pa, da bi odvzem • vseh političnih pravic morda ne bil v interesu naroda, na vsak način pa naj se zabrani sodnikom politično udejstvovanje v področju njihovega službenega okoliša.
Ta resolcuija se le poslala ministru za pravosodje in predsedniku zakonodajnega odbora.
H koncu zborovanja se je raznesla vest, ki je zastopnike sodnikov zelo razburila. Zvedelo sc je namreč, da pripravlja minister za pravosodje nov predlog o ureditvi sodniških • plač, opirajoč se na uradniški zakon.
Po tem načrtu pride predsednik kasacije v rang drž. podtajnika, podpredsednik v l-l. Sodniki kasacije v 1-2, apelacijski sodniki po petih letih službe kot taki v 1-3, predsednik okrožnih in predstojniki okrajnih sodišč so enaki z ostalimi podreienimi sodniki. Sodniki napredujejo po dovršenem 7 letu sodniške službe v 1-5; po desetih letih v 1-4, po petnajstih do vpokojitve v 1-3. Vse že pridobljene pravice se ne vpoštevajo.
Sodniške doklade so predvidene takole: Okrožni in okrajni sodniki: mesečno 800 Din, pridstojniki okrajnih sod:šč 1000 Din; predsedniki okrožnih sodišč 1500 Din; sodniki ape-lacije 1200 Din; predsedniki apclacij in sodniki kasacije 2000 Din; predsednik kisacije 3000 Din; podpredsednik kasacije 2500 Din.
V ministrstvu pravosodja se sedaj proučuje finančni efekt tega predloga. Delegati sodniških združenj smatrajo, da ta predlog ni sprejemljiv, ker bi bili mlajši sodniki posebno tisti, ki so zgubili več let v vojni, v neprimerno slabšem položaju, kot sodniki, ki so sedaj uvrščeni v 1-5 in 1-4. Sklenili so, da se obrnejo na člane zakonodajnega odbora s prošnjo, da zakonodajni odbor vztraja pri že zavzetem stališču, da se plače sodnikov ure-de popolnoma neodvisno od uradn'škega zakona, s katerim se delajo in se bodo delali še leta in leta eksperimenti.
Za slučaj pa, da bi vlada vztrajala pri najnovejšem načrtu, se predsednik zakonodajnega odbora Dukanac naprosi, da ta načrt v toliko spremeni, da dosege sodnik po preteku 7 let sodniške službe 1-5.
Strnila; prvih sedem razredov bolniškega
zavarovanja
Davsdovečevo glasilo o SDS
»Odjek«, glasilo g. Liube Davidoviča, pi-5e: 2e davno smo podčrtavali misel, da naj ee sedarja radikalno-demokratska koalicija, ki jo sedaj izpopolniijejo Slovenci, mora razširiti tudi na Hrvate lako, da bi vstopila Ra-dičeva grupa v vlado. Edin«, politična skupina, ki iz vsake kombinacije lahko izpade brez škod« za državno korist, je brez dvoma tako 7vaua skupina samostojnih demokratov, ki je dejansko izgubila raison d'elre svojega obstanka in vsak naslov ra sodelovanje v državni upravi.
Lepe uspehe zanjo dr. Kramerjevo moledovanje okoli g. Davidoviča.
Atentat
Kakor teže, se bo ponavljala povest o perfidnovsti SDSarskega političnega boja brez konca, "ov klasičen primer je »Jutrov« napad na sedanjo vlado in ministra dr. Gosarja radi rudarskih Bratovskib skladnic.
Tu >Jutro< napada vlado in dr. Gobarja radi zadnjih ukrepov ministra za šume in rude — ki ni dr. Gosar. Stvarno pa je dejstvo, da je vir vse nesrefe Bratovskih skladnic dr. Žerjavov pravilnik, ki na eni strani predvideva demagoško povijanje rent; za katere pa na drugi strani ne poskrbi potrebnega V ritja. Tzvedla se ni valorizacija. Bratovske skladnice so brez rezerv in brez kapitalnega kritja. Če bi se dajale renle po sedanjih prispevkih, bi se morale za dve tretjini znižati, saj je imel pokojninski sklad zadnje mesece do 180.000 Din primanjkljajn na mesec.
Na poziv ministra za Sume in rude (ne dr. Gosarja) jc sklenila Bratovska slcladnlca prispevke zvišali od 5 na 7%, dobo za dosego rente pa na 40 let.
Ugolavljnmo, da je to sklep R'-atovske skladnice same. Razumljivo, da je tak sklep razvnel duhove in dvignil razburjenje Zato sta ilr. Gosar in poslanec Kremžar takoj nujno posredovala in zahtevala, da se poišče srednja pot, da rudarji ne utrpo prevelike Škode. Včeraj smo že poročali o prvih tozadevnih uspehih.
Vir in prvi vzrok vsegn zla pa je dr. Žerjavov pravilnik, to ponovno pri bijemo. Če »Jutro« ne more in ne -one pisati resnice, naj vsr»f molči in se ne smeši.
Da je opotfciia odpravila dohodnino
To jo laž, smo rekli. To laž. je »Jutro* včeraj v uvodniku znova pogrelo. Resnic- je, da so dohodnino zrušili zastopniki srbijan-akih krajev, zlasti zastopniki težkega kapitala. Najmočnejši bojevnik proti dohodnini je bil poslanec in eden najbogatejših ljudi v državi Davidovičev demokrat Voja Veljkovič. To je resnica. Zasluga na odpravi dohodnine
gre torej radikalom in demokratom. Ta zasluga. za katero se puli »Jutro-,:, je pa po našem mnenju strašno slaba. Ravno to, da so se branili Srbi in kapitalisti, јз za nas dokaz, da bi bil lo davek, ki bi zadel tudi Srljsp in zlasti kapitaliste. Kolikor bi li plačali vet toliko bi revno ljudstvo manj. Dog ve, če se bo to načelo dalo uveljaviti tudi pri davkih, ki bodo prišli mesto dohodnine. »Uspeh« naj si »Jutro« vtakDe za klobuk, še tepel ga bo ta uspeh.
Poprav!
V	včerajšnjem članku »SDSarske fronte« nam je Škrat napravil celo vrsto grobih napak, ki popolnoma pokvarijo smisel.
V	četr'em odstavku se drugi slavek mora glasiti: Ta stavek je žaljivka za Srbijance in v kolikor hoče trditi, da jc bila SDS na strani trpečih prečanov, poleg tega zgodovinska. neresnica.
V	drugi koloni je prvi stavek istotako okrnjen in se mora glasiti: Tudi to je končno razumljivo, da so njihove zahteve pretirane, za Hrvate in Slovence prehude, ker režejo v meso.
Izpuščen je začetek naslednjega stavka: Toda tisti politiki in stranke v Hrvatski in Sloveniji, ki so opustili interese svojih narodov itd.
Minister za socialno politiko dr. A. Gosar je izdal naredbo, glasom katere se strne prvih sedem razredov bolniškega zavarovanja v enega samega na ta način, da znaša pri plači do 8 Din dnevno ob zavarovani mezdi 6 Din prispevek za bolniško zavarovanje 0.36 Din dnevno. Do te naredbe je prišlo iz nadvse važnih in stvarnih zavarovalno-leh-ničnih razlogov, poleg tega pa tudi iz upravnih Zavarovanci od 1.—7. mezdnega razreda so donašah na eni strani minimalne dohodke, na drugi strani pa so silno bremenjevali panogo bolniškega zavarovanja, ker se zdravniška oskrba nudi zavarovancem brez ozira na to, v katerem nezgodnem razredu je kdo zavarovan. Okrožni uradi bodo imeli sedaj opravka mesto z 18 samo z 12 mezdnimi razredi. kar bo brez dvoma f.manjševalo upravni aparat in upravne stroške. Za obrtnega vajenca se je do sedaj n pr plačevalo povprečno 3 Din na mesec. Plačilni nalog, položnica, pisemski ovitek, zavarovanje in pisanje naslova — vse to je OUZD stalo gotovo več kol 3 Din. Kje pa so dajatve? Čisto c'otovo je, da je dr Gosar s svojo naredbo mnogo pomogel delavskemu zavarovanju.
Popoldansko -Jlasilo SDS »Slovenski narod« se seveda ob naredbo dr Gosarja obregne. češ. da je izz\ra!a v obrtn;ških krogih ostro in deloma upravičeno kritiko. Povspne se celo do trditve, da naredba tudi ni posrečena s socijalnega sta':sča ker da so — baš daiatve često oovod, da obrtniki nočejo sprejemati vajencev.
K temu poslednjemu aledeče:
1.	Rad bi poznal slovenskega obrtnika pri polni zavesti in pameti, ki bi ne bil sprejel vajenca zato, ker je moral plačali zauf mesečno 3.12 Din kot piispevek za bolniško zavarovanje, fant pa je imel zato brezplačno lečenje za slučaj obolenja?!
2.	V najvažnejših strokah (ključavničarji, livarji, slrugarji, kleparji, mizarji, stolarji, clektromonterji, mehaniki vseh vrst, šolerji, peki itd.) pa vlada v Sloviniji silna nadpro-dukcija pomočnikov, tako ca Imamo za naše razmere mnogo previsoko tako zvano »rezervno armado« kvalificirani,i moči. In vkljub temu se vajenci v teh strokah neprestano sprejemajo na novo in brezaoselniki naravnost umetno fabricirajo. Vajtniško vprašanj« čaka rešitve, — vprašanje nezaposlenih pomočnikov je grozeče. Treba i>i bilo v nekaterih strokah sploh- prepreč.ti sprejemanje novih vajencev, odnosno omejiti sprejem na neko smotreno šlevilo.
Če bi torej Gosarjeva nan-dba po »Narodovem« (kar pa seveda ne bo) »mnenju« zares omejila število vajencev, bi bil ta učinek socijalno naravnost briljantei in pozdrava vreden. Govoričenje o ogorčenosti obrtniških krogov je smešno, saj je dr. Gosar izdal uredbo na predlog organov delavskega zavarovanja in so tam tudi delodajalci obrtniki glasovali zanj.
Uboge tašče.
—	Kako ste bili zadovoljni s svojimi počitnicami ob morju?
—	Zelo sem zadovoljen. Moja tašča se je vrnila bolna na pljučih.
MUSSOUNf-BRiAND SE SESTAM5TA?
v Rini. 31. decembra. (Tel. »Slov.«) Po pariških informacijah lista »Lavoro d' ltalia« o seslanku Mussolinija z Briandom se bo baje vršil sestanek med obema po želji Brianda še pred prihodnjim zasedanjem Sveta Društva narodov. Briandu je veliko na !em, da Museolinija prej vidi in z njim razčisti vprašanja. ki jih je rešiti mod Italijo in Francijo. Na ta način se bosta sestala med 18. in 22. januarjem. V tukajšnjih uradnih krogih se govori, da o tem ne vodo ničesar.
Z AMERIKO VEČNO PltlJATEUSTVO.
v Pariz, HI. decembra. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Malin«, se bodo pogajanja radi pakta o nenupadimju z Ameriko pospešila, da ImkIo glavne točke pakta že gotovo do srede januarja, ko bo imel Poinrare svoj veliki politični govor, in da se bo pogodba že mogla podpisati začetkom februarja. — Državni sekretar Kellogg je imel daljši razgovor s francoskim poslanikom o franc/*ilrn-om<u-j-ških pogajanjih za pakt. Amerika kaže stremljenje, da bi bila pogodba taka, da bi se mogla uporabiti tudi za druge narode. Na zunaj naj l>i imela obliko razsodi£čne pogodbe. Francija želi, da se izrek o nezakonitosti vojne sprejme v pogodbo kot poseben paragraf, dočim hoče Amerika, da prid» to samo v uvod kol cilj, po katerem je stremeti.
A na dolgove Amerika ne pozabi.
v Parir, 31. decembra. (Tel. »Slov.« Državni tajnik Kellogg je izjavil, da Zedinjene države ne misijo na to, da bi likvidirale ali zmanjšale vojne dolgove.
Volitve v Franciji že v aprilu.
v Pariz, 31. dec. (Tel. »Slov «) K:ikor pe-roča »L'Oeuvre«, je predsednik poslanske zbornice Bouisson napovedal, da se bo splošna razprava o politiki Poincareja začela 20. januarja. Pomladansko zasedanje se bo naj-bržc končalo 14. marca, tako da se bodo volitve mogle vršiti že meseca aprila.
Skupno sodelovanje tudi v novem letn.
v Praga, 31. dec. (Tel. »SI ov.«) Zunanji minister dr. Beneš je dal praškemu dopisniku »Newyork Times* izjavo o razvoju Češkoslovaške v preteklem letu. Izjavil je: Politična in gospodarska bilanca .;e more smatrati kot | zadovoljiv:!. V notranji politiki jc najprej omenili sodelovanje s Slovaško ljudsko stranko in 7 Nemci. Na konsolidacijo notranje situacije temelji tudi zdrava gospodarska politika države, ka tere proračun izkazuje celo prebitek. Kar so liče zunanje politike, je bilo delovanje Češkoslovaške usmerjeno na ojačenje kooperacije z državami Male antanle in na skupno delovanje z ostalimi državami centralne Evrope. Razvoj takega skupnega delovanja je glavni program za novo leto.
Шт m smiiCarte
priporoča tvrdka
h. A C. Shaberne. I.iu!>5iati<i
шииаиишмжмцмјЈ^мииислип! :n--------
Mestni »nž 10
аавшам<iw—ив пм
ИМШМУ'..<Г' ' У	----- ------------——.t. „«...,. —-----
ČV' ,,!> Vi
i i

Г.ЛГ!
KONZIT, IN ŽENA NAJ SE POBOTATA
v Budimpešta. 31. decembra. (Tel. »S' «) Pred bolgarskim poslaništvom še vedno st:a-
žijo detektivi noč in dan, da bi prestregli ol a otroka konzula, če bi stopila iz poslopja poslaništva. Neki budimpeštanski večerni lis* javlja, da je bolgarsko poslaništvo po intervenciji madjarskih oblasti izjavilo, da olro koma ne bo dalo več azilne pravice in ju h-ročilo. če se konzul in njegova soproga n< pobotata v najkrajšem času.
SMODNISNICA SLA V ZRAK.
v Bruselj, 31. decembra. (Tel. «Slov.c) v Lanackenu je danes popoldne eksplodirala la-mošnja smodišnica. Dosedaj so rešili 5 tež'.,o ranjenih delavcev. Tudi ravnatelj tovan,- ja težko rajijen. Eksplozija se je čula SO d<i 40 km naokrog in je porušila vso tovarno Tovarna je bila zgrajena šele pred kratki'r ter je takrat prebivalstvo odločno proli>ti ralo proti zgraditvi.
TVANNinvzir.rEV BOJKOT!
v Rim, 31. decembra. (Tel. »Slov.«) v Cremoni je v svoji božični pridigi poz\»l verne katoličane, naj ne obiščejo slavnostnegn cikla D' Annunzijevih vprizoritev. Rekel fe: »Hočem videti, na koliko zvestih katolik ah vojakov lahko računam.«
ZRAKOPLOV PONESREČIL — 5 MRTVIH.
v Pariz, 31. decembra (Tel. »Slov.«) Davi se je na letališču v Marseille pripetila letalska nesreča. Pod vodstvom pilota Enderlina se je dvignilo v zrak letalo z dvema motorjema najnovejše konstrukcije. Komaj se je letalo nekoliko dvignilo, se je najbrže radi napake v konstrukciji zlomilo krile in lelalo je padlo na zemljo. Mrtva sla du< pilota, dva mehanika in radio-telegrafist
Taborišče ciganov niinmilo.
v Košice, 31. decembra. (Tel »Slov.«) V gozdu pri Bijelicah so našli zmrznjeno v snegu celo taborišče ciganov. Zmrznilo je 40 ljudi. Nadaljnjih 30 ciganov pa so prepeljali v bolnico, ker so težko poškodova radi zmrzlin.
Nezanesljivi tipograli.
v Pariz, 31. decembra. (Tel. »Slov.«) Pariška policija je prijela dva lipografa iz tiskarne generalnega štaba, ker sta baje prodala tajne vojaške dokumenfe nekemu Rau-geairesu, ki je bil pred nekaterimi tedui aretiran radi špijonaže.
Vojaški upor na Korziki zadušen.
v Pariz, 31. decembra. (Tel. »Slov.«) Vojaški upor v neki vojašnici aa Korziki, o katerem smo poročali, je bil danes brez večjega boja udušen, kđr uporni vojaki niso imeli hrane. Njihove voditelje so spravili v strog zapor.
Šahovski kongres.
v London, 31. decembra. (Tel. »Slov.«) Na šahovskem kongresu v Ilastingsu je Tarta-kovver zmagal Sergeanta, partija Mihell-Jates pa je ostala remis.
50 oseb utonilo.
v Tokio. 31. decembra. (Tel. >Slov.«) ^ korejski morski ožini je silen vihnr, ki je potopil mnogo ladij. Dosedaj se poroča, da utonilo nad 50 oseb.
Mesto so udalo radi lakote.
v London, 31. decembra. (Tel. »Slov.«) Čangcolmove čete so jkj 60 dnevnem obleganju zavzeli mesto Ču-Čen južno Pekinga. sto se je moialo udati radi lakote.

Jugoslavija v svetu
Miš« Annie Christitsh:
Spomini Va!enf;na Chšrola
London, v decembru.^
(Lord Chirol je pred odhodom v južno Afriko dal naši londonski dopisnici svojo sliko za »Slovenca« ler izrazil velijo zadovoljstvo, da bo prva slovanska ocena njegovega dela izšla v Ljubljani, v glavnem organu Slovenske liudskp stranke. On. m 1
bii' v M^-ii.... Clnrol, euen izmed prvih •angleških strokovnjakov v mednarodni politiki, je izdal te dni svoje spomine pod naslovom »Fifty Years in a Changing World« (Petdeset let v svetu, ki se spreminja). Chirol opisuje v tem svojem delu dogodke, pri katerih je sam sodeloval ali jih vsaj opazoval. — Njegovo lahko pero in eleganca stila nudijo izredno lepoto in literarno vrednost, da se delo tudi z veseljem bere, ne samo v političnih in zgodovinskih krogih, ampak i splošno. Mogoče je zameriti lordu preveliko skromnost z ozirom na svoje osebne zasluge v angleški politiki na Vzhodu in v Evropi. Chirol je služil * diplomatski stroki in imel izredno važno vlogo kot urednik »Times«, na katerih zunanjo politiko je vplival tudi potem ko je redakcijo zapustil. Njegova družina je francoskega izvora. Chirol je potomec tistih številnih Hu-genotov, ki so bil pregnani iz Francije v XV. stoletju, ker niso hoteli spremeniti svoje pro-testantovske vero. Iz njegove družine je izšlo nmogo pastorjev; to je bil tudi njegov oče. Ob priliki nekega bivanja v Rimu je postala družina katoliška in je bil tudi Valentin vzgojen v katoliški veri. Valentin Chirol je vsestransko izobražen mcž. Znana je zlasti njegova verziranost v jezikih. Francijo je smatral za svojo drugo domovino in je mnogo pripomogel do zbližanja Francije in Anglije.
Tekom svoje kariere si je nabral bogatih Izkušenj v Egiptu, Siriji, Turčiji, Bolgariji, Nemčiji, Kitaju, na Japonskem in v Indiji. Za Indijo velja kot prva avtoriteta in je napisal o njej več del. Za nas je posebno važna njegova misija na Balkanu 1. 1015. Ob tej priliki je obiskal Srbijo, Bolgarijo, Romunijo in Grčijo, da pridobi te države za antanto, Srbijo pa pregovori, da popusti na ljubo Bolgariji. V Nišu, kjer ie bila tedaj začasna srbska pre-stolica, je naletel na veliko nezaupanje napram Bolgarom in vsled tega tudi na trdo-vratnost do popuščanja napram Bolgarom, katere koncesije so ravno smatrali zavezniki za bistvene, če naj se zagotovi vsaj nevtralnost Bolgarije. Londonski pakt iz 1. 1915 je po-
vzročil pri Srbih več skrbi kakor pomirjenja, ker je italijanska vlada zahtevala tajnost. — Radi tega so Srbi upravičeno sklepali, da gredo gotove točke lega dogovora proti interesom južnih Slovanov. Razgovor g. Chirola z »Velikim starcem« Pašičem in njegovimi tovariši v Nišu mu ni dal mnogo nad in tudi kasneje v Sofiji ni našel ničesar, kar bi ga pomirilo. Tam mu je bilo jasno, da je kralj Ferdinand zvezan z Nemčijo in da je večina njegovih ministrov germanofilov. G. Radosla-vov je prepričeval g. Chirola, da smatra kot bolgarski rodoljub nevtralnost države za najkoristnejšo. Toda v njegovem oholem tonu, oravi Chirol, ni bilo ničesar nevtralnega, ko ra je vprašal, če je v vojni situaciji na vzhodu ali na zapadu kaj takega, kar bi privabilo Bolgare na slran zaveznikov. Tako v Grčiji kot Bolgariji narod ni bil nerazpoložen napram antanti. Nekaj liberalnejših politikov je zagotavljalo Chirolu. da zavezniki morejo računati z bolgarskim sodelovanjem tudi proti Ferdinandu, ako prisilijo Srbijo, da takoj popusti bolgarskim zahtevam po reviziji bukareškega mira in odstopitvi macedonskega teritorija južno od Vardarja. Chirola je prepričeval ludi dr. Vladov, član opozicionalue agrarne stranke, da bo Bolgarska pristopila k zaveznikom proti Turčiji, ako se ji obljubi Makedonija.
Toda med tem časom je bila nemška propaganda v Sofiji zelo aktivna, dočim zavezniki niso delali složno.
Iz Bolgarske se je Chirol vrnil v Srbijo. Šele v Kragujevcu se je prepričal, kako slab kontakt je med zavezniško diplomacijo in zavezniškimi vojaškimi oblastmi. V tem času je srbska vojska počivala po silnih naporih uspešnega odbijanja močnega napada avstrijske vojske. Zavezniški diplomaciji pa je bila zagonetna ta srbska vojna neaktivnost, ker diplomaciji ni bilo znano poročilo lorda Kitchenerja srbskemu vrhovnemu poveljstvu, da se irora vojska držati v rezervi, dokler ne pride do momenta odločnega sodelovanja v velikem strategičnem načrtu za pohod na Carigrad. Najprej je bilo treba seveda zavzeti Galipoli. Kitchenerjev preveč optimistični načrt je bil (pravi Chirol) skupni zavezniški napad z romunsko in grško vojsko v hrbet avstrijski vojski.
Sprejet v avdienco pri mlndem regentu Aleksandru je Chirol razložil Nj Kr. Vis. vse težkoče zavezniškega položaja in oklevanje britanske vlade, da zahteva nove žrtve od srbskega naroda, katerega sijajni uspehi na bojnem polju so izzivali občudovanje in hvaležnost zavezniških sil. Toda vojna je zahtevala velike žrtve od vseh, ne izvzemši niti Srbije, in ona bi bila dostojno nagrajena, ker bi zavezniška zmaga privedla do uresničenja njenih nacionalnih teženj, in to v večjem obsegu. kakor oni košček macedonskega ozemlja, s katerega odstopitvijo bi se v tem času mogla odkupiti nevtralnost, če ne sodelovanje Bolgarske.
Regent je, v skrbeh radi tajnih klavzul londonskega pakta z Italijo, razjasnil težo situacije. Smatral je, da je pretežko zahtevati od lastnega naroda, vsega pod orožjem, žrtev narodne pridobitve, ki je bila osvojevana šele pred dvemi leti. Kako bi mogel zahtevati odstopitev te, s krvjo odkupljene zemlje izdajniškemu neprijatelju? Regent je nadalje poudaril nemožnost, da se Bolgarom odstopi vardarska dolina, preko katere je bila za Srbijo edina pot na Egejsko roprje.
Regent ga je todaj napotil do polkovnika Pavloviča v glavnem generalštabu. Polkovnik je bil kot star vojak neomajen. Dokazoval je strniegičen značaj macedonskega vprašanja in končno odgovoril, da je to vojaško vprašanje, ki se mora rešiti samo vojaškim potoni.
Ko se je vrnil v Sofijo, je Chirol telegra-firal svoji vladi, da se more napraviti nov poizkus pri regentu in srbskem generalštabu samo še, če se odpošlje vojaška oseba z vi-
sokim činom in izkustvom. Chirol je istočasno prosil britanskega ambasadora v Petro-gradu, da vpliva na ruskega carja, ki je imel izključno pravico zahtevati tako žrtev od srbskega naroda.
Toda car tega ni storil!
Z vsakim dnem je postala situacija opas-nejša. Ko se je Chirol vrnil v London, je odšel k lordu Kitchenerju, katerega je našel v nenavadno optimističnem razpoloženju. Bil je čas. ko se je tudi Kitchener bal, da bodo Bolgari napadli Srbijo; toda sedaj je bil uverjen, da se Ferdinand ne bo ganil, dokler mu ne bo osigurana nemško-avslrijska pomoč. Medtem je po Kitchenerjevem mnenju Nemčija imela polne roke dela na vzhodu z invazijo Poljske, dočim se Avstrije vsaj za sedaj, po njenih dveh težkih izkušnjah v Srbiji, ni bilo bati. Zima je prihajala ter je slutil, da se bo nekaj dogodilo na Balkanu, prej ko nastopi pomlad.
Petnajst dni po tein optimističnem prerokovan ju, pravi Chirol. je Bolgarska javno mobilizirala. a mesec dni pozneje je Mackensen poveljeval skupnim nemško-avstrijsko-bolgar-skim vojskam, ki so Srbijo izbrisale iz evropske mape za več kakor dve leti. > Ali,« nadaljuje Chirol, >duh srbskega naroda je ostal. Kasneje sem videl na Krfu nešteviine grobove srbskih vojakov, ki so umrli od ran in bolezni, ko jih je francoska mornarica rešila z albanske obali. Toda na koncu vojne je zoret vzrastla nova srbska vojska, da igra vi-težko vlogo v zavezniškem nastopanju v Solunu 1. 1918.. da vrže Bolgarsko na kolena in da pripravi Ferdinanda, da sramotno pobegne v Nemčijo.<c
Dr. Lojze Čampa:
Zunanja sodba je merodama
»Die zukiinftige Grossmacht Europasi« tako sem slišal tu pa tam, ko smo med nemškimi politiki navezali pogo\or o naši državi. V začetku mi ni šlo v glavo 13 milijonov ljudi, obkroženih preje od nasprotnikov kot prijateljev, po večini še na razvojni stopnji kulture in civilizacije, naj se spusti v trop z Italijo, Francijo, Nemčijo ali pa vsaj Poljsko Pa nam je politični profesor razgrnil geografično in gospodarsko karto, nametal številk, raztrgal nedrija naše zemlje in vsako de.:stvo kviliral z značilnim: Poglejte, kaj zopet to pomeni. Kaj ni povsem naravno, da se Italija zaganja v to nevarno konkurentinjo, da pa tudi Nemčija, ki v povojni dobi meče vse karte na gospodarstvo, bdi s pazljivim očesom nad tem trgom?« — In vse drugače kot drugod je ta politika spremljala italijansko ofenzivo proti nam. »Prihajamo po vojni dolg!« To krilatico jo vrgel Mussolini v svet, češ: Italija je za svoj Kobarid in pesnika D'Annunzia premalo dobila; londonski dogovor se ni izpolnil. Evropa je torej dolžna pomagati Italiji. — Vpitje v puščavi! Narekovano od strahu, kaj bo s »škornjem« preko Adrije tedaj, ko se SHS dovolj obljudi, ko se udejstvuje na tem ozemlju vsled naravnih predpogojev mala Amerika ...
*
Doma me čaka povabilo. Na lipski cesti v dvorani bivše gosposke zbornice predava Hermanu Wendel o novem Balkanu o novi Evropi. Socijalistični akademiki napolnijo dvorano. V našem poslaništvu izvem, da govorice o atentatu na Wendla niso brez podlage, češ: nemški nacijonalisti mu zamerijo, ker ima našo državo le prerad in prepogosto o njej piše. Wendel kljub temu zapoje ponovno visoko pesem naši domovini. Sarkast, da človek vživa! Kako si privošči Madjarsko! »Madjar-ske volitve? Ja to je prav za prav pojem, v
katerem beseda »madjarskl« avtomatično nnl« či pojem volitev.« Nasprotno Jugoslavijat »Mladi kot iz pragozda so planili jugoslovanski narodi v zgodovino. Brez težke dedščine okorelega plemstva, ki ga v Nemčiji še v letih socijalistične republike zaman izganjajo. Neizprosni, z veliko idejo demokratične svobode v srcu!« Slika se vrsti za sliko. Predavanje je bilo nemški inteligenci opomin, da je konec interesne politike na Balkanu, da naj računa z nami; kajti preko nbtranjih bojev smo vendar že sami v sebi veliki I
Spoznavanje še vendar ni zadostno in dobre volje je le premalo. Predvsem kar se tiče nemških narodnih manjšin. Mnogi nas le pavšalno obsojajo. Profesor ima javno predavanje in naslika, kako so se nemške gimnazije v Sloveniji slovanizirale. Toda zakaj ne omenjate dunajske politike o »mostu od Gradca do Trsta«, zakaj ne pojasnite, da slovenski narod ni imel niti ene svoje gimnazije ali realke, razen privatne gimnazije v St. Vidu, zakaj ne operirate s številkami nemškega šolstva v Jugoslaviji in slovenskega na Koroškem?« — Po debati me iznenadi doma pismo časopisnega oddelka zunanjega ministrstva:
»Žal, da nimam več prilike z Vami se osebno razgovoriti. Rad bi načel temo, katero ste obravnavali v »Slovencu« od 26. t. m. pod naslovom j Nemčija in narodne manjšine«. Predočitev stvari ni pravilna. Z narodnimi manjšinami se ravna v Nemčiji tako dobro, kot to odgovarja upravičenim željam- Pri presoji tega problema pa se ne sine pozabiti, da so narodne manjšine v Nemčiji izredno majhne, da pridejo napram državnemu narodu komaj v poštev. Poleg tega stoje v Nemčiji nasproti kulturi in državnemu jeziku, ki ima nanje večjo privlačno silo kot je to v drugih državah. Vsled tega ima zunanji človek lahko vtis, ki glede položaja manjšin nikakor ni upravičen ... Hočem le poudariti, da ne utegne ne baš prijazna tendenca članka doprinesti do atmosfere prijateljskega zbližanja obeh držav, za kar se končno široki krogi pri nas in pri vas zavzemajo.«:
Torej tako: Nemška kultura in jezik ima privlačno silo na druge narodnosti. Druge narodnosti pa obratno ne. Ali z drugimi besedami: Poljak ne sme gospodariti nad Nemcem v lastni državi, Nemec pa nad Poljakom lahko. Čeh ne nad sodržavljanom iz Sudetov, obiatuo pa. Jugoslovan ne nad izredno majhno manjšino, obratno pa ...
Sicer bo razvoj časa sam prinesel končno obliko manjšinskega položaja, a našim Nemcem le svetujemo, da resnici na ljubo poročajo v pravi luči in naj se primerjajo s koroškimi Slovenci in lužiškiini Srbi. Poleg tega pa naj
povedo, kako stoje gospodarsko ...
♦
Zivojin Balugdžič, svetovalec pokojnega kralja Petra in sedanjega kralja Aleksandra se je vrnil iz Rima nazaj v Borlin. V diplomatskih krogih prijazen odmev, sprejem ofici-jelen- Glasilo državnega kanclerja Marksn »Germania« napiše: »Takega sprejema kot jugoslovanski poslanik Balutjdžič je bil redko deležen kak diplomat v Berlinu; .
Res, vsi niso dobri. Kakšen vidi vso diplomatsko sposobnost v tem, da si štirikrat na dan izmenja obleko. A mnogo dobrih le imamo in imena kot Balugdžič, Popović, Ra-čič in Nešič pomenijo v diplomatskem svetu mnogo.
Kako je Balugdžič ugnal nemške novinarje! Povabil jih je k sebi. Dopustil vse pritožbe in poslušal, poslušal... : Pri vas je nered, Balkan, nekultura; ni prometa, ni prave sigurnosti; ste narodni šovinisti...« Končna replika Balugdžiča je bilo vse pravično priznanje nemškemu narodu, a tudi ugotovitev: »Pri nas je padel kot politična žrtev le Dra-škovič, pri vas pa Erzberger. Rathenau in
Koza gospoda Seguina
A. Daudet.
A. M. Petru Gringoire,' liriku v Parizu.
Ti boš vedno enak. moj ubogi Gringoire!
Kaj i Ponujajo ti mesto reporterja v uglednem pariškem žurnalu in ti ga kar odkloniš! Toda poglej se. nesrečni dečko! — poglej ta preluknjani jopič, te oguljene hlače, ta mršavi obraz, ki vpije od glada. Poglej veudar, kam te je privedla strast lepih rim! Glej. kaj te je stalo deset let zveste službe med paži gospoda Apolona. Ali te ni že končno sram?
Postani vendar renorler, ti siromak! — poslani kronist. Zaslužil boš lepe zlatnike, imel boš obed pri Brebantu,' in mogel se boš pokazati ob dnevih premijere z novim peresom na svoji čepici...
Ne? Ti nočeš?... Ti hočeš ostati prost po svo jem običaju do konca ... Dobro, poslušaj nekoliko zgodbo o kozi g. Seguina:
G. Seguin ni imel nikoli sreče s svojimi kozami.
Vse jih je zgubil na isti način: lepega jutra so odtrgale svoj motvoz, odšle v gorovje in tam gori jih je požrl volk. Ne ljubkovanje njihovega gospodarja, ne strah pred volkom, nič jih ni zadržalo. To so bile tako rekoč ne-odvišne koze, hoteč za vsako ceno prosti zrak in svobodo.
1 Pierre Gringoire je bil francoski pesnik, ki pa ni živel istočasno kot Dnudet, ampak od leta 1475. do 1617.
• Brebant je bil znamenit restavrairt za čiisa Napoleona 111.
Dobri g. Seguin, ki se ni nič razumel na značaj svojih živali, je bil pobit. Rekel je:
—	Končano je; koze se pri meni dolgočasijo. Nobene ne bom obdržal.
Toda ni izgubil poguma, in ko je izgubil šest koz na isti način, je kupil sedmo. Toda tokrat je skrbel, da je dobil čisto mlado, da bi se bolje privadila biti doma.
Oh! Gringoire, kako ljubka je bila mala koza g. Seguina! Kako je bila ljubka s svojimi prijaznimi očmi, s svojo podčastniško bradico, s svojimi črnimi in svetlimi parkeljci, s svojimi progastimi rožički in s svo.io dolgo belo dlako, ki ji je tvorila površnik! Bila je skoro lako dražeslna, kakor kožica Esmeralde,3 — saj se spominjaš, Gringoire? — in zraven ubogljiva, laskava, dala se je molzti, no da bi se ganila, ne da bi stopila v golido. Dražeslna mala koza ...
G. Seguin se je motil, njegova koza se je obdano z živo mejo. Tja jo dal svojo novo go-jenko. Privezal jo je na kol na najlepšem delu travnika, skrbeč, da je imela velik motvoz in od časa do časa je prišel gledal, če ii dobro gre. Koza je bila zelo srečna in mulila je travo tako prisrčno, da je bil g. Seguin očaran.
—	Končno, je mislil ubogi mož, vendar ona, ki se ne bo dolgočasila pri men\
G. eSguin se je motil, njegova koza se je dolgočasila.
Nekega dno si je govorila, gledaje gorovje:
* Ciganka Rsnieraltln jc neebn iz V. HugDjp-vega romanu Notrc dnine rle 1'nris , in jo vedno spremlja mlnda koza. V llugojevem nunami r;ši pesnika Gringoiren iz rok pariSkih rokovnjnčev.
—- Kako mora biti tam gori dobro! Kaka naslada skakati v travi, brez tega preklicanega motvoza, ki ti dere vrat... To je za osla ali za vola. da se pase v ograji... Kozam pa je treba prostora.
Od lega trenutka se ji je zdela trava v ograji pusta. Prijel jo je dolgčas. Hujšala je, mleko se je sušilo. Bilo je sočutno gledati, kako vleče ves dan za svoj motvoz, z glavo obrnjena v gorovje, z odprtimi nosnicami, žalostno vpijoča Me!...
G. Seguin je pač opazil, da je njegovi kozi nekaj, toda on ni vedel, kaj bi to bilo ... Neko jutro, ko jo je nehal molzti, se je koza obrnila in mu je rekla v svojem narečju:
—	Poslušajte g. Seguin. jaz se pri vas dolgočasim, pustite me, da grem v goro.
—	Ah, moj Bog. Ona tudi! zavpije g. Seguin presenečen, in od udarca mu pade go-lida na tla. Potem se vsede v travo zraven svoje koze:
—	Kako belka, ti me hočeš zapustili?
In belka mu je odgovorila:
—	Da, g. Seguin!
—	Ali ti primanjkuje tukaj trave?
—	O, ne, g. Seguin.
—	Morebiti si prekratko privezana; hočeš, da podaljšam vrv?
—	Tega ni treba, g. Seguin.
—	Torej, kaj li jo Ireba. kaj hočeš?
—	Hočem iti v gorovje, g. Seguin.
—	Toda nesrečnica, ti ne veš, da je v gori volk. Kaj boš storila, kadar pride?
—	Sunila ga bom z '•ogoni, g. Seguin.
-- Volk se bo smejal tvojim rogovom.
—	P< žrl liri je koze, ki so bile drugače rogi'te kot ti.. . Ti dobro veš, uboga stara rjavita, ki ie bila zadnie leto Inku i? Ošabna
koza, močna in huda kot kozel. Borila se je z volkom vso noč... potem, zjutraj jo je volk požrl.
—	Ubožica! Uboga rjavka!... To je vseeno, gospod Seguin, pustite me, da grem v goro.
—	Dobri Bog!... pravi g. Seguin; toda, kaj jim je vendar mojim kozam? še ena. ki mi jo bo volk požrl... Dobro, ne .. rešil te bom proti volji, ti nagajivka! — in da ne raztrgaš vrvice, te bom zaklenil v hlev, in tam boš vedno ostala!
Nato je g. Seguin odvedel kozo v hlev, ves temen, katerega vrata je zaklenil z dvojnim obratom. Po nesrečnem slučaju je bil pozabil okno, in komaj je obrnil hrbet, je že i mala skočila skozi...
Ti se smeješ. Gringoire? pri Bogu! — verjamem; ti si na strani koze, ti, proti temu dobremu g. Seguinu ... Bomo videli, če se boš na koncu smejal.
Ko je bila koza prišla v^gorovje, je bilo očaranje splošno. Nikoli še niso stare jelke videle kaj tako ljubkega. Sprejeli so jo kot malo kraljico. Kostanji so se znižali do zemlje, da jo božajo s konci svojih vej. Zlate ko-šeničice so se odpirale ob njenem prehodu in so dišale kolikor so mogle. Vsa gora ji je pripravila svečan sprejem.
Ti misliš, Gringoire, kako je bila naša koza srečna! Motvoza ni več, kola ni vef ... ničesar ni, kar jo je oviralo skakati in se pasti po volji ... Tam je bila trava! Čez rogove, moj dragi! ... In 1 akšna trava! okusna, tenka, nazobčana, narejena iz tisoč rastlin. To je bilo pač nekaj drugega kakor trata v ograji... In cvetlice ... Plave zvončnice, purpurni naprst-
nešteto drugih v političnem preganjanju; je moral na Angleško kot brezdom. vinec sicer najmiroljubnejši član parlamenta Edvard Bernstein.. .« In je pomagalo.
In tako smo si mnogokrat slavili vprašanje naše diplomatske službe. Vlogi Slovencev Ivana Hribarja in dr. V'ošnjaka v Pragi sta znani. Vloga Hrvata dr. Smodluko v konfliktu z Vatikanom tudi; morda je bilo mnogo osebnih intrig proti njailiu, ko je bil v Berlinu, in bilo je vsckako netaktno, a dejstvo je le. da so berlinski listi pisali, ko je dr. Smodlaka sedel že šesti mesec na našem poslaništvu, da je poslaniško mesto v Berlinu, odkar je bil prestavljen Halugdžič v Rim, ostalo nezasedeno ... Nato je odšel dr. Smod-laka v Madrid ...
Kes je, da je treba pri diplomaciji gotove tradicije; odtod verziranost vatikanske, angleške in francoske diplomacije. Kes je tudi, da je narodom za to treba dati priliko, da so vzgoji in izobrazi. Brez debate pa mora obveljati zapoved, da kot povsod tako tudi v zunanji reprezentaciji mora biti imenovan le strokovnjak, odkoderkoli in sin kateregakoli naroda, ki bo neprestano, ko se naša država uveljavlja v svetu, nosil v svoji notranjosti
vest, ponos in odgovornost za celokupnoet! *
V	Berlinu in K51nu som ime! priliko raz-govarjati se s kolegi zunanjepolitičnimi uredniki, stalnimi obiskovalci Ženeve. Ob nekem obisku v uredništvu mi gospod Zunanjepolitični potegne iz arhiva seznam hrvatskih psovk, s katerimi je gospod Stipica Radič obkladal razne jugoslovanske ministre. Popra-šal me je, če je nemška prestava pravilna ali vsaj adekvatna. »Pa zakaj s'e prinesli te besede v hrvatskem originalu?« »Ker smo hoteli privoščiti našim bravcem neka,i zabave.«
Drugi iz Kftlna mi je opisal vtise iz Ženeve, ko je bil Kadič tam. Ninčič predsednik zasedanja. Kadič sedi v kotu. »Pa zakaj dajete poudarek »Radič v kotu?« »Ker je Ninčič predsedoval, je moral Kadič igrati neko opozicijo. Radiča si drugače sploh nismo mogli predstavljati in naša zveza novinarjev je imela z njim v Ženevi nemajhen halo.«
V	Pragi — v uredništvu Kramafovih »Narodnih listov«. Radič govori o zvezi ?. Rusijo, o kopanju v Donavi, o zvezi z Italijo, žitu, ki se bo od vseh strani vsipalo k nam Redakter pripomni k temu ekspozeju: »Tudi spričo te nove ženijalnostl g. Radija si češka javnost že osvojene sMbe o-Radiču ne bo spreminjala ...«
Tiste dni sva se sešla v uredništvu praške »Narodne Politike« z bivšim češkoslovaškim rimskim poslanikom dr. Borskim. Pripovedoval mi je o svojem potovanju 1. 1909-v Rusijo. Med potjo že se mu predstavita Radič in njegova Marenka. Radič ima pred kadeti predavanje. Evropo pretresa bosanska kriza, a Radič — ne v Berlinu ali na Dunaju, ampak pred ruskimi kadeti zagovarja tezo: Avstrija se mora ohraniti, Srbija pa Avstriji pridružiti! — Povprašam S. Borskija, če naj navedem njegovo ime. Odgovori mi: Brez nadaljnjega!
Sicer je notranjepolitična avijatika Sti-pice Radiča zadeva Hrvatov in njegove stranke ter v najnovejšem času SDS. Na splošno za zunanji svet pa se mora Radič kot šef najmočnejše hrvatske stranke zavedati, da škoduje ugledu države kot celote! In to nobenemu Jugoslovanu ne more biti vseeno! *
V	začetku je bilo človeku malo čudno, ko se je v tujini ponavljala stara formula: »Slovenci in njihov dr. Korošec vstopijo, oziroma ne vstopi jo v vlado.« Saj se doma, v doslednem poniževanju tega, kar nasprotni stranki ne ugaja, človek, ki zbira delo slovenske ljudske stranke le iz zapiskov, pisanih virov, komaj orijentira, kaj je prav za prav na veličini te stranke za naš narod. Drugi svet vidi celoto, ne gleda na prepir za vaški vodnjak, zato ceni bolj objektivno.
Herman Wendel je v knjigah in predavanjih med jugoslovanskimi političnimi strankami videl v SLS stranko, katero radi dela stavi za vzor. Krek mu je tako rekoč prevelik za ta narod in Korošec Evropejec velikega stila. Komaj je bila v javnosti iznešena vest, da potuje dr. Korošec v Berlin li kanclerju
Marksu, so izšle interpretacije najtehtnejše vsebine.
V	Pragi in Češkoslovaški je sloves še silnejši. Med onimi, ki so 1918 prisegli na slo. vansko svobodo v praškem »obecnein domu«, je bil Korošec. Iz razgovora z zunanjim ministrom dr. Benešem bi se dalo navesti mnogo, kako priznan politik ceni slovenski narod in njegovega voditelja.
V	Bratislavi smo imeli v ministrstvu za Slovaško popoldanske sestanke. Agrarna poslanca Horaček in dr. Ilalla, ki sta skupaj s češkoslovaškimi parlamentarci obiskala Jugoslavijo, sta prinoipijelno napadala klerikali-zeni, a dr. Korošca in Sliš označila kot moderno stranko, ki je mora biti država samo vesola. Žal, da veže člweka diskretnost, da ne smo iznesti pikrih opazk gospodov na račun tistih »pripraviteljev« ljubljanskega sprejema, J.i so hoteli dr. Korošca izločiti od spre-jemn češkoslovaških tovarišev ...
Na Visokih Tatrah mi je bolgarski politik dr. Danev označil Koroščevo zamisel kot ideal. A daleč notri v Podkarputbki Rusiji, v Užhorodu kot Jasini sem bil oblegan od vprašanj, kako je z dr. Korošcem, dr. Jegličom, kako so razvija SLS; kako z njo v zvezi pro-speva ožja in širša domovina.
SLS in njen načelnik sta dala državi kar največ. Mola domača kritika tega ne izbriše. Zunanjepolitično je dr. Korošec v tujini ravno nasprotje Radiča. A razven Korošca in SLS o kuki drugi stranki v Sloveniji ni niti odmeva. Turi i to jo dejstvo. — *
Ali nismo v tem letu praznovali novo rojstvo naše države?
Brez dvoma! Italijanska ofenziva je bila vsaj tako slaba znanilka kot inadiareka carinska vojna proti prejšnji Srbiji. To pot jo Slo brez prelivanja krvi in častno! Italija je в
svojim ščuvaujeni opozorila vso Evropo na nas in postali smo kot 1914 predmet splošno evropskega študija. Posebni odposlanci listov v Albanijo in v Macedonijo so v javnosti razkrinkali italijanske nakane. Tudi vojaški strokovnjaki bivšega pruskega generalnega štaba so nas ocenili kot miroljubno, a v slučaju potrebe junaško ljudstvo. »Ena najboljših irmad na svetu, ker gre za duh« so pisali.
Trpljenje naših Primorcev je znano povsod. Brez dvoma zasluga njih samih, njihovih voditeljev. Ko je n. pr. izšla serija člankov o tej Golgati, je kritika izrekla: Obsodba, kot je bila nikdar pozabi jiva obsodba Bjernsterna nad madjarskim režimom!
A tudi v splošnem napredku smo želi priznanje. Nekoč mi je izročil nemški poslanec centruma dr. Kaas študijo o dosedanjem delu. »Saj greste hitreje naprej kot mi po francoski vojni!«
Če v kakem listu, je bila gotovo v tem naša bilanca aktivna; tako v splošni zunanji, kot trgovinski gospodarski politiki. Nedvomno ima na tem mnogo zaslug dr. Marinkovič, o katerem je šla, takoj ko je nastopil, nekako spontano-soglasna kritika: Najboljša diploma-tična glava v Jugoslaviji! Po pravici.
Dal Bog, da bi v vsem našem javnem življenju dobili odločilne vloge povsod odgovornosti polni, vestni in strokovno izobraženi možje!
Dr. A. B. Jeglič, škof:
Za novo leto
Čitateljem »Slovenca« in drugim naj podam nekoliko misli o kaloliški Cerkvi sploh
in o njenem življenju pri nas.
1.
Koliko naporov in borb je na zemlji v prizadevanju za vsakdanji kruh po kmetih in tovarnah; koliko umskega in težkega ročnega dela na napredek v tehniki pri napravi udobnih stanovanj in vedno boljših promenih sredstev po kopnem, po morju iu po zraku; koliko znanstvenega dela za napredovanje v raznih strokah zuanosli in umetnosti!
Toda najbolj živahno gibanje in najbolj ljuto borbo opažamo v prevažnih vprašanjih o večnosti in o življenju — pogledu na večnost. Vsestranskemu, nekako strastnemu pre-tresavanju v tem oziru se nič ne čudimo, ker ]•;: ,no ta vprašanja in odgovor nanje posega najbolj globoko v naša srca in vpliva najbolj odlično v vse naše mišljenje in življenje. Kdor
ni lahkomišljen, ne more biti v tem oziru malomaren.
Nekako izredno žalostno je za človeški rod to, da v teh za vse življenje odločilnih vprašanjih nimamo enotnega odgovora, marveč je odgovorov nebroj kakor nam jih podajajo razne vere in razni modroslovci vseh časov. Še bolj žalostno je dejstvo, da v teh prevažnih zadevah človeški rod propada. — S početka je veroval v enega samega osebnega Boga, Stvarnika nebes in zemlje in v nesmrtnost človeške duše. Polagoma so narodi propadali, da so začeli verovati v več bogov, in si napravljati malike. Tudi modroslovci so polagoma začeli tajiti osebnega Boga in izmišljevati prerazlične sisteme o začetku in razvoju sveta. Zadnje čase se je šiloma začelo širiti najgrše brezboštvo.
Tekom zgodovine so nastopali razni bolj ali manj mogočni ustanovitelji novih ver. Visoko nad vsemi se dviga Jezus Kristus, sam Sin božji, ki ni ustanovil nove vere. ampak je le ono početno vero v enega Boga in nesmrtnost duše in tej primerne nauke za življenje dalje razvijal, jih vsem narodom predložil in jih potrdil s svojim nadčloveškim, da, božanskim ugledom. In v tem je naša rešitev.
V svoji božji modrosti Gospod Jezus ni svojega odrešilnega duha izročil omejenim posameznim ljudem vedoč, da bi ga prav kmalu pokvarili, njegove nauke po svoje razlagali, ter zabredli v usodepolne zmote. Ampak ustanovil je živo učeništvo, ki naj vsem narodom do konea sveta nezmotno ozua-nja Njegove nauke in nepokvarjeno nadaljuje Njegovo delo. Zato uiu je obljubil in dal svojo božjo pomoč. Na Čelu tega živega učeništva stoji apostol Peter in njega naslednik ter dedič vse oblasti rimski papež, ž njim so v zvezi ostali apostoli, katerim sledi zbor škofov vesoljnega sveta. Po tej naredbi in uredbi je zagotovljeno božje delo odrešenja, omogočeno njegovo razširjevanje med vse narode in za-siguran obstanek do konca sveta.
II.
O sveta katoliška Cerkev! Kako umetna, vzvišena in neporušljiva je njena stavba. Mogočno stoji sredi divjih valov raznih zmot, kakor jih je zamislila človeška ošabnost in človeško strrir'tno, spačeno srce. Ljubezen do Je-
ki z dolgimi čašami, ves gozd divjih rož, prekipevajočih od opojnih sokov.
Bela koza, napol nasičena, se je valjala po travi z nogami navzgor in se podila vzdolž po pobočju. Potem se je naenkrat vzravnala s skokom na svojih tačicah. IIop' Tam je opravek, glavo naprej, preko grmičja in bodičja zdaj na vrh gore, zdaj na dno globeli, navzgor, navzdol, povsod ... Moglo se je reči, da je bilo deset koza g. Seguina v gorovju.
Ona ni imela strahu, belka.
Preskočila je z enim skokom velike hudournike, ki so jo obrizgali ob prehodu z mokrim prahom in peno. Potem je hitela vsa obrizgana stegnit se na kako položno skalo m se je sušila na solncu... Enkrat, ko se je bližala robu noke planote, s cvetom bobovca v zobeh, je opazila nizko, čisto nizko v ravnini, hišo g. Seguina z ograjo zadaj. To ji je povzročilo smeha do solz.
—	Kako je to majhno! je rekla: kako sem mogla zdržati lam doii!
Ubožica! Ko je videla, da sedi tako visoko, je mislila, da je najmanj tako velika iakor svet...
Splošno je bil to dober dan za kozo g. Sejnina. Proli sredi dneva, ko je tekala od desne na levo, je zašla v čredo gamzov, ki so se pripravljali, da bodo odjedali grmičje z lepimi zobmi. Naša mala vlačugica v boli obleki je delala senzacijo. Dali so ji najboljše mesto pri grmičju in vsi gospodje so bili zelo vljudni.
Naenkrat se je veter ohladil. Gora je postala vijoličasta; bil je večer...
—	Že! je dejala mala koza, in obstala je zelo začudena.
V nižini so bila polja potopljena v meglo. Ograj« g. Seguina je zginila v megli, in od
hišice se je videla le streha in nekoliko dima. Zaslišala je zvončke črede, ki so jo peljali domov in postalo ji je žalostno v duši... Ja-strot>, ki se je vračal, jo je mimogrede oplazil s svbjimi perotmi. Zdrznila se je... nalo se je začelo tuljenje v gori:
—	Hou! hou!
Zmislila se je na volka; ves dan razposajenima na to ni mislila ... V tistem trenutku je trobenta zadonela precej daleč v dolini. Bil je dobri g. Seguin.
—	Hou! hou! — se je glasil volk.
—■ Vrni se, vrni se... je vpila trobenta.
Belka se je hotela vrniti; pa, ko se je spomnila kola. motvoza in plota ograje, je mislila, da se zdaj ne more več privaditi na to življenje, in da je bolje, če ostane.
Trobenta ni več donelo ...
Koza je zaslišala za seboj šumenje. Obrnila se je in videla v temi dvoje kratkih ušes čisto ravnih, z očmi, ki so lesketale... Bil je volk.
Velikanski, nepremakljiv, sedeč no zadku, je gledal malo belo kozo in jo je užival že vnaprej. Ker je dobro vedel, da jo bo pojedel, se mu ni mudilo, samo kadar se je obrnila. se je začel zlobno smejati:
—	Ha! lm! mala koza g. Seguina! in stegnil je svoj dolrji. rdeči jezik čez mokri slinasti ustnici.
Belka je čutila, da je izgubljena... Za trenutek se je spomnila zgodbe stare rjavke, ki se je borila vso noč in jo je zjutraj volk požrl, in rekla si je, da je morda boljše, če se da takoj požreti; no?o se ie premislila in postavila sj je v bran ч sklonjeno glavo in z rogom naprej, kot hrabra koza g. Seguina, kar ie res bila... Ne da bi imela upanje prema-
gati volka — koze volka ue zmagajo — ampak samo, da bi videla, če bi mogla tudi tako dolgo vzdržati kakor rjavim ...
Potem se je hudobec približal in mali rogovi so začeli krožiti...
O, hrabra kožica, kako se je pogumno borila. Več ko desetkrat, jaz ne laženi, Grin-goire, je poskušala volka poriniti nazaj; da pride do sape. Med temi odmori ene minute je sladkosnednica v naglici utrgala še nekoliko svoje ljube trave; potem se je zopet obrnila na boj s polnimi ustmi...
To je trajalo vso noč. Od časa do časa je koza g. Seguina zagledala zvezde, kako plešejo na jasnem nebu in rekla si je:
—	O, da bi le vzdržala do jutranjega svita!
Ena za drugo so zvezde ugašale. Belka je podvojila udarce z rogovi, volk udarce ■/, zobmi... Motna svetloba se je prikazala na obzorju ... Petje hripavega petelina je vstajalo z neke pristave.
—	Končano! je dejala uboga žival, ki jo pričakovala jutra," da umre; in stegnila se je po tleh v svojem lepem belem kožuhu, vsa oškropljena s krvjo ... Tedaj se je volk vrgel na malo kozo in jo požrl.
* л *
Z Bogom, Gringoire! Zgodba, ki si jo slišal, ni povest moje iznajdbe, če kdaj prideš v Provenco, ti bodo naši gospodarji pogosto pripovedovali o kozi g. Seguina, ki se je borila - so noč z volkom, ki jo je zjutraj vendarle požrl.«
Poslušaj me dobro, Gringoire: In nato jo je zjutraj volk požrl.«
Prestavil dr. J. Š.
zusa, do Njegove Cerkve premaguje vse težave, prenaša vsa preganjanja, preliva v potokih srčno kri vernikov.
To svojo Cerkev je tekom burne zgodovine Gospod Jezus vedno poveličeval in jo še poveličuje. Res večkrat se je dogodilo, da so jo človeške strasti in njihovi izrodki oekru-njevali, jo sovražne sile naskakovale m rušile: toda kar nenadoma se je zopet dvignila, premagala strasti in človeški rod vnovič pre-rodila.
Poglejmo, kako se Jezusova Cerkev dandanes poveličuje in pokazuje v svoji božji le-poti. Kako mogočni so zadnji papeži, kako spretno jo upravljajo. Imenujem papeže Pija IX., Leona XIII., Pija X., Benedikta XV., Pija XI., ki jih radi njihovega delovanja občuduje vesoljni svet. Opozorim na škofe vseh delov sveta, ki združeni s papežem in med seboj z močno roko nadaljujejo delo Gospodovo, pa njihovo spretnost, učenost, modrost, neustrašenost povsod strme priznavajo. Ali naj opišem učenjake v Cerkvi in njihova mnogoštevilna znanstvena in ascetična dela, ki se kosajo z najbolj znanstvenimi deli svetovnih učenjakov? Pa tudi krščansko življenje z vsestranskimi organizacijami napreduje pod vodstvom duhovnikov, zedinjenih s škofi in z nesebičnim delom znanstveno izobraženih, globoko vernih lajikov.
IIL
Katoliška Cerkev je v na Si driavi priznana. Iz tega priznanja sledi, da mora država upoštevati ves njen ustroj in vse njene pravice, kakor je določil njen božji ustanovitelj. O tem nekoliko pojasnil, da se bo položaj Cerkve bolje razumel.
Ker je papež vrhovni glavar Cerkve, mu mora biti svobodno in nemoteno občevanje s škofi in verniki. Tudi škofom se občevanje s papežem ne sme omejevati. Edino papež ima pravico imenovati škofe, jim odrejevati delokrog in jim podeljevati škofije. Škofje imajo dolžnost in pravico vzgojevati in nameščevati duhovnike. Šole morajo biti krščamke, po vseh se mora učiti veronauk kot najbolj važen predmet, ki ga razlagajo duhovniki, poslani od škofa. Cerkev mora imeti pravico, da ustanavlja svoje šole osnovne, srednje in visoke. V šolah se ne sme noben predmet tako učiti, da bi trditve nasprotovale verskim resnicam. Cerkev ima pravico ustanavljati in razširje-vati razne redove za šole, za bolnike, za siromake in druge namene. Ker verniki plačujejo davke in duhovniki opravljajo posle, ki so tudi za državo prevažni, je država dolžna skrbeti za njihovo vzdrževanje.
Ker jo Cerkev pri n^s priznana, se morajo priznati tudi njen ustroj in vse omenjene od Boga dane pravice. Naša ustava v tem pogledu ni popolnoma v redu. Krivična je frdi-tev, da je ves šolski pouk državen, da se more omejevati svobodno oznanjevanje božje besede, da se more omejevati naseljevanje re-dovniko\, omejevati osnovanje njihovih šol. Tudi pri imenovanju škofov želi ustava odločilen vpliv. Sploh je v ustavi mnogo nesigur-nega, dvomljivega, pa se bodo mople vse te zadeve s konkordaloin pravilno urediti. Upajmo, da se konkordat prav kmalu sklene.
IV.
Moramo pa vendar priznati, da se katoliška Cerkev v našem kraljestvu precej svobodno giblje in razvija. Poglejmo le par desetletij nazaj in primerjajmo takratno stanje z današnjim.
Napredno katoliško gibanje je zavladalo v vseh slojih našega ljudstva. Dokaz so nam razna društva z njihovimi centralami v Ljubljani. Poglejmo nekatere!
Imamo zvezo katoliškega slovenskega di-jaštva, Krekovo mladino. Jugoslovansko strokovno zvezo, imamo Prosvetno zvezo, ki obsega nebroj prosvetnih društev po vsej Sloveniji, imamo orlovsko zvezo, h kateri spadajo
sc spopoinjuje maše trajno misltonslto sl«»vsJv»
Katoliški rrtisijoni
Mesečnik. Poroča o širjenju katoliške cerkve v pogonskih delih sveta. Zanimiva so zlasti pismu slovenskih misijonarjev in misijonark s Kitajske, iz Indije in Afriko. Naročnina za eno leto 12 Din.
Misijonski koledar
Letnik 192S je že deveti in opisuje v prvi vrsti bajno Indijo: deželo, ljudi, življenje in misijonsko delo. Vsebuje poleg tega še colo vrsto drugih zanimivih spisov. Mnogo slik. 10 strani slik v bakrotisku. V celem 128 strani. Cena 8 Din.
Misijonska knjižnica
Dosodai so izšli sledeči zvezki: 1. Prvi slovenski misijonski Icfaj 1!)21 (10 dinarjev). 2. 11. FUcher, JozuPova oporoka (25 Din). 3. A. Kordin, Misijonska prireditev (20 Din). 4. Misijonska okrožnica I'ija XI. (pošlo). 5. Sagc-homme-Sparhakel, Misijonar, roman e slikami (15 Din).
Vse se naroSa na naslov:
KatoSi^i misljonl
Ljubljana, Tabor 12.
J
Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam!
Razumna Mica uživa svoje Življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnitel«
Perilo je čisto in snežno belot Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo Škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo!
mnogoštevilna društva po vsej deželi, društvo mladeničev, fantov in deklet v dosego telesne čilosti, pe tudi prave srčne in umske kulture; imamo. kulturni svet za katoliško akcijo po vsej Sloveniji; imamo Krščansko žensko zvezo, ki zadnje dve leti uspešno deluje za vse slovensko ženstvo; imamo Slomškovo zvezo učiteljstva, ki je za krščansko vzgojo mladine prepor embna. Pri vsakoletnih občnih zborih, na katerih nam podajajo pregled dela v minulem letu, občudujemo njihovo kulturno delo za povzdigo, za pravo izobrazbo ljudstva.
Z-aven še pridejo čisto verske organizacije. Omeni ni tretji red sv. Frančiška, Marijine kongregaeije za mladeniče, za dekleta in Lene, apostolstvo mož. ki se zadnje čase hitro razširja po vseh naših župnijah.
Ali naj omenim še naš katoliški tisk! Imamo izvrsten političen dnevnik z mnogo lisoč naročniki; imamo političen tednik in bolj verski mesečnik, ki imata vsak nad 30.000 naročnikov; imamo stanovske liste za šolsko mladino, za orlovski naraščaj, za dekleta, za pobijanje alkoholizma, za srednješolce in akademike, za delavce, za glasbo; imamo znanstvene katoliške revije. In Mohorjeva družba £ MltuliUol
Vse to delo pa namerava poglobiti notranje čednostno življenje, poglobiti versko prepričanje in ogreti srca zoper strasti in podlosti. Da bi pa to notranje duhovno življenje Še boli napredovalo, da bi sveta božja ljubezen prešinjala srca posameznikov, družin in društev, imamo češčenje prečiste Device Marije. češčenje presvetega Srca Jezusovega, imamo misijone, ki pretresajo srca in probu-jajo iz spanja v strasteh.
Kako diven razvoj v življenju katoliške Cerkve v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih! Ne, katoliška Cerkev ni mrtva, ona živi, ona se med Slovenci bujno razvija. Kraljestvo Jezusovo je premogočno!
V.
Zraven katoliške Cerkve je v naši držnvi precej drugovercev. Imamo tudi nekristjane.
Mohauiedanci so močno razširjeni po Bosni in Hercegovini. Po veri so Mohamedove vere, toda po narodnosti so Slovani, po krvi so naši bralje. Njihovi pradedje so pred več sto leti od krščanstva odpadli. Kar je Moba-medancev zunaj naše države po Afriki in Aziji, ti krščanstva ne le sovražijo, ampak naravnost zaničujejo. Pa kaj morejo za to, ker so tako vzgojeni! Naši sodržavljani niso taki. Ko sem bil 16 let v Bosni, smo se lepo pazili in prijateljsko obiskovali. Mi jih spoštujemo in celo službeno za nje molimo.
Tudi Judov jo precej v naši državi. Mi vemo, da se je krščanstvo rodilo iz judovstva. Jezus Kristus, Marija, apostoli so njihovega rodu. Njihovi voditelji in po njih zapeljano ljudstvo so obljubljenega Odrešenika zavrgli, pa so zato izgubili svoje kralje, svoje duhovnike, svoj Jeruzalem in svojo domovino Namesto njih so pogani, naši pradedje, pristopili v kraljestvo Jezusovo. Toda imamo gotovo prerokovanje, da bo ob koncu sveta judovsko ljudstvo spoznalo svojo zmoto, spoznalo svojega Odrešenika in se k njemu obrnilo. Mi sedaj za nje nudimo. Leta l'J25. so nam sv. oče v molitvi k presv. Srcu Jezusovemu, kjer priporočamo temu presv. Srcu ves svet, za Jude tale zdihljej zapovedali: »Ozri se slednjič z očmi usmiljenja na sinove onega rodu, ki je bil tako dolgo izvoljen narod in kri, ki je bila na nje klicana, naj sedaj tudi na nje pride kot vir rešenja in življenja.« Krasne besede krščanske ljubezni! Ali bomo uslišani? Ko se to zgodi, bo blizu konec sveta. Kako pomembna Jo t;i molitev tudi v tem oziru!
V noši državi so prav številni naši ločeni bratje, naši pravoslavni. Po krvi in veri so nam najbližji. Zato smo tudi škofje koj po ze-dinjenju zbrani v Zagrebu pravoslavne škofe srčno pozdravili. Tudi sedaj občujemo v Bol-gradi! prijateljsko z njimi. Nedavno smo Slovenci prav prijazno sprejeli njihovega patriarha Dimitrija. Boga prosimo za milost, da se nam povrne prvotno edinstvo. ki se je šele 1 1034. popolnoma razdrlo. Pravoslavni so vsi Srbi. Njihove ločitve od Apostolskega prvoee-deža ne moremo potrditi, pač pa vse kot brate
spoštujemo in vemo, da jim Bog teh zmot ne šteje v greh. Zakaj ne? Zato, ker so tako vzgojeni in prepričani, da imajo resnico. Tako držimo ne samo o ljudstvu, ampak tudi o njihovih duhovnikih in škofih. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda se prizadeva, da bi se med seboj bolje spoznali, v ljubezni med seboj postopali, odvrgli razne predsodke in tako, ako Bog da, prišli nazaj k prvotnemu edinstvu.
VI.
Kaj pa nam bo prinesla prihodnost? Po svetu napreduje organiziran boj zoper Gospoda Jezusa, zoper krščanstvo, da, zadnje čase celo zoper vsako vero. Po Evropi in po Ameriki je že na milijone odpadnikov od vsake vere.
Kako širijo svojo brezbožnost? Prizadevajo se, da bi verno ljudstvo moralno pokvarili, vedoč da pokvarjeno ljudstvo je na poti proč od Boga. Zraven vero, posebno krščansko zaničujejo, zasramujejo, vedoč. da se za-sramovanja mnogi boje in radi tega v veri hitro omahujejo Da bi to dosegli, širijo umazane knjige, nesramne predstave, posebno po kinu, nage slike, nespodobno žensko obleko,
skupno kopanje obeh spolov, nesramne plese. In vse to priporočajo, hvalijo v svojih časopisih.
In žal, tudi kristjani, tudi katoličani, celo dobri drve za njimi. Protiverske in nemoralne liste bero, v grde kinopredstave dero, nespodobno se oblačijo — moj Bog, kaka krilca imajo deklice — skupaj se kopljejo, nesramnih rlesov se udeležujejo.
Da bi svoj namen še bolj korenito dosegli, razdirajo zakonsko zvezo in hočejo vreči iz šole duhovnika in veronauk in določiti knjige, v katerih se sramoti krščanska vera in morala.
Dragi moji Slovenci! Pomislite, ali ste tudi vi zapeljani in že hodile po teh potih proč od Boga v pogansko nesramnost? Kakor či-tam in slišim, so mnogi Slovenci, posebno po mestih, že ujeti v zlobno nastavljene zanjke. Zraven pa toliko pijanstva in poboja in surovosti I
Oh, nazaj, nazaj k svoiemu Bogu! Zaro-Hm Vas, člani Marijinih družb, plemeniti Orli, možje v Apostolstvu mož, vsa prosvetna društva in vse naše izobražence! Rešite slovenski rod, oklenite se edinega Učitelja in Odrešenika! Nad nami naj vlada Jezus Kralj!
Red. univ. prof. iug. D. VI. F r o s t,predstojnik instituta za geodezijo in
rud. merjenja:
študij na tehnični fakulteti v Ljubljani
Ker bo z zloglasnim členom 44. predloga o finančnem za1 onu prizadet tudi geodetski študij na tukajšnji univerzi, čutimo potrebo, da informiramo javnost o važnosti obstoja lega oddelka na tehniški fakulteti v Ljubljani.
Geodetski oddelek, nazvan tudi tečaj, je bil ustanovljen leta 1919 kot 7. oddelek tehniške fakultete po vzorcu dvoletnih geodetič-nih kurzov na tehniških visokih šolah bivše Avstrije in se je v tej obliki obdržal z malenkostnimi izpremembami tudi na tukajšnji tehniški fakulteti do danes. Ta geodetski tečaj tvori na tehniški fakulteti ono znanstveno institucijo, na kateri naj se Izobražujejo akademsko kvalificirani geometri. To nalogo je vršil do sedaj tukajšnji geodetski tečaj brez-dvomno v polni meri, kajti iz njega je izšla cela vrsta geometrov (preko 50), ki se udej-stvujejo v praksi zemljemerstva v raznih državnih službah in v raznih privatnih podjetjih in to ne samo v ozkih meiah Slovenije, temveč širom cele naše države. Slušatelji geodetskega tečaja se niso rekrutirali samo iz Slovencev temveč tudi iz Srbov in Hrvatov, kar je brezdvomen dokaz, da naš geodetski tečaj ni bil znan po svojem obstoju samo v Sloveniji, temveč tudi v drugih pokrajinah naše države. Kajti to je bila in je še danes v naši državi edina tozadevna akademska institucija, na kateri traja celo leto študij samo dve leti t. enim državnim izpitom. Baš ta primeroma kratkodobni, a zato tudi naporni študij geodezije, kakor tudi velika potreba po kvalificiranih geodetih sta brez sumnje povod, da je obisk tega tečaja bil dosedaj tako mnogoštevilen, dasi se absolventom v državni službi absolutno ne odpira z ozirom na njihov gmotni položaj le nekoliko zadovoljiva eksistenca. Kajti geometri-absolventi geodetskega tečaja so na žalost v državni službi razvrščeni isto-tako v drugo kategorijo, kakor absolventi srednjih šol ali geometerskih odsekov na tehniških srednjih šolah, dasi so morali geo-metri za svoj študij žrtvovati dve leli več nego slednji in dasi je njihova strokovna izobrazba mnogo širša, nego izobrazba absolventov geometerskegn odseka. V tem pogledu bi naša državna uprava morala brezdvomno revidirati svoje dosedanje stališče napram geometroin-absolventom geodetskih tečajev. Privatna podjetja in privatna praksa so v tem oziru mnogo širokogrudnejša in cenita samo delo geometra, ne pa dobo njegovega šolanja. Neobhodna posledica tega je, da se pretežna večina absolventov tukajšnjega geodetskega oddelka mnogo raje obrača v nrivalne službe
in privatna podjetja, nego bi se posvečala državni službi.
Sledeča razpredelnica statistike novo vpisanih in vseh vpisanih slušateljev v zimskem semestru študijskega leta 1927/28 dokazuje nazorno o mnogoštevilueni obisku geodetskega oddelka.
Oddotek:	Poba študija	0/„ na novo vpiiitnlh HinsaU'li.	»/„ vneh Odpadli »/„ vpUanlh „. . . . ... al oš »t. n» 1 lotn,k	
gradbeni	4 leta	17.5%	17.2%	4.3%
arhitekt.	4 „	6.1%	4.9%	1.2%
elektrot.	4 „	16.7%	24.1%	6.0%
strojni	2 leti	12.8%	4.9%	2.5%
rudarski	4 leta	17.6%	20.5%	5.1%
kemični	4 „	11 4%	14.7%	8.4%
goodotaki	2 leti	18.4%	13.7%	6.8%
Ta razpredelnica jasno			dokazuje,	da je
geodetski oddelek važen faktor v organizaciji naše tehniške fakultete in da moramo z ozirom na to zastaviti vse svoje sile, da ostane ljubljanska tehniška fakulteta v svojem obsegu neokrnjena.
Z ozirom na napredujočo znanost geodezije in njenih sorodnih strok smo prišli do spoznanja, da za vsestransko naobraženega geometra ne zadošča več zastareli sistem dvoletnega študija, temveč, da je v interesu napredka, da se geodetski oddelek čimpreje ra»-
širi vsaj na tri leta z dvema državnima izpitoma. Na tej širši bazi najmanj 3 letnega študija, je organiziran geodetski študij skoro * vseh naših sosednih državali iu se namerava sličen triletni geodelski-inženerski oddelek ustanoviti tudi na tehniški fakulteti v Bel-gradu. In na mesto, da bi se tudi tukajšnji geodetski oddelek v smislu naših predlogov razširil, mu preti nasprotno nevarnost, da bo s tehniško fakulteto vred ukinjen! Ker bo v smislu projekta novega rudarskega zakona za izvrševanje rudrtr.-geodet. merjenj upravičen edinole akademsko kvalificiran jamomerec, je že iz tega razloga potrebno razširjenje geodetskega oddelka na 3 leta, da bi se nudila slušateljem tega oddelka možnost izobrazbe ne samo v geodetskih marveč tudi v rudarskih merjenjih.
Najvažnejši organizatorični del geodetskega oddelka je institut za geodezijo in rudarska merjenja. Namen tega instituta je znanstveno praktična izobrazba slušateljev geodetskega oddelka, kakor tudi slušateljev gradbenega in rudarskega ter v manjšem obsegu tudi arhitektnega in elektrotehničnega oddelka. V to svrho ima institut praktične va"> in ekskurzije, ki nudijo slušateljem omenjenih oddelkov tudi praktično izobrazbo in poglobitev teoretičnih naukov. Zato je geodetski institut opremljen za prvo silo z najpotrebnejšimi instrumenti in z najpotrebnejšim merskim orodjem.
Pričetek delovanja geodetskega inštituta se krije s pričetkom začasnih visokošolskih tečajev, odnosno z ustanovitvijo tehnične fakultete v Ljubljani. Prvi inventar se je pridobil po zaslugi bivše gospodarske komisije za demobilizacijo iz detnobili/acijskega mate-rijala. K temu skromnemu začetku so polagoma prirastli drugi instrumenti, nabavljeni iz državnih dotacij, ki so v začetku reprezenti-rale še primeroma zadostno vsoto. Sčasoma so dotacije hirale in gospodarile so proračunske dvanajstine. radi česar na nabavo večjih inštrumentov ni bilo misliti in smo se morali zadovoljiti z nakupom že rabljenih in zastarelih inštrumentov s ciljem, da je boljše nuditi slušateljem večjo zbirko starejših inštrumentov kakor pa majhno zbirko novih. To je kratka zgodovina postanka in obstoja geodetskega inštituta, za katerega ustvaritev in vzdrževanje je pa bilo treba mnogega nanora in truda; da ta trud in napor nista bila brez uspehov, zato nam jamči poset slušateljev iz vseh delov naše kraljevine. Za bližnjo bodočnost ima geodetski inštitut za svrjo izpopolni, tev še obširne načrte, ki bi bili \ prid ne samo slušateljem, temveč tudi ugledu naše tehniške fakultete.
Geodetski inštitut gleda z mirno vestjo na preteklost in dosedanje uspehe, a še tembolj v bodočnost, ki je na življenje in smrt vezana z obstojem ljubljanske tehniške fakultete.
NalprimerneiSc in naKepšc novoletno darilo
je srečka drž. razredne loterije
Premijo Din soo.ooo-
|e zadelo pri zadniem žrebanju sreCha. Kupljeno pri
Zadružni gospodarski Danki d. d.,
ki jih ima v Ljubljani in pri podružnicah Bled, Kranj, Kočevje,
Celje in Maribor še na razpolago! Cene srečk: Cela 100 Din, polovica 50 Din in četrtinka 25 Din. Žrebanj je 11. januarja 1029.	vsaka srečka zadene
Dnevne novice
06 ca^as/av/f'cno 1928.
^U.T.cdnislv-0- in uvtauništvo-.
KOLEDAR.
Nedelja, 1. januarja. Novo leto, Obrezovanje Gospodovo, Fulgencij. Solnce vzide ob 7.48 zj. in zaide ob 4.20 pop. Dan je dolg 8 ur in 32 m.n. Od 22. decembra je zrastel za 5 min. Do konca meseca zraste za 58 minut. — Leto 1928 je prestopno leto s 366 dnevi, med njimi 52 nedelj in S zapovedanih praznikov med tednom. V letošnjem letu mrkne solnce trikrat, luna dvakrat. — Fondeljek, 2. januarja. Ime Jezus, Makarij, Martinijan, Izidor.
ZGODOVINSKI DNEVI.
1. januarja: 1893. se ic otvorila ljubljanska mestna elektrarna. — 925. je bil kronan na Duvanjskem polju v Bosni hrvatski kralj 1o-mislav. — 14S0. jc divjala v slovenskih deželah kuga. — 1461. je bila ustanovljena ljubljanska škofija. — 1807. so bili najdeni v knjižnici v iMonakovem frizinški spomeniki. — 1503., 1513., 1514. in 1516. so izbruhnili kmet-ski punti v slovenskih deželah. — 1514. je pogorel Celovec. — 1526. je bila bitka pri Mohaču. — 1593. so bili Turki pri Sisku premagani. — 1888. je pričel izdajati dr. Anton Mahnič svoj list »Rimski katolik«. — 1866. se je odprl vhod v Postonjsko jamo. — 379. je umrl cerkveni učenjak Bazilij Veliki. — 1484. je bil rojen reformator Urik Zwingli. — 1823. je bil rojen madjarski pesnik A. Petofi.
—	1900. je v Nemčiji stopil v veljavo novi dr-ževljanski zakonik. — 1588. jc bil prinešen krompir iz Amerike v Evropo. — 1767. se je ■ustanovila Kranjska kmetijska družba. — 1365, Novo mesto, 1382. Kamiiik in 1471. Kočevje povzdignjeni v mesta. — 1870. je pričel Stritar izdajati »Zvon«. — 1°28. je bil rojen slovenski slovničar Anton Jancžič. — 1524., 1606., 1679. in 1784. je požar vpepeiil Beljak. — 1883. je pričel v Celovcu izhajati :>Mir«. — 1804. je bil publiciran Napoleonov Code civil. — 1876. se je ustanovila v Rusiji ljudska stranka na socialistični podlagi. — 1147. je zgradil Ivan Dolgorukij Moskvo. — 1571. je pogorela Moskva do tal. — 1869. sta pričela izhajati šaljiva lista i-Brencelj« v Ljubljani in »Juri s pušo« v Trstu. — 1870. je pričel izhajati Razlagov •»Pravniki v Ljubljani. — 1881. je pričel izhajati »Ljubljanski Zvon«. — 1888. je pričel izhajati »Dom in Svet«. — 1891. so pričeli izdajati v Minessoti 'Amerikanske^a Slovenca«. — 1895. je pričel izhajati v Ljubljani »Angelček« kot priloga mladinskemu listu »Vrtec«. — 1865. je pričel izhajati v Celovcu »Slovenec«. Izhajal je do 1. 1867. — 1873. se je preustrojil »Slovenski Narod« v dnevnik. — 1895. se je preustrojila tržaška »Edinost« v dnevnik. »Glasnik« za krščansko delavstvo prične izhajati trikrat na mesec. — 1862. je umrl škof Anton Martin Slomšek v Mariboru. — 1852. se je ustanovila Družba sv. Mohorja v Celovcu — 1136. je bil ustanovljen zatiški samostan. — 1693. je bila ustarovljena v Ljubljani »Acadcmia operesorum«. — 1768. je bil uveden novi kazenski zakon »Constitutio erimi-nalis Theresiana <. — 1898. je v Avstriji stopil v veljavo novi civilnopravdni red. — 1902. je bil Slovanski časnikarski kongres v Ljubljani.
—	1907. sta bila otvorjena liccj in državna obrtna šola v Ljubljani. — 1900. je pričela poslovati v Ljubljani rešilna postaja. — 1887. je pričel v Ljubljani izhajati »Kmetovalec«. — 1883. se je uvedla na ljubljanskem magistratu slovenščina kot izključni uradni jezik. — №81. se je ustanovila v Srbiji pod vplivom Sveto-zarja Markoviča radikalna stranka — 2> januarja: 1905. so Japonci zavzeli Port Artur.
—	1915. je umrl komponist K. Goldmark.
• • *
k Naročniki nedeljske izdaje dobe danes v listu položnico za obnovitev naročnine. Kdor Ima že plačano celotno ali delno naročnino za 1. 1928., naj položnico shrani za poznejše plačilo.
k Ponovno prosimo one, ki so prejeli koledar naše Kmetske zveze v razprodajo, da ga hitro razpečajo in plačajo. Kdor ne more razpečati, naj preostale izvode brž vrne, da nam ne napravlja škode. — Tajništvo J. K. Z.
Poinumlee ve. čakaj daje pisalnemu strnili I
CONTINENTAL
■k Šmarje - Rogatoc - Kozje. Po boiičnih praznikih 27., 28. in 29. decembra so se vršili v Kopalcu, Šmarju in Kozjem okrajni zbori delegatov SLS, na katerih je poročal narodni poslanec g Vrečko ter oblastni poslanci gg. dr. Ogrizek, Turk in Kranjc. Vsi okrajni zbori so bili zelo lepo obiskani. Na vseh so delegati odobravali delovanje nožih narodnih po slancev v Belgradu ter živahno delovanje oblastne samouprave. — V petek 30. decembra se je vršil v Prevaljah okrajni zbor delegatov SLS. Poročala sta narodni poslanec g. Bedjanič in oblastni poslanec g. Ovčar. Zadnji obenem kol odposlanec tajništva SLS v Ma-ril>oru. Kljub jako neugodnem vremenu se je zbralo prav loix> število delegatov, ki so odobrili delo naših narodnih in oblastnih poslancev.
Čuvajmo starine! Bodimo oprezni pred sleparji! Spomeniški konservator za Mariborsko in Ljubljansko oblast je prišel na sled obsežno zasnovani sleparski akciji, katere cilj jo izvabljati na podlagi ponarejenih priporočil škofijskih ordinariatov in drugih oblastev po deželi, posebno po podružnicah različne stare predmete pod pretvezo, da se zbirajo m revne katoliške cerkve v Bosni Sleparji kategorično izjavljajo, da delajo po nalogu cerkvenih oblasti in se jim je, kolikor se more sklepati po dosedanjih poročilih, posrečilo naravnost izropati celo veliko faro v Ljubljanski oblasti. Za odnesene predmet*1 so plačevali tudi malenkoslne zneske, da so lahkoverne cerkovnike in ključarje lažje pregovorili k izročitvi. Zbirali so stare kipe, slare plašče, blazine za kujige in podobno. Poročila o takih poskusih prihajajo iz najrazličnejših krajev Slovenije; zakulisni voditelj te izkoriščevalske akcije je dobrcr informiran o tem, kje se kaj nahaja in izbira samo res vredne stvari. Spomeniški konservator opozarja tem polom cerkvene uprave, ključarje in cerkovnike po deželi, naj bodo previdni in naj uičesa ne izročajo neznanim ljudem, razen v navzočnosti domačih župnikov. Opozarja dalje na to, da so vse samovoljne prodaje cerkvenih predmetov brez izrečnegu dovoljenja škofijskega ordinariata neveljavne in kaznive. Dovoljenje se daje samo z vednostjo župnih uradov in je vsako dovoljenje za prevzem kakega cerkvenega predmeta, o katerem bi ne bilo prej obveščeno predstojništvo cerkve, smatrati za neveljavno. Vsakega, ki bi po drugi poti skušal si kaj prisvojiti, je smatrati za sleparja in je umestno, da se nanj opozori orožniško postajo.
prednost. J* lo tendarle edini stroj, ki trajne ladoatuje rseni i»liier»iu.
Samoprodnja:
IVAN LEGAT, MARIBOR
■prcijaliat w pisarniške stroje
Vetrinjska ulica št. 80, teleion int. 434
k Dalmacija odrezana oil ostale državo. Zadnja dva dni je divjal v zapadni Hrvatski, v Liki in v Gorskem kotom silen vihar. Sneženi zameti resno ogrožajo na posameznih mestih železniške proge. Veliko število delavcev se trudi, da bi se očistila proga in da bi se omogočil vsaj najnujnejši promet. Kakor vedno, je tudi sedaj najbolj prizadela liška proga in se je ves promet moral ustaviti med postajama Gračac—Pašene že v noči na petek. Na 40 km dolgi progi so tračnice popolnoma zasute s snegom, tako da je tudi prehod s snežnimi plugi nemogoč. Ker vihar še vedno divja in ker neprestano sneži, je ves trud za očiščenje proge zaman. Od petka zvečer vozijo vlaki iz Zagreba le do Gračara. na dalmatinski strani pa le od Splita do Knina. Tudi splitski brzovlak ni prišel v petek zvečer v Zagreb. Zr 'nii vlik je prijel v Zn^reb osebni iz Splita, ki je odšel iz Splita v četrtek popoldne in prispel v Zagreb v petek zjutraj, iz kraiev, ki so od snega oproženi, so tele-grafirali prometni sekciji v Zagrebu, da postajajo vihar in snežni zameti čim dalje hujši in da ni zaenkrat uranja. da bi se očistila proga pri Gračacu. Vihar je ponekod tako silen, 'a je podrl ohrambne na=ine in izrvpl drevesa iz zemlje Snega je ponekod 2.5 do 3 m. Prebivalci v vaseh so dobesedno pokopani pod snegom. Dokler bo tako vreme, je vsaka železniška zveza in promet z Dalmacijo nemogoča.
k Nernšfanje Save. Sava je pričela na Hrvatskem zelo naglo naraščati in ie dosegla v Slavoniji pri Sromski Mitrovici že 5.50 m nad normalo. Promet z vozovi med Sremsko Mitrovico in Bo8utom ie popolnoma nemogoč, ker je voda na mnopih krajih podrla rmsipe. Nad Sremsko Mitrovico je voda stopila že iz struge. Voda O'lnaSa polno lesnih odpadkov, desk in tramov Skoda po poplavi j? ogromna.
eerlfl. Policijn je ob priliki neke racije v času nWiamedan»l ega posta — rauiazaua — aretirala 13 nedolžnih muslimank, ki jih je imela 48 ur zaprte v ječi, ne da bi jih zaslišala. >Ju-goslovenski Liste je ožigosal tako postopanje policije proti nedolžnim ienam in dekletom. Na tožbo policijo je Peserle nastopil dokaz resnice. Zaslišane so bile mnoge priče, med njimi tudi vsi policijski uradniki in sum policijski ravnatelj ter se je trditev »Jugoslo-vens! etm Listat izkazala za resnično.
k Bolgarski knmitaš aretiran v Subotici. Obmejne čete so imele pred dnevi v Subotici izredno dober lov. Sredi Subolice je bil namreč aretiran bolgarski komitaš, ki ga je poslal makedonski revolucionarni komite v Jugoslavijo, da izvrši atentat v Belgradu. Mož jo 1 '1 aretiran v trenutku, ko je belgrajski vl>>'- odhajal iz subotiškega kolodvora. Komisar železniške policije v Subotici je opazil, ko so vstopnli potniki v belgrajski vlak. sumljivega neznanca, ki ie hotel na vlak. Stopil je k njemu in zahteval legitimacijo. Nemnnec je j ves presenečen segel v hlačni žep. V bojazni, ! da ga ne bi neznanec ustrelil z revolverjem, je pgont skočil z lesene stopnice pri vagonu, i nato pa s pomočjo orožnika n^zn-mca prijel. Aretirnnca so odvedli na policijo, kjer so kmalu ugotovili, da je lo bolgarski komitaš. ; Pri telesni preiskavi so na^li pri njem revol- | ver tipa »Parabellum«. Po dališem znsliša-vanju, tekom katerega ie ostro in živo protestiral ter energično naglašal svojo nedolžnost, je noznanec na/a''n;e le priznal, da je organiziran član. makedonske revolucionarne organizacije. Bil ie takoj nklenjen in prepplian v Belfrad, kjer so uvedli nroli njemu nad »lin jo preiskavo. Kakor poročajo, je aretirani komitaš pri svo'em zasliševanju priznal, da jo imel namen izvršiti aten'at na predsednika javne varnostne straže Ziko Lazita ali pa na višjepa povelmika hifoslovanskeea orožni^tva generala Tomiča. Niogov potni list je bil v pooolnem redu. Dalje je izpovedal, da je prišel v drržbi z nel'im svojim somišljenikom iz Madiarske v Jugoslavijo. Njepov tovariš ima tudi namen, da izpolni v Jugoslaviji >za-iipno* nalopo, vendar na sta se ločila že takoj pri prehodu preko meje. Jugoslovanske oblasti iščeio sedaj drucre^a atentatorja, o katerem ni do sedaj nikako sledi.
k Dve nesreči v Konjicah. Horvat Alojzij, zidar pri g. Kiffmanu, stavbenik v Konjicah, je padel tako nesrečno z odra, da si je zlomil ključnico in eno rebro. — Pišotnik Anton, iz Konjiške, star 2? let. je pri podiranju dreves dobil veliko rano na glavi Drevo je namreč predčasno padlo nanj. Oba ponesrečenca se nahajata v konjiški bolnici.
-k Nepreviden voznik. J. J. iz Vrhovelj pri Brdu fc vozil v sredo s konjem iz Doba proti domu. Na cesti je hotel prehiteti kole-selj Peregrina Capudra iz Lukovice in po nerodnosti 7.avozil vanj tako, da se je koleselj stri in prevrnil. V kolegiju se je vozilo več ljudi, med njimi tudi Valentin Drčar, ki je pri padcu dobil težke, ostali pa lahke telesne poškodbe. Neposredno za J. je vozil potniški avto Adamič in Sušteršič, katerega je šofer komaj z vso silo ustavil tik za strtim kole-seljem.
k Prometna gnljuf'ca. M. S. iz Krašnje je izvabila od raznih strank večje vsote denarja s pretvezo, da jim po ugodni ceni preskrbi kolesa, stroje in drugo blago iz inozemstva, ter nato izginila iz okolice Pustila je tudi svojega moža. s katerim se je pred kratkim poročila. S. se izdaja tudi pod svojim dekliškim imenom G. in je enake goljufije vršila tudi po Ljubljani in okolici.
Vrli '.?» inventurna prednja
po čudovito znižanih cen.-ih se vrSi do konca jinu arja v veletrgovini R. Slctm»ckl, Cetje.
Noto otvnrjenl Ги«в1п' se'on тп rtmne
«e 7.л ohilnn nbisl; priporoča
Iv. Dorčec, Dalmalinova «3
k Sarajevska policija izgubila tožbo proti časnikarju. Po daljši razpravi, ki je trajala dobra dva tedna, je sarajevsko okrožno sodišče oprostilo krivde glavnega urednika sarajevskega >J ugoelovenskega lista« Ivana Pe-
k Nepreviden tat. Na sveti večer so odnesli lalovi iz prodajalne Jožefa Svetka v So-| strem denarja okrog 3000 Din. Bilo jih je i več. Eden je izgubil bankovce pred hišo, katere je nekdo našel. Predrzen uzmovič jih je šel iskat v župnišče, češ, da jih je izgubil. To ga je izdalo, da je prišel pod ključ. Našli so pri njem le še malenkosten znesek denarja, drugo je šlo že po grlu. — Ostalih lopovov še ni-o dobili, no sledu ^a so jim.
k Gospodinjski 1< l lar Jugoslovanske Matice za leto 1028 je po svojem obsegu zelo bogat raznih navodil in nasvetov za domače gospodinjstvo. Cena 20 Din, za člane Jugoslovansko Matice 16 Din. Na prodaj je pri vseh podružnicah Jugoslovanske Matice v Sloveniji. po vseh knjigarnah in pri Jugoslovanski Matici v Ljubljani, Selenburgova ulica 7, II. nadstr.
k Obraz si je namazal z jodom. Zadnje dni so opazili ljudje na sušaških in reških ulicah, da bodi profesor risanja z Reke La-monica nenavadno čudno oblečen okoli in da ima obraz ves namazan z jodom. Vsakemu svojemu /nancu je pripovedoval o nekakih svojih sovražnikih, ki ga prognnjajo. Nanj je postala pozorna tudi policija. Pozvan je bil na roško kvesturo, kjer so ugotovili, da se je mlademu profesorju omračil um. Odvedli so ga v bolnišnico.
k Gostilničarji« pozoil Če hočete točiti dobro vino, obrnite se na Osrednjo štajersko vinarsko zadrugo v Mariboru, Meljjka cesta
10, ki ima v zalogi veliko množino starega in novega vina svojih članov vinogradnikov «
Cene našim časopisom
Naročnina našim časopisom ostane za leto 1928 še enkrat пезргешеијеиа.
>SLOVENKC< dnevna izdaja: za vse kraje v Jugoslaviji:
za en mesec Din 20.—; za četrtletje Din BO.—; za pol leta Din 120.—.
Za inozemstvo:
a)	Anglija s kolonijami, Italija, Nizozemp ska, Švica in Ameriku za en mesec Din 35.—;
b)	ostalo Inozemstvo L)ia 30 Din.
Nedeljska izdaja:
za Jugoslavijo celoletno Din 80.— ; za inozemstvo celoletno Din 100.—.
»DOMOLJUB«:
7.a Jugoslavijo celoletno Din 38.—; za inozemstvo celoletno Din 00.—.
»BOGOLJUB«:
/.a Jugoslavijo celoletno Din 20.—; za inozemstvo celoletno Din 24.—.
Kdor plača manjši znesek, se vzame isti la račun oziroma vpiše za krajšo aobo.
Slovenskih goric, Ljutomerskega okoliša in Haloz. Prepričajte se osebno v njeni zadružni kieti.
k Štcditi na kurjavi je posebno važno v današnjih težkih časih. Mesto enkrat na mesec, perite dvakrat na teden, v času ko kuhate kosilo. Ni več ptanja od jutra Jo večera, ako perete v raztopim »Radiona«. Milijoni gospodinj je našlo v *Radionu« svojega dobrotnika.
k Pri astmi in boleznih srca, bolečinah ▼ prsih, pljučnih boleznih, škrolulozi in rahi-tisu. povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je izborno pomožno sredstvo odvajanje na črevo ,kar se doseže z vporabo naravne »Franz-Josef«-grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, ds so s »Fracz-Josef«-vodo zginila zaprtja, ki se po-kaežjo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specerij. trgovinah.
■k Čajanka' Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vanil jen sladkor? Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk.
it Obleke kemično fiMi, barva ln plisira tovarna Jos Reicb. Ljubljana.
k Apetit-testenine in dvojno sladno kavo zahtevajte v vsaki trgovini.
Godbcno društvo „Vrhnika"
žeti vsem svojim znancem,
dobrotnikom in prijateljpm
srečno in veselo novo leto.
V nndi da stojo blago naklonjenost ohranite še
t bo oJe.
CfuMfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Dnevno in nočno službo imajo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar r.a Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. — Jutri imata nočno službo Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti.
O Novoletno voščilo duhovščine prezv, škofu. 31. decembra sprejme ljubljanski kne-zoškof vsako leto svojo duhovščino, zastopano po ljubljanskem kleru, v avdienco. Pri včerajšnji poklonilvi je generalni vikar in stolni prošt Andr. K a 1 a n v nagovoru izražal veselje, da je Prevzvišeni z nezlomlje-nimi močmi vršil tudi v preteklem letu svoje visoko zvanje v skladu in po intencijah vrhovnega poglavarja svete Cerkve. Sveti oče Pij XI. je vpeljal praznik Kristusa Kralja. Kristus naj vlada zasebnikom, družbam, narodom, državam: to je vsebina tega praznika, cilj stremljenja sv. Cerkve, to geslo se udejstvuje tudi po misijonski misli, ki jo sedanji »misijonski« papež neguje in karmoč pospešuje. Z njim pa sodeluje episkopat in še posebej ljubljanski vladika, ki je lahko ponosen, da njegova škofija v tem oziru v Jugoslaviji prvači. Ob skrbi za vnanje misijonstvo pa ne smemo pozabiti domačega misijona. Odgoja dorašča-joče mladine, fantov, apostolstvo mož. razvoj Marijinh družb: vse to jc stalna skrb ljubljanskega nadpastirja. Hvalimo Boga, ki mu daje dovolj sile in vztrajnosti, da se je moglo tudi v preteklem letu toliko dobrega doseči. Za bodoče leto, ki bo trideseto plodovitcga ško-fovanja, pa želi g. prošt imenom duhovščine
Gostima f ШгсиШег.5¥ Kis;
priporoča za praznike
nova in stara vina
Portugalka novn.....Din 16"—
Olelo '/a slabokrvne ...	,1 P—
Staierc....................„ 12'—
Bizcljec..................„ 14.—
Rizlini....................„ IG'—
Buigundec................. 20'—
in vernikov še prav posebnega božjega blagoslova — V zahvali omenja vladika dr, Je-dlič da je svetemu očetu Piju XI. v posebno veselje, ker so se vršil. številni evha-ristični kongres, po svetu, ker se uspešno .z-vaja načrt za katoliško akcijo in ker povsod napreduje misijonsko umevanje in misijonska vnema. Trud svetega očeta nam bodi za zgled. S priznanjem poudarja dalje vladika, da ga veseli, ker napreduje zanimanje za mesečne konference sodalitcte, kjer se čujejo temeljite razprave, tehtne po vsebini, koristne in praktične pa za napredek krščanskega življenja in živahnega dušnopastirskega delovanja med ljudstvom. Organizacija mladine, gibanje med mladci se usovršuje. Kar je dobrega, naj se ohrani; kar je nedostatnega, se bo popravilo. Končno omenja vladika svoj škofovski 30letni jubilej, ki ga hoče tiho praznovati. Prosi pa za memenlo, da bi mogel svoje škofovske dolžnosti izvrševati na korist cele škofije.
o Odpust tobačnih delavk v Ljubljani. Včeraj je bilo odpuščenih 20 tobačnih delavk v Ljubljani. Ker so prizadete sredi ziime brez sredstev na cesti in nekatere celo matere z otroci, je Jugoslovanska strok, zveza včeraj brzojavno intervenirala pri Upravi monopolov in posl. Smodeju, da se odpusti takoi pre-kličejo.
© Smrtna kosa. Preminula je v soboto popoldne ob pol 1 po dolgi in mučni bolezni ga. Marija Gnezda, soproga uradnika drž. železnice, Krakovska ulica 17. Bila je blagega srca. Imela je vedno v svojem srcu načelo: •>Kar desnica da, naj ne ve levica!« Z njeno smrtjo so izgubili ubogi veliko podpornico. Kdor je potrkal na njena vrata, ni odšel brez daru. Pa tudi med svojimi znanci je bila zelo spoštovana. Pogreb bo v pondeljek ob pol 4 popoldne
O Srečno in veselo leto želita vsem prijateljem in znancem Fran in Mira Kalšek, San Martini 666, Buenos Aires, Argentinia.
O Razburjenje med mestnimi uradniki.
Izredno pozornost, med mestnimi uradniki pa tudi znatno razburjenje, je povzročila včeraj dopoldne vest, ki se je razširila po mestu, namreč da bodo mestne blagajne izplačale mestnim nastavljcncem plačo šele 2. januarja In ne 31. decembra. Kakor znano, prejemajo mestni uradniki plačo vsakega prvega v mesecu. Razburjenje se je šele poleglo, ko so bile plače izplačane že včeraj opoldne. Pridržani so bili le malenkostni odbitki, namenjeni za fond stanovanjskega obligacijskega posojila. Vendar pa namerava mestno urad-nišlvo energično nastopiti tudi proti tem odbitkom. Kakor čujemo, se vrši jutri, to je v ponedeljek, sestanek prizadetega uradništva, na katerem bodo sklepali o nadaljnjih korakih.
© IzTcdni občni zbor Zveze magistratnih organizacij se vrši dne 2. jnnuarja 1928 ob 6. uri zvečer v veliki dvorani mestnega magistrata. Udeležba dolžnost.
© Umrli so v Ljubljani v času od 18. do 31. dec. 1927: Josip Bravničar, pol. detektiv, 40 let, Kolodvorska ul. 26; 'Zlatka Lelar, hči poštn. uradnika, 7 let, Knafljeva ul. 16; Franc Pogačnik, delavec, 22 let, Rožna ulica 39; Josip Zupančič, krojač, 59 let, Poljanska cesta 60; Marija Kolesa, tobačna delavka v p., 64 let, Kladezna ulica 20; Eliza Schlechan, ZE.;ebnica. 71 let, Stari trg 21; Rozalija Be-šter, zasebnica, 37 let, Negova ulica 12; Neža Nagode, služkinja, 67 let, Vidovdanska c. 9; Kari Blatnik, sin črevljarja, 1 dan, Hrenova ulica 20; Franja Šinkovec, žena postreščka, 47 let. Grudnovo nabrežje 23; Ivan Koriper, zasebnik, 72 let, Aljaževa 30; Frančiška Se-
ver, zasebnica, 68 let, Mala čolnarska ul. 1. V istem času so umrli v bolnici: Karolina Škufca, vpok. tob. delavka, 64 let, Trnovski pristan 10; Ivan Mazi, delavec, 49 let, Cesta v Mestni log 15; Ivan Burjak, mesar, 28 let, Golnik; Ladislav Perdan, šolski učenec, 8 let, Šolska ulica, baraka; Franc Bergant, delavec, 26 let, nestalno bivališče; Marija Skerjanc, žena žel .kurjača, 59 let, Kamniška ul. 4; Fr. Cvirn, pek. pom., 63 let, Rožna ul. 39; Polona Robida, žena cerkovnika, 50 let, Skaruučna; Peter Heberle, delavec, Jesenice 54; Marija Zevnik, delavka, 53 let, Vižmarje 63; Franja Križman, pos. žena, 38 let, Stražišče 53; Vi-liemina Pečar, hči detektiva, 1 mesec, Zelena jama; Antonija Gračnar. žena mizarja, 31 let, Moste 38; Zenka Leder, žena žel. uradnika, 26 let, Masarykova cesta 19; Martin Globoč-nik, sodni poduradnik v p., 58 let, Novo mesto 243; Marija Fefer, hči delavca, 19 let, Glince 1Х-126; Josip Sterle. čevljarski, pom., 18 let, Hradeckega 32; Viktor Ambrožič, delavec. 19 let, K'-nica; Benčič Ana, hiralka, 76 let, Vrhovo 8; Kristina Virk, zasebnica, 76 let, Krško.
© V zadnjem času je izšlo mnogo prav lepih slovenskih knjig. Ljudska knjižnica Prosvetne zveze si je nabavila vse te knjige in to v več izvodih in jih izposoja proti običajni odškodnini. Knjižnica posluje vsak delavnik: dopoldne 9—12, popoldne 2—7. Miklošičeva cesta 5.
© V zadevi odprave davčnih listkov na nočni obisk gostilea in kavaren, kakor tudi na vse igre se je dosegel sporazum z vladnim komisarjem g. Mencingerjem in zastopniki gostilničarske zadruge, da se z dnem 1. januarja 1928 lističi, kakor tudi vsaka nadležna kontrola ukine. Za vbodoče bo obč;na preskrbela drugi vir za nadomestilo te davščine. — Zadruga.
© Zahvala. Vsem cenjenim dobrotnikom, ki so kaj prispevali za božičnico revežev frančiškanske Vincencijevc in Elizabetne kon-| ference, iskreni: Bog povrni; ter veselo in j iskreno novo leto.
O Aretirani pomagač laži-zdravnika Ro-potarja. Včeraj dopoldne so policijski agentje aretirali neke0'a Franca Kanužarja, ki je bil soudeležen pri goljufijah laži-zdravnika dr. Indifinitisa«, pravilno Gustava Ropotcrja. Ka-nužar se je izdajal, oziroma ga je izdajal Ro-potar sam za svojega strežaja, včasih pa tudi za svojega asistenta Oba, Ropotar in Kanu-žar, sta živela precej veselo, oba sta b;la
elegantno oblečena ter posečala gostilne in varala ljudi. Največ sleparij je Ropotar izvršil seveda na lastno pest Ropotar je pustil v mnogih gostilnah tudi znatno neplačano ceho, v višini nadnad 2500 Din. Policijski nadzornik g. Ljubič preiskuje vso zadevo in ima mnogo posla z zasliševanjem raznih oškodovanih prič, večinoma natakaric in drugih naivnih ljudi, ki so šli Ropotarju na lim.
Hinko Zirkelbach
Monuinentalni film o življenju in delu največjega svetnika.
¥
Z današnjim dnem je stopil v pokoj dolgoletni meter »Slovenca« g. Henrik Zirkelbach. Bil je rojen 1. 1869. v Ljubljani. Tiskarski umetnosti se je posvetil 1. decembra 1883, 1<o je vstopil za učenca, je torej ctlih 44 let služil v tej stroki, v kateri se je pc pridnosti, vztrajnosti in ljubezni do stvari povzpel do faktorja. Ko je bil l. 1888. izučen, je bil pomočnik do leta 1905., ko je postal faktor. Z izjemo treh mesecev je ves čas služil v Katoliški, oziroma Jugoslovanski tiskarni. Kot faktor je bil do nedavna meter »Slovenca«, kateremu je veljala vsa njegova skrb. G. Zirkelbach pa je znan tudi kot prvovrsten čebelarski strokovnjak, ki se je na tem polju udejstvoval tudi kot dolgoleten član Čebelarskega društva za Slovenijo ter njegov blagajnik, kakor tudi kot pisec mnogih člankov o čebelarstvu. G Zirkelbacha, dolgoletnega sodelavca tolikih »Slovenčcvih« urednikov, spremljajo po truda-polnem delu naše želje, da bi v svojem prijaznem domu v Trnovem dolgo užival svoj zasluženi mir v domačem krogu pa sredi priljubljenih čebclic! Prisrčno slovo mu pa kličejo tudi vsi tovariši pri tiskarski umetnosti, ki jim jc bil vedno najboljši drug!
Misijonski večer
nu praznik sv. Treh kraljev, 6. januarja 1028 v veliki dvorani hotela Union oh 8. uri zvečer, brez vstopnine.
Spored: 1. Pozdravni nagovor. '2. Petje. Poje kvartet Ljubljane- (novo misijonsko kompozicijo dr. A. Dolinarja).
3.	Kitajska nekdaj in sedaj: skioptične slike. Predava dr. Janez Oblak.
4.	» Ave Marija«. Poje gospa Fani Čadež.
5.	Misijonslvo na Kitajskem: skioptične slike. Predava prof. A. Anžič.
Med prireditvijo obiskujejo goste kitajski otroci.
Družba za širjenje vere. Unio eleri pro missionibns.
Cjumjanslfo gledališče
DRAMA.
Začetek oli 8 ivBčor.
Nedelja, 1. januarja ob 15. uri oop ■ SN£GULCIC'A. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ob •20. uri zvečer: BOLJŠI GOSPOD. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Obakrat izven.
Ponedeljek, 2. januarja: SODNIK ZALAMEJSKI. H cd B.
ToreV, 3. januarja: Zaprto.
Sreda, 4. januarja: DIVJA RAČKA. Premijero Prsinijerski abonma.
Četrtek, 5. januarji ob 1". uri: DVA BREGOVA. Dijaka predstava pri znižanih cenah. Izven.
Petek. G. januarja ob 15. uri: SNEOULCICA. Ljud-ska predstava pri znižanih cenih Izven. Ob 20. uri zvečer: UKROČENA TRMOGLAVKA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Sobota, 7. januarj?: MNOGO HRUPA ZA NIC. C
Nedelja, 8. januarji ob 15. uri: PETERCKOVE POSLEDNJE SANJE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. "zven.
Ponedeljek, 0. januarja- DIVJA RAČKA. Red A.
OPERA.
Znčctok oh pi,| 8 »večer.
Nedelja, 1. januarin ob 15. vri pop. ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Ljudska predstava pri zniža nih cenah. Izven. Ob pol 20 uri zvečer: POLJSKA KRI. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 2. januarja: Zaprto.
Torek, 3. januarja: TRUBADUR. Red C. Gostuje ga. NVIIfan Kune.
Sreda, 4. januarja: ČAROBNA PlšCAL Red D
Četrtek, 5. januarja: PLES V MASKAH. Izven. Gostuje ga. Zdenka Zikovn.
Pelek, 0. lanuarja ob 15. uri: KAJADERA, o|>ereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Sobota, 7 januarja: IlOPrMANNOVE PRIPOVEDKE Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah.
Nedelja, 8 januarju ob 15. uri: ČAROBNA PISCA L. Limlska prelistava pri znižanih cenah Oh pol 20. uri: Oli LOV, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
! Ponedeljek, !». januarja: Zaprlo.
Štiri Iji'dske predstave v ljubljanskem gledališču. Danes v nedeljo na novega leta dan so v ljubljanskejii gledališču štiri predstaviš ki se vse vprizori jo pri znižanih cenah brez oblastnega davka. Nedeljski repertoar je sledeč: Drama vprizori popoldne ob 15. uri mladinsko igro Snegulčiea in škratje , zvečer ob 20 pa komedijo Boljši gospod . V operi se poje ob 15. uri Prokofjeva opora Zaljubljen v Iri oranže , ob pol 20. uri pa opereta Poljska kri«: Opero Zaljubljen v tri oranže*- dirigira kapelnik g. Neffat. »Poljsko kri pa ravnatelj g. Mirko Polič. Zasedba vseh del je običajna.
MariboB'slk® gledališče
Nedelja, 1. januarja ob 15. uri: 8NEGULCICA. — Znižane cene. — Ob '20. uri: TAKRAT V STARIH ČASIII. Kuponi. Ponedeljek, 2. januarja* Zaprto. Torek, 3. januarja ob SO. uri: EVA. Ab. D. Kup. Sreda. 4. innuorja ob 20. url: ŽIVELI TATOVI. C. Pr< mijera
Četrtek, 5. januarja ob 20. uri: MADAME BUT-TERFLY. Ab. A. Kuponi.
MarifoorsKi Cfudslcl ođer
Na praznik sv. Treh kraljev vprizori Ljudski oder v dvorani Zadružno-gospodarsKe banke ob pol petih popoldne igro: Funtek, »Tekma?.
"Prireditve m društvene vesli
Ljubljana.
Slovensko Zdravniško društvo. Dr. Živko La-pajne predava dne 4. januarja 1028 ob 6 zvečer v predavalnici Ženske bolnice. Tema: »Opazovanja pri zdravljenju tuberkuloze v planinskem klimatu Rakitne.c — Odbor.
»Zveza d lavnih nameščencev za Slovenijo.* Redni občni zbor bo v nedeljo, dne 8. januarja 1028 ob 0 dopoldne v »beli dvorani« holela »Union'. Poleg olicielnih delegatov se občnega zbora lahko udeleži vsak organiziran drž. nameščenec.
Maribor.
Božičnim. Danes ob pol petih priredi katoliška mladina v društveni dvorani, Cvetlična ulica
28 božičnico z raznovrstnim sporedom. Po petju, govoru, deklamncijami in licitaciji božičnega drevesa bo tudi igra >Na Betlehemskih poljanah*. Med odmori igra godba na lok.
Ostali kraji.
Krekovo mladina Vit priredi na praznik Svetih Treh Kraljev v društvenem domu na Glincah predstavo »Skopuh:. Komedija v 5 dejanjih. Pred-prodaja vstopnic v petek po deveti sv. maši v domu.
Cerlivenl vesfnik
Bratovščina sv. Itešnjrga Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, dne 5. januarja, v uršullnskl cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša. ob pol 6 pridiga in ob (i sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. K udeležbi vabim. i vse častilce sv. Re5niega Telesa.
Redni mesečni чћо-1 Kriifnn«l<c Moške Marijine družbe je preložen na praznik sv. Treh kraljev. Danes zvečer torej shoda ne bo.
Voiszvedovanta
t
Našla se je broška. Dobi se: BleiTveisova cesta 5. pritličje.
SREČNO NOVO LETO
želi svojim naročnikom, in se priporoča ■
gradbeno podjetje /л tehnična pisarna
M [ROS L A V ZUPAN
mestni stavbenik
Ljubljana Gosposvetska c. 10 - Vošnjakova 6
Slovenska straža
priredi danes ob 5. uri popoldne v hotela Union
veliko božičnico
Ljubljančani 1 Pokažite razumevanje za našo sveto narodno stvari Gre za sto tisoi naših zasužnjenih olrokl Udeležite se v polnem številu naše prireditve. Ne odklonite daru Slovenski Straži.
FRANC ŠIMENC
LJUDL/ANA KOLODVORSKA 8
Higiienična pralnica svetlolikalnica
Kemično čiščenje oblek
Društvo Zoo v Ljubljani
Prijatelji naše domače favne so ustanovili v Ljubljani društvo, ki ima namen urediti in vzdržavati živalski vrt. Društvu so nadeli ime »Zoo«, kakor navadno na kratko pravimo zoološkim vrtom.
Pravila društva je potrdil veliki župan ljubljanske oblasti z odlokom z dne 29. okt. 1927, U. br, 12 966. Ustanovni občni zbor z dne 6. dec. 1927 je pravila sprejel in določil članarino na 12 Din letno, plačljivo tudi mesečno po 1 Din, da more pristopiti k društvu vsakdo, ki ima smisel za društveno idejo.
Zoološki vrti so dandanes kulturna potreba in znak kullure. Zato je dolžnost vsakega Slovenca, da pristopi društvu kot član.
Društveni odbor bo naprosil po vseh večjih krajih, kjer ve za kakega ljubitelja pri-rode in našega zanimivega živalstva, dotične gospode, da kot društveni poverjeniki nabirajo člane in se sicer zavzamejo za društvo. Odbor prosi vsakogar, ki bi hotel na ta-način pomagati društvu do skorajšnjega uresničenja njegovega smotra, naj se blagovoli javiti tajniku za poverjenika v svojem kraju.
Predno se bo mogel otvoriti zoološki vrt s potrebnimi paviljoni in zagradami, bo društvo od časa do časa razstavljalo nabrane živali. Na jesenskem velesejmu ljubljanskem 1928 bo talca razstava v večjem obsegu Odbor vljudno prosi vse one,, ki imajo akvarije, te-rarije ali sicer žive živali, da blagovolijo naznaniti tajniku, kaj imajo in pa če bi hoteli obenem z društvenim materijalom razstavljati.
Odbor društva daje vsakomur, ki se za stvar zanima, rade volje ustno ali pismeno poiasnila. (Predsednik dr. Alfred Serko. univ. profesor v Ljubljani, vseučilišče; blagajnik vet. Hugon Turk, Ljubljana, Aleksandrova c. 10.1
Ustanovitev zoološkega vrta v Ljubljani je zbudila povsod veliko zanimanje. Dokaz temu, da se je javilo že preko 200 članov in da so mnogi prijatelji društvu naklonili izdatna predplačila. Tovarnar Fran Medič je plačal 2000 Din dr. Jos. C. Oblak, odvetnik, 1000 Din; po 100 Din so plačali: Ciril Dolenc, bančni ravnatelj, Janez Jeras, trgovec, Ivan Krivic, trgovec, Gabrijel Richard, franc konzul. Ivan Korenčan. trgovec, Viktor Rohrman, trgovec, Anton Agnola. trgovcc in dr Alojz Seliškar, univ. docent. Mnogo članov je plačalo namesto same članarine (12 Din) zneske po 50, 30 ali 20 Din.
Odbor društva ;>Zoo-/ v Ljubljani.
Marfltar
□	Slovesna otvoritev in blagoslovitev porodnišnice. Popravila in nove nabave na bivšem sanatoriju v Petrovem selu so napredovale toliko, da se bo vršila 4. januarja 1928. kolavdacija izvršenih del in 5. januarja bo otvoritev in blagoslovitev težko pričakovane porodnišnice. Zavod bo blagoslovil prevz. škof dr. A. Karlin.
□	Zveza med demokrati in socialisti je gotova stvar, saj »Jutro« včeraj jasno pove, du hočejo demokrati voliti socialističnega župana. Dolgo so prikrivali svojo zvezo, trdili so, da smo mi lagali, ko smo poročali o orju-naško-socialistični zvezi. Zdaj pa je jasno, da st nalagali svoje volivce, tako socialisti kot demokrati. Zato je to »Jutrovo« poročilo napravilo med Mariborčani, ki so pristaši socialistične in demokratske stranke, precejšnje razburjenje. Delavci posebno so ogorčeni, ker vidijo, kako jih je Eržen vpregcl v orjunaški voz, ki ga naj rešijo končne polomije. Mari-borski delavci morajo danes služiti najhujši buržuaziji in kapitalizmu za to, da po njihovi zaslugi vlada nad njimi. Da je tudi komunist v tej družbi, je še posebno značilno. Dovolj je, da na vse to konštatiramo, da se gospodje, ki kujejo le načrte, zelo zelo motijo, če mislijo, da jim bo SLS kot večinska stranka dajala potuho za njihovo razdiralno delo.
□	Srečno m veselo novo leto želi vsem članicam, članom ter njih darovalcem in prijateljem društva — Odbor krščanske ženske zveze v Mariboru.
□	Izprememba v nredništvu »Slovenca« t Mariboru. Fz uredništva je i7*«ooil r. današnjim dnem g. Franc Hraitcl).
□	Spla.šcci konj in težka nesreča. V so-ooto krog devete ure predpoldne se je peljal preko glavnega mosta v Maribor posestniški sin Pugl in njegova žena Marija s težko kmečke kobilo na težjih saneh. Kobila se je spla-šila na Glavnem trgu mestnega avtoomnibusa, ki jc pripeljal /a njo, in zbežala proti troto-aiju. Pugl je kobilo držal trdno, a pri sunku ob trotoar je padel s sani in se tako polil, da je zgubil za nekaj časa zavest, ter spustil vajeti. Kobila je galopirala z na smrt preplašeno ženo po Glavnem trgu, ki je bi1 na soboto pred Novim letom poln liudi. Množice so se izogibale v vsej naglici preplašene živali, pa ta jc še treščila s sanmi ob sani g. Reiben-schuh iz Pobrcžja in jih razbila. Nato jc šlo pc Koroški cesti in tukaj jc podrla kobila 7<1 letno Marijo Petek iz Nove vasi pri Mariboru. 2enu je prišla pod kobilo ter sani, Pri padcu si je prebili lobanjo in močno pretresla živce. Rešilni oddelek jo je odp ljal v bolnico, kjer bo težko prebolela vse notranje poškodbe. Podivjano kobilo so ustavili šele na Vodnikovem trgu.
□	Radi suma udeležbe pri vlomu v bolniško blagajno aretiran. Mariborska policija je aretirala v petek znanega vlomilca I, M., ki je izgnan iz Maribora. I. M. sc jc klatil po Mariboru 2 dni pred vlomom v bolniško blagajno in ga je izsledila policija skritega v stanovanju. O rezultatu preiskave proti omenjenemu bomo š« poročali.
□	Prvi mrlič v Novem letu. Danes, na Novega leta popoldne, bo pokopana 76 letna Pavla Obradovič, vdova po sodnem kance-listu.
□	Pazburje&jc v noči. V pctclc krog polnoči so padli na dvorišču hiše štev. 14 na Aleksandrovi cesti trije ostri streli. Pasanti tudi v noči obljudene ulice so leteli proti omenjeni hiši v veri, da gre za napad ali samomor. V resnici pa sc jc zatekel na dvorišče stekline osumljeni pes, last izdelovatel; t vozov Perg!erja in tega ro stražarji ustrelili. Toliko v pojasrilo, ker so govorili v soboto veliko po Mariboru o samomoru na Aleksandrovi cesti.
□	Dve nesreči. V petek popoldne so spravljali premog za Veliko kavarno v klet. Spravljači premoga so po neprevidnosti ubili izložbeno okno na trgovini veletrgovca Martina Gajšek. Ko jc bilo ubito okno, so pozabili zapreti odprtino, skozi katero so metali premog v klet. Po trotoarju krog Velike kavarne je prišl i 59 letna Prcgnr Antonija z Ruške ceste. Padla je v luknjo tako nesrečno, da sc je možno poškodovala in jo je moral prepeljati rešilni oddelek v bolnico.
□	Poskusen samonmor. V soboto ob 11 predpoldne jc skočila v Dravo v Melju Ivana Mastnak, žena skladiščnika v slaboumnosti. Še živo so potegnili iz Drave in jo je prepeljal rešilni oddelek v bolnico.
□	O božičnici Podpornega društva za revne učence, ki se jc vršila za osnovne šole skupno, za tri meščanske in zavetišče posebej, sc je revnim otrokom razdelilo: 330 gotovih oblek, in sicer 153 deških in 177 dekliških, 293 parov čevljev, in siccr 126 deških, 167 dekliških; 2П komadov perila, 89 za dečke, 123 deklicam. Nadalje 73 kom. volnenih pletenin in 680 zavitkov pjciva. Bogato obdaritev so omogočili velikodušni dobrotniki, ki se jim še tem potom izreka najiskrenejša zahvala. Poklonili so: A. Skuiek, 13 deških oblek, tvrd-ka Duriava je izdelala 52 kom. perila, blago tvrdke: P'ajer, Šegula, Vcrhunc. Pecivo: Scher-baitm, Witlazcil, Čebokl, Robaus, Mislej, Scho-ber, Delavski pekarna, Kosser, Tllich, Duhck. V denarju so prispevali doNrotniki: Vzajemnost 200, po 100 Din pa dr. Ravnik, Pivovarna Union, Nar. b- nka, Tscheligi, Lud. Franz in Sinovi, K. Pfrimer, Dervvuschek, J. Plcmelj, dr. Orosel, dr. Blanke, F F. Po 50 Din: dr. Posina, M. Lochert, dr. Marin, A. Halbaerth, I. Spašič, Podliessnigg, po 10 Din: P!oj, Soss, po 30 Din: dr. Čcrnič, dr Kartin, dr. Ipavic, 25 Din dr. .Tančič. Gojenke drž. žen. učiteljišča so izdelale pod vodstvom g. Ašičeve 48 oblek in 35 kom, perila. Vesna — obrtna šola 15 oblek, gospe in ;^dč. 73 dekl. oblek, Ker še niso vsi stroški pokriti, potrkamo na vsa srca mladinoljubov, naj nam pomagajo z darovi v denarju in za vse, ki smo jih morali odkloniti, hvaležno .'.prejmemo blago, da jih naknadno oblečemo in obujemo. Ev. darove sprejema ravnateljstvo dekl. mešč. šole, Cankarjeva ulica. — Odbor.
Cel/e
Vsem krajevnim organizacijam SLS v celjsko-vranskem okraju! Vsem odborom in vrlemu članstvu srečno in blagoslovljeno novo leto! Prošlo leto je bilo leto boja in uspehov, novo leto naj bo lelo mirne ;n intenzivne notranje konsolidacije. Pozdravljeni! — Tajništvo SLS v Celju.
& Ambulalorij tovarne A. Westen v Ga-berju pri Celju. Or'ožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je v prostorih tovarne A. Westen v Gaberju pri Celju ustanovil poseben ambulatorij, namenjen predvsem za zavarovane člane — uslužbence tovarne A. We-sten. V tem ambulaloriju prične ordinirati z današnjim dnem uradov zdravnik g, dr. Prem-schak Franjo. Ordinacije se bodo vršile vsak delavnik od 9. do 11. ure dopoldne — V splošnem anibulatoriju ekspoziture OUZD v Celju v Vodnikovi ulici št. 1 pa bosta ordi-nirala uradova zdravnika od 1. januarja 1923 dalje za člane-uslužbence in njih svojcev osla-
„Družinska praiika"
Ker je popolnoma pošel prvi natis »Družinske pratike« za leto 1928. in še vedno
dohajajo naročila od sirani trgovcev širom Slovenije, je založništvo poskrbelo /& ponatis in je v poljubni množini
že zopet na razpolago
lih delodajalcev / Celin in okolici Celja vsak deiavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
& Savinjska podružnica SPD v Celju naznanja, da je na livadah in pod Celjsko kočo vsled liovozapadlega pršiča izborna smuka. Za Novo leto je Celjska koča kot tudi sicer vedno z vsemi potrebšč lami izvrstno oskrbovana Smučarji bodo Novo lelo brez dvoma pozdravili v buli naravi. Idealna smuka je na Mozirski planini. Mozirska koča nudi smučarjem dobro in udobno tudi večdnevno prebivališče. Ključe Mozirske koče dobite v Mozirju. Pravljična >e pokrajina od Ljubnega, Luč, Solčave do Logarske doline, Piskerni-kovo zavetišče v Logarski dolini je s pripro-stimi jedili in izvrstno pijačo dobro preskrbljeno in vse leto odprto. Prostori se lahko dobro in toplo kurijo. Saninec od Ljubnega ozir. Luč dalje je izboren.
•0" Nočno lekarniško službo vši do vključno petka 6. januarja lekarna j-Pri Orlu« na Glavnem trgu.
Srečno en veselo novo leto
želi conj. odjemalcem
F. in I. 6osiCar( Lfublfana
Vodovod na Viču.
Občinski odbor je v svoji zadnji seji sklenil, da začne graditi vodovod spomladi 1928 ter je vo-tiral v ta namen znesek pol milijona dinarjev. Proti vodovodu pa je bila na oblastni odbor odposlana pritožba, katera je nad vse smešna. Г)а se pa prebivalci Viča, Gline in Kožne doline ne bodo po I nepotrebnem razburjali, odgovarjamo na kratko: I 1. Potreba: Izjava okrajnega fizika, ki smatra vo-I dovod z;i nujno potreben, W visok odstotek slučajev trebušnega tifusa. 2. Amortizacija: 20 let z doklado na alkoholne pijače (vino 0.17 Din ali 17 par). 3. Plebiscit: 20% proti. 4. Doklado so v občini razen ni alkohol zelo nizke (l'<0%). Vič tudi ni zakotna vas, temveč predmestje Ljubljane. 5. Stanovanjska zaščita: Neokusna demagogija, s katero je g. J. in S. pridobi! par podpisov. 6. Kanalizacija se bo vkljub protestom g. J. izvršila. 7. Voda mc.sfpoga vodovoda: Lepo prosimo oblastni odbor, ila no pokaže pritožbe nekaterih duševno revnih Vičanov Ljubljančanom, fcor v tf-m slučaju magistrat lahko svojo >budo« zapre. Ubogi Ljubljančani, kaj vse z ljubljansko vodo popijete! Toda Milo proč Voda mestnega vodovoda ie ena najboljših v Evropi ter nikakor ni najdražja v vsej Evropi. kot si to domišljuje 83 podpisnikov na protestni vlogi (Vič ima 6000 prebivalcev). 8. Formalno pa je tudi protest nepravilen, ker se nahajajo na protestni vlogi podpisi občanov, katerih v občini Vič ni, drugič pa ker se niso proti rednemu občinskemu proračunu pritožili, čeprav je za vodovod postavljena visoka vsota. Demngoško pa je od občinskega odbornika, ki jo pri občinski seji za vodovod glasoval, da potem leta okrog ljudi ter pobira podpise proti vodovdu. Pa še naprodnjak P > /'mi. Poudarjamo zadnjikrat, da je vodovod na Viču življenska potrebščina 5027 prebivalcev, ter si bomo to demagogijo od napredne strani za vedno zapomnili. — K. K.
Tržič
Občinski proračun za leto 1928.
Skupnih izdatkov kaže proračun 757.402 Din. Kritje: rednih duhodkov 155.132.50 Din, prostovoljni prispevek predilnice in tkalnice Glanzmann et Gassner 825.000 Din 200% naklada na vino 85.000 Din, naklada na žganje in likerje 35.000 Din, naklada na meso 25.000 Din, 250% doklada na državne davke, izvzemši hino r.ajmarino 114.800 Din, preostanek iz leta 1927. 5000 Din. — Proračunska debata je bila še dokaj mirna in dostojna, le pri par tičkah je prišlo v vrstah demokratsko-sociali-stične koalicijo do razburjenja. — Klub SLS je predvsem nastopil proii županovi plači v letnem znesku 15.000 Din in proti prevelikem potninam v znesku 10.000 Din. Do sedaj so vsi iržiški župani upravljali svoje posle brezplačno, sedanji župani bo pa dobival po zaslugi socialistov in demokratov lotno 15.000 Din, poleg tega ima brezplačno še občinski lov, ki je tudi vreden lepe tisočake in Se potnine. Vsekakor je 10.000 Din na leto preveč dijet za občinsko upravo, če pomislimo, da za izredna pot i prispevajo radi tudi naši industrijci. Mi bi o.zadevi ne pisali, ko bi nas no bil zopet oblajal dičiii Jutrov« dopisnik in temu naj se g župan Lončar zahvali za ta dopis. Svoj čas je župan Lončar poslnl račun našim industrijcem za eno samo pot v Belgrad v znesku 25.000 Din. beri: pot in dvajset tisoč dinarjev! Sicer mu industrijci niso hoteli dati vse zahtevane vsote, ampak so naklonili 15.000 Din zn občinske reveže in brezposelne, županu pa 10.000 Din, kar je pa tudi jal<o lepa vsota za navadne Zemljane. — Mestna občina je vstavila v proračun tudi 100.000 Din za ureditev zdravstvenega doma in ureditev bolnice. Jutrovt dopisnik tu po slari navadi zopet zavija. Za ta znesek -o glasovali vsi klubi. Predlagal pa je pri tej priliki g. župnik Skerbec, da naj »lopi mestna občina v stik z Vincencijevo konferenco in nuj skup-
no z njo uredi vprašanje tavoda za dojenčke in bolniSnice. Sama občina tega ne bo zmogla, ker bi tak zdravstveni doni — mula bolnlSnlca — in ambulatorij toliko stal ybČlno, da bi potrošil vse občinske dohodke. Poleg tega je pri takih zavodih, če jih vodijo občino aH državne oblasti, ves aparat predrag in hi ga občina ne zmogla. Le v skupnem delu s privatno dobrodelnostjo bi se dalo res kaj dobrega ustvariti. Predlog v tem smislu ni bil odklonjen, kakor poroča »Jutro«, pat pa je bilo sklenjeno, da o tem razmišlja za to že Izvoljeni odbor. Iz vsega tona v »Jutru«, pa vidimo, du je tudi tu nekatorim le za politiko, ne pa za to, da bi se res nekaj dobrega naredilo. Prepričani smo, da so bili i demokratski i socialistični g. odborniki v večini prepričani, da je g- župnik popolnoma pravilno poudarjal potrebo skupnega delu. — Zanimiv je bil tudi predlog kluba SLS, da občina odstopi vStavbeni Zadrugi« stavbeni prostor »na Fabrikl«, kjer zadruga namerava zidati delavske hiše. Predlog je bil sprejet: prostor se odstopi pod istimi pogoji kakor »pri peščenku«. V Jutru« je moral dični dopisnik oblajati tudi ta predlog našega kluba. Iz vsegrt tona vidimo, da mu je delo SLS za zidavo novih delavskih hiš zelo neprijetno. Namesto da bi to delo pozdravljal, ga pa smeši!
Trbovlje
Prevzem trgovine. Počekovo trgovino je prevzel g. Tone Dominik in jo opremil z vsem potrebnim in svežim blagom. Ker je g. Dominik naš domačin, g« toplo priporočamo.
Pritožba delavcov iz dnevnega kopa »Noža«. Etaže so od 40—80 m visoko, \ vznožju etaž je ogenj, ki že gori deseiletja v premogovnih slojih ter je kopanje na etažah, kakor tudi nakladanje premoga in materijala nevarno. Streljati se -ne da. Vozički se ne mažejo dovoljno, drobilnik je večkrat potrt, promet stoji, domov se pa ne sme iti, ker potem ni šihtn. Deževne ure so se pod rudniškim obratom dodelile, sedaj pod Dukičem lie. Ena električna svetiljka je potrebna od Pasetija do horizonta »Neže c.
Ц1ШШШШ91 Ellf
P"Qll rudeeim rokam
pomaga NIVEA-CUVMA. Nama-lite si kolo po umivanju temeljilo s to cretno, posebno predno ležete k počitku. Ako hotele doseii bele, negovane roke, ni nič boljšega kot
IMivea-crema
ШШШШШ15Ш
Avto-družba v Trbovljah preneha z novim letom z osebnim prometom od lolodvora do Trbovelj. Hoče se reorganizirati ter pričeti z vožnjo oseb na kakem drugem kraju Slovenije. Vsekakor je obžalovati, da se to solidno )>odjetje, kojega glavni družbenik in ustanovitelj in organizator avto-prjmeta je g. Miloš Kozin, od nas preseli. Zopet en dokument našt gospodarske krize.
Nassnanila
Dožičnica bo v Rokodelskem domu na praz^ nik s*.'. Treh kraljev 6. januarja in v nedeljo 8. januarja, obakrat ob 5 popoldne. Kat. diušlvo rokodelskih pomočnikov bo uprizorilo novo božično igro »Mesija«. V igri nastopi nad 20 oseb.
Rokodelski dom. Pevski zbor v Rokodelskem domu ima pevsko vajo danes ob 11, tamburaški zbor ima svojo vajo v četrtek ob 8 zvečer.
Mladinski ilom Kodeljovo. V nedeljo, dne 1. januarja 1928 se ponovi komedija »Dober frak«, Začetek točnt ob 8 zvečer. Predprodaja vstopnic v Mladinskem domu.
Ноч slučaj krvavanfa In stigem
Zdaj ima tudi Berlin svojo senzacijo. Na odru v >Wintergartuu« nastopa rudar Paul D i e b e 1 iz šlezijskega revirja \Valcienburg. Mož je mlad, vesel in simpatičen. Bil je v vojski ter potem v ruskem ujetništvu, kjer je odkril na seli čudovite lastnosti. On je nam-reč v stanu s pomočjo napete koncentracije vodje poljubno ustaviti delovanje kateregakoli čuta, povzročiti krvavenje i? kateregakoli dela telesa in se pustiti prebosti, ne da bi čutil bolečino ali prelil eno samo kapljo krvi.
Diebel se je pred&tavil zdravnikom in zastopnikom tiska. Na odru dne 29. t. m. je nastopil gol samo v kratkih žametastih hlačah. Najprej je pokazal eks periment krvavega sol-zenja. Po 15 minutah sta se očesni odprtini pobarvali krvavordeče in kmalu nato je padla prva krvava kaplja iz oči na prsi. Potem je po še krajšem naporu pustil na prsih pojaviti se krvavo podtečeno rano aH znamenje (stigmo) v obilici križa. Potem so mu zabili v roko, ki jo je položil na mizo, dolg že-belj, ko so ga potegnili vun, se ni poznalo nič. Po nekolikih minutah transa (neke vrste sna) sc mu je tudi vdrla kri iz noge.
Kaj je na stvari, more seveda dognati samo dolgotrajno zdravniško opazovanje in kontrola. Ako bi se obistinila pristrost teh pojavov, bi se pokazala bistvena istovetnost ali vsaj velika podobnost s slučajem Tereze N e u m a n n v Konnersreuthu glede krvavenja, ostale bi pa velike razlike, n. pr. 1. da Tereza krvavi in je dobila prav izrecne in
neizginjajoče stigme po ekstazi, v kateri vidi Kristusovo trpljenje, to pa vedno gotovi dan in 2. da od svetega večera .1922 ničesar ne použije ne trdega ne tekočega razen sv. hostije. Tudi v tem je razlika, da jo Tereza bolj boleime narave, vsaj od 1918, ko jo dobila strašen nervni šok ali podobno, nato pa več otrpnjenj itd. Poudarili je tudi, da jo je komisija 15 dni noč in dan neprestano opazovala, pa na- domu.
Kakor znano, se Cerkev o tem slučaju ni nič izrekla in se bržčas tudi ne bo. Cerkev je v tem oziru skrajno previdna. Tako n. рач je Sveti officij glede oči vid ni h stigem O. Pija. kapueina v Pietreleini, že trikrat izr rekel, da >njihov nadnaravni značaj ni v ničemer dokazan«. Magdalena od Križa, fran-čiškanka iz Cordove, ki je živela v prvi polovici 16. stoletja, je s podobnimi pojavi celih 38 let svet varala. Pri Terezi je varanje seveda absolutno izključeno, vsaj kar se tiče zamak-njenja, krvavenja in stigem, glodo nadn-rav netrn značaja teh stigem in ostalega pa moramo biti skrajno previdni in ne smemo izključiti naravne razlage, dokler nasprojno ni popolnoma in brezdvonmo dokaz .no. Sicer bi pa bilo vseeno dobro, če bi starši Tereze Neu-mann dovolili, da se iz očetovega doma prevede v kliniko na stalno opazovanje in kontrolo. Krvavenja in stigme so pri tem slučaju veliko manj izrednega značaja nego to, da Tereza že peto leto ne jemlje ničesar k sebi, ne da bi znatno trpela njena telesna teža, ki se ob ekstazah za gotov odstotek spreminja.
ObSegarm postavitve
Bivši bolgarski generalni konzul na Dunaju Ličev, se je bil oženil z adoptirano hčerjo ogrskega grofa Zichyja, Frančiško Schad, od katere ima 2 otroka, fanta in punčko. Zakonca sta se ločila in dunajsko sodišče jc oba otroka priznalo očetu. Nato je mati otroka skrivaj odpeljala v Budimpešto.
V Budimpešti se je Frančiška Schad obrnila na tamošnje sirotinsko sodišče, ki jc pa otroka prisodilo njej. Nato je oče odpotoval
v Budimpešto in otroka materi skrivaj odnesel.
Zdaj se jc doznalo, da se oče z otroci vred nahaja v palači bolgarskega poslaništva, in sicer z vednostjo poslanika samega. Ogrska policija v poslaništvo ne sme, zato pa oblega vse vhode, oziroma izhode in patrulira po bližnjih ulicah. Mati je seveda islotnko ves čas na nogah. Telegrafirali so tudi kralju in ministrskemu predsedniku v Sofijo, pa niso dobili nobenega odgovora.
70,000,000 davka na leto
Včeraj smo objavili sliko indijskega maha-radže, ki plačuje Angliji največ davka. Ta maharadža »vlada« nad provincijo Burdvan. Nedavno je pripotoval v London, kamor se je podal baš zato, da uredi neke davčne zadeve. Iz njegove davčne knjižice se razvidi, da plačuje angleškemu finančnemu ministru raznih vrst davkov na leto 300.000 funtov ali 70,000.000 dinarjev! (približno kolikor znaša proračun ljubljanske oblasti). Kakšni so ti davki, ni znano, najbrž pa bo tu všteta kon-tribucija, ki jo maharadže plačujejo za to, da jmejo igrati »vladarje«.
SREČNO NOVO LETO 1928
ŽELI
svojim cendew:m odjemalcem
UDANI
DRAGO SCHWA&, LJUBLJANA
»Pneumakol« dr. Frieflricha
so jemlje s popolnim uspehom pri bronhitisu, prehladu, mučnem kašlju in dušljivem kaSlfu, hripi in njenih nevarnih posledicah, posebno pri tuberkuloznih procesih; je prijetnega okusa, dviga tek, okrcpljujc in daje telesu izgubljeno moč. »Prieu-mokol« priporočajo svetovne kapaci.'cte in se dobiva v vseh lekarnah steklenica pJ P'n 37.50, i!i ga naročite naravnost iz Laboratorija >.Pncumo-kol« dr. Fricdrich, Brčko. — "o pošti najmanj 3 steklenice franko Din 112,50 po povzetju, 8717
Otrok si f£ sam končati živlfeme
Včeraj smo poročali, da so na Dunaju zaprli Židinjo Ester Kašovi, ker da je polila svo-jega 10 letnega nezakonskega sina Pavla s solno kislino.
Zdaj se jc izkazalo, da je mati nedolžna, pač pa se je Pavel sam polil s kislino, ki jo jc vzel s seboj, ko sta z materjo šla iz hotela, kjer sta imela sestanek, na cesto.
Kaj je otroka gnalo v obup? Otrok jc pač dolgo trpel radi dejstva, da ga mati noče, oziroma ne more vzeti k sebi, da mora biti pri tujih ljudeh, oziroma se potikati po zavetiščih. Ko je izvedel, da se hoče mati omožiti z možem, ki nikoli ne bi smel izvedeti, da ic on na svetu, je popolnoma obupal.
France Stelfc:
Ljubljanske muzejske razmere in akcija za Narodno galerijo
Med mnogimi perečimi vprašanji ljubljanske in sploh slovenske kulturne reprezentance je na enem prvih mest nedvomno
muzeisko vprašanje
Ljubljana, ki je mesto z okroglo 60.000 prebivalci, ki ima popolno univerzo in je razen tega kulturno središče maloštevilne sicer a duševno razborite in ambiciozne narodne skupine Slovencev, je veliko premalo preskrbljena z npobhodnim inventarjem, s katerim bi se dokumentirala zgodovina in kultura ozemlja in naroda, kateremu tvori središče. Z javnimi spomeniki dosedaj ni imela sreče. Spomenikom kulture naše zemlje in ljudstva pa jo bil postavljen ciom o času, ko so Slovani samo deloma soodločevali o programu, po katerem naj se ta dom, RudoHinum, muzej no elovenske, ampak kranjske zemlje, napolni.
V	avstrijskem sistemu, ki mu je bila edinica kronovina, je (o '.udi bilo v redu. ni pa mogla in tudi danes še ne more ta usianova zadostno dokazati, da je muzej slovenske zemlje in slovenskega naroda. Da to postane, je po ustanovitvi države SHS njegova naravna naloga in si je na papirju tudi re^ osvojil to pravico in stališče. Ena. navidez naravnost obupno nepremostljiva zapreka pa se stavi tej nalogi neprestano na pot: Sedanje muzejsko poslopje je že zdavnaj veliko premajhno in za naloge, ki se staviio slovonskemu in modernemu muzeje sploh, po večini neprikladno.
V	tej hiši in v dosedanjem okviru naš muzej no more postati to, kar bi biti moral. Nekdaj enostavno nalogo bi bilo treba iz modernih pedagoških in znanstvenih ozirov razdeliti na več akcij, zasledovali vsako samostojno in jo reševati njenim posebnim nalogam primer; o. Odkar imamo univerzo, je to vprašanje tako aktualno in pereče, da se bodo vsled nujne potrebe posamezne znanstvene stroke izven muzeja začele pomagati vsaka po svoje, kakor bodo mogle, če bodo enkrat definitivno uvidele, da činitelji, od katerih je odvisen prospeh muzejskih zbirk, imajo uvidevnosti, da bi v svojem področju in v najbolj poklicanem okviru omogočili dosego stavljenega cilja.
Rekel sem. da je muzejsko poslopje premajhno in za velik del naše muzejske naloge neprimerno. V poslopju, ki je bilo postavljeno v takratnem reprezentativnem okusu pred skoro pol stoletjem, da da streho pokrajinskemu muzeju Kranjske z ravnateljstvom, deželnim arhivom in strokovno knjižnico, se danes nahaja mesto ene cela serija strokovnih pisarn in delavnic, a je vse tako prenapolnjeno, da tudi od pisarn in delavnic skoro nobena ne zadostuje modernim znanstvenim delavnim potrebam in je proti vsem principom svoje stroke arhivar več let posloval v arhivu samem, že za razvoj moueruo smotre-no urejene uprave torej sedanje stanje ne zadostuje, še manj za zbirke, ki se v glavnem predstavljajo v predvojni, deloma že zdavnaj zastareli obliki. Vsi prostori so tako natrpani, da ni misliti na kako temeljito preustrojitev, ker ni niti primernih stranskih prostorov, kjer bi se mogli iz zbirk izločeni predmeti brez škode in toliko pregledno shraniti, da bi bili v slučaju potrebe lahko dostopni. V okviru, kakor ga ima muzej sedaj, je vse nekako tako uravnovešeno med seboj, da ni mogoče nikjer prav začeti z reorganizacijo brez upravičene bojazni, da se ves sistem zruši in tudi ni gotovo, da bi bil efekt novega bistveno boljši. Posebno nevzdržno je postalo stanje muzejskih zbirk, odkar je bil po vojni ustanovljen poseben Etnografski muzej in nastanjen v istem poslopju, kjer bi pri vsi agil-nosti in dobri volji ne bi bilo mogoče ustvariti prostorov, ki so potrebni za moderno etnografsko zbirko. Z ustanovitvijo Etnografskega muzeja je postalo stanje tako nevzdržno, da se čudim, da se že zdavnaj ne kriči po vsi domovini o neobhodni potrebi ustvaritve modernim muzejskim potrebam odgovarjajoče muzejske podružnice. Prav tako je muzejska galerija klasičen dokaz neprimernosti te zgradbe za take zbirke, umetnoobrina zbirka, ki bi se skupno s Škofijskim muzejem lahko prav poučno uredila in izpopolnila, prav tako samo životari in nima niti pravega začetka pre-potrebne zbirke starega pohištva.
Dosetknia izkušnja uči toroj, da je sedanje mntejsk«) poslopje sposobno le za sedež muzejske uprave, za arhiv in knjižnico, za naravoslovni oiblelek, z.i prazgodovinsko in rimsko zbirko, numizmatično razstavo in podobno, v vseh drvgih smereh pa ne zadovoljuje. Kljub temu pr ostane n. pr. skrajno perečo vprašanje lapidarija, zbirke kamenttih spomenikov, ki so delnma v kleti, deloma pa dosti neprimerno vzidani v stene hodnikov, Rešiti ga bo treba tam, kjer se bodo nahajale prazgodovinske in rimske zbirke, to se pravi prav gotovo v zvezi s sedanjim poslopjem, s kako adaptacijo znotraj ali zunaj njega.
Vse druge potrebe bo nujno treba zadovoljiti izven sedanjega poslopja pod bolj primerno streho.
Ljubljana pa kot središče slovenskega naroda, kot eksponent jugoslovanske državnosti na severozapadu in kot univerzitetno mesto potrebuje nujno naslednje institucije:
\. Osrednji arhiv
muzej cloveii>ko zomljc (naravoslovje v najširšem pomenu besede), muzej za prazgodo-
vinsko, rimsko in srednjeveško arheologijo, združen z lapiilarijoin ter numizmatično zbirko; vse to in glavno muzejsko upravo bi preneslo sedanjo poslopje in omogočalo tudi smo-tren razvoj teh strok.
2. Etnografski muzej Slovenije
ki se v sedanjem poslopju absolutno ne more razviti in bi morala biti ena prvih skrbi oblastne samouprave, ko si enkrat uredi svoje finančne potrebe, da zanj in za Umetnoobrtui muzej postavi novo moderno poslopje. Poudarjam, da bi morala biti vodivna bolj praktičnost prostorov, kakor ustvaritev razkošne zunanjosti.
3.	Umetnoobrhii muzej
ki naj bi se v eno zbirko združil s Škofijskim muzejem z izjemo njegove zbirke slik. Vprašanje prostora naj bi se rešilo skupno z Etnografskim muzejem.
4.	Galerija slikarstva na
Slovenskem
ki bi od Narodnega in Škofijskega muzeja prevzela ve? tozadevni material in ga združila v enotno zbirko pod firmo Namdne galerije. Akcija za rešitev tega dela ljubljanskega muzejskega programa je že v teku.
5. Kulturnozgodovinski muzej
ki bi prevzel vsakojake zgodovinske spomino, zbirko starih portretov nekdanjih na Slovenskem vplivnih velikašev in podobno. Kot. poseben oddelek bi se mu morala pridružiti v prvi vrsti galerija za slovensko kulturo, zaslužnih mož ter galerija starih in novih slik slovenskih krajev, prirodnih lepot in podobno.
Tej zbirki bi se pridružila kot posebni oddelek zbirka spominov na naše kulturne delavce (n. pr. Prešernova soba, ki jo čuva msgr. lonio Zupan na Oi.roglem, Krekova soba in podobno), spomini na naše narodno pro-bujenje. V tej zvezi kulturnozgodovinskih, pogosto liesimpatičnih spominov z našimi nacio nalnimi bi f ustvarila zbirka neizmernega narodno vzgojnega pomena.
6. Muzej mesta Ljubljane
kjer bi se s starimi slikami, fotografijami in načrti, diagrami in stalističnimi tabolami ilustriral razvoj in sedanja stanje Ljubljano. Na ta način bi prišel na dan marsikak zanimiv spomenik, ki se doslej praši pozabljen kje v mestnem arhivu ali v predalih Mestnega stavbnega urada. Za rešitev teh dveh točk bi svetoval, .da se dvigne iz pozabijerosti že svoj č.is oproženi načrt, da se ljubljanski grad, ki je mestih last definitivno preuredi v nacionalni spomenik, katerega praktična naloga naj bi obsegala v prvi vrsti streho za Muzej mesta Ljubljane in kulturnozgodovinski in nacionalni muzej Slovenije.
To so po mojem dosedanjem spoznanju osnovne točke našega muzejskega programa in če ne bomo teh velikopotezno pograbili in reševali brez provizorijev, kakor se spodobi narodu, ki se sebe zaveda in se ceni in ve, kaj mu nalaga politična in kulturna svoboda, nismo vredni, da nas svet vpošteva kot skupino z enotnousmerjenr, voljo, kot narod. Zato še enkrat ponavljam, da se čudim, da po osvoboditvi od nemškega kulturnega jorobstva, vsa Slovenija no odmeva od klica, po moderni, slovensko samozavesti vredni preureditvi in povečavi našega glavnega muzeja.
Program, kakor sem ga razvil, ni neizvedljiv, ker računa z občutnim pomanjkanjem primernih obstoječih stavb, starih palač itd., ki jih drugod adaptirajo v te svrhe, a kljub temu predvideva postavitev samo ene nove zgradbe, za Etnografski in Umetnoobrtni muzej, vse drugo pa se da rešiti z adaptacijami obstoječih zgradb. Važna vloga pripade tu Gradu.
Iz zavesti, da je ljubljansko muzejsko vprašanje na prelomu in da je treba energično pretrgati dosedanjo tradicijo čakanja na boljše čase, je en važen del tega programa prevzela v svoje področje
Narodna galerija
s tem, da je sklenila svoje dosodaj na moderno umetnost omejeno delovanje razširiti na vse zgodovinsko področje umetnosti na Slovenskem ter zasnovala program Galerij« slovenske likovne umetnosti brez ozira na čas in kraj postanka. S to akcijo se občutno razbremenjuje muzejski program, ker je Galebja prevzela tudi skrb za preskrbo prostorov. Sporazumno z Narodnim domom in Slovensko Matico je sklenila, ila preuredi nadstropne prostore Narodnega doma v razstavne svrhe. Svojo akcijo je združila z drugo neodložljivo potrebo slovenske narodne kulture, z akcijo za ustanovitev
Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za katero se- bodo priredili pritlični sprednji prostori Narodnega doma.
Akcijski odbor za Narodno galerijo in Akademijo je pravkar začel obsežno akcijo med Slovenci, da na podoben način kot je svoj čas ves slovenski narod deloma s kraj-carskimi prispevki postavil palačo Narodni
Srečen z^etefi 19Z8
dom kot simbol svoje odgovornosti napram prodirajoči nemški kulturi, tudi sedaj ves narod zbere za uresničitev tega velikega načrta potrebno par milijonsko vsoto.
Akademija bo Slovencem merilo njihove kulturne dozorelosti in regulator' njihovega znanstvenega delovanja. Kot taka se mora Akademija smatrati za bistveno izpopolnilo univerze in njenega vzgojnega dela. Narodna galerija pa bo Slovencem po svoji strani zrcalo njihove preteklosti in sedanjosti, tujcem pa poleg muzeja in javnih spomenikov prostor, kjer se bodo po nazornih likih seznanjali z dušo našega naroda, njenimi stvari-
teljskimi tendencami in zmožnostmi. Propagandna vloga take institucije je za vsak narod neprecenljiva; zato smo prepričani, dn prošnje, ki jih pravkar razpošilja Narodnn galerija na občine in posameznike, ne bodo ostale neodgovorjono ter bo Slovensko Narodno galerijo in Akademijo ustanovil res ves slovenski narod. Vse nas mora prožeti zavest, da se s to akcijo prvič po ustanovitvi univerze širo-kopotezno in naše narodne samozavesti vredno načenja rešitev obsežnega narodno kulturnega programa, ki je postal po dosegi lastnf državnosti naša narodna dolžnost.
Radi opustitve trgovine samo še nekaj dni prodajamo vse manu-fakturno blago in razno perilo za vsako sprejemljivo ceno.
„MAKO" družba z o. z.,
Dunajska cesta 36 (zraven Jugoauto)
Ljubljana
Dr. B. Dragaš:
Starši in otroci
Od zunaj sjaj in razkošje, navidez najboljše razmere, notri pa Sodoma in Gomora. Razposajenost, neposlušnost, vlačuganje, pijančevanje, kratkomalo pravi pekel. Takšen je danes veliki del otrok.
Vsak dan tarnajo starši: »Otroci moji nimajo zaupanja, so nepokorni, ne prenašajo podrejenosti, so svoje glave, so trmasti. Vsak dan so bolj in bolj tuji, kratkoinalo otroci mi gredo čez glavo.«
Kdo je kriv?
Nič novega nam niso ta vprašanja v današnji povojni, takozvani moderni dobi. Ta moderna doba s svojo nestalnostjo in gospodarsko bedo učinkuje na zadružno življenje rodbine skrajno uničujoče. Pa vprašajmo se, kdo nosi krivdo za propadanje rodbine, s tem pa tudi za vse manjšo njeno zmožnost za vzgojo otrok? Razen bede, razen drugih slabili razmer, nosijo velikansko odgovornost za vse slabo lastnosti otrok, v največjem delu .starši sami. Na deželi, malih mestih, trgih itd. je še pojem roditeljskega doina znan, pa vendarle se tudi tam že majejo njegovi temelji. Na deželi se še cela rodbina briga za produkcijo hrane, cela rodbina z zanimanjem sodeluje pri vzdržev.miu lastnega doma, tam je še skupna žalost in skupno veselje, skupno delo; s tem pa tudi naravna moč rodbine za vzgojo članov družine večja.
Razdirajoče velemesto.
Cisto drugače je to v večjih mestih in industrijskih centrih, posebno pa v velemestih. Borim za eksistenco in vsakdanji kruh je večja. Oče in mati sta prisiljena, daleč od doma opravljati delo, za pravo vzdrževanje doma nimajo pravega veselja in zanimanja. Lastni dom pade zelo nizko, postane samo enostavna spalnica, otroci pa so prepuščeni sami sebi. — Otroci in starši se osebno ne poznajo, ne poznajo drug drugega notranje življenje.
Nezanimanje za otrokovo dušo.
Razočaranja in skrbi od strani staršev, ogorčenja in nezadovoljstva v srcih otrok bi bilo manj, če bi si bili starši na jasnem, da je otrok pač bitje svoje vrste; bilo bi manj, če bi se starši seznanili z iznajdbami pedagoškega večletnega dela, s knjigami o življenju otrok, vzgoji, negi itd. — Moderna in pravilna zaščita celotne mladine od novorojenčka naprej je vsaj toliko dosegla, da se je ljudstvo začelo zanimati za pravilen telesni razvoj in nego otroka. Za duševni razvoj in duševno nego otroka se je storilo malo, a je tudi malo zanimanja od strani občinstva cele države. To nezanimanje za otrokovo duševno življenje je krivo, da otrok degenerira, dobi vse tiste lastnosti, ki sem jih zgoraj .omenil. — Starši stremijo za tem, da se čimpreje znebijo otroka — izvzemši slučaje socialne in zdravstvene potrebe. — Oddajajo jih v razne domove, v vrtce itd. Prav je, da se otrok v vsakem nujnem in potrebnem slučaju odda v tako ustanovo, pa vendarle niso take institucije tu, da se podpira vse manjši občutek dolžnosti od strani staršev napram otroku in vse manjše zavedanje odgovornosti. Vemo, da je rodbina elementarna celica, prarelica države, in je treba, da v njej vzcvetijo vse razne dobre vrline — kot ljubezen <lo naroda, dar in smisel za zadružno življenje, ninogostranost, ljubezen do bližnjega itd. — Jasno je, da so z uničenjem družine kot organske tvorbe vse te lastnosti obsojene na smrt. Šola sama ne more nadomestiti onega, kar se je doma zamudilo. Nima one nagonske naravne moči, ki jo ima rodbina. Razni domovi, vrtci itd. — ako-ravno so prepotrebne ustanove — tudi ne zmorejo lega, kar zmore rodbina.
Glavno je red.
Pn kdaj in kako naj začne rodbina s svojim dobrodelnim učinkom? Takoj po rojstvu je začeti s pametno vzgojo! To je čas, ki ga ne smemo zamuditi! Razen snage je red in točnost temeljni pogoj za dobri razvoj otroka, posebuo pa temelj med temelji za sistematično vzgojo. Vsi koraki, ki jih z ozirom na otroka ukrenemo, se morajo izvršiti strogo točno in se morajo držali stanovitegn roda in enako-mernosti.
Če navadimo otroka od začetku na red brez ozira na njegovo voljo in njegovo lastno udobnost, njegovo komoditeio, če opravljamo vse manipulacije in po«de na ctroku ob stano-vltein, vedno istem času in če se tega 3trogo držimo, nas čaka nagrada za uspehe. Ta na-
S;rada je, da se otrok aklimatizira, se vživi m o prisiljeno rednost. Otrok dokumentira v od-
rejenem času redno svojo lakoto. Zbudi se ob enem in istem času. Izpiaznuje svoja črevesa in mehurček redno, natančno kot ura. Tak otrok — izvzemši, če je bolan — je zmeraj do-brovotjen in prijazen, skozinskoz prideu in miren in ne rabi nobenih pomirjevalnih sredstev, kot je n. pr. cucelj ali slično. Neredno in netočno ravnanje z otrokom, kateremu se podaja hrana v neenakih presledkih, katerega kopajo vsak dan neredno in ob raznih časih, katerega mati zbudi pogrstejše, nego li to zahtevajo triurni presledki hianitve, je zmeraj neprijazen, siten in kmalu iz njega nastane »kričače. Otrok postane tiran v hiši. On je general, mati pa korporal. Tak otrok se po krajšem ali daljšem času iz spnnja zbudi, a kako velik je bil Irud, da je zaspal! On se bo vsem pomirjevalnim sredstvom zoperstavil s tem, da se bo strahovito drl. Velik del skrhi, truda in nagajanja od strani otrok, si matere same preskrbijo z netočnostjo, nevzgojo otroka in nerednostjo. Na ta način se kaže že v prvih dneh po rojstvu jasno uspeh skrbno vpeljanega reda pri otrocih, katerim ponoči ne dajemo piti med 9. uro zvečer in 6. uro zjutraj. Dva, tri dni bo mati slišala emulenjo in stokanje, ki sega v srce, po par nočeh pa vidi otrok, da ni uspeha in postane tih.
Vzgoja za rodbino.
Takih in raznih momentov je brez Števila; dobra vzgoja, dobri zgledi, veliko zanimanje od strani staršev za otroka, obrnejo otroka na pravo pot. Celo življenje otrokovo je treba v rokah imeti. Lepa beseda, lepi zgledi iz življenja staršev, iz zgodovine rodbine vplivajo na otroka. Treba je otroka zainteresirati za rodbino. Pripovedovanje iz življenja prastaršev, razlaganje spričeval staršev in drugih članov rodbine, odlikovanj in poročil o usodepolnih in drugih dogodkih je treba zbirati in prihraniti za otroke. Na ta način oživita zopet rodbinsko življenje in rodbinska tradicija. Posreči se zbuditi občutek za zadružno življenje in ljubezen za skupno življenje, česar socializirana zavodska vzgoja ne bo nikoli dosegla. Z rodbinsko tradicijo je vezan gotov ponos na rodbino in njeno čast. V mladini se vzbudi želja za takimi zgledi in otrok se ponaša z neomadeževanim imenom svoje rodbine in želi to ime neomadeževano zopet zapustiti svojim naslednikom. V zgodovini rodbine ležijo skrite moralne nagonske moči in te je treba v vzgojne svrhe izrabiti. Ni treba, da je človek iz cesarske ali kraljevske rodbine, tudi v najpriprostejših rodbinah je zanimivih in poučnih dogodkov iz kulturnega življenja prejšnjih časov.
Smisel za rodbino je splošna in je socialne vrednosti. Hišne in rodbinske male knjižnice, rodbinske kronike, vse to je velikega pomena za vzgojo otroka in tradicijo rodbine — te pracelice države. Vprašajmo se. koliko staršev čita kakšno pedagoško knjižico ali pa knjižico o otroškem duševnem življenju, knjižico o vzgoji otrok? Seveda, da vsega, kar bi v takih knjigah čitali, ni mogoče dobesedno obračati na lastnega otroka, ker noben človek ni drugemu podoben. Iz takšnih knjig naj izberejo ono, kar je za lastnega otroka najpri-pravnejše.
* ♦ *
Malo ljudi ima smisla za vzgojo otrok. Za to mora biti že talent od narave, je treba mnogo ljubezni in potrpljenja in znanja. Oglejmo si samo žival, kako zna vzgajati svoje otroke in koliko ljubezni ima do njih! No bomo otroka vzgojili, če mu na njegovo radovedno vprašanje odgovorimo: »Čakaj, ko boš odrasel, boš vse zvedel.« — Na ta način uničimo otrokov nagon za znanjem. Kaj si pridobijo otroci za vzgojo v družini, kjer poslušajo od najmlajših let vsakdan prepire med materjo in očetom? Otroci prevzamejo razpoloženje staršev, njihovo tarnanje, njihovo nezadovoljnost, njihovo sitnost itd. Otrok ne mara onega, ki tarna. Slaba volja staršev in sitnost sta strup za otroke. Mati pogosto ne tepe otroka ker je otrok kriv, ampak zato, ker je slab« volje in so mora razbremeniti.
Kaj nam koristi najlepša skrbno negovana hiša, če mnd starši in otroci, če med last nikom hiše in najemniki ne vlada mir in medsebojno razumevanje?
Temelj hišnega miru in vzgoje so gradi na harmoničnem sodelovanju vseh članov rod. biue, na harmoničnem sodelovanju mod vsemi omenjenimi faktorji, na koncilijantnem medsebojnem razumevanju. — Tam kjer primanjkuje >etifne hišne liigijenec, tam splošna hišna in domača higijena sama ne pomaga.
Samo taka hiša, samo taka rodbina io temelj zdrave človeške družbe.
Naslednje celjske tvrdke žele srečno novo leto! Vsem obiskovalcem in prijateljem žele naslednje
trboveljske tvrdke srečno novo leto!
V novem letu sreče obilo želi svojim cen/en. gostom
KAVARNA »MERKUR
kavarnar Ivan /ic/ia
Celje, Krekov trg
Obilo sreče, mnogo denarja in še več srčne zadovoljnosti žetim vsem svo/im prijateljem, poslovnim tovarišem, znancem in odjemalcem!
Anion Faza rine
trgovina s koionijalnim in špecerijskim blagom
Celje, Kralja Petra cesta
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cen/, strankam
Mihael Dobrave
slikarski mojster
CeJ/e
Srečno ш veselo novo leto ielim vsem svo/im cen/. od/ematcem in se priporočam
Kovač /akob Ce//e. Raztagovu ulica št. 6
krojaški mojster
Lekarna Ph. Mr. Fedor Gradišnik
Celje
Cankarjeva cesta štev. 2
Svojim cenjen, odjemalcem želim v novem letu mnogo sreče in se priporočam
IVAN MASTNA K
trgovina z manu/akturo ter lastna izdeloval/lica oblek
Celie, Kralja Petra 15
LEČNIK ANTON
urar, zlatar, optik
Celje, Glavni trg
Pasar. zlatar in optik Konrad Kager
Celje Gosposka ut. št. 10 Delavnica za cerkveno umetnost
Egidij in Karot Erjavec
zaloga in prodaja pohištva
Brod (poleg Tacenskega mostu)
ielila vsem svojim cenj. odjemalcem
srečno in veselo novo leto 1928
Priporolava se v nadaljno zaupanje in priporočilo.
Mednarodni trgovsko - kreditni informaini aavod Viktor B/až/č, Ljubljana Cankarjevo nabrežje 1.Ц.
ieli vsem cenjenim naročnikom
srečno novo leto 1928
Blagoslova in sreče vsem mojim cen/, odjemalcem in prijateljem v letu 1928!
JOS.JAGODIC
trgovina z želez nino in špecerijo
Celje, Glavni trg
JOSIP TOMAŽIČ
krojaški mojster
Celje, Na okopih 5
FRANJO KUNSEK
fotograf
Celje
R. MARCAN-SA VNIK
modna in galanterijska trgovina
Celje, Aleksandrova 4
Odjemalcem, prijateljem in znancem želi v l. 1928 mnogo sreče in veselja
VACLAV SCHRAMM trgovina in izdelovatnica glasbenih instrumentov
Celje
Ceni. svojim odjemalcem zeli v novem letu obilo sreče in blagoslova
FRAN STRUPI
»
prodajalna steklene in porcelanaste robe steklarska delavnica
Celje
Kralja Petra cesta
Franc Cuk
tvornica oljnatih in lakaštih ban
Prešernova ulica 5 Celje
Valentin Hlad in
manujakturna trgovina
Celje
/osip Roje
mehanik
Celic
Prešernova ul. tb
Vincenc /anič
Pekarna
Celje
Veselo novo leto želi
Franc Kune, fotografski atelje Ljubljana, Wolfova ul. 6
Prvi domači zavod za izdelovanje por. slik, slik za nagrobne spomenike, pokrajinskih ruzgl. itd.
Srečno novo leto ieli
Lovro P/čman, Ljubljana, Tel. 2911 kteparstvo in vodovodna instalacija
Veselo novo leto!
F. G- E. Remtgar
slikarstvo in pleskarstvo
Ljubljana, Kolodvorska ulica 18 Čopova cesta 10
Gostilna Društveni dom
Franc Guček
ključavničar in vodovodni instalater
Josip Varga	
	parna pekarna
Rudolf Pust
gostilna in mesarija
Gvido Počivavšek
delikatesna trgovina in gostilna
Franc Kmet-Tratnik
gostilna in mesarija
/osip Dolinšek	
	pivovarna
Miloš Škerbic
konfekcijska industrija
Pinter & Weber
slaščičarna in pekarija
Marko Barušak
urar, fotograf m izdetovatetj stolpnih ur
/usti Rozin
delikatesa in vinotoč
Ročak & Comp.
gradbeno pod/etje družba z o. z.
Štefan Cimerman, mehanična delavnica klobučarskih izdelkov
Veselo in srečno
novo leto 1928
želi
Kare1 /are
eksport kranjskih klobas Ljubljana, Hradeckega vas štev. 35
\
MosfšMifcif faiiinshi les
kupuje stalno
ErnesS Marine, Celje
Zi-inskcga ulica štev. 4
Neprsmočijive ževHe napravi samo
Srečno novo leto želi stavbno podjetje Ivan Vižintin, Ljubljana Moinilcova ulica (Stari Vodmat)
Srečno novo leto želi
Ivan Pengov, Ljubljana kipar. Kolodvorska ulica 20
ki ga dobite v prodajalni
SESU^L-čevSiev
v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 30.
Mazilo „KOIJUIN" ne napravi u<njo samo »epiemočljivo. temveč tudi mgbko iu trpežno
A I 449/25.
Srečno in veselo novo leto 1928 želi
konfekcijska trgovina Davorin Bizjak * Ljubljana, Stari trg 8
1037E
Srečno novo leto!
Mihael in Iran i Kavčič
gostilničar in posestnik, Zgornja Šiška
Srečno in veselo novo leto ieli gosti/na Usen/k
Ljubljana, Borštnikov trg — Rimska cesta
Srečno in veselo novo leto želi
PaveJ m Anica Poglajen
modno krojuilvo za gospode in dame Ljubljana, Kodeljevo 262
Dne 10, januara 1928 ob 10, uri doooldne
se vrši v pisarni notarja dr. Kuharja, Kolodvorska ulica 3, prostovoljna sodna dražba dveh hiš pok. Josipa S e i d l a , ležečih ob stari cerkvi v Spodnji Šiški.
Najmanjši ponudek 200.000 Din; vadij 40.000 Din v gotovini.
Dražbeni pogoji so pri dr. Kuharju na vpogled.
Srečno in veselo novo leto želi Janko Rozman
krojaštvo
Ljubljana, Rožna dolina II. 26
vseh divjačin kupujem in plačujem po najvišjih dnevnih cenah do 10. januarja 1928. — Lepe zimske lisičjo kože od Din 300— dalje.
Eiieu mm
trgovina s krznom. — Ljubljana, Kongresni trg štev. 7 (Zvezda)
Vsem, ki so potovali, ali še bado potovali pn'om
naše "isarni' v Pmi.iikn bodi
srečno mo leto!
francoska lini)* Cie Gle Transa I. ritlque
zaitoputk
fvan ftraker
Uubiiana
Kolodvorska ul. 35
Cene'ie hc ""
RAZPRODA! AH
se aob' osakoursmo minuiakiurno biac/o samo on IRPlh, MARlfiOR, Ulovni trg *lev. 17.
Samostojni zastopnik
za dobro vpeljani prvovrstni
raČUfiSKi StrOj
za Slovenijo se išče. Ponudbe na tt. M. Tasch, Zagreb, Preradovićeva 20.
Tt VTVTVTTTTVTV** Tf » T f * V TTVVTTTVTVTTTVVTTTVTTT
РП7ГШ I S I« januarjem 1928 otvarjam nanovo rUfcUlt ! urejeno ključavničarsko delavnico
v Mariboru, židovska ulica št. 4
ob novem Glavnem trgu. — Želeč srečno novo leto svoiim naročnikom, se priporočani njim in vsemu slavnemu občinstvu	FERDO BABIC.
. . . . д ДДДЛДЛААААААААААААААААД.АА\АААААААААЛАААЛАА4
Za kleparsko, inštalacijsko, pleskarsko,
ključavničarsko, tapetniško ali drugo obrt
pripravne LOKALE z dvoriSčem ob najbolj prometni cesti v Ljubljani, PRODAM. Poleg lokalov (cirka 150 nr) še pisarna in dvosobno stanova je s kuhinio. — Naslov v upravi lista nod H«v. 1(1417.
Strojno mizarstvo in pogrebno podjetje
M. 60BiH.il na Bledu
izvršuje solidno in iz zanesljivo prvovrstnega su hega lesa z večletno garancijo
pohištvo, portale, izložb, okna, vrata itd
Spccial. tvornica za izdelavo MRTVAŠKIH KRST 7ahtevaile oferte.	Zahtevnite olerti
Štev. 1.
»SLOVENEC«, dne 1. Januarja 1928.
Stran
Kfe smo v gospodarstvo?
Vsak podjetnik dela na koncu leta svojo
bilanco. Umestno bi bilo torej, da sestavimo tudi nekako bilanco za celokupno naše gospodarstvo. Pri tem prizadevanju pa pridemo na nepremostljive težkoče: nimamo statistik, ki bi nam predočevale nazorno potek gospodarskega življenja, zlasti ne v celi državi. Mnogo statističnih podatkov zbere privatna delavnost, toda ti Se ne zadostujejo za celoten pregled narodnega gospodarstva, vendar dajejo sliko gospodarskega življenja v državi, ki sicer ni popolna, vendar pa zelo poučna.
Podatki, ki jih danes navajamo, so prvi poizkus v naši državi. Dočim je pri naših sosedih potek konjunkture statistično obsežen v vseh potankostih, je pri nas raziska-vanje konjunkture še v povojih. Kakor je n. pr pri nas gospodarski tisk ali pa gospodarski del v dnevnem tisku še nepopoln, taiko se tudi z raziskavanjem koinjunkture peča malokdo. Že leta 1926. smo večkrat pisali o potrebi proučevanja konjunkture in ustanovitve zavoda v ta namen, toda še daleč smo od uresničenja tega. To je tudi v naši agrarni državi kolikortoliko razumljivo.
Letina
Vse naše gospodarstvo, v manjši meri v Sloveniji kakor v drugih pokrajinah naše države, je odvisno od rezultata letine, ki je bila letos slabša kakor lani. Pridelali smo v tisočih met. stolov:
pšenice koruze
1924.	15.722 37.94»
Д925.	21.404 37.907
1926.	19.440 34.011
1927.	15.385 19.465
Kakor je videti, je bil letos zlasti pridelek koiuze manjši kakor prejšnja leta. Neugodne posledice tega se opažajo, čeprav je bila letos kvalitet« pšenice povsod prav dobra, tako v zmanjšani kupni moči kmetske-ga sianu kakor tudi v izpadu izvoza, kar je napravilo našo zunanjetrgovinsko bilanco pasivno.
Posebej, kar se tiče Slovenije, smo pridelali letos: pšenice na 66.000 h« &34.000 stolov, rži na 86.300 ha 293.000 stotov in koruze na 57.000 ha 788.000 stotov. V Sloveniji torej pridelek ni bil slabši kakor lani, ampak celo nekaj večji. Poleg tega so dobro obrodili tudj drugi pridelki, ki so za naše poljedelstvo važni, kakor: krompir, ajda in proso in fižol.
Vinska letina je dala v Sloveniji slede-бе količine:
1924.	245.000 hI
1925.	617.000 hI
1926.	213.(XX) hI
1927.	212.000 hI.
Iz teh podatkov je nnavidno, da je bil pridelek letos in lani enako velik, velika razlika pa j" v kvaliteti vin, ki je letos bila znalno boljša kakor lani.
Glede hmelja še nimamo podatkov o produkciji, ki pa je bila letos znatno večja kakor lani, ker se je površina obdelana s hmeljem, znalno povečala. Znašala je v Sloveniji leta 1925. 752 ha, 1926. 1021' ha in 1927. 1980 ha, torej skoro 100% več.
Kakor smo že omenili, je pridelek v nagi državi izhodišče za konjunkturo industrije in trgovine. Lotos opažamo, da se je kljub slabši letni v celi državi splošno konjunktura v jesenskih mesecih izboljšala, izboljšala pa bi se v še večji nteri, če bi bila letina boljša.
Industrijska Drodukciia
O zaposlenosti industrije je težko navesti konkretne podatke. Imamo le podatke, iz katerih se da sklepati na zaposlenost.
secih zelo izboljšala in bila v Slovenci celo višja kakor produkcija, zaradi česar so se zmanjšale zaloge, ki so skozi celo leto naraščale.
	Produkcija		Oddaja	
cela drž.		Slov.	cela drž.	Slov
1913.	258	132	?	?
.1926.	345	140	?	?
1927.:				
januar	409	173	342	159
februar	385	168	325	158
marec	377	148	323	147
april	325	134	293	134
maj	345	136	310	136
junij	326	132	293	130
julij	364	141	336	,145
avgust	428	171	387	167
september	?	106		158
oktober	T	177		179
O zaposlenosti industrije v Sloveniji neim dajo možnost zaključkov podatki o konzumu domačega premoga po industriji. Premogovniki v Sloveniji so oddali industriji (v tisoč ton):
	1926	1927
januar	39	44
lebruar	34	44
marec	37	47
april	38	47
maj	41	51
junij	49	48
julij	46	53
avgust	47	59
september	46	51
oktober	61	56
november	55	
december	47	
Zaposlenost industrije je bila letos torej znatno boljša kakor lani. To je razvidno tudi iz podatkov o produkciji martinovega jekla pri Kranjski industrijski družbi, ki je znašala v poslovnem letu 1926—1827 (od 1. julija 1926 do 30. junija 1927) 42.600 ton napram 37.600 tonam v letu 1925-1926. Vendar pa produkcija 1926—1927, ki je največja po vojni, obsega komaj 55 odstot. predvojne produkcije.
Zelo zanimivi so tudi v tej zvezi podatki o številu zavarovanega delavstva in brezposelnega. kakor jih prinaša mesečno poročilo Hrvatske eskomptne banke. Število zavarovancev in brezposelnih je znašalo (v tisočih):
december 1926.	494	63
januar 1927	484	51
februar	477	54
marec	482	53
april	476	69
maj	498	54
junij	512	53
julij	523	55
avgust	524	74
september	518	81
oktober	515	92
1927 1. četrtletje 2. < 3. <
avgust
september
oktober
november
64.3
55.7
57.1
76.2
V bilanci naše zunanje trgovine je nastopilo poslabšanje: dočim je bila lani še aktivna, je letos vse leto pasivna, kar kažejo
Podaitki o brezposelnosti kažejo, da se je stanje poleti izboljšalo, pozimi pa je brezposelnost narasla v glavnem radi pritiska delavcev iz kmetov. V splošnem pa lahko sodimo, da je stanje kol kortnliko nespremenjeno. kar zonet pomeni napredek. Med vsemi industrijskimi panogami je najbolje zaposlena tekstilna, kjer število delavstva stalno nar«šča. Tudi stavbena delavnost je letos boljša kakor oreje.
Večina industrijskih panog je letos boljše zaposlena kakor lani.
Trgovina
Po statistiki zbornice za TO T v Ljubljani je bilo gibanje trgovslva letos sledeče:
prijave	odjave 343 311 316 314 446 290
Produkcija in oddaja premoga je znašala letos v celi dižavi in Sloveniji (v tisoč ton):
naslednji podatki (v	milijonih	dinarjev):
	Uvoz	Izvoz
povprečno 1926	636	652
januar	546	484
februar	521	455
marec	597	608
april	598	468
maj	578	519
junij	536	471
julij	630	485
avgust	538	530
september	695	583
oktober		6-15
november		622
Zakl'uček
Gospodarski položaj v naši državi je ч glavnem označen sledeče:
Konjunktura se ju v splošnem izboljšalo, kur je razvidno iz povečane industrijsko produkcijo. Kljub slabi letini 1927 se je konjunktura nadalje izboljšata, ugodnejšemu razvoju pa ravno nasprotuje slaba letina. Sicer pil konjunktur« v vsej državi ni enotna. Tako ne jo n. pr. v Srbiji letos položaj poslabšal, dočim' se je v prečanskih pokrajinah, zlasti v Sloveniji, konjunktura izboljšala.
Padel je naš izvoz žita, dofim je narastel izvoz živine in lesa. Pasivna trgovinska bilanca je tudi v zvezi s pritokom tujega kapitala v našo državo (50 milijonov dolarjev, ca. tri milijarde dinarjev).
Produkcija se je torej letos znatno povečala, zlasti pa v jesenskih mesecih; oddaja premogovnikov je v splošnem zelo zaostajala za produkcijo, vendaj- ae je v jesenskih me-
Prirastek je normalen Ugodnejšo sliko nudi statistika novoustanovljenih družb z omejeno zavezo. Ustanovljenih je bilo:
1926	1927
1.	četrti. 14 — 1,303.000 18 — 997.000 Din
2.	četrti. 10 - 675.000 11 - 826.000 Din
3.	četrti. 13 — 940.000 13 — 1,755.000 Din
4.	četrti. 17 — 1,215.000 Din
Ustanovitveno gibanje se je torej v 3. četrtletju zelo povečalo, kar jc znak izboljšanja konjunkturo.
Število konkurzov je približno konstatno, vendar itnamo letos beležiti večje konkurze in likvidacije. Tako n. pr. so prišle letos v kon-kurz tri delniške družbe: Volta d. d. tvornica žarnic v Mariboru (kapital 1.500 000 Din), Metra, združene tvornice trakov in pramenov, d. d. (5.(4)0.000 Din) ter Internacionalna hotelska in kopališka deln. družba na Bledu (1,000.(XX) Din). Nova se je ustanovila samo ena d. d. (iz priv. podjelja). dočim je večje število likvidiralo: Svetla, d. d., zavod za im-pregniranje lesa. Merkantilna banka. V bančnem svetu je omeniti izvršenje fuzlje med Trgovsko in Ljubljansko kreditno banko ter nadalje samciio Slovenske banke.
Okoli 60 detajlistov je osnovalo v Ljubljani svojo »Krpdilno /adrugoc za finansiranje konzuma. ki beleži dosedaj prav lepe uspehe.
V devizni trgovini letos ni bilo znntnili iz-prememb. Edino zanimanje je bilo /n liro. ki pa jo ravno sedaj koncem letn stabilizirana. Ljubljanska devizna borza ie začela poslovati 1 juliln 19°7. Njen devizni promet je znašal (v milijonih dinarjev):
Statistika konkurzov.
V teku let 1926 in 1927 je registriralo Jugosl. društvo za zaščito upnikov v Zagrebu tele konkurze:
	1926.	1927.
januar	61	79
februar	48	121
marec	103	t149
april	77	77
maj	52	102
junij	84	77
julij	72	80
avgust	51	57
september	55	83
oklober	70	84
november	73	71
december	86	
	1926	1927
januar	80	72
februar	79	71
marec	77	70
april	72	72
maj	74	77
junij	71	78
julij	71	80
avgust	71	83
september	80	85
oklober	74	80
november	69	80
december	70	
Stavbni les 1926			1927	
januar	81	- 65	79	- 57
februar	85	— 68	85	— 61
marec	115	- 89	108	— 75
april	113	- 81	110	— 79
maj	118	— 87	119	— 91
junij	93	- 65	119	- 93
julij	96	— 69	98	— 78
avgust	77	— 55	83	— 69
september	78	- 62	98	— 79
oktober	79	— 59	91	— 74
november	71	- 49	82	- 63
december	78	- 55		
Zobotelinik
J. Zibert
naznanja, da &e ne preseli v Domžale, temveč orJinira še v nadalje v Kamniku, Priporoča se obenem svoji klienteli v nadaljni obisk.
J. frbei t.
V	decembru 1927 je društvo registriralo do 26. 64 konkur/.ov, lahko se računa do konca letu z 10; skupno bi torej znašalo število konkurzov v celem letu 1927 1054 napram 832 v celem letu 1926, t. j. 222 konkurzov več ali 26%.
Do 26. decembra letos je bilo registriranih 1044 konkurzov napram 832 lani. Po pravnih področjih je znašalo število konkurzov letos (v oklepajih podatki za lansko leto):
Slovenija in Dalmacija . . 102 (95)
Srbija in Črna gora . . .	709 (456)
Hrvatska in Slavonija . .	113 (115)
Vojvodina..............89 (124)
Bosna in Hercegovina . .	31 (42)
Iz teh številk se jasno vidi, da se je konjunktura v Srbiji in Črni gori poslabšala, v prečanskih krajih pa izboljšala v manjši meri v Sloveniji,, Dalmaciji in Hrvatski s Slavonijo, v večji meri v Vojvodini in Bosni s Hercegovino.
Les.
V	lesni stroki se je položaj letos izboljšal. Izvoz drv n. pr. je letos v novembru dusegol rekordno količino 87.000 Ion (drug maksimum je bil avgusta 1925 z 82.0(X) tonami). Količina izvoženega losa se je povečala, veliko važnejše pa je povečanje vrednosti. Tako je znašala povprečna cena 1 kg izvoženega stavbnega lesa v parah:
Naš izvoz lesa se je lani in letos razvijal sledeče (v tisoč ton in milij. Din):
Tržna poročila
Ljubiitina, 8t <lec 1927.
Les. Splošen položaj lesnega trgu v zadnjih 14 dneh ne beleži mkakih znatnih izpreineuib. V Italiji, ki ]o naš največji odjemalce, ni poslov, je stagnacija. Kljub puizkusoni nekaterih italijanskih gospodarskih krogov ne bo mogoče nadomestiti naš les z domačim. Tako se skušajo delati n. pr. tudi težkoče lesnim trgovcem, ki prihajajo k nam na-kupovat les. Kako bo Sicilija shajala bi ez naših teaioiiov in tuvulel, se menda Ituiijaiii sumi zme-dajo. Med drugimi državami Nemčija išto orehov les, katerega je zadnji mesec šlo dosti; Nemci zahtevajo prvovrstno blago in plačajo seveda temu primemo precej visoke cene Španija se v prvi vrsti zuiuiiia za parjeno bukovino. V kupčiji z drvi se pozna, da je dosti ponudbe pri majhnem interesu odjemalcev, bukovimi gre dobro, povpraševanje je nadalje zu testoue. Konzum oglja v Italiji ie manjši, ker se je uvedla za oglje posebna trošarina.
Promet v letu 1027 uu ljublj. lesni borzi je bil po količini manjši kakor leta 1920., ker letos ni bilo nič izvoza pragov. Promet ostalih vrst je bil večji kakor 1920. Cene pu kljub temu, da so bile višje kakor leta 1920., še vedno niso zadovoljise.
'žilo. Položaj na s\elo\uih žitnih tržiščih je bolj slab, ker cene polagoma popuščajo. Za severno-ameriške kurze ni več toliko interesa, zlasti ne za koruzo. Vsa pozornost velja sedaj Aigeiiliuiji, odkoder prihajajo ugodna pohjčilu. Kakor smo že javili, je letošnji pridelek Argentinije rekorden. Na našem domačem trgu se je v manjši lueri piotl komu leta učvrstila pšenica (№1 305 na 307.50), istočasno pu ie ostala cena moke neizpreinenjena. Koruza ie zaradi nuslopivšega zudnjega mrazu zelo poskočila, ker ni bilo dovozov, od 205 ua 217 50, ko pu se je začel sneg tajati, pu zaradi slabili resi zopet ni bilo dovozov in so cene ostule ua 217 50. Tendenca za o\es je zelo čvrsta Po mnenje strokovnjakov je sedanja cena ovsa 295 Ljubljana i>re-tirauu. Kakor se sodi, je še precej blagu v prvih rokah, kar gu pu je v takozv. čvrstih rokah, se pa ne ponuja. Računali so, da bo spomladi oves še zelo drug in so ga zalo nakupili. fce seduj kon-venira mukedonski oves, gotovo pu bo v še večji meri v »pomladnih mesecih. Slovenija ima še precej svojega blaga, in zuto kon/.umu la d\ig ne bo šloxluvul. Ki se trguje sporadičuo. V ječmenu ni kupčije 1/, pravkar objavljene statistike o konzumu Ljubljane je razvidno, da smo leta 1027 porabili 7199 ton moke napram 7324 touuiii v letu 1920. To padanje konzuma moke je v zvezi г manjšo kupno močjo prebivalstvu, kar je posledica pie-velike davčne obremenitve in gospodarske krize sploh. Konzulliirajo so v večjih količinah zalo drugi predmeti (zelenjava itd.). Sicer pu je to tudi splošen povojni gospodarski pojav: srednji »lun. ki je bil prej najboljši konzuineut, je v veliki meri obu-božul zurudi inflacije.
Krompir. Kupčija s krompirjem je radi mraza ponehala.
Mol. Vltljub pričakovanju, da bo radi ostrejše zime nastopilo večje povpraševanje, je tendence zu rižul nadalje mlačna
Musl. (.'ene masti izkazujejo padajočo tendenco, ki bo trajala nekako do meseca februarja, poleni pil je pričakovali učvrščenja cen. En gioj cene so v Ivorniculi 21.50—22 Din, dočim je cena v Ljubljani v veletrgovini ca 24 Din,
SImlkor. Na našem domaČem Irgu ni izpre-inemb. Na svetovnih tržiščih se cena in len lenc.a vsak dan menjala. V Evropi so cene čvrste, dočim v Ameriki nazadujejo.
Ilii. Zaradi stabilizacije lir na 3 odst. nižji bazi so cene v Italiji narasle in znašajo ni 133 lir mejil napram prejšnjim 130 tirani V Milanu na tenniiiski borzi so cene: za januar 122, februar 124, niurec 120 pri slabi tendenci za poznejše termine.
Umetna i/nujita. Povpraševanje ui umetna gnojila je veliko, toda blaga primanjkuje zurudi uvoznih in carinskih te/koč. Cene v Ljubljani so sledeče (zu 100 kg): Tomaževa žlindra detajlno I4;t Din. vagousko blago 135 Din: superlosfali rudninski tO odst. detajlno 92 Din, vagonsko blago M— 90 Din, kostni detajlno 135 Din. vagonsko blago 135 Din; kalijeva sol 42 odst detajlno 170—176 dinarjev, kajnil detajlno 85 Din. Kakor nudulje Čujenio, je zučeln obratovati v Celju linva tvornica, ki jo ie uslanovilu lirastnlška Kemična tvurnica. Izdeluje superfosfat vseli vrst, tudi kostne, ki jih dosedaj v Hrastniku ni delata.
Calira. Kupčija z motilo galico se je že za-
zastopniki za vino
z dokazano večletno prakso se iščeio za veletrgovino z vinom v Mariborski oblasti.
Ponudbe z navedbo plače in refcrcncc jc nasloviti na anončno ekspediciio
H1NK0 S\X v Mariboru
pod „zastopniki za Tino".
čela Vendar pa ni opaziti posebnega povpraševanja zaradi visokih cen. Cene so namreč letos z« 2 funta šterlinga viSje kakor lani ter notira 23 in pol do 24 funtov šterlingov tranzit o Postojna.
špirit. Na zagrebški borzi notivajo: ratiniran r.a pitje 96 odst. G.OO Din, rat'iniran za industrijo S(> o<lst. 7 Din, denaturiran 90 odst 8 Din, dena-turiran f)4 odst. v cisterni 8 Din, sirov 90 odst. 5 Din; cene se razumejo po 10.000 L po tab. 111.
brez državne trošarine.
* * *
Naši držami dolgovi. Iz razprave g. Lj. St. Kosiora posnem :mo, da znašajo naši državni dolgovi 36.3146 milijonov Din, ki se razdele sledeče: 1. pokrajinski dolgovi 16.3G0 milijonov, li. medvojni dolgovi 20.071, III. dolgovi na podlngi mirovne pogodbe 7.225 ter IV. povojni dolgovi 12.693 milijonov Din. Razprava stane 85 Din in se naroča pri >Bankarstvuc, Zagreb, Marovska 30.
Konkurz je razglašen o imovini Pančevačke srbsko binke:, ki je bila usianovljena leta 1913. in je imela sedaj kapital 4 milijonov Din.
tžarsza
Dne 31. decembra 1927.
Devize. Ta teden so se vršili samo štirje borzni sestanki; zato je bil promet manjši; poleg tega je biio povpraševanje manjše kakor je na drugi strani bila privatna ponudba zlasti v prvi polovici tedna znatnejša kakor povpraševanje, tako da je n. pr. v sredo intervencija Narodne banke sploh izostala. Promet je ta teden znašal 13.23 milijona Din napram 18.4, ozir. 21.9, ozir. 19 milijonom v prejšnjih tednih. Skupno je znašal promet v decembru 77 milijonov Din napram 76.2 milijona v novembru. Skupno je bilo prometa od 1. avgusta do 31. d cembra 1927 330 3 milijona ali v celem letu 1927 (devizna borza je začela poslovali 1. julija) ca. 400 milijonov Din.
Ta teden je potekel v znamenju padanja kur-zov. čvrsta tendenca dinarja v inozemstvu, deloma dvig švicarskega franka ter realizicija izvoznikov pred bližajočim se ultimom leta so povzročili padanje deviznih kurzov. Tako je Curih od začetka tedna do konca popustil od 10.452 na 10.95, Dunaj o<J 8.01 na 7.99, London od 276.75 na 276 60, Nevv-york od 56.62 tia 56.56, Trsi od '.'99.25 na 298.75, zlasti pa Praga od 168.22 na 107.90. Proti koncu tedna je povpraševanje oživelo in nekoliko dvignilo nekatere kurze. Ker je bilo milo bi ga, je narasla Italija nad pariteto v Zagrebu, v petek, ko je bila zaključena po 300.
Na efektnem tržišču v Ljubljani ni znatnih izprememb. Ljublj. kred. je tendir.'la nekoliko žvrsteje, ostali papirji neizpremenjeni. Državni papirji so ostali ta teden razen vojne odškodnine neizpremenjeni. Vojna škoda se je v petek učvrstila na 413 napram 410 v prejšnjem tednu. V bančnih papirjih je v Zagrebu nekoliko slabši tcnd^nca, industrijski papirji so bili zanemarjeni. Trboveljska je na Dunaju popustila od 58.50 na 58.25. Kr. industrijska je bila v sredo zaključena po 45.25, v četrtek in petek po 48.75 (t. j. 890;Din). Ruše niso bile zaključene.
Za blago glej »Tržna poročila«.
DENAR,,
Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 13.54, Cu-fth 10.95, Dunaj 800* London 276.70. Newyork 56.00. Pariz 223.75, Pr. ga 168.10, Trst 299.5.
Zagreb. (Prosti promet.) Berlin 13.52, Curih 10 95, Dunaj 7.995, London 276.65, Ne\vyork 56.54, Pariz 224, Praga 168, Trst 30o.
Dunaj Devize: Belgrad 12.49375, Kodanj 189.70, London 34."55, Milan 37 37, Newyork 707.60 Pariz 27.86, Varšava 79.36. Valute: dolarji 706, angleški funt 34 52, francoski frank 27.95, lira 37.20, oinar 12 41. češkoslovaška krona 20 94.
J'ra?a. Devize: Lira 178.20, Belgrad 59.56, Pariz 133.05. London 164.80. Neuyctk 33.7475.
Dinar: Newyork 176.50, Berlin 7.3925, London 276.50.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
ska industr. 48.75, Ruše 34 20, Mundus 168, Slavonija 1.35.
BLAGO.
Budimpešta (termlnska boiza), 31. dec. Tendenca medla. Pšenica marec 31.52, 31 38, zaključek 31.38—31.40, maj 32, 31 84, zakij. 31 82—31 84, rž marec 30.52, 30.44, zaklj. 30.42—SO 44, maj 30.5-1. koruza maj 25.56, 25.48, zaklj. 25.44- 25.45, julij 25.96. zaklj. 25.92-25.96.
Špecijalistka za notranje bolezni
se je vrnila iz prof. Bergmannove klinike v Berlinu in OPDINIRA V BEOGRADU, Krunska ulica 19/1. - od 2 do 4 popoldne.
Diktatura v Severni Ameriki
Že več mesecev je severoameriška država Oklaltonia pozorišče velikega škandala. Tam je za guvernerja gospod Непгу Johnston, ki ima za tajnico neko miss Hammond. Ta pa in a na moža zelo slab vpliv. Baje sta oba spiritista in okultista — pripadata tajnostni družbi »rožnih križarjev« — in sta v nedo-j voljeni zvezi. Dama se vtika v najvažnejše dr-' žavne posle, nastavlja in odstavijo uradnike in zavaja guvernerja do razsipnosti.
Temu so se poslanci kongresa (poslanske zbornice) v Oklahomi končno uprli in sklenili, da guvernerja obtožijo. To se mora pa zgoditi na seji in odtod obtožnica nasloviti
Ua senat. Sejo pa mora sklicati guverner. G. Johnston pa ne samo da seje ni sklical, ampak je poslance, ki so se hoteli zbrati, raz-podil s strojnimi puškami!
Poslanci pa so obtožnico sestavili v nekem hotelu in jo poslali senatu, ki je sedaj pro'i guvernerji' začel postopanje. Toda guverner se tudi od senata ne da ugnati v kozji rog "n je uvedel pravo diktaturo. Prppovedal 'je celo, da se ne sme na cesti shajati več kot šliri osebe! Vendar bo morala poseči vmes vvashingtonska vlada, da napravi konec takemu škandalu.
Mussolfnnevi nazori o zakonu
Italijanski diktator Mussolini je izjavi! te dni o zakonu sledeče:
»Ne'.taj časa sem se je tudi v Italiji razpasla nemorala in zato želim, da zakličem onim, ki izpod kopu jejo družino: Tega ne dopuščam! V želji hitrih in mimoidočih spolnih vezi po razpoloženju posameznika leži vzrok zločinov proti svetosti družine. Država čuva javno moralo, ljudsko blagostanje in red, zato se mora tudi z vsemi silami prizadevati, da prepreči razpadanje družine Jaz bom predlagal, da se nezvestoba v zakonu kaznuje s 15
leti ječe. Na ta način se bo val nenravnosti nekoliko zajezil. Zelo me žali, kadar čitam, kako se zakonski po tujih listih medseboj obtožujejo nezvestobe. Zdi se mi skoro nemogoče, da fina družba slavi kot junake in junakinje one, ki lomijo zakonsko zvestobo. Nezvestoba se ima v Italiji smatrati kot zločin in jaz bom nezveste zakonce postavil pred sodnika, da bodo odgovarjali za svoj čin pred njim, kajti oni niso zanj odgovorni samo pred svojo družino, ampak pred vsem italijanskim narodom!«
»oliSeviški poizkus t opicami
Boljševiki so si vtepli v glavo, da morajo znanstveno dekazati malerijulizem. V to svr-ho so že vsemogoče poskušali in stotine milijonov izdali. Baje se niso ustrašili niti eksperimentov, ki naj bi dokazali možnost oplojevanja med opico in človekom Zdaj so se lotili primerjanja »jezikac opic. s človeško govorico in uporabljajo v to Zavod za primerjalno zgodovino in za proučevanje jezikov, kjer imajo poseben anatomski in fiziološki laboratorij. Profesor, ki ima nalogo, da proučuje opičji
»jezik«, jo dal postaviti v zoološkem vrtu v I.jeningradu več gramofonov, ki bodo jemali »razgovore« opic. Ti poizkusi bodo seveda imeli isti rezultat kakor vs; drugi, s katerimi mislijo ruski fanatiki materijalizma premostiti most med snojo in duhom — nekaj pori-sti, v drugem pogledu seveda, pa taki poizkusi gotovo donašajo; največjo pa to, da končno dokazujejo — ravno nasprotno, kar hočejo ruski brezverci.
Strašna kmetska žaio^gra
V Klimi Rakovi na Moravskem je živel bogati kmet Ivan Hirala, ki se je bil oženil z Zofijo, ki je bila revna ko ceikvena miš, Iz tega zakona se je rodilo 1'2 otrok, od katerih 10 živi. Oče je obolel in žena ga je začela zalo sovražiti, češ da nič ne dela. ampak pusti druge garati. Leta 1926. je prišel najstarejši sin Ivan domov od vojakov in se oženil. Oče niu je podaril njivo in mu zgradil hišico. Toda. sin je hlepel po celem očetovem posestvu in je začel z materjo vred očeta preganjati in pre-
T) ima j. Podon -savskviadr. 83.70, Živno 110.75, Alpine 44.75, Leykam 11.85, Trbovlje 58.25, Krunj-
jrednn devizni tefa* n* IHibH. bom rd 27. X». do 30 XII. 1927,
tepati. Velikonočno necie'jo 1026 je stari izginil in sin je podedoval krasen dom in veliko kmetijo. Morda bi zločin ne bil prišel nikoli na dan, da niso jeseni 1927 otroci v gozdu.našli ostanke trupla, ki so ga bile izgreb-le lisice. Komisija je dognala, da je bil stari Kirala ubil s sekiro. Sledila je sod. razprava, na kateri sta bila žena, oziroma mati in sin obsojena na dosmrtno ječo, kar je 31- dec. potrdil tudi najvišji sedni dvor.
Dne	Berlin	Curih	Dnuai	LiiiHoii	\ewyori.	1'ari/	1'rnsa	Trsi
27.		ti 1.952	S.01	m. /5	5b.62	—	108.^2	299. Л
28.	—	10.45	—	276.60	56.52	—	168.	297.—
29.	—	10.95	7.995	277.62	56.55	—	167.90	29h,—
30.	13.53	10.95	7.99	276.90	5C56		Ib7.90	298.75
Nedelja, 1. januarja.
Zagreb: 19.30 prenos iz Ljubljane (Poljska kri, opereta). — Brcsluu: 18 prenos iz gledališča: >Die Meislersinger von Nlirnberg*, opera v treh delih (VVagner). — Barcelona: 18.30 prenos iz opere. — Praga: 20 koncert. — Leipzig: 16.30 koncert. — Stuttgart: 15 marijonetuo gledališče (Ga-šperžek poslane bogat, Gašprrček v tisoč skrbeh), 20 pester večer. — Toulou.se: 21.45 koncert. —
Zvišali smo našo eneržijo ter
znižu emo cene naših proizvodov
za mehanično umetno vezenje, ent-lanje, ažuriranje, predtiskauje
Matek & Mikeš. Liubl ana, Dalmatinova 13
poleg hotela „Štrukelj".
Hamburg: 20 koncert (odlomki iz znanih oper in operet). — Frankfurt: 20.30 novoletni koncert. — Brilo: 20 lahka glasba, 21 večerni koncert. — Ki in: 21 prenos iz gledališča. — Pariš: 22 slavnoslen koncert (na programu lieyes, Lulli, Gounod in M:\esenet). — Langeuborg: 19.30 Čarobna piščalka, (Mozart). — Borliu: 20 dr. lioss predava: Kaj smo doživeli v Afriki, 20.30 novoletni kabaret. — Da-ventry: 22 »Pido in Enejat, opera (Purcell). — Dunaj: 15.30 koncert skladb družine StraiiG, 20 >Barometrogled na Čarobnem olokuc, čarobna burka v dveh dejanjih (Rdinuind). — MHnchcn: 18 »Die Meislersinger von Niirnbergt (NVagner). — Budapeet: 19 prireditev v studiu: »Življenje sen«, (Calderon), 22—23 ciganska glasba. — Varšava: 20.30 koncert.
Ponedeljek, 2. januarja.
Zagreb: 20.35 vesel večer. — Praga: 19.15 la» hka glasba, 21.30 klavirski koncert. — Leipzig: 20.15 japonski večer (predavanje, recitacije in pesmi), 21.15 mandolinski koncert. — SiulUarl: 16.15 popoldne konrert, 20 koncert (pesler spored). — Toulouse: 18.30 Heroična simfonija (Beethoven), 13 prvi del, 21 Traviata, prvi del (Verdi), 21.45 »Pailnese«, kom. opera v dveh dejanjih (Lconca-vallo). — Hamburg: 20 Pol/uden orkestralni koncert (odlomki iz znanih oper, operet in dr.). — Rim: 20.45 Odrišenikovo rojslv o,oratoriJ za soli, zbor in orkester (L. Perosi). — Pariš: 22 velik koncert (Mozartova dela). — Berlin: 22.30 orkestralni koncert. — Davcn(ry: 20.30 Vesele žene vvindsorske, lcornič. opera od Shakespeara. — Dunaj: 16.15 pop. koncert, 20.05 Poljuden orkestralni koncert. — Varšava: 20.30 koncert (
JuZno-Siajerstto hranilnica v Celju
razpisuje mesto
Pismene prošnje do 15. I. 1928.
Trajno in koristno
darilo za Bozlč in Novo leto je
šivalni str o; 6r tzner in flder
v raznih opremah.
Za božič 10% Dopusta.
Tudi na obroke. Dobite le pri
Josip Petelincu
Ljubl|aua
blizu Prešernovega
Oglejte si ratstavo.
spomenika ob vodi. bret nbrnnoati do nakupa.
Zepnz seHilke
iepne baterije, žarnice in karb dne svetilke, kamine In Tilm te ii iif jnit inlliff v m c h vrst, ler me ienine, »F Al	vse ostale eltk
trutehmčne potrcuSčine knkor 'udi patent. aparate, plombe m sigmre i ostalimi potrebščinami za pake-tiranje kupujete najbolje pri tvrilki
S. Bairaktarević. k. d. Meto-Cyk!op
Zagreb, VlaSka 40. Вги. adresa: Metocyklop Zagreb.
Dr. Schaeferjev epilepsan
proti
epilepsiji, krčem, padavici
te 15 let najbolje preizkušeno. Dnevne dohaja mnogo priznalnic. Pobližja pojasnila in razpošilja: Lekarna st. Štefana, Mr. M. Fister, OS1JEK III.
Bivša orožnik £t3.S
event. kavcije, želi MESTO SLUGE ali IN-KASANTA. - Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobro podjetje«.
B20SSS»S£SaiKB&
Najboljša
reklami! so oijiasi u „Slovencu" i
JVI. TIĆRR, IiJUBbdRHA
trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami
priporoča za f40V0 L»ETO senj. podjetjem in uradom
Velika izbira trgovskih knjig
Bolni na pliutfhS
TisoJe ozdravljenih!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hran|e»jja, ki je že mnoge rešila. Ta se lahko uporablja pri vsakem načinu živi enja. in pomaga da se bolezen hitro premaga. Nočno potenje in kašelj prestane telesna težina se poveča, pljuča polagoma poapue in bolezen izgine.
Resni molje zdravniške znanosti potrdijo prednost moje metode ter ]o radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjenja, lem-bolje za vas.
Popolnoma zasloni dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali
mnogo koristnega znanja. Ker razpošlje moj založnik v celoti samo
10.000 uvodov gra<is, pišite takoj, da boste ludi vi med srečnimi prejemniki.
Geor$ Futifner, EterSin-Neulittiln, Ringbahn-itrasse 24. Abt. 8<.\
ZAHVALA.
Ob težki izgubi naie nepozabne mamice, oziroma žene, gospe
30S!PiN£ E IETZ
se prav iskreno zahvaljujemo vsem, ki so naši pokojni mamici ob njeni dolgi, težki bolezni stali ob strani in tolažili, da je lažje prenašala svojo bol.
Našo globoko zahvalo izrekamo čč. oo. frančiškanom ter gg. zdravnikom dr. Rusu, dr. Demšarju in dr. Hoglerju, ki so se ob njeni bolezni res zavzeli za njo, vsem, ki so nam izrazili svoje sožalne simpatije ter vsem, ki so s krasnimi venci in šopki okrasili njen grob. Posebno pa se še zahvalimo žel. pevskemu društvu »Sloga« za ganljive žalostinke. — Končno se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so v tako lepem številu spremili našo mamico na njeni zadnji poti. - Spominjajte sc pokojne v molitvi in ohranite jo v zvestem spominu.
Ljubljana, 31, decembra 1927.
Žalujoča rodbina EILETZOVA.
Zahvala.
Za vse premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube naše nepozabne hčerke, oziroma sestre itd., gospodične
Gabrijele skerjanc
izrekamo leni potom vsem našo naj-prisrčnejšo zahvalo.
Osobito hvaležnost pa smo dolJ.ni Sokolskemu društvu Maribor, pevskemu zboru Glasbenega drnštv« Drave za v srce segajoči žalostinki, vsem, ki so okitili S cvetiem poslednji dom drage pokojnice ter jo v tako obilnem številu spremili nn njeni zadnji poti.
Maribor, 30. decembra 1927, Žalujoče rodbine:
Ivan Škerjanc, Janko Škerjanc in Majcr,
ТГ akumulatorji se proizvajajo na temelju 40-fetnih izkušeni.

OGLASI
Vsnka drobna vršilca t'50 Din ali vsaka beseda 50 par.
Najnmnjfci oglas 3 «11 5 Din. Oglasi nad devet vrstic ao računajo viSe. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
W РЖвкшШ
l/ln^OR" absolvent vi-ГУВШ narske šole, i večletno prakso, trezen, pošten in zanesljiv, išče primerne službe v veletrgovini z vinom ali na lcakr.m večjem vino-gradnem posestvu - Ponudbe upravi »Slovepca« pod: »Trezen 3t. 10364«.
Trgovski pomočnik!
dobra moč, star 30 let, sam,, iščem prosto mesto v trgov. z meš. blagom ali manufaktur. oddelku, ali kot skladiščnik na deželi ali v mestu za 15. februar 1928. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Marljivost 10.000/4908«.
Trgovski poslovodja!
Samostojni vodja podružnice, star 30 let, sam., z dobrimi spričev. in večletno trg. dobo, želi pre-meniti službo s 15. febr. 1928. Ponudbe na upravo pod: Kavcija 10.000/9907.
Manufakturist
starejša moč, serviral v večjih trgovinah, želi takoj svojo sedanjo službo premenjati. — Cenj. ponudbe pod: Vodstva zmožen ra upravo »Slov.«
Sprejme se dobrega
POTNIKA.
»Tribune« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Kar-lovska cesta 4. 10415
сшшшн
z mnogoletno prakso, razume vse postopke moderne mlinarije, tehničko in teoretsko popolnoma izobražen, ?eli premeniti mesto. — Cenj ponudbe na Slavko Peternel, nad-ndinar, A d a — Bačka,
ZASTOPNIKE
za Ljubljano in ostala mesta Slovenije išče MAP.STAN, posredovalnica za stanovanja, posestva, vzorčno zastopstvo itd. — MARIBOR, KoroSka cesta 10. 10450
Brezposelni!
Lahek in hiter zaslužek!
Sprejmemo POTNIKE n POTNICE brez vsakega strok, predznanja za obisk privat. strank v mestu in na deželi. Zaslužek zajamčeno dnevno 200 do 500 Din in več. Lahko razpr "evalni predmet za vsakega uporabljiv in najnovejši. Vsakdo je kupec, Reflektanti naj se iavijo osebno pri general, zastopniku I. S., Ljubljana, Hotel Llovd - v nedeljo 1. januarja 1928. Potrebno 175 Diu za kave. v gotov
Tovarna žng KorJun« v Karlovcu potrebuje takoj dva sposobna, marljiva in
s-iina t?rusača w
šenje žag in mašinskih nožev. Delavci, ki poznajo konično brušenj?, imajo prednost. Plača po sposobnosti. Nastop takoj. — Pismene ponudbe na: »Kordmi«, Karlovac.
1 aH 2 DIJAKA
ali gospodično sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 10472.
LEP LOKAL
na dvorišču se odda takoj na Sv, Petra cesti 61.
Kolarska delavnica
lepo urejena, tik moje kovačije, se odda onemu, ki dobro razume vsako delo. A. GREGL, kovač, Ljubljanska cesta, CELJE
SLUŽBE IŠČE
priden in pošten fant, 21 let, zmožen vsakega dela, vajen tudi Uonj. — Nastopi takoj Plača po dogovoru. Naslov v upravi Usta pod štev. 10444.
PRODAJALKA
starejša, mešane stroke, izvrstna oetajlislinja, želi svojo službo premeniti tu v mestu. - Sprejme tudi manjšo podružnico. Ponudbe na upravo pod: »Dobrn računarica« 10474
Trg. poslovodja
želi premeniti službo. Ima večletno skušnjo in je zmožen kavcije. — Pism. ponudbe z navedbo pogojev plače na podružnico »Slovcnca* v CELJU pod' »Kavcija«.
500 Din dam,
kdor mi preskrbi mesto sluga, skladiščnika, inka-santa ali sličflo; kavcija 10.000 Din, event. pristopim kot DRUŽABNIK. -Ponudbe upravi pod šifro »Podjeten št. 10409.«
Kovaškega "754".
POMOČNIKA
zanesljivega preddelavca, izurjenega zlasti v podko-vanju, išče za takoj A. КОРВЛ, — PTUJ.
Išče se pridna in poštena
DEKLA
za vrtna dela in v pomoč kuharici pri dobri trgovski hiši v Ljubljani. Plača po dogovore. Ponudbe na trgovino A. ŽJBERT, Ljubljrna, Prešernova ul.
Hišnika ^т,14[
dobrimi spričevali, kateri se razume tudi na sadjarstvo ali vrtnarstvo, sprejmem na posestvo četrt ure od Ljubljane. Soba, kuhinja ter nekaj sveta za pridelovanje živeža. Predstaviti se je osebno. Naslov se i/.vc v upravi poi' Štev. 1028».
Išče se za Beograd dobro in POŠTENO DEKLE, ki zna vsa hišna dela in kuhati. Nastop takoj. Plača sporazumno 400-5 .0 Din. Več pri Ivanki Benedik, Ljubljana, Ilirska ulica 22
Krepkega FANTA
pošten, staršev sprejmem kot učenca za pekovsko obrt. Hruna in stanovanje v hiši. Ivan Skušek, pekarna, Struge pri Dobrc-ooljp'?.	10436
Vzorčna zastopstva
posebnih izdelkov tu- in inozemstva sprejema novi oddelek stanovanjske in renlitetne posredovalnice »MARSTAN« - Maribor, Koroška cesta 10.
Služkinja
priJna in poštena — se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod: 10447.
UČENCA
popolnoma zdravega, s primer, naobrazbo, tudi nemščine zmožnega — sprejme trgovina z meS, blagom v mestu. Stanovanje in hrana event. v hiši, - Pismene ponudbe sprejema podružn. »Slovenca« v Celju pod šifro .Bribter«.	10452
Iščem PARCELO
ca. 1000 nr za stavbišče, v neposredni bliž. mesta. - Ponudbe z navedbo cene upravi pod »Parcela«.
Lepo
S!
Ol 4
je naprodaj zaradi bolezni in starosti v Slov. Bistriškem okraju. Meri 26 oralov, leži ob okr. cesti Slov. Bistrica-Makole, je pripravno za trgovin- gostilno itd Cena 350.000 Din, — Natančnejše podatke se dobi pri Simonu Prešernu, županu v Polj-č anah.	10346
ajdova maha Din &— koruzni zdrob „ 3'SO
Prvovrstni izdelki od 25 kg naprej pošilja
PfltfEL SEDE3, ЈшгШћ
umetni inlln. — <Joren|s!<o. Prostovoljna
JAVNA DRAŽBA
pohištva in kuhinjskega orodja se vrši v torek dne 3. januarja na Dunajski ccsti 15 — dvorišče kavarne Evrope. 10389

Čevljar, šival. STROJ
prvovrsten, še nov, malo rabljen, levoročen, za nizko ceno naprodaj. - Isto-tam se proda tudi pisalni STROJ znamke »Reming-ton«. — Poizve se pri BREGAR Anton, Rimske Toplice.	10420
Prodam
ra/no pohištvo. Sv.
Petra cesta 75/1,
KOŽUH dolg, skoro nov sc ugodno pri da. A Jarc, LJubljana, i'emenišče.

Srečno in veselo novo leto
želimo vsem našim komitentom in se še v nadalje priporočamo
d. z
o. z.
SIovenia-'Transport
Ljubljana, MiMošičeva cesta štev. 33 Telefonska štev. 2718 «
Mednarodni iransporti, špedicija, ocarinjevanje robe, prevozi, reklama-cijski biro, zbirni promei, inkasi. — Vsa v to široko spadajoča dela po najnižjih cenah. — Kalkulacije in informacije brezplačno.
Preselitve s pohištvenimi ali plalo-vozovi po najnižjih cenah! Slrokovna izvršitev.
MARSTAN, Maribor
Koroška c. 10, posreduje za nakup in prodajo posestev, hiš, gostiln, trgovin, za najem stanovanj, lokalov itd. Ji:m veliko izbero refl 1 t.intov na manjši' posestva. Prijave brezplačno.	10451
Lonene Krojene
in driifra krmila
nudi najnenejo
д. volk, LJVMJANA
Kesljeva cesta 24,
vcletrsovma žita in mlev-skili izdelkov.
Pri obolunju	in
ustn« '^»sptši.a
priporoča
AngjBmsi-
special tablete
iekarna S a h o ve c
lIUSUliNfi, Kons. -Mii trg.
L VARDIAN
SisaU 53, Hrv.
po najvišjih .ienah t'erne, jrvolir, Ljubljen« VVoIfovp ulica 5tcv.
Prodam novo masivno
politir, spalnico
za 2900 Din. - Naslov v upravi lista štev. 10401.
ŽELEZNA PEČ
dobro ohranj., se proda. Fr Aparnik, Kamnik 33.
Krasne STELAŽE
za manufakturo in podelj-ne iz trdega lesa, zelo ugod. prodamo. Odda se tudi dobro vpeljan lokal. Ponudbe na upravo lista pod: »Ne odlašaj 10370«!
Šivalni stroj
dobro ohranj., ceno prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 10410.
vajenca
za čevljar, obrt sprejmem po dogovoru. - Jožef Rakove, Križe na Gorenj.
Prodam iz proste roke star, lesen, dobro ohranj.
C k pridni v dolžini 20 OIVCUGIIJ metrov, uporabljiv za strešni stol manjše nove stavbe, za stavb, podjetnika ali za malega posestnika. - Natančne informacije daje lastnik Franc Lušina, posestnik in župan, Gosteče, p, Škofja Loka. 10396
se sprejme na hrano in stanovanje. — Stari trg St. 2, I. nadstr, 10427
ZASTOPNIKA
ш ZASTOPNICE
za razprodajo srečk na obroke, i S č c Bančna poslovalnica BFZJAK v M. • -lbora«	5512
2 stanovanj
dvosobno, pritikline, se odda zraven hotela Bclle-vue, nova vila, takoj,
Ptazno sobo
oddam 1—2 osebama v .souterenu - hsslov no"e uprava lista ped: 10473.
Sojeno soho
s štedilnikom oddam v podpritličju v novi vili. Cena 300 Din. Naslov v upravi lista pod št. 1C475.
SOSTANOVALKO
dobrodušno gospodično iščem za takoj, — Cenj. ponudbe pod: »Sostanovalko« na upravo »Slov,«
Pristna slivovka
nad 20 hI lastnega pridelka, takoj naprodaj.
RUDOLF LORBER
veleposestnik, Sv. Jakob v Slov. goricah. 10383
POHIŠTVO
v orehovem lesu, za tujsko sobo. sc proda prav v dobrem stanju radi pomanjkanje prostora. — t postelja. 1 nočna omarica, 1 umivalnik, 1 pisalna miza, t garnitura oblazinjena: t kanapc. 4 fotelje, 2 kompletni okenski zavesi v istem blagu knkor garnitura. - Naslov pove uprava »Slo-venen« pod št. (0444.
Popolnoma stili«, zdrava
Priporoča svoje najboljše
Tamburfce
PRIVAT-DETEKTIV-ZAVOD, IVAN
TOPLIKAR, LJUBLJANA, RIMSKA CESTA 9
Delikatesna -fEC
s točenjem alkoholnih pijač, na prometni točki, se prrda zaradi odselitve iz Ljubljane. - Ponudbe pod »Sreča« upravi »Slov.«
S-" najfinejše, nor\ eško
ribje olfe
iz leknrne dr. G. Piccoli-io v Ljubljani se priporoča, bledim. slabotnim osebam.
Filatelistom
naznanjam, da sem otvo-ril trgovino z znamkami. Dobavljam Bosno, Jugoslavijo, Balkan, Evropo po mankolistah najceneje L OSWALD, Prevalje.
RAZSTAVA
umet, strojnega vezenja in prikrojevanja v lokalu šivalnih strojev v Mariboru, Dr. Verstovškova ulica 4 (pokojnin, zavod). Vstop brezplačen!
Gabrenja.
Črnomeljski prei^og
je pri nizkih cenah priznano dobre in čiste kakovosti. Priporoča ga v nabavo cenj. občinstvu in industriji premogokopna družba -BELCKRAJNA« v Črnomlju.	10307
SAMO DIN 38.—
5 kg prima bosanske suhe s 1 i v e , 10 kg la. bos suhe slive Din 74.-Suhe hruške 2 Din ceneje razpošilja po poštnem povzetju franko zavoj, fran-ko vsaka pošla trgovina G. DRECKSLER, Tuzla (Bosna).	10456
v polenah, žagana ali pa razcepljena, dostavlja tudi na dom
»ARBOR«, d d.
Ljubljani;, Dunajski- c. 50 Telefon žt. 2546.
KANARČKI
žlahtni vrvivci (Edelroller) čiitokrvui, izvrstni pevci, pasma Buschc, so dosegli na III. Jugoslovanski razstavi razred Л 124. H 318 točk. Dobili so prvo častno prehodno darilo srebrn lavorjev vence. Razen tega veliko zlato, malo zlato in veliko srebrno pozlačeno kolajno. Prodajam sanico po 200, 250 do 300 Din, samice po 50 Din komad. Razpošiljam po povzetju in j.imčim. da pride ptič živ. Frane GOLOB. HrnuilniSka c. 8 - Ljubljana.
4Л
»
vezane plošče (Sperrplat-teri), lepe, sulic, ima vedno v zalogi IG. REPŠE, Ljubljana, Tesarska ul. 3.
Žimnice
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetnišk 1 izdelke dobil,; naiceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tupetniku, Krekov trg tt. 7 (poleg Mestnega d'.m a].
iagreb. Jurjc. ska5?
nrlporofa najboljše tamburice, par* llture stiur.e iola In vse rotrebitlne ' 21 via glasbila
0dl]kii"i na parlihl
Ceniki franko razstavi
Srečno in veselo Novo leto želita
TEKAVEC & MEDEN
modno krojaštvo Poljanski nasip štev. 8.
Veselo, srečno novo leto
želi vsem svojim cenjenim naročnikom
Zofi Fortič
žensko krojaštvo, Holz-apflova ul. 17 (nova vila).'

Inserirajte v
»Slovencu/!

ŠPORTNE SANKE
izdeluje lično in trpežno
tovarna »TRIBUNA« F. B. L., Ljubljana, Karlov-ska cesta št. 4. - Istotam se sprejmejo v
PONIKLANJE:
vsakovrstni deli za dvo-kolesa, šivalne stroje itd.
Motvoz'
rektno v tovarni. Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje.	10245

V >
y




л r Л'

4 & V


I	i
i	t
Veselo in srečno novo leto	|
želi	♦ edina prava izdeloval niča Florijana,
ivomica ruma in likerjev, veležganjarna	|
E. jeras in drug	j
I Ljubljana, Dunajska cesla 55	i
I Krisper — Balkan	|
*	♦
t	♦
I	t
„Slovencu"
^ urn«k I
КОШ^
Vsem, ki so jo poznali, naznanjam v neutolažljivi bolesti in žalosti, da je moja nepozabljena in najdražja soproga, svakinja in teta, gospa
soproga činovnika drž. železnice
aanes ob uri po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 49. letu starosti, v Gospodu za vedno zatisnila oči.
Pogreb predobre pokojnice bo v ponedeljek dne 2. januarja ob %4. uri popoldne iz hiše žalosti, Krakovska ulica 17, na pokopališče pri Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo darovala v trnovski cerkvi v Ljubljani.
Ljubljana, dne 31. decembra 1928.
Žalujoči soprog.
Tohuoli) Vsem blagim srcem, ki so našega ljubljenega sina CCtitVcIId. jn brata, gospoda
Danka Dovč
spremili na njegovi poslednji poti k večnemu počitku v tako obilnem številu, izrekamo naiprisrčnejšo zahvalo. — Posebno sc zahvaljujemo preč, g. župniku za zadnja tolažila in naklonjenost, g. prof. Severju za ganljive nagrobne besede, orlovskemu odseku in gasilnemu društvu za častno spremstvo, pevskemu društvu za tolažbepolni žaloslinki in venec, vaškim fantom za krasen venec in končno vsem, Iti so nas kakorkoli tolažili ob pre-rani izgubi pokojnika.
Savlje, dne 29. decembra 1927.
Žalujoči ostali.
Franc Crobath ti Kranj
Ustanovljeno lela 1885
Ustanovljeno lela 1885
Veletrgovina manufakture na debelo
se zahvaljuje za naklonjenost v lelu 1927 ter se priporoča za nadaljnje zaupanje, želeč
veselo novo leto 1928!
Srečno novo leto 1928	✓""4.
želi vsem trgovcem, obrlnikom	1 l^/jTl"!
in industrijalcem Ivrdka
i C	carinsko-posredniški
in spedicijski biro Ljubljana
Sreino in veselo novo lelo želi trrdka F. P- S tarč, soboslikarslvo in se za nadaljno naklonjenost priporoča Josipina Stare Ljubljana, Sv. Florijana ulica 16
Srelno novb leto želi veletrgovina galanterije in pletenin
Osva/d Dobeic, Ljubljana
Pred škofijo 15
Srečno in veselo novo leto
Prav srečno novo leto 1928
Tomaž Bizilj
gostilna pri „Kolovratarju"
Ljubljana, Pred Škofi/o
i i
želi vsem cenj. naročnikom
Srečno novo lelo želi mesarija in prekajvoalnica
Fran in Marija Nov/Jan, šolski drevored
Srečno noco leto želi
A"drej Dollnar, pekarija Ljubljana, Bohoričeva ulica
Srečno novo leto
Ivan Kapelj, Ljubljana 7
Bakrarstvo in kollarstvo

J Srečno novo leto!
Vekoslav Podlogar Ljubljana
Knjigoveznica K. T. D. I Z
Srečno novo leto!
l.Jax in sin, Ljubljana kolesa, šivalni in pisalni stroji
i
Z ♦
I
Veselo in srečno novo leto želi vsem članom in prijateljem
odbor Katol. del. društva na Jesenicah |
♦ * :
* Srečno novo lelo
želi vsem svojim cenj. odjemalcem in prijateljem
I
Jernej Urbar, Jesenice, Gorenjsko | slikar in pleskar	J
t
Veselo in srečno novo leto
želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
Ivan Zvezda, Jesenice-Fužine krojaški mojsler
Srečno, veselo novo teto
zeli
vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem
slaščičarna
Ana Rozman
Jesenice-Fužine
Srečno in veselo novo leto 1928
želi vsem svojim cenjenim odjcmaicem tvrdka
Jernej Ložar
Ljubljana, Sv.Pelra c.20
I Vsem cenjenim odjemalcem, dobavi-t teljem, znancem in prijateljem želim
srečno in veselo novo leto 1928!
J. MENART, trgovec, DOMŽALE
Veselo srečno novo letol
I. Slavec, Kranj
stavbeno podjetje
Izvrševanje in projektiranje vseh gradbenih del
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim dragim članom, odjemalcem in prijateljem
I. Delavsko konzumno društvo Jesenice-Sava
s svojimi prodajalnami na Bledu, Boh. Bistrici, Javorniku in Žirovnici
Veselo, srečno novo leto
želi vsem obiskovalcem kina kat. clel prosv. društva na Savi
Kino vodstvo KDPD, /esenice
Vsem cen/, odiema/ccm, znancem tn prijateljem srčna hvala za blagohotno naklonjenost o preteklem letu. Priporočam sc tudi o naprej, zagotaolja,oč vedno nu/boljšo postreibo.
Želim veselo in srečno novo leto!
RADOSLAV DOLIN AR. trg z meš. blagom, steklom, kolesi In šiv. stro/t, Jesenice, Gor.
,/GO" tvan Gogala, Jesenice-Fužine izdelovatelj čepic itd.
želi srečno in veselo novo leto
vsem cen/, naročnikom ter se priporoča za natlallno nahlon/eno&t
Veselo in srečno noco leto vsem gostom in prijateljem
Franja Torkar, Jesenice brezalkoholna kavarna
Veselo in srečno novo leto
teli vsem svojim odjemakem tn prijateljem
Karo/ Neuman, Jesenice, Gor. kleparski mojster
Veselo novo leto želi
Hote! „Triglav", jcsenice, Gorenjsko
Srečno in veselo novo leto želi
Josip Stupica
jermenar in sedlar Ljubljana, Slomškova ulica 6
Trgovina avtomobilov, vosov in konjskih oprem
Tel. 2826 „Duco" ličanje Tel. 2826 Olje — Avtogarage — Bencin
Srečno in veselo novo leto 1928 želi
Generalno zastopstvo „Harley Davidson" motor
Tehn. komercijalna dr. z o. z. Ljubljana
Veselo in srečno novo leto
vsem vlagateljem in članom
Hranilnica in posojilnica
na Jesenicah
Vsem cenj. gostom želita
veselo novo leto
Ivan /usti Pečnik
lastnika
Molela Jadran
Selce, Hrv. Primorje
Veselo in srečno novo leto želi Fran Šuštar
lesna industrija in trgovina,
parna žaga Ljubljana, Dolenjska cesta 12
Srečno in veselo novo leto 1928
Konfekcijska trgovina iti modna krojačnica
/osi/> Rojina, Ljubljana
V e l elrgov i na žga nja
Emerik Zelinka
Ljubljana VII
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem
srečno novo leto
Srečno in veselo novo leto 1928 želi
Generalno zastonstvo B. M. V. in Rudge Whliworth
motor
Avtozavodi E. Rosa, Ljubljana
Srečno in veselo novo leto ieli Ivrdka
E. Gostiti čar, strojno pletenje Ljubljana — & mar ca pri Kamniku
Srečno nooo loto teti
Fr P. Zaiec
ItpraSani opllli Llubllana. Stnri trti v
Sreino novo lelo ieli
Ivan Vreček, Ljubljana špecerijska trgovina.. Korunova ulica
Srečno in veselo novo leto želi
Josip Andlovic
strojno pohiitveno in stavbno mi:arstvo Ljubljanit, Domobranska cesta 2:i
Izdeluje barvane !n
tiskane colone, flanele in blago iz umetne svilo najboljše vrste
Brzojavni In pismeni naslovi „ЈивоСебка" Kranj
Hreditni zavod za trgovino
UUMIANA. Prešernovo ulico Ste*. 30 (v
Povabili so tudi jak orkester, ki je kratkočasil pomembno prireditev slavljencu ua čast prav v dolgo, temno noč. In sveže poskrob-ljena dekleta so rajala krog Blazija, želeč mu sreče in troseč cvetlice, nageljne in lilije, ua mizo in pod njo.
Blaži j pa je jedel, jedel ln pil, hlastal ln požiral.
»Oh I« tako je mislil, >kako je to lepo, lepo in pa koristno.« Naslednji dan je strankin dnevnik prinesel uvodni članek o Blaziju, ubogem zapostavljencu pri stranki St. I., o grehih, ki so se vršili v njej poslednji čas in velezaniinivili odkritjih, ki pridejo na dan. In članek je končal: »Mi imamo pismene dokaze, naj le kdo poreče, da ni res, imamo v rokah uiaterijal. Itesnica bo prišla na dan. Z naličnikoin odprtim se hočemo pogledati.«
Tudi v stranki St. 11, je bilo Blaziju nekaj časa silno prijetno. Izvolili so ga kmalu v izvršilni odbor, dali so mu z opnami prevleči stol za upravnega svetnika pri dobrem trgovskem podjetju in so upoštevali njegove nasvete ua vseh poljih in v vseh vprašanjih.
1'ri seji, kjer je bil govor tudi o delitvi težkih honorarjev, se je gospod upravni svetnik Blazij čutil močno užaljenega in je v rožicah obljubil, da bo izvajal posledice brez ozira na desno in levo, naprej in nazaj. »Gospodje,« je govoril, človek ni na svetu zato, da ne bi' stradal, to je žal premalo, marveč mora stremeti za tem, da d< seže lak socialni položaj, da mu ni treba gledali že danes, kaj ga bo jutri čakalo v koritu, kajti človek ni samo iz duha, ampak je — pač žalostna resnica! — tudi iz telesa. Gospodje, tej razdelitvi, pri kateri ste unijo malenkost uščipnill za lepe tisočake, se moja p -štenost upira ia če mislile, da nimam prav, lahko greste preko mene, a v tem trenutku ne jamčim več za tajnosti tajnih sklepov upravnega odbora.« Pa je sedel truden in potan-
Začela se je dolga, viharna debata in njen konec je bil hujši od začetka. Bla/ij Skledoliznik je zletel skozi vrata, ostali gospodje pa so dali duška svoji jezi in drugim lepim Čednostim, ki so jih imeli pri sebi.
Drugo jutro se je Blazij prav pozno zbudil in je mnogo mislil. »Za nič, <tuko je rekel sain pri sebi, »vse je za nič dandanes; številka ena in številka dve imata za pristaše same zajedavce, koritarje in egoisle, številka tri bo menda še najboljša.«
In sedel je ter pisal pismo na Št. III., prav kakor jih je pisal svoj čus številki ena in številki dve:
Veleupoštevani izvršilni odbor!
Podpisani prijavljam svoj pristop... in tako lepo uaprej.
Hitro so mu odpisali, kar postrežček mu je prinesel čedno, belo kuverto. Blazij pa je bral: »Oglasile se še danes pri našem blagajniku. Z radostnim srcem sprejemamo Vašo velecenjeno ponudbo in Vas od danes naprej štejemo med svoje ljube sotrudnike in idealne pomagače.« Izvršilni odbor stranke Št. III. — Dva podpisa.
In Blazij je bil vesel, kajti človek ne živi samo od božje besede, ampak... seveda tudi od golaža... Pa se je nasmehnil dobri Blazij Skledoliznik, prečita! je še enkrat preprijazno pismo, tlesknil z jezikom, se obliznil, v prlu pa se mu je zakdcnilo, kot se zgodi tedaj, če kup jedač v želodcu se posuje...
V tal.< .41 številka tri je tisti dan naraščalo veselje vd ure do ure. Govorili so si pristaši, rekoč: »To je velikanska pridobitev, da je tako idealen mož kot Blazij Skledoliznik izvo'il priti v naše vrste. Moža je treba čuvati kot punčico v očesu in dali mu v obilni meri vsega, da bo občutil ugodje v duši in telesu. Tako prevze ren borbenik kot on ne sme in ne bo smel nikoli stradali, ker lakota uničuje značaj in ideale.
Pa so naročili blagajniku, naj izplača Blaziju skromen podčelesnik, da se bo laže privadil pristašem in njihovim navadam.
Saj tudi mlade mačke ne ostanejo pri hiši, če ne dobe za podčelesnik kos slanine.
Odprl je blagajnik kovinasto omaro in štel je milih novcev znatno vsoto.
Peter Klemen:
Blazij Skledoliznik in njegovi
ideali.
(Za smeti ln zabavo.)
valcem kakor nad devetindevetdesetimi mu-čeniki, ki spoznanja ne rabijo. Priredili so mu čajanko z obilno zakusko, pri kateri je igral kvartet na pihala in so mu zapele najboljše operne moči znano slovensko: Danes tukaj, jutri tam... Blazij pa ni slišal ne godbe ne petja ne slavnostnih govorov, vse se je izgubilo pred njegovim krožnikom, ki je bil poln najboljšega krmila. Vesel moralnega užitka, ki mu ga je nudil ta večer, je Blazij prav vidno ginjen krenil proti domu.
Ker pa je imel naš Skledoliznik le preveč potreb, se je razmerje med njim in strankinim odborom kaj kmalu ohladilo in mož se ni počutil več dobro pri stranki Št. 1. Vsi strankini blagajniki so tarnali, češ, kaj bo, kaj bo, če bo Skledoliznik tolikanj pospravil. Pa Blaziju tudi ni bilo prav, da ga pristaši gledajo po strani z ozirom na dejstvo, da je že nad mesec dni gorko siinpatiziral z njihovimi načeli ter značajno in moralno podpiral njih program.
In nekega dne se je jelo govoriti, da Blazij Skledoliznik ni več med pristaši stranke, ki ji pravijo Št. I, Izvršilni odbor je imel sejo in je z žalostjo ugotovil, da se Blazij Skledoliznik že pogaja s stranko Št. 11- zaradi vstopa. Oh, bilo'je res, preresl
Drugi dan je Blazij zopet pisal pismo tele vsebine: »Veleupoštevani izvršilni odbor! Podpisani prijavljam svoj pristop...« in tako lepo naprej.
Le nekaj ur je čakal in prejel odgovor: »Javite se čimprej pri našem tajniku. Srčno pozdravljeni!« Izvršilni odbor in dva podpisa.
Tako si je odprl mož Skledoliznik vrala v stranko Št. II. »loj, lo vam je bilo veselje, radost in hozana! Izvršilni odbor je bil sklican k posebni seji, k er se je najprej ugotovilo, da Blazij Skledoiiznik ni več pristaš nasprotne stranke, tiste grde stranke, ki ima št. I., in to je vredno več kot tisoč drugih, udanih, zvestih in mučenih pristašev. Ta pre-memba barve je dokaz značaja, ki kristalizira v pravili in pravilnih kockah kakor sol, prava slana sol našega tako težko preizkušenega naroda.
In priredili so mu večerjo v zlati dvorani najlepšega hotela z ameriškim straniščem.
načeli in značajno ter moralno podpiram Vaš program, sem podpisani prepričan, da moje prijave slavui odbor ne bo odklonil, ampak jo upošteval in enoglasno sprejel. V nudi, da prejniein v najkrajšem času povoljen odgovor ter zadeva ostane diskretno tajna, kajti vpitje slabo vpliva na moje živce in tek. beležim z odličnim spoštovanjem. Bluzij Skledoliznik, m. p-<
Drugi dan je Blazij prejel odgovor, ki se je glasil takole: »Hrepeneče Vas pričakujemo. Izvršilni odbor.« Dva podpisa
Tako je prišel Blazij Skledoliznik v stranko št. I, ln stranka ga je bila vesela, kajti večje je veselje v nebesih nad enim spozna-
Blazij Skledoliznik EO za to ni zmenil, zaničeval je kmetiške sošolce, govoril ž njimi malo ali nič ter skrival vse, kar bi bil kateri med njimi lahko rabil sebi v prid. Nikomur ni posodil naloge, da bi jo prepisal, nikonuir ni oi'lrgal žemlje, da bi, lačen, jo prigriznil. Približal se je včasih komu, a vselej le zato, ker si od tega je obetal kaj dobička, pa naj bi bilo samo klapsovo pero ali strgan, umazan pivnik, ln dajali so mu sošolci, ker so se ga bali, kajti bil je odličnjak in zloben, da se mu ni upal nihče zameriti. On pa je 1 >i 1 ohol celo takrat, ko je prosjačil, kajli mislil je, da se mu prijaznosti pritičejo in da so usluge, ki mu jih sošolci izkazujejo, le njih dolžnost. Pa je postal še bolj prevzeten, je rekel modri jansko: Vsak zase, Bog za vse! Založil je kos kruha, prigriznil konec klobase, cmokal, tleskal z jezikom in požiral, požiral z neznansko slastjo: Vsak zase, Bog za vse!
Blazij Skledoliznik je bil mora celega razreda. Kdor ga je zagledal poleg sebe, se je ustrašil in prav pod srcem ga je zabolelo. Vseiej, kadar so ob pavzi stopili skupaj pevci, da bi zapeli na tihem — drugače se profesorji razburjajo — jim je glas zastal v grlu in ni šlo pa ni šlo. »Ne morem, pa ne morem,« se je jezil tenor. »Ne gre,« je godrnjal basist, »kadar ta hudič se mi prikaže, me
A prišel je le redek mož, pri komer se Je dalo kaj računati s pripadki. Kosmatincev ni bilo in to je dalo Biaziju misliti prav neprijetne misli. Zato, ker ni imel dovolj stanovskih poslov, so tudi dohodki bili merjeni, a vendar skozinskoz dovoljni za pila in jedila.
Hodil je dan za dnem po ulicah, obstal pred vsako gostilno ter vihal krepki nos, če ne bi morda skozi vrata kaj dišalo.
Pazno je njuhal, godrnjal sam s seboj in če se mu je nos prijetno iznenadil, je vstopil, naročil, tleskal, pil in se debelil, da mu je poganjal že tretji podbradek.
Pa zvedel je nekoč Blazij Skledoliznik, da so kar čez noč nastale med rojaki tri različne stranke, ki iščejo pristašev. To ga je vznemirilo in spravilo v zadrego, ker duševno na kaj takega ni bil pripravljen. In je štel: »Prva stranka, druga stranka, tretja stranka. Hm! Kam bi? Kajto bi? Kaj nudi ta? Kaj nudi ona? Kajti človek ne živi samo od božje besede, ampak takle golaž, kakor je bil tisti pri prijazni Marijanci, k življenju dokaj pripomore in ga osladi,«
Pa je sedel in napisal v.a prvo stranko pismo takele vsebine: »Veleupoštevani izvršilni odbor! Podpisani prijavljam svoj pristop k Vaši velepoinembni stranki in prosim, da mi slavni odbor sporoči, če je voljan, sprejeti me za vernega in udanega pristaša. Z ozirom na dejstvo, da jaz, podpisani, že nad mesec dni gorko simpatiziram z Vašimi
mine vse veselje. Ubil bi jo nečloveško klobaso, če bi ne bila trdoživa kakor star maček.«
Blazij Skledoliznik pa je cmokal, jedel, požiral in se debelil kakor rezan prešič. Njegovim sošolcem se je rado sanjalo o njem. In iz takih sanj so se zbujali izmučeni, kot bi bili sanjali o težki matematični nalogi.
Profesorji so vedeli, da Blazija Skledo-liznika nikdo ne mara, a kaj so hoteli! Na vsa vprašanja je točno odgovarjal, predpisom discipline se je pokoraval kot se spodobi odlič-njaku in vzornemu dijaku, ki zna vse, prav vse, o čemer ga pobara zvedavost učenjaška.
Tako je užival, živel, jedel in hlastal, z jezikom cmokal in precejal sline Blazij Skledoliznik, d< kler ni odšel iz šole ter so ga izgubili izpred oči vsi tisti, ki so ga zaničevali. Nihče ni vprašal, nikdo ga ni več videl, nobeden ga pozdravil.
Blazij pa je krenil svojo pot, ki ga je peljala v vseučiliško mesto, kjer je v petih letih dovršil svoje nauke o pravicah in postavah.
Nato se je povrnil v domovino in si poiskal za svoje znanje primemo delavnico, ki naj bi mu tegnila dovolj beličev, da bi ž njimi polnil ogiVmine notranje prostore. A vsak začetek je težak- Nekaj je pač donašala pisarna, a bilo je premalo, saj tudi dela ni bilo preveč, a dosti konkurence. Zato je mnogokrat v pisarili čakal, kdaj bo potrkal in se zglasil kak kosmat klijent.
Blazij SModoliznlk je bil izboren dijak, velik talent, odličnjak in pojedež. Sošolci so ве ga bali, ker je bil debel, masten in je že v šesti šol/ nosil podbradek, brke in zlato uro. šepetali so o njeni, da ni dobro sedeti ž njim, češ, da diši po česnu, papriki in drugih zabelaji ter da venomer tleska z jezikom in požira sline.
malo in veliko. Točna postrežba, najnižje dnevne cene.
Cuisč, Ljuliljana,
temveč tudi Cialiosasi izdelka sc tnora upoštevati pri nabav.
poslovnih kniig.
igOtteZtrfO BI. I. Erfata?ca ta «оаги са starniflr bnlfp v i'MfeS ал}. гии^ате n "ifca S'kb. fl/lt.
■ДМШШМИШИМИИСТМИШШДМИШ i
registrovana zadruga i neom^en© navezo v LiubS.ani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, iamčijo pri Ljudski posojilnici kol zadrugi ? neomejenim "amstvom za vloge vsi člani z vsem svojim r~-pemoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog
Hranitoe yhge znašam nad 120 m'li'onov d'narjev
znižane cene pri -1«Ш11МЛ«
Miiiutoe, »e /."mudite usodne prilike. du si uitlo wr> „	dat,-veliko izliiro vsakovrstnih otroftkih vnzifkov
^Л	mraltlih vnz'.-kov stolie, liolender ev, malih uv»-
Jrj\\ /ГЧ jto!,.R m tncikljev šivalnih si rojev in dvokolee. mi®Bii nJ^ 1 Posi-hni oddelek z» popravo dvoko »s, motorjev, Vv5ff*>^|y	Siva.nili strojev, otročkih voztf-kov itd F.initjli
•el/T Чфу' rame г ojcn lem. Kolesu se shrun n.le(o tudi preko
z-me Ceniki franko. JIHBI'IVđ" u	tovarne <1vokoles olrn^kih vn/ičkov I. uhl imn. K:«r
fe » a t_______-___Ć*
^»ВЈвМр^ W JJMFICV W
иашвшаабванааажјввбшзввбшиаваЕввиакаии*
Cenjene, dame oglejte si i od nakupom zalogo iDv-nokat došllh, krasnih lir-ošivalnlh Mrojev, nnjno* vf ,š*. Iznajdbe modeme linlke a v«ol< ?troj oopolnomu enostavne si-vate vsakovrstno blđoo, i stike In čipke s ctk-cak slvom. vezete najmoder-leJSo In lnknjlčoste v м nlne, gumbe In grmi icu Mouk v vezenj, Lre'pleeen Ceniki Iranko. Jrodaja tudi na obrok: t
»9
f. B. L Llubliana, Karlovska cesta 4.
Blazij je denar pospravil in vprašal, kdaj lahko zopet pride.
»Premi!i naš prijatelj,« je jecljal gospod blagajnik, »to je le majhen oboi, ki ga vam poklanjamo za vašega značaja krenienitost in prečiste ideale. V bodoče bo več- a zdaj pa naj omenim le še tole, a naj ostane vse med nami, za vas pripravljamo časten sprejem, veličastno slavlje, kot edino ga zasluži mož, ki hodi v vaši koži.« In Blaziju so se zbrale sline v ustih ter mislile, rekoč: >Pri tem človeku nam je dobro biti, ker se ne pretakamo zastonj. Komaj malo mu namočimo jeziček, pa že odpro se spredaj širna vrata in noter privali se debel konec vrhniške klobase.«
In v taboru številka tri so se vr.sile redne seje vsak večer in vsako jutro. Večina je bila presrečna, da je počastil stranko s svojim vstopom tak pristaš, tako odličen, tako zna-čajen borbenik za ideale.
Zazevala so vrata na stežaj in nekaj silnega se privalilo je čez prag.
Utihnila so tisočera usta in po sredi ve-seličnega prostora je prihajal on, on sam, naš ljubi Blazij Skledoliznik. Tedaj pa se predobro ljudstvo ni moglo več premagovati. Iz vseh grl je zadonel huronski: živio! in za-grmel strašen topot. Moški zbor je zapel: »Zadoni nam, zndoni, iz srca bas krepak...« Gospe in gospodične niso holele biti nič manj navdušene ter so intonirale troglasno ono domačo, sila prijazno: »Jaz bi te že rada imela!« Nato pa so združeni orkestri zaigrali strankino himno: »Za golaž in za domovino!« Potem se je poleglo.
Na najčastnejšem prostoru je zavzel na mehkem naslonjaču mesto Blazij Skledoliznik..
In poleg njega levo je sedel sam gospod predsednik izvršilnega odbora, a desni stol je bil za botro strankine zastave.
Množica je sedala ob dolgih mizah, se radovala, smejala in bila neskončno dobre volje.
To je bil začetek prelepega večera.
Vrsto govorov je otvoril predsednik izvršilnega odbora, rekoč s svetim pismom:
» Dober pastir je bolj vesel ene same ovce, ki je bila izgubljena in jo je našel, kakor trikrat triintrideset ovc, ki jih ni našel, ker jih ni izgubil. Zato je tudi naša stranka pokazala dovolj umevanja za ta dogodek, ki je posebnost svoje vrste v političnem dejanju in nehanju naše stranke. In spoznavalcev.. ni vesel sam Bog, tudi mi se veselimo mož, ki so, kot Blazij Skledoliznik, spoznali, kaj je prava stara vera in kaj so ideali. Zato mu vsi, kar nas je tukaj zbranih, zakličimo navdušen : Dobrodošel!
In dvorana je zavpila, kričala in se radovala.
Prišli so krožniki na mize, obloženi z jedrni najboljše vrste. Pijače so prinesli v litrih, vrčih, steklenicah, da bi ž njo upi-janil pol dežele, kadar so volitve.
Ljudstvo je pričelo jesti, ž njim pa tudi Blazij Skledoliznik ...
Ob vsaki pavzi zavživanja je vstal kak govornik in pozval občinstvo, da zalije svojo dobro voljo v čast njemu, ki je glavna točka dnevnega reda in se piše Blazij Skledoliznik.
Blazij Skledoliznik pa je vstal, se priklonil, zopet sedel in jedel, jedel, jedel ...
Ze v pozni uri je predsednik prosil slav-
A I 449/25.	10375
iLfotolfžiris
[Delniška glavnica: 50,000.000 Din Rezervni zakladi ca.: 10,000.000 Din
m»
T8S
/1Г% M
Centrala: & j	„ DUKiafSf&a CeStcU
podružnice in egenclje- Srežtce, Ceije, Cs-nome«}, Oorica, Kranj. S,o erotec. Marl^of Metkovič. Mo^i 'šaff!. Kovo mesto, »^rev^lj«?, Ptuj, Rakek, 3»a aievo, Siovenjfli-adec, Split. Trst.
priporom« 4.it v*e v honCno ч t r o ko spada otft' ooe-e

№r?.ot»vni naslov: Banka LjuM^.na
Telefon Stev.: 26f, 413, 502, 503 in 504
аедаанно
Ijenea, naj sam izpregovori besedo, češ, da ljudstvo pričakuje. A Blazij je odvrnil, da prej si še privošči košček mortadcle in par odrezkov svinjskega je'ika. Natrpal si je krožnik pred seboj in jedel, jedel, jedel...
Gospod predsednik se je globoko zamislil. Zrl je v zrak in vlekel portoriko: »Kaj bo, če gre to dalje? Kani neki deva mož vsa pila in krmila, ki jih pod streho spravlja?« Ljudstvo ga je jeio gledali pozorno. Kaj bo? Kaj- bo?
Hipoma v dvorani strašno poči.
Grom in strela! 'Ugasnejo obločnice in žarnice pa ventilator se ustavi. Ljudstvo se plašeče pomika. Vhodi se odpro, a zunaj tudi tema! Groza! Sodnji da n! Pred iiišo se ustavita dva voza požarne hrambe. Gasilci z luč.ui vderejo v dvorano ier svetijo, kje neki bi gorelo. Kaj je? Kdo ve? Groza! Sodnji dan!
Tam gori na odličnem mestu pa je sede! naš Blazij Skledoliznik in glava mu jc visela vznak. Ga kličejo, ga drainijo, oblivajo, zastonj! Nič več življenja ni v njeni1 Prihitel je zdravnik, ga lipal in obračal. Nato je pomembno zmajal z glavo in ugotovil, da se Blazij Skledoliznik je razpočil od samega navdušenja za program in dnevni red prelepega večera.
A Blazij Skledoliznik bo živel še in še!
Na;popolnelši STOEWEH
iivaini strun
£« šivil t. Kroiact m (t«, iiare mi 43 vsak tem. Prečen d nafta«. Uro , ogii-te si lo Itrtanoii ori tvrdki
L. BARAGA
. «14 ana >elent>mgov<- uliti it. 6/1. irezpiaten uouk 151, ams.
1'nleton 08(i
Naznanilo.
P. n. občinstvu in vsem svojim cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, la sva se z mojim bivšim družabnikom
g. Ivan Bernikom pod imenom tvrdka TRINK & BERNIK z damš. dnem ločila.
Mizarsko podjetje bom od sedaj dalje vodil zopet sam. - Cenj naročnikom in p. n občinstvu sc vljudno priporočam za nadaljnjo blagohotno naklonjenost.
Tvrdka jamči za solidno deli in nizke cene
Z odličnim spoštovanjem
Д1 THfllf rploino mizarstvo LJUBLJANA,
HI. I B Ш1Ч Linhartova ulica i, 12. 10382
Na dnevni red je prišlo tudi slavlje, ki naj bi se vršilo v proslavo silnega dogodka. Po mnenju skoraj vseh naj bi proslava presegala vse, kar kdaj se je vršilo sličuega na s\etu.
I>e eden pa je bil med njimi — oh, teh Tomažev se nikjer ne manjka — ki ni mogel razumeti, čemu in zakaj je ta vihar navdušenja za lopova in zajedavca. To je bil grdi krit kaster Muha. A komaj je bil izgovoril zle besede, je že stal na sredi ceste brez klobuka, ki je kmalu prifrčal za njim skoz okno.
Notri v posvetovalnici pa je grmelo na-rdušenja in strele gorke jeze so letele na pristaša Muho, ki se je drznil dvomiti o tem, kar cel odbor veruje in motri za pravo.
»Torej, gospodje,« je govoril gospod predsednik, »jaz mislim, da bi tri godbe ne bile preveč. Šaljiva pošla mora tucli biti in srečolov, kot je navaden pri takih veselicah. Mogoče tudi tombola bi bila slavijencu po godu. Glavno je vsekakor, da se gospod Bla-tij Skledoliznik zabava in se čuti domačega med nami. Glede mesa sem že naročil treni mesarjem in za potice je ukrenjeno že vse potrebno. Sočivja bodo dale krakovske ženice, vina bo dobavila centrala, pivo pa dostavi pivovarna. Kaj mislite gospodje, mar ne bi 6e spodobilo, postavili i tobogan, guijabiico in vrtiljak za naše dobro in pošteno ljudstvo?«:
»Živio vrtiljak in naše dobro ljudstvo!« Je zadonelo po dvorani, »živel naš novi brat, preljubi Blazij Skledoliznik!«
»Zdaj pa vsi na delo! ' je dejal predsednik, do srede bodi vse pripravljeno!«
In priprave so se vršile kot še prej nikoli. Bilo je dirjanja in ropotanja, kot bi šlo za velik, jak prevrat. Moški so begali sem in tja ter se prerekali za to in ono, ženske pa so pekle, kuhale in cvrle. O joj, o joj, lepote in krasote!
Napočil slavni je večer! Od vseh strani smrdeli so avtomobili in kočije črne, svetle so drdrale. Izstopali so moški v črnih suknjah in dame so prihajale, spodrecane več čevljev nad stopalom in z zavihanimi bluzami skoraj do pasu. O joj, o joj, lepote in krasote!
Osem je že bila, ko bil je veselični prostor poln do zadnjega kotička. Le slavljenca so še pričakovali, le njega zaželjenega, češče-nega boritelja za ideale.
Radi inventnre po znižanih cenjh vsakovrsten
suh žagan in \m fes,
žaganje, drva. Žagam tudi po na:-očilt, — FRAN ŠUŠTAR, lesna industrija in parna žaga, Ljubljana, Bclenjska cesta 1«,
One .januarja 1928ob 10,uri
se vrši v pisarni notarja dr. Kuharja, Kolodvorska ulica 3, prostovoljna sodna dražba dveh hiš pok. Jos ins. S e i d 1 a . ležečih ob stari cerkvi v Spodnji Šiški.)
Najmanjši ponudek 200 000 Din; 1 adij 40.000 Din v gotovini.
Dražbe ni pogoji so pri dr. Kuharji na vpogled.
Ril
Podpisana preldiSem vse žaljive govorice, ki setn jih razširjala zadnji čas o gospodu Srsčkotu VRŠIČU in njegovi soprotfi Otiliji, kot neosno ane in neresnične. — Obžalujem te žalitve in se zahvaljujem, da. je od tožbe proti meni odstopil.
Ljubljana, dne 29. decembra 1927.
ZOFIJA MENARD,
Ilustracija: U. F.
NAJCENEJE se oblečete, ako kupujete gotove moške in deške obleke domačega izdelka pri I«q Rliin Ljubljana, Stari trg 2, ki imn v WUO> l^illjj zalogi tudi s u k it o in hlač vino Stari trg 2, ki ima v zalogi tudi sulcno in hlačevino iz svetovnoznanih čeških tovarn ter vsakovrstne pletenine, jumperjc, jopice in perilo. — Obenem se priporoča znana gostilna »POD TRANČO« kjer se točijo najboljša štajerska in dolenjska vina.
Najcenejše izvršuje fikeffiska
»LJl^SKA KNJIŽNICA«
narasla za 6 štev^k od 22—27. Zastopani so francoski, č^ški, atgieški, laški in slovenski piflatelii. Torej dovctj izbire za raznovrstne OKUSГ. Ljudska knj .«iica nudi od fantastičnega Јшш-а d" "' finske povesti, od realista ega dela uo ., -šk^a spisa vse, kar velja svetovnem slovstvu not resna literatura. ' en / .o iuj zadnje zvezke Ljudske knjižnice: ' .<11. -„ek: : srne Jues, Otroka kapi-< • nta, P('i » : okoli .-veta. Roman v v •■; XXI -ck: Sheei-an Patrik A., -л,?. Povest i л dekleta; XXIV. zvezek: Ho '.iu Luži; I. .-erjvka povest; "XXV. zve-Sir H. Rider-H^ard, Hči cesarja Mon-<9fime. ZgodovinsU povest; XXVI. zrezek: C. Lo-enzini-Jo?.') Lovrenčič, Storžek in njegovo ' ur,raeto Г- : -e Pregljevi Otroci solne«. pa so ('	zema v slovenski dt.
mači literaturi	,*o. »Tolminci« iste-
ga pisatelja, ki so „ , dni, so vredni svojega deževnega očeta, roman, ki ni spisan ;';> en dan, ampak delo, ki bo živelo med naro-
vefileLnr ..rftn* . Ia	zvezek so po
vecietnc a, ^дј.шј' -ouaj končana. Naš nri.
Skromna cerkev.
Cerkev obdaja nizko zidovje, ki so ga zadnja leta toliko popravili, da ni razpadlo. Na levi strani se na cerkev naslanja zvonik, širok in masiven, sezidan iz močnega kamenja; dviga se dva, tri metre nad cerkveno streho; in kapo ima, pa tako nizko, da jo komaj opaziš. Zvonci so malo večji kot oni pri gorski podružnici, kjer jih cerkvenec v roki prinese radovednemu tujcu, da temu ni treba hoditi na stoip. Cerkveno pročelje so prenovili, da napravi na romarje ugoden vtis. Nad velikimi vrati, ki so navadno zaprta, sedi v dolbini sv. Peter, gospodar te hiše božje. Nekdaj je stoloval nad velikim oltarjem; ko pa so tja postavili umirajočega Krista, so sv. Pelru prisodili višji sedež z obširnejšim razgledom. Ostali cerkveni zid je ometan. pa ne oglajen. Cerkev je že zelo stara; zgradili so jo okrog leta 1550.
Preden vstopimo pri stranskih vratih, moram na kratko povedati, kdaj in zakaj je ta cerkev zaslovela.
Nekaj geografije in zgodovine.
Limpias je mestece v pokrajini in škofiji Santander, nedaleč od morja, od Biskajskega zaliva. Prebivalcev ima krog 1800, ki pa ne stanujejo na tesnem prostoru, marveč se naselbina razteza po dolini majhne reke. Hiše so lične in snažne, kar znači tudi ime. »Casaa limpias« pomeni po naše: snažne hiše. Zupna cerkev stoji nekoliko vstran, na vzvišenem kraju. Majhna je, kratka, pa široka. Nad glavnim oltarjem stoji na zid naslonjeno razpelo, znameniti >el Santo Cristo de' 'a Agonia« fumirajoči Krist), ob njegovi strani pa kipa Žalostne M. B. in sv. Janeza Evangelista. Nad celo skupino se dviga baldahin iz rdečem žameta.
V mestecu sta še dve kapeli. V Limpiasu so se naselili oo. pavlinci, ki oskrbujejo lastno cerkev Sredi sela pa so domačini zgradili večjo kapelo, kjer se tudi vrši služba božja Ker se je mestece po dolini zelo razširilo.
Naše založništvo.
Jugoslovanska knjigarna je v dveh letih 192G. in 1927. založila 19 slovenskih del in muzikalij, kar je za današnje razmere naravnost veliko kulturno delo. Vsakdo ve, da danes, v času denarne krize, ko nima nihče dovolj denarja /a najpotrebnejšo hrano in oble-
ko, knjiga ni več oni faktor, kot je bila svoje dni. Inteligenca, ki je kupovala knjige, je pro-letarizirana in nima niti za najnujnejše živ-Ijenske potrebščine — kdo naj potem sploh kupuje kiijige — in zato je treba deselerega idealizma in ljubezni do knjige same, ako založništvo sploh še najde pogum in natisne eno, dve, tri knjige, ker gre vsaka knjiga v težke tisočake. — kaj naj potem še rečemo o Jugoslovanski knjigarni, ki je v 24 mesecih izdala oziroma vsaj gmotno omogočila 49 del, torej na 2 tedna eno novo knjigo!
Zalo je povsem upravičeno, ako se ob koncu leta ozremo malo na to tiho in dragoceno založniško delovanje Jugoslovanske knjigarne
SLOVARJI,
ki jih je založila Jugoslovanska knjigarna, imajo dve prednosti. Prvič so izdaje ročne, žepne, prikupljivega formata, tiskane z jasnimi, a zelo pregledno variiranimi črkami na trpežnem papirju. Drugič pa so jih sestavili strokovnjaki, tako da so tudi vsebinsko in strokovno prvovrstni. — Prof. dr. Vilhar je sestavi! srbohrvaško-slovenski in slovensko-srbo-hrva-ki slovar, dr. Pretnar irancosko-sloven-eki, It'. Kotnik pa slovensko-franeoski slovar, dr. Valjavec laško-slovenski in slovensko-laški besednjak, dr. Bradač Iatinsko-slovenpki slovar, - t _ip eminentne važnosti za obstoj naših
humanističnih gimna/.ij, C(,rin,;
dr. flebinger in dr. Bradač nemško-slovenski slovi-r. Sedem slovarjev v stilu Langenscheid-tovil: svetovno znanih žepnih slovarčkov je kulti1 rno delo, za nas Slovence, ki doslej slič-nih slovarjev sploh poznali nismo, pa kulturen i'in prve vrste.
V leposlovnem oziru je
povedni klasik z lahko umljivo razlago je na razpolago vsem, ki jim je mar dobrega domačega čtiva. Ob Frančiškovem jubileju bodo nudile Besove »Rožice sv. Frančjškac nabožno in nežno knjigo, ki je znana po vsem svetu in je edinstvena svoje vrste.
LJUDSKE IGRE.
Jugoslovanska knjigama posveča poseb- • no pozornost dobrini, lahkim, pa zato ne plitvim igram, ki pridejo vpoštev kot repertoar . naših diletantskih odrov. Vsako leto izda po . štiri nove, za naše razmere prirejene igre. — . Tu najde podeželski režiser bogato izbiro. — Za Vse svete imajo odri na razpolago »Mlinar in njegova liči« Za predpust »Lumpacij va-gabunda« in »Scapinove zvijače«, kol narodno igro resne vsebine igrajo »Krivoprisežnika«, ki je izšel že v II. popravljeni izdaji in prav- , kar izišlega -Zapravljivca«, ki vsebuje pa tudi nekaj komičnih prizorov. Isto velja za »Revč- . ka Andrejčka« -- Molierov Skopulu je pa delo resno in satirično, a obenem vrlo ko* , mično svetovnega slovesa. S tem repertoarjem izhajajo odri lahko dve sezoni, ker niso dela ene vrste, ampak nudijo od vsakega žanra nekaj in za vse prilike svoje. Od pred-pustne burke do lilerarne satire, od poljudne ljudske igre veselega značaja do literarne satire — vse odrske vrste so zastopane v zbirki »Ljudski oder«. Kemčev »Zakleti grad« pa je slovenska originalna igra romantične smeri, da je ž njo tudi naša domača literatura zastopana.
ŠOLSKE KNJIGE.
Šolskim knjigam je Jugoslovanska knjigarna že od nekdaj posvečala posebno skrb. Na novo je izdala zelo potrebno lepo knjigo prof. Maks Prezelj, Kemija in mineralogija, Brinarjevo Zgodovino za meščanske šole stari in srednji vek, Mazijevo Geometrijo za nižjo stopnjo. Sturmove Francoske vadnice I. del in posebej 111. in IV. del. Same knjige, ki so strokovno na višku in ki so prvovrstno opremljene. Robidov »Nemški glagol« služi pri pouku nemščine kot pomožna knjiga prav tako kot samouku. Odlikuje je vzorna preglednost
TEHNIKA, GOSPODINJSTVO IN PODOBNO.
Od znanstvenega založništva Jugoslovanske knjigarne naj omenimo pomembno An-dreejevo knjigo o Radiju. — Radio je pa pri
nas že zelo razširjen in vsak amater, ki posluša to svetovno godbo iz vsemirja, mora imeti Andreejevo knjigo kot zvesto spremlje-valko, da bo razumel, zakaj in kako sliši. Gu-ličev »Parni stroj in parna turbina« pridela prav vsakomur, kdor ima s tehničnimi in strojnimi vprašanji posla. Eme Arkove »Prikroje-vanje perila« je knjiga, ki bi jo morali najti pri vsaki gospodinji in šivilji, skratka v vsaki slovenski hiši, ker je nazorna, praktična in nujno potrebna za gospodinjstvo. Pravkar je izšel prof. Prezeljev »Mladi kemik«, ki je prinesel kot nekak laboratorij kemične poskuse z mnogimi nazornimi slikami in tako potrebne, pa pri nas tako malo upoštevane stroke — kemije. Ta knjiga je potrebna ne samo dijakom, temveč vsem našim obrtniškim in gospodarskim krogom, pravlako našemu kmetu. Vsi li naj se seznanijo s kemijo, ker prav ta veda bi jim v njih poklicu dobro služila.
Tako Jugoslovanska knjigarna lahko gleda s ponosom na svoje bogato delovanje. Težke materijelne žrtve leže v teh knjigah, ki pa bodo v obilni meri pripomogle, da se naša slovenska izobrazba in literatura razširi med najširše plasti naroda. Njeno delovanje na literarnem, šolskem, dramatičnem, znanstvenem in muzikalnem polju je bogato, premišljeno, in potrebno. Zalo želimo založništvu: krepko naprej po začrtani poti v prospeh iu procvit našega slovenskega narediti
Limpias, kdo ne pozna tega imena? Tam v daljni Španiji leži neznaten kraj, ki je v zadnjih letih postal svetovnoznana božja pol. Kakor Francozi v Lurd, romajo Španci v Limpias, Pa tudi iz Srednje Evrope in Amerike marsikdo najprej obišče Brezmadežno tostran Pirenej, potem pa še umirajočega Krista onstran gorovja. Na stotisoče ljudi obišče vsako leto staro župno cerkev, kjer stoji razpelo: E1 Cristo de la Agonia. V španščini je nastala že obširna literatura o čudovitih dogodkih. Ne samo dnevni časopisi neprestano poročajo o njih, izšle so tudi brošure in ilustrirane knjige z naslovi: »Que pasa en Limpias?« »Los Prodigios de Limpias«, »Los MSlagros del Santo Cristo de Limpias a la luz cR> la Razon y de la Teologia« in brez števila drugih.
V bajno Španijo.
Radovednost je tudi mene privedla v ta kraj. Dobil sem tovariša sotrpina; saj je daljše potovanje izborna vaja v potrpežljivi i. Obiskala sva mnogo lepili krajev v Italiji, Švici iu Franciji. Ko pa sva opravila po-božnost ob massabielskih skalah, sva jo ob vznožju Pirenej mahnila še v Španijo. So tod krasna letovišča; omenim samo luksuriozni Biarrit/. in divni biser San Sebastian. Nisva pozabila tudi na sv. Ignacija, ki sva ga po-setila v rojstnem gradu Loyola.
Bilbao je središče Baskov in stolica pokrajine Biskaja, čedno industrijsko mesto.
p.' A ,-p v i v ЧапЈл-мг^г
in praktična ureditev. -- i iavi,ar je \ tisku nov nemški abecednik za osnovne šole, ki ga je današnjim razmeram in potrebam priredil prof. Anton Lenarčič.
Za mladino bodo izvrstno služile »Domače in tuje živali« I. del. Je to krasno ilustrirana knjiga, kot nalašč primeren božični ali godovni dar našim malčkom in učencem.
Limpias; nikjer ga ne ugledam. Okolica je samotna; iz močvirnatih luž se izlušči potok; .struga se zajeda bolj in bolj; nastane dolinica. Zavijemo krog širokega hriba; dolinica se razširi; onstran vode ugledam nekaj hiš, in — vlak se ustavi ob malem kolodvoru. »Limpias!« kličejo sprevodniki. Mislim si: »Sedaj bodo vozovi bruhali množico romarjev.« Poleg naju izstopita še dve osebi... Je to ona glasovita španska božja pot?« Kie je mesto, kje cerkev?« izprašujem tovariša; toda kakor jaz je tudi on začuden stal na »peronu«, ki ga ni- »Prtljago pustiva v garderobi,« predlagam; teda kako, ker garderobe ni? Ushiž-beni železničar, vajen lakih slučajev, spravi kovčka v zaboj v pisarni.
Skromen kraj.
Zopet sva bila v zadregi: kod gre pot v Limpias, ker se s postaje ne vidi ne cerkev ne mestece? Te zadrege naju reši avto, ki je že čakal, da prideva. K vsakemu vlaku pošljejo namreč dva velika avtomobila po romarje; prvi je že oddrdral, drugi je naložil naju, in dasi ima prostora za 20 oseb, je bil voznik vesel, da je vjel vsaj dve. Od te postaje do cerkve je pol ure pešhoje. Pot se vije in cepi; cerkev pa se skriva med drevjem, da jo zagledaš šele, ko stojiš pred njo. Avto drči čez progo, mimo slabih njivic, prekorači rečico po kamnitem mostu in zavije na »glavno cesto«, Ob razpotju stoji novo veliko poslopje, zavod sester križark. Med redkimi hišami in vrtovi se vije pot ob griču, dokler se ne ustavi na širokem prostoru. Dva podeželska hotela, večja trgovina in par stojnic z odpustki, to je vse, kar vidiš. Ce pa mimo dreves pogledaš predse, ugledaš staro, za-črnelo poslopje: znamenito »moderno« romarsko cerkev. Prvi vtis imaš, kakor da si došel na Brezje, s tem razločkom, da je cerkev na Brezjah mogočna katedrala, v Limpi-isu pa stara gorska podružnica.
GLASBA.
Tudi na polju glasbenega založništva pr-vači Jugoslovanska knjigarna. Od veseloigre »Kovačev študent« preko kupletov k »Revčku Andrejčku« do splošno priljubljenih, poljudno harmoniziranih Bajukovih »Slovenskih narodnih pesmi za mešani zbor« V. zvezek in Ma-roltove »Nagrobnice«. najdeš tudi že cerkveno glasbo prvovrslnega materijala. Moderno stru-jo zastopa Stanko Premrl s svojo »Slava Brezmadežni« in »Dve božični pesmi«, preprostejšo strujo pa z poljudnimi napevi Sicherl s svojo zbirko »Pastirci iz spanja« in Ekel s Pridite molimo«. Kokošarjev »Rcquiem« bo dobrodošel marsikateremu organistu. Kimo\
k j pristanišče, krajevna železnica, «... 0 od morske obali. Ravno sredi med tema mestoma pa leži glasoviti Limpias. Zelo sem bil radoveden, kakšno je to mestece in kakšna njegova cerkev.
Prvi me je razočaral vozni red. Dasi našteva vse mogoče kraje, postaje Limpias ne pozna. Da obširni »Vodnik po Španiji« mesteca ne omenja, je umljivo, ker je kraj neznaten; da ga je utajila železnica, mi ;ii šlo v glavo. Kljub temu stopim k blagajni ter naročim: »Dos terceras para Limpias.« (Dve tretjega do L.) Brez ugovora mi uradnik postreže. Pogledam na listek; postajo so označili: Angustina-Limpias. Kolodvor stoji namreč v sosedni občini, onstran reke' in doline, in so mu šele v zadnjem času dodali privesek Limpias. Španske železnice se odlikujejo s počasnostjo; naš osebni vlak je pa posnemal polža. Pokrajina se mi ni zdela zanimiva; smo pač prenasičeni domačih krajevnih lepot. Nizko gričevje, razsežnii pašniki, malo obdelanega sveta, redke naselbine se vrste pred opazovalcem.
Dospela sva.
Odrinili -mo z zadnje postaje prod ciljem. " : ,	e strani, da bi v daljavi opazil
se je vernikom pot do Supne cerkve na gričku zdela prenaporna; farno cerkev so zapustili in zahajali k pavlincem. Župnik, njegova sestra, mašni strežniki in najbližji sosedje so edini še obiskovali farno cerkev. Na pobožnosti v čast umirajočemu Izveličarju, ki so jih nekdaj župljani pridno gojili, so sčasoma pozabili. Župnik je že nameraval cerkev opustiti in razširili kapelo sredi sela; vendar pa so ni mogel odločiti, da bi to uamero izvršil. Poskusil je Se zadnje sredstvo, da bi župljane ogrel za sturo cerkev. Priredil je mi3ijon. Kapucini so mu poslali dva goreča misijonarja, o. Anzelma in o. Agatangola. Mi-eijon se je pričel 2. marca in končal na 4. postno nedeljo 30. marca 1919. Verniki so se misijona pruv pridno udeleževali in so skoraj vsi prejeli sv. zakramente.
Nenavadno videnje.
To nedeljo — zgodovinski dan za Lim-pias — je krog devetih o. Agatangelo stopil na prižnico, so zahvalil ljudem za obilno udeležbo, Bogu pa za vse milosti sv. misijona in je imel evharistično pridigo z rekom: »Moj sin, daj mi svoje srček Med govorom je neka dvanajstletna deklica stopila k spoveanici o. Anzelma, ki je še spovedoval v prezbiteriju, in mu zaklicala: »Oče, oče, poglej no, Krist je zaprl oči!« Kapucin deklice ni slišal; mi-elil je, da je le nadležna in si samo nekaj domišlja, zapodil jo je in ji ukazal, naj molči. Takoj nato pa so pristopili drugi otroci, ki so ponovili, kar je govorila deklica. Verniki so zvesto poslušali govor; nihče še ni zapazil kake spremembe ua razpelu. Po pridigi je o. Anzelm povedal tovarišu, kaj so пш pravili otroci. Oba sta stopila pred križ, pa nista opazila ničesar. Naenkrat je zaklical neki možak, takoj za njim pa se je oglasilo mnogo mož in žena, da vidijo isto, kar je trdila deklica. Ljudstvo se je razburilo. Patra sta jih mirila, ljudje pa so klicali: >Mi smo to videli, pripravljeni smo to potrditi s prisego.« Razburjali so se bolj in bolj, pokleknili so, obujali kesanje in molili: »Perdon, Senor! Misericor-dia, Dios mio!«
Nekateri so trdili, da se Križani poti, in eo prosili o. Anzelma, naj stopi na oltar in se prepriča. Branil se je, toda prinesli so mu lestvo in ga prisilili, da se je povzpel nanjo. Dotaknil se je Krista. Presenečen je zapazil, da je Križani ves poten. Pokazal je ljudem mokre prste. Neizrekljivo razburjenje se je
Eolastilo ljudstva; kričali so in jokali obenem, olgo je trajalo, da se je množica pomirila-Polagoma so se ljudje razšli in povsod pripovedovali, kaj so videli. Župnik je sporočil škofu v Santander o čudovitem Dogodku.
Kot blisk se je raznesla novica. Od vseh strani so vrele gruče v Limpias, največ iz radovednosti. Premnogi so dvomili o resničnosti dogodkov in so se posmehovali onim, ki so jim pripovedovali o čudoviti prikazni. Niso namreč slutili, da se bodo dogodki ponavljali.
Izredni pojavi se ponavljajo.
1. aprila 1919 sta prišla v cerkev dva moža: izobraženec iz Limpiasa in trgovec iz okolice. Oba sta smatrala prikazen za halucinacijo, iluzijo ali sugestijo. Govorila sla o lahkovernosti preprostega ljudstva. Sla sta prav pred glavni oltar in opazovala razpelo. Kar se trgovec stresne in pove prijatelju, da Krist premika oči. Trenutek kasneje pade tovariš na kolena in zakliče: »Moj Jezus, usmiljenje! Ne kaznuj шеI Nis-jni veroval, zdaj pa verujem.«
JO. aprila na velikonočno nedeljo, je prikazen opazovalo mnogo domačinov. 30. aprila so videle sestre križarke, njih gojenke ter mnog omož in žena, kako je Krist premaknil oči in ustnice. Od tedaj so prebivalci Limpiasa in okolice neprestano prihajali v cerkev, ln prikazen se je ponavljala skoro dan na dan. Mnogi po zatrjevali, da jih je Izveličar gledal, nekatere prijazno, druge resno, tretje strogo, prodirajoče. Nekaieri so videli solze v njegovih očeh; drugi so opazovali, kako so krvave kaplje izpod trnjeve krone drsele po sencih Križanega I videli so pene na ustnicah, pot po celem telesu; nekaterim se je rdelo, da premika oči z ene strani na drugo, rla se ozira po vseh vernikih, da odpira usta i jih zapira, da premika s trnjem ovenčano }.,avo, da dviga prsa, kakor da bi globoko zavzdihnil, da šepeta z ustnicami, skratka: opazovali so na Križanem najraznovrstnejše gibanje.
Pričele so prihajti procesije, najprej iz okolice, nato iz province, kmalu pa tudi iz oddaljenih krajev. Prikazen se je ponavljala. Očividci so opazovanja natančno opisovali v dnevnih časopisih. Bolj in bolj se je širila slava umirajočega Krista v Limpiasu. Po preteku nekaj tednov je vsa Španija govorila o čudovitih prikaznih. Od dne do dne so naraščale procesije. Nastala je nova svetovna božja pot. Železnica ni mogla formirati dovolj
fosebnih vlakov, toliko romarjev se je zgla-alo. Nebroj avtomobilu je dovažalo odlične goste iz Španije in sosedne Francije.
Mnogoštevilno so prihajali tudi svetni in cerkveni dostojanstveniki. Kralj in kraljica, infanti in infantinje so že ponovno obiskali preprosto cerkev v Limpiasu. Kardinali, nad-škofje in škofje ii vseh delov sveta in iz vseh držav prihajajo k umirajočemu Kristu. V zakristiji hranijo knjigo, kamor se vpisujejo odlični romarji, v druge knjige pa vpisujejo prikazni. ki jih očividci potrjujejo z lastnoročnim podpisom.
Najznačilnejše prikazni.
Brošure popisujejo na dolgo in široko nekatere prikazni- Za zgled navedem par značilnih, hudo okrajšanih.
V Limpiasu živi pavlinec o. Antonio. Ze
f»et let pred temi dogodki se mu je pripetilo o-le: V avgustu 1914 je stopil v župno cerkev, da bi po naročilu nad glavnim oltarjem instaliral električno luč. Postavil je na menzo lestev. Ko je delal dve uri, si je hotel od-
počiti. Začel je snažiti razpelo. Njegov obraz je bil v isti višini z obrazom Kristovim. Dan je bil krasen, oltar sijajno razsvetljen po solnčni luči. Ko je Krista pazljivo ogledoval, je zapazil, da so se Izveličarjeve oči polagoma zaprle in ostale zaprte celih pet minut- Prevzela ga je taka groza, da je zdrsnil po lestvi na oltar, odtod na stopnice in po njih na tla. Pogledal je na razpelo In videl, da so bile oči dalj časa zaprte, nato pa so so polagoma veke odprle. Bežal je domov in pripovedoval, kaj se mu je zgodilo. Potolažili so ga, da je morda v razpelu kak mehanizem, in ga prosili, naj molči o dogodku. Kesneje pa je še večkrat čistil razpelo, ga preiskal in se prepričal, da ni v njem nobene vzmeti ali mehanizma. Ponovno je dognal, da so oči — po španski navadi narejene iz porcelana — tako prilepljene, da se niti najmanj ne premaknejo, če še tako s prsti tiščiš van„e.
Očividec pripoveduje: »Ko sem stopil v cerkev, sem zaslišal glasne prošnje in vzdihe, znamenje, da se vrši čudo. Pred oltarjem je stalo 30 do 10 oseb, ki so razburjeni klicali: »Zdaj odpira usta, zdaj jih zapira, zdaj premika oči, zdaj nas gleda.« V ozadju cerkve je stalo deset mornarjev; devet jih je videlo čudo. Zdrknili so na kolena in se trkali na prsi. Tudi jaz pričnem opazovati razpelo. Vidim, kako Gospod večkrat zaporedoma usta odpre in zapre, kako se mu obraz spremeni, kot bi se ravnokar bližala smrt. Glasno pripovedujem, kaj vidim, in glej, tudi drugi vidijo isto kot jaz. Vsa prikazen je trajala eno uro. V začetku se mi je zdelo, da Krist živi. Njegove oči so se premikale na vse strani: navzgor, da je zenica skoraj izginila, na. levo in na desno. Nato je zrl naravnost po cerkvi, proti mornarjem, ki jih je nekaj časa gledal. Potem se je ozrl na levo, pogled je poslal nenavadno strog in je tak ostal dalj časa. Napočil je najganljivejši trenutek: Jezus nas je gledal vse, pa tako prijazno in krotko, tako ljubeče in božanstveno, da smo padli na kolena, jokali, molili Krista in ga ponižno prosili odpuščenja. Nato je Križani znova pričel premikati oči, pa tudi ustnice, kakor da govori ali moli. Neka dama je cclo videla, da premika roke in jih skuša sneti s križa. Slednjič je zaprl usta, postal je modrikast in bled kot mrlič. Pričeli smo moliti žalostni rožni venec.«
Drug očividec poroča: »Povsem mirno sem opazoval, kako se je Izveličar oziral zdaj sem, zdaj tja. Njegov pogled je bil žalosten, kakor da išče pomoči, pa je ne najde. Včasih je gledal strogo, svareče, grozeče. Enkrat se mi je zdelo, da z očesom nekaj zasleduje, kar se mu bliža, kar je prišlo prav pod križ, češ: »Hudobneži! Še pod križ prihajate, da me žalite.« Obraz je kazal hudo nevoljo. Nato se je zdelo, da se hoče sneti s križa. Povzdignil je oči proti nebu, milo proseč. Oči so mu blestele v solzah. Ozrl se je po cerkvi, obraz se mu je razjasnil. Nato je Gospod premikal ustnice in dvakrat odprl usta, ko da šepeče: >Ne morem več.« Končno postane mrtvaško bled, obraz se mu spremeni, nekake pene mu stopiiz ust in se mu vlijejo na brado; še dvakrat dihne, počasi, s težavo, kakor bi umiral, obrne oči proti nebu in izdihne. Vidim ga mrtvega z lahno mrtvaško bledoto. "
Odveč bi bilo, navajati še druga poročila. Vsa se ujemajo v tem, da Krist premika giavo in oči; da gleda zdaj milo in ljubeznivo, zdaj pa jezno in svareče: da dviga prsi, da vzdihuje, da se hoče sneti s križa, da mu smrtne srage pokrivajo telo, da umira in umre.
Značilen dogodek.
Kako pa so na te dogodke odgovorili svo-bodomisleci in brezverci? Hazume se, da je po liberalnem in brezverskem časopisju silno zavreščalo. Izlili so na katolike vse zaničevanje in zasramovanje, kar ga premore človeška zloba. Katoliki so praznoverni, neizobraženi, verujejo največje gluposti. Prav kakor lurške dogodke proglašajo tudi limpijske za halucinacije slaboumnih ljudi. Taje cclo možnost takih prikazni. Tekmujejo v surovosti proti vsemu, kar pride iz Limpiasa.
Ugleden katoliški časnikar je priobčil tole značilno zgodbo: Seznanil sem se z liberalnim tovarišem, ki mi je dejal, da bo tudi on romal v Limpias, pa ne, da počasti Krista, marveč da nabere snovi, da se bo norčeval iz dogodkov. Nekaj dni kesneje ga srečam vsega zamišljenega; ravnokar se je vrnil iz Limpiasa. Pripovedoval mi je: »Potoval sem v Limpias, kjer me nihče ni spoznal. Stopil sem v cerkev; bila je polna ljudstva. Ozrl sem so na Krista. Z grozo sem opazil, da me Križani gleda trdo in vztrajno. Pobledel sem. Neka
dama me je vprašala: >Kaj vam je, da ste tako bledi? Ste bolni?« Potuhnil sem se in ostal v cerkvi do konca maše. Splazil sem se iz svetišča. Ob vratih sem se nehote še enkrat ozrl na razpelo in sem videl, da Krist obrača za menoj svoj grozeči pogled. Ves prestrašen sem zbežal na prosto.« »Ste kaj pisali v časopisu?« sem ga vprašal. »Nekaj sem napisal,« mi je odgovoril hladno. Kupil sem si tisto številko liberalnega časopisa. O^trmel sem. Moj znanec popisuje, kaj je videl na poti in v cerkvi; o Kristovem pogledu molči docela; strahovito pa se norčuje iz romarjev in vere. Popoldne sem ga našel v kavarni v večji družbi. Ko je videl, da berem njegov članek, se je v zadregi smehljal, in ne da bi ga jaz kaj vprašal, mi je zašepetal na uho: »Kaj morem za to? Služiti moram, da živim. Prokleta pesetal«
Ginijiva izpreobrnitev.
Nasprotno pa se je v Limpiasu mnogo mlačnih in brezvernih spreobrnilo. Samo en zgled.
Potujoč učitelj klavirja je strastno sovražil vse, kar je bilo v zvozi z vero. Bahal se je z nevero in govoril nadvse bogokletno. Če je ugledal duhovnika ali cel) redovnika, je kar pobesnel. Sovražil je križ in svetniške podobe. Ko je potoval po santanderski provinci, je zašel tudi v Limpias. Grozil je, da hoče v cerkvi storiti nekaj strašnega. Izbral si je čas, ko je bilo notri prav malo ljudi. Vstopil se je v sredo cerkve in zakričal bogokletstvo, da so se pobožni romarji stresli od grozo. Dvignil je pest in kakor besen planil proti velikemu oltarju. Na stopnicah pred obhajilno mizo pa se je — zgrudil. Pripovedoval je: »Hotel sem prodreti do oltarja in razpela. Kaj bi bil storil, ne vem. Glava Križanega je bila sklonjena: naenkrat pa se je dvignila; Krist me je gledal presunljivo, da ne morem popisati. Ustnice so se premikale; zdelo se mi je, da hoče stopiti s križa in se mi bližati. Tisti trenutek sem izgubil zavest.« Bogoklelnik je v Limpiasu skesano prejel sv. zakramente in se temeljito poboljšal.
Velika umetnina. — Midva nisva videla nič.
Lahko si mislite, kako nama je bilo pri srcu, ko sva pri stranskih vratih stopala v cerkev. Bova tudi midva videla čudo? Bo tudi naju pogledal Krist? Prijazno ali grozeče.
Ko vstopiva, zaslišiva glasno molitev. Pred obhajilno mizo je klečalo dokaj ljudi, večinoma gosposko opravljeni. Molili so rožni venec. V prezbiteriju je klečal duhovnik, o katerem sva mislila, da je donači župnik. Vseh oči pa so gledale — umirajočega Krista. Nehote sva se takoj ozrla na veliki oltar, ki so ga električno razsvetlili. Pokleknila sva na stopnice obhajilne mize in nepremično zrla na Krista. Razpelo je visoko nad dva metra; Križanega so oblikovali v naravni velikosti. Glnvn, vrat Iji prsi si> mujstrsKO delo, obličje Kristovo pa je umetnina, ki gane vsakega vernika. Obra:: gleda proti nebu in kaže Izveli-farja v zadnjih trenutkih. Oči (iz porcelana) zro nakvišku, da se vidi le beločnica. Usta so nalahno odprta; spodnja ustnica, modrikaste barvo, se jo nekoliko povesila. Oči umirajo, na lice se ulegajo smrtne sence, prsi so se dvignile, zdi se, da jo Križani zadnjikrat zavzdihnil. Na prebodenih rokah sta kazalec in sredinec iztegnjena, drugi prsti pa so se vsled bolečine skrčili, kakor da bi umirajoči Odrešeni!; še v smrti blago, lavijal vernike.
Izpremembe na Kristu nisva opazila nikakršne ...
Ko smo domolili, je duhovnik stopil v za-kris.ijo, mi na smo se dvignili, da smo si oglodali cerkev. Ima tri ladje in je prav kratka. Razen glavnega je v cerkvi še devetero oltarjev: pet starih in štirje novi, prirejeni za silo. Kadar pridejo procesije z mnogimi duhovniki. potrebujejo seveda več oltarjev. Vsa cerkev je začrneia od ?tarosti in je dokaj temna. Vsa oprava je starinska. Pri nas bi vsako župno cerkev lepše okrasili kot pa Španci svoje »najmodernejše« božjepotno svetišče.
Cerkvenec se je sukal prod velikim oltarjem. Ljudje so mu donašali razne predmete, ki jih je natikal na drog in pritiskal na razpelo. Tudi midva sva si dala na ta način »blagoslovili!: molke.
Stopila sva v zakristijo, da se porazgovo-riva z duhovnikom v latinščini, mednarodnem cerkvenem jeziku, ki ga španski kler dobro govori. Predvsem nama je pojasnil, da v Limpiasu pastirujeta župnik in kaplan, on pa da je katehet, ki tukaj preživlja del svojih počit-
Usianovljena 1, 1889
PoSlni ček 10.533
Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev
(Gradska štcdionica)
Ljubljana
Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večie kol kierkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja šc mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nnlaga;o pri nje] sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski dpnar
M\ роШ » ПшврШ! nalagajo ?m\z prihrani« iioivefc v naši hranilnici, Her ;c ilsnar tu Dolinama uarcn
еНГ Hranila ca daje poso ilu po nizki obrestii ruer« na posestvo in menicc ЧК!
nic. Kaj on sodi o limpijshih d dkih? Ničesar čudovitega š,> ni videl Ki ar se moremo zanesti na pričevanje drugi! so se prikazni v resnici dogajale. V on ara zakristije hranijo knjige, kamor so pri,.o . pUale in podpisale, kar so videle. li p kazni še vrše? Da, toda le po ■edkoma. Pr i dvema dnevoma je prišla ečja procesija; * mo eden je videl gibanje Kmauega, ostali pa nič.
Cerkev molči.
Kaj reče Cerkev na vse to? V Santmderu se je 1. 1920. ustanovila komisija duho nikov in laikov, ki naj bi preiskala vse dogod. 9. Posluje že šest let, pa še ni izrekla nob .'ii 5 razsodbe. Dokler pa komisija molči, molči tudi Cerkev. Pride li še mnogo procesij? Poleti manj, spomladi in jesni pa mnogo. Buš za danes je napovedan posebni vlak iz G srina-nije.
Stopila sva na vrt preproste krčme ooleg cerkve in pri čaši vina razmišljali o itmpij-skih prikaznih.
Predvsem pribijmo, da jo izključen vsak mehanizem v razpelu iwi v steni. Vprašali so podoba rja, ki je 1. 1805. popravljal Kristovo glavo. Pojasnil je, kako je odprl lice; kuho je vstavil eno oko na novo, arugo p* močneje pritrdil; kako je sestavil lepilo, s kaiern, je prepojil ves prostor med losom in oče )m, lepilo, ki je spojilo oko z letom tako, se tudi pod močnim pritiskom nikamor r.e premakne. Morebiti so v kipu al; v steni prožne vzmeti, žice ali vrvice? Ponovno so v»e preiskali, pa niso našli ničesar. — Nokdaj sta se v župnišču zglasila dva izobraženca in prosila dovoljenja, da preiščeta razpelo. Drage volje so ju pripustili. Križani pa je enega izmed obeh pogledal tako pomenljivo, da se jo 'rni in prosil za — spoved.
Učinek domišljije.
Prav pa je, da naravi priuiatao, kar največ moremo. Razpelo je umetnin«, ki žt kot taka vpliva na opazovalca in vzbuja v i ti verska čuvstva. Stara cerkev, ob gotovih ■ л-sih temačna, in množica gorečih romarjev nehote dvigne tudi mlačne in ravnodušne. S < t lobni odsevi ob barvanem razpelu iu po>-nastih očeh pomagajo domiš! iji. Kjer go ljudi, se nabere mnogo hlapov vlaga razprostro po razpelu na v t., .tatu in prsih. Vlažne kaplje polže po licu: zrli e, da krvave kaplje drse izpod trnjevo krone, da pena prihaja iz ust in se razliva [o bradi, da se prsi dvigajo. Tudi premikanje ;;lave in oči si v nekoliko moremo razlagati kol privid ali optično prevaro. Komur to zadostuje, tolmači dogodke kot naravne optične ]r
Izobraženci najraje govore c sugestiji, vpliva na domišljijo, da vidiš pr i ik-'njc orV. glave in prsi. Prav je, da tudi sugestiji priso dimo kar največ pravic. Toda o 3U£?s<iji ni govora pri o. Antonio, ki je nape'i<n d i ' triko; pri otrocih, ki so prvi ugledali .n ir. nje oči; pri neštetih radovednežih, 1 г.ч lašč zato prišli v Limpias. ! iz romarjer, pa »u morali sami gledati ; .id • vite spremembe na razpelu; pri vseli 3(,ј!1( „j so brez predsodka in hladnokrvno ojk^ovjU prikazni. Njih pričevanja ne moremo -'i <>. malo zavreči. Odkod to, da so pojave opazovali samo nekateri, večina pa ne? Maraikd^ pribiti iz daljnih dežel, srčno zeli videti prik v/.on j kar najbolje razpoložen za sugestijo, p. vidi ničesar. Brezverni, hudobni, pa ži-le \e videti in vendar vidijo Krista avarefeffa in grozečega. Da se je zmotilo na tisoče mirniii, treznomislečih ljudi, ki so prikazen ,it > prav od blizu, kdo bi si upal trditi ! nj ЧVf ,г, '
»Da ti pojavi, če so resnični, satanovo, mi je jasno,« je modrovat »Saj se je mnogo slabih izpreobrnilo, u postali goreči verniki. Tud bi so »■ tun > vragolije ne posluževal križa, ki ga ti • , <i vse. Kaj pa ti misliš, čemu Rog pripušča te pojave?«
»Ni li to isto vprašanje kot pri L udu?« sem mu odgovoril. »Čemu ona prikazovanja Brezmadežne, čemu čudežn; ozdravljer .. ,<» poznamo božjih sklepov in m nenov :>et.<vo pa Bog hoče z njimi okrepiti našo ver; potrditi zaupanje vanj in oživili ljubezen ilo o. E1 sanlo Cristo de la Agonii nam prič iion je svel tako ljubil, da je dal ■■vojoga da nihče, kdor vanj veruje, se le pogubi, len. 0 ima večno življenje.«
Nakupila sva nekaj podobic in irenila še enkrat v cerkev. Ljudje so še ve-<no molili. Nepremično smo zrli na Krista: ričesar nisva opazila. Ko sva stopala proti kolodvoru, mi de tovariš: »Moja vera se v LimpUsu ni prav nič zmanjšala. Prav za prav sem se vesel, da nisem videl ničesar. Kdo ve, kako bi me bil Krist pogledal.. .< Kakor da je uganil tudi moje misli!
' Pridrdral je vlak. /z njegn ho jo vs ila stoglava množica ro.n/jov. Govr.rih м кчо ško. V naglici sem > J zvedel, so ; nja. Midva pa sva pristala v Sr
Duhovnik, ki ne vv :>«
Drugo juti® eva se v zakrit liji sani/ur r-ske stolnico izgovarjala z viUrjer.i. k in verjel, da И dvomil o prikaznih, jih nv.k • ■ kot' optične pojave \n govoril o s.g'^tfji Vprašsto sva g i kaj j« dognala komleija Z« čudil? sva se, ko je pravil, da > komi ".h ' 'j že dovršila svoje dolo. da p. ii izi -ki« nobene razsodbe, kakor de ;jo mi • nja: Dogodki ptso tako oiividni kot oni v	. pa 'ii
no tolikega pome i«. Vse je k ..il'jokt v- o. Čudežnih ozdrav/ierij ni, »/.; t ' P« ,e grešnik Indi brez takih prik < razlega, da bi komi.-ija izreka svojo ijc- 'o Španiji se z<>lo časti Umirajoči i.rissue in v lostna M. B. Če pa romarj> 'iiujalf v pia . da ono i oprav jo sv« < •■obo***«, 'Vf' bodnO jim.
Ivan Balob:
Spomini na Zadrugo, Ivana Štefeta, Cankarja in drugo.
Te spomine pišem, ker se spominjam stvari, ki so se godile pred davnimi leti, katerih ne vedo Se sedaj živeči Zadrugarji in katerih tudi ne omenja dr. Glaser v svoji zgodovini.
Ustanovitelj.
V	Zadrugi so se zbirali dijaki, ki so imeli veselje do duševnega dela. Njen ustanovitelj je bil Ivan štele. Ta človek je imel izreden dar, da je zbiral talente okoli sebe. Imel je le dve trgovski šoli in je radi bolezni šolo pustil. Zdi se mi pa tudi, da do trgovine ni imel veselja, četudi je bila mati njegova trgovka. Njegovo veselje je bila knjiga, časopis. Začetek Zadruge je bila na Štefetovem vrtu v leseni vrtni'hišici nasproti šenklavški cerkvi. Tam je imela njegova mati trgovino in trafiko. Znana je bila posebno v postu — da to mimogrede omenim — po svojem izbor-nem »štokfišu«. Do dijakov je bila silno blagega srca in je rada pomagala. Ivan je bil njen edini sin, rojen v Kropi. Žal da je mati na hitro umrla; ko je šla domov jo je zadela kap pred »Mestnim domom«. Bila jc takoj mrtva.
Rojen časnikar.
V	tisti vrtni hišici smo se zbirali dijaki vsako nedeljo popoldne, sprva le malo, ker ni bilo prostora. Vsa hišica je bila prepre-žena s špago, na kateri so viseli časopisi. — Štele je vse zastonj dobil. Čudno je, da je dobil ceio »Agramer Tagblatt« in »Sočo« iz Gorice. Toda tista utica je bila pač premajhna in ob slabem vremenu neprisiopna. Kaj se je izmislil? Najel je in seveda sam plačal lepo sobico, ki je imela svoj poseben vhod in bila dosti velika. Soba je bilav hiši nasproti Flo-rijanske cerkve. Tudi ni bilo nevarno se zbirati, ker je bilo po hišah okoli polno dijakov.
Zadruga — rešiteljica dijakov.
In ta soba je bila za marsikakega dijaka vir njegove sreče in rešitev pred pogubo. — Medtem ko so se Zadrugarji zbirali vsako nedeljo popoldne k duševnemu delu, medtem ko je druga mladina zapravljala čas kot še dandanes večkrat v telesno in tudi dušno pogubo, Je Zadruga bila izjema. Pri vsakem sestanku je eden čital. kar je spisal, le takrat se je vršila kritika, a najboljše je bilo, da se je izbral glavni kritik, ki je potem prihodnjo nedeljo bral spisano kritiko. Pisatelj je moral potem
{»opraviti in sam svoj spis prepisati v veliko, epo knjigo. To je bila Štefetova ideja, da se spisi rešijo, ker se rokopisi lahko izgube. — Tisla knjiga je imela v sebi spise znanih pisateljev Cankarja, Ketteja in Murna, da živih ne omenjam. Zal, da se je tista zgodovinska knjiga ob smrti Stefetove matere izgubila. Še nekaj! Ker je Štele poznal vročekrvnost dijakov in se bal razdora, je vpeljal v Zadrugi pritožbeno knjigo. V to knjigo je vsakdo vpisal svojo pritožbo zoper kakega člana in dolični se je moral pismeno zagovarjati. Zelo modro. Vsi osebni prepiri so bili prepovedani.
Abstincnca!
še nekaj. V Zadrugi se ni nikoli pilo. Takrat še ni bilo abstinence, ampak za pijačo v Zadrugi ni bilo prostora. Koliko je Zadruga Ir v tem oziru koristila! Največje veselje '/ ružnikov so bili Zalaznikovi orehovi štru-..cljčki po štiri krajcarje. Kadar je kdo kaj zaslužil, recimo pri inštrukcijah ali drugače, je kupil štrukeljčkov, ki so se bratski razdelili med člane. Le na koncu leta, ob ločitvi Ljubljančnnov od članov z dežele, se je napravil izlet v Šiško na pivo. Kar je bilo boljši »gospode«, ta se je peljala s fijakerjem, ki je stnl takrat dva goldinarja, drugi člani so šli pa peš, saj ni bilo daleč do Šiške in pivo poceni Ob koncu leta pa je imel vsak dijak de-nar, ker je nrodajal knjige. Pri sestanku smo zapeli par pesmic in Zadružniki so se ločili. Med počitnicami Zadruga ni delovala, pač pa je bila soba vedno odprta za čitanje časopisov. Bil sem skoro vsak dan v sobi in Štefe, e katerim vsa rastla »gori« kot pristni ljubljanski srajci.
Čudna božja pota.
Ob začetku šole se je začelo novo delo ob veselem svidenju in pristopili so novi člani, katere Je iztaknil Štefe, zn kar je imel poseben talent Direkcija za Zadrugo ni vedela,
in če bi, bi gotovo zborovanja prepovedala že zaradi časopisov. Pa ni bilo nobenega špijona ne izdajalca. Še to naj omenim: Mnogi dijaki so nam zamerili, da smo toliko kot višje-gimnazijci občevali s Štefetom, ki gimnazije niti znotraj videl ni. Naj povem en zgled iz svojega življenja. — V semenišče mi je nosil Štefe »Slovenski list«, ki je bil tedaj prepovedan v semenišču. O kakem protiverskem duhu ni bilo govora, saj smo bili zraven trije duhovniki. Nekoč zaloti direktor dr. K. Štefeta v semenišču, pa me nahruli: »Warum verkehren sie mit diesem Menschen«? — Od takrat Štele ni smel več v semenišče. — Pa čudna so božja pota! Par let pozneje je bil Štefe že v uredništvu »Slovenca« in tam v svojem elementu kot časnikar in agitator. In ko me zopet sreča dr. K., ki je vedel, da sva si s štefetom prijatelja mi pravi: »Der Štefe ist der beste Agitator unserer Partei.-r
Dr. Mahnič.,
Zadružani se v politiko niso vtikali — in boljše je bilo zanje- Tudi takrat še ni bilo take ločitve duhov. To so 'vpeljale na gimnaziji >rdeče platnice« — namreč »Rimski katolik« dr. Mahnič v Gorici. Vsak, kdor je pisal v Gorico. ga je dobil na gimnazijo, pa je bil kmalu prepovedan. Seveda čitalo ga je vse, še med šolskim poukom. Niso bili sicer Mahni-čevči, a imponirala nam je njegova neizprosna logika in globoka učenost. Gorje mu, kogar se je on lotil!
Posebno nam je ugajalo, da je imel R. K. dijaško prilogo. Podpisati se diiak ni smel. pa smo ga hitro pogruntali, kdo da je. Vsak je dobil za spis dva goldinarja. V list je pisal takrat »O bivanju božjem« tudi neki moj sošolec, pozneje član svobodomiselnega kluba. Ime zamolčim, ker še živi. še nekaj o dr. Mah-niču. Ko se je vršil prvi katoliški shod na Starem strelišču, je prišel tudi dr. Mahnič Iz Gorice. Zaničljivo so pisali o dr. Ničmahu. V Ljubljani je bilo splošno zanimanje zanj. Nastopil je tudi on kot govornik, a jecljal je, vsaj takrat. Kaj sva storila s Štefetom? Bila svn še otroka. Skrila sva se za lesene planke stre-liške in ko je dr. Mahnič nastopil, sva neusmiljeno zažvižgala, kar se je dalo. Pa je prišel policaj in izgubila sva se v divjem teku po stezah na Gradu, katere sva bolje poznala kot vsak policaj ljubljanski.
»Osel ostani in oesem naredi!«
Toda — kako se časi spreminjajo! Preteklo je veliko let. Vršil se je zopet katoliški shod, ne vem že kateri. Štefe je bil takrat že v uredništvu »Slovenca«, jaz pa v službi na Dolenjskem. Bližal se je shod Sedeli smo ravno pri taroku, jaz pa silno slabe volje. Tedaj nenadoma dobim brzpjav: Napravi pozdravno pesem za kat. shod. Štefe. Mene je stvar še bolj razburila, pa sem odgovoril kratko: »Izberi si drugega osla!« Pa Štefe ni miroval. Dobil sem odgovor: »Osel ostani in pesem naredi.« Vsi smo se smejali, taroka je bilo konec, jaz sem se vsedel, pesem čez noč naredil, ob osmih zjutraj je šla v Ljubljano in v soboto je bila v »Slovencu?: natisnjena.
Stefetove čačke.
Še nekaj o Štefetu kot uredniku. On ni imel lepe pisave, svoje čačke je le sam poznal na neštevilnih »cegelcih«, ki jih je nosil pri sebi. Če je šel po cesti, kar je videl, je hitro zapisal. Nekega dne sem bil slučajno v uredništvu »Slovenca«. Prišel je telefon o neki vstaji v Macedoniji. Štefe hitro čečka, jaz pa stenografiram. Mislil sem, da mu bom ustregel, pa je znal svoje čačke bolj brati, kot jaz svoje v hitrici pisane.
Hudi gospodje korarji.
Da se vrnem nazaj k politiki. Tedanja politika kat. stranke se nam je zdela premalo odločno narodna. Zato sva ustanovila dva duhovnika — še živeča — »Slov. list«, ki je ljudem, posebno duhovščini, zelo ugajal. Seveda je bil takrat še v Zadrugi duša Štefe. Dobil je tam v Gradišču čedno sobo, kjer je bilo uredništvo. Tam je sedel Štefe cele ure. V list smo pisali večkrat samo trije. Spominjam se neke epizode. Takrat je bila v šenklavški zakristiji nemščina v večini. Govorilo se je izključno skoro nemško, samo mežnar je bil ozmerjan po slovensko. To meni ni bilo všeč Spisal sem za »Slov. list« ostro notico, ki je v soboto v listu izšla. Drugi dan sem bil dijakon pri deseti sveti maši. Ko so gospodje korarji skupaj prišli, joj, kako so bili na »Slov. list« hudi, pa niso vedeli, da stoji pisec tiste notice tako blizu! »Slov. list« je prenehal, ne, ker ni naročnikov. ampak ker je manjkalo sotrudnikov, kajti večino je le imel »Slovenec«.
Štefe leposlovec.
Rajnki Štefe je bil tudi podlistkar. Pisal je pod šifro Iv. Š. v »SI. N.< prav čedne reči. Spominjam se le ene: V tihi noči. Verza ni naredil nikoli nobenega. Njegova mati mi je dala zaupno brati vsa njegova pisma, ki jih je pisal svoji Fran ji; bila so čedna, deloma pesniška. Hotela je njegovo ljubezen preprečiti, pa ni šlo. Ostal je zvest do smrti.
Člankar.
Brali smo radi »Sočo«, katere urednik je bil Gabršček, glavni vodja pa dr. Gregorčič. Dopadla se nam je po 9voji odločnosti. Nekega
dne je prinesla »Soča« oster članek zoper kranjski prepir in narodno mlačnost. Kako sta bila huda na tisti uvodni članek oba, ^Slovenec« in »Slovenski Narod«, v uvodnih člankih, pa sta mislila, da je v »Sočo« pisal notar Sve-tec; pa je pisal mali — Štefek.
Prvi honorar, katerega smo zapili.
Prvi podlistek, ki sem ga jaz spisal, je bila humoreska: Kako je Bobkov Matevže hudiča vjel. To je bilo pisano za kmeta. Bil sem v nižji gimnaziji. Z nekim strahom sem nesel rokopis v uredništvo »Rodoljuba«, ki je bilo tedaj v Gosposki ulici v hiši banke Šlavije. Urednik M. me je prijazno sprejel. Tega sem bil vesel, še bolj pa, ko je bila stvar natisnjena — seveda brez podpisa — kot dijak. Uredniku prinesem drugega. Zunaj na cesti sta čakala radovedna, kaj bo — Štefe in sedanji general Majster. Ves vesel priletim iz veže in jima pokažem — dva srebrna goldinarja. Pomislite: dijak in dva srebrna goldinarja! Pravijo, da se prvi honorar zapije. In to smo storili, ampak nedolžno. Šli smo v tedanjo dijaško gostilno: :>Prešernov hram«, ki je bila poleg cerkve sv. Jakoba in znana po dobri postrežbi. In dobili smo — tedaj — za 20 krajcarjev en velik golaž, eno pivo in lepo zemljo. Tako je šel honorar.
Kroparji hudi na Štefeta.
Tudi Štefe je poslal potem en listek: Pa-pov Nata. To je bil tedaj še živeči Kropar. Štefe se je iz njega in K roparjev sploh norca delal. Ko so Kroparji tisto brali, so bili strahovito hudi in so rekli, če pride v Kropo, da ga ubijejo. Pr ga ni bilo. Njegova stara mati, katero je imenoval »stara«, je bila originalna Kroparica, ki je lepo po kroparsko zapela. Če jo je hotel razjeziti, jo je oponašal. Zanimivo je tudi, da je rajnki dr. Krek, ko je šel po stopnicah v župnišče v Št. Janžu v svojo smrt za slovo — eno kroparsko pesem zapel.
Vojanov — Cankar — Kette.
Naj se vrnem k Zadrugi. Da je bila stvar resna in važna, pokazalo se je ob njeni desetletnici. Ta se je praznovala v gostilni »Amerika« na Viču. Te slovesnosti sta se udeležila celo dekan K. in iz Gorice je prišel urednik »Soče« g. Gabršček. To je bila za člane velika čast.
Pesnik Vojanov — sedanji general Majster — nam je čital svoje verze v Zvezdi na Klopici. Mi ga nismo razumeli. On je mislil iti tedaj v Ameriko. Pa ni šel. In prav je storil, da je rešil — Maribor.
Cankar je bil salirik. Nekoč ga dobim v kleti Uniona. Bil je koj pri vratih, pri sodčkih, da je bilo — bolj praktično. Ko me zagleda, me nahruli: »Zakaj pa ti take podlistke pišeš, da se vse joka?« In moj odgovor: »Zakaj pa ti take, da te nihče ne razume?« Smejal se je in rekel natakarici: Še en četrt, pa ga — ni dobil. — Tedaj so se narodi zbirali, da so šli na Dunaj se poklonit cesarju. Slučajno sem prišel v restavracijo na kolodvoru. Mogočno je korakal napravljen kot gorenjski župan pokojni Aljaž. Med drugimi zapazim tudi Cankarja. Sedela sta skupaj z deželnim poslancem P., ki je tudi bil namenjen na Dunaj. Vprašam Canl-arja: »Ali greš tudi ti na Dunaj?« — Odgovor: »O ne. študiram le te osle, da jih bom potem popisal.« — Tedaj je bila med dijaki kot med gospicami navada, da je imel vsak svoio spominsko knjigo. Tudi jaz sem jo imel. Zanimivo je bilo, kaj je vsakdo za spomin napisal, kar je pač vedel, najboljše. Kaj so napisali še živeči dr. D. in dr. G., ne vem več. Štefe mi je napisal kratek, odličen naroden stavek. Najlepše je napisal pesnik Kette:
Pesem poje po višavah, pase ovce mlad pastir, pomlad vlada mu na lici, sreča v srcu je njegovem,
radost, mir. Ti boš pasel ovce svoje, ti boš pasel narod svoj, in če 1 juti vrag prihruje, branil bodeš narod svoj! Oj paslir za ovco belo dal življenje bo veselo! V ostrem trnji tak' proseče ovčica mekeče, ni radosti, ni blagosti, ni je sreče! Oj pastirji! Prihitite! Ovčico — otmite!
Dragotin Kelte.
Krasne besede, ki jih ne zabim! In potem še na drugi strani:
Vzor biti drugim, to doseči,
ti bodi vzor največji! *
Vsa slava, to je prazna slama,
klasje so dobra dela sama! *
ljudstvo poboljšava se z zgledi.
Bolj kot po trdi besedi, *
Gluh, mutast bodi in zgovoren.
ponosen bodi in pokoren,
oprezen in brez straha bodi,
ne svet, le vest naj vse presodi! *
ln potem proza:
Ni ti dala majka le jezika, pa tudi ne le srca, pa tudi ne le rok, pa tudi ne le glave; torej ne posvečuj majki le jezika, ali samo srca, ali samo rok, aH le glavo, ampak vse, kar ti je dala majka!
Dragotin Kette.
NajstarejSa tovarna
pohištva
1.1. Naglas v Ljubljani,
Turjaški trp štev. fi
priporočil svojo veliko /.alogo vsakovrstnega pohištva, žimnic. ml. foteljev i. t. d. po zelo nizkih cenah.
To so zgodovinsko važne besede!
In Cankar? Kaj je on napisal? Njemu se je vsa stvar neumna zdela. Zato je napisal nemški verz:
Ich sag' es frei und ohne Scheu, dass die Paradaissauce die beste sei!
Jezen sem bil, ko sem to čital in hotel list že iztrgati. Potem sem se pa smejal in si mislil: Cankar je pač Cankar.	•
Škoda tiste spominske knjige. Bil sem vedno ponosen na njo. Imel sem jo na mizi v sprejemni sobi. Bila je v usnje vezana in imela pet medenih okraskov. Prišel pa je nekega dne berač, ko ine ni bilo dotna, in mislil, da so tisti okraski iz zlata in — knjigo odnesel. Škoda za njo; Menda je tudi on zapel: Ich sag' es frei ... Škoda nti je najbolj za Kettejev rokopis, še posebno, ker je s svinčnikom naslikal: Velika skala leži na parobku gozda, lepi zeleni praprotovi listi jo zakrivajo. Kaj je s tem mislil, takrat nisem razumel. Škoda knjige, še bolj pa Ketteja, da so ga ob največjem dežju, kot bi jol-alo samo nebo, nesli iz ljubljanske »cukrarne«, iz tiste mrtvašnice slovenskih pesnikov ...
Ponosni možje.
Zadruga je vzgajala svoje člane k značaj-nosti, odločnosti. Cankar je napravil satiro na urednika »Rimskega katolika« dr. Mahniča v verzih. Nesel je rokopis osebno uredniku dr. T. na Breg štev. 8. Satira je bila uredniku všeč, le pristavil je: »Popravite zadnja dva verza, pa dobite pet kron.« — Cankarja je lo užalilo, vzel je rokopis in ga na drobne kosce ra/.trgal. Odklonil je pet kron in rajši ostal —• lačen. — »SI. N.« je nekega dne Štefeta osebno silovito napadel. Kaj je storil? Šel je takoj osebno nad urednika dr. T. na Breg štev. 8 ter vprašal odločno: »Zakaj pišete o meni, kar ni res?« — Dobil je kratek odgovor: »Saj je vseeno, ali je res, ali ni res, samo da vas jezi!« — In šel je. Pekel ga pa je ta odgovor tako, da ga je ob vsaki priliki, če je naneslo na politiko narodnonapredne stranke, povedal. Z dr. T. pa sta osebno poslala zopet prijatelja — saj ne eden ne drugi ni bil zamerljiv, ker sta bila oba dobrega in mehkega srca. —
Cankarjeva kandidatura. — Pred smrtjo.
Cankar je bil pri meni kot duhovniku le enkrat. Takral je kandidiral kot »socialdemokrat«. V3del je, da ne bo izvoljen, ampak vse se mu je zdelo samo en — špas. Tudi kot govornik je nastopil, govornik pa Cankar ni bil. Povabil sem ga, da obiščeva pisatelja F. v Sori pod pogojeni, da jaz up bom rdeč, on pa ne — črn. Prišel je. Slučaj je hotel, da me je klicala dolžnost v cerkev. Prosil je za kos papirja. Ko pridem nnzaj, mi prebere sonet z naslovom: Nina. To je bila natakarica na Rožniku, kjer je Cankar stanoval. Škoda, da se mi je listi sonet izgubil, ker je Cankar le redko na koga kako pesem naredil. Razen »Helene« ne vem za nobeno. Zal. da pisatelja F. ni bilo doma. Spremil sem Cankarja na kolodvor v Medvode. Pogovor je napeljal tia politiko. Pri tem sva se glede programa krščanskega socinlizma pošteno sprla, vendar v prijaznosti ločila. — Zadnjič sem Cankarja srečal na čevljarskem mostu v Ljubljani. Ustrašil sem se ga. Ilodil je počasi s palico v roki. Bil je bled. udrte oči, po strani ušesa Samo kratek pozdrav. Nimam navade za človekom na-aj se ozirati, tedaj sem se pa ozrl in videl, da je šla — smrt za njim. — In res je potem kmalu prišla.
Končam s temi spomini in rečem: Če bi Zadruga ničesar drugega ne storila, kot da je Cankarja kot dijaka rešila, je veliko naredila.
Na grobeh.
Kadar grem v Ljubljano — sednj ne smem več — tedaj obiščem grob svojega očeta. Nima spomenika. Čemu tudi! Kakor Medved svoji materi, postavil sem mu spomenik v podlistku »Slovenca«. Vzel sem mu vselej en kamenček z groba za spomin in šel. Koliko je tam križev in kamnov! In koliko bo kmalu — pozabljenih! — Seveda sem obiskal tudi Cankarja. Vsi trije počivajo skupaj: Cankar, Kette in Murn. Kot v življenju v Zadrugi vedno skupaj, tako tudi po smrti. Lep je spomenik! Lepo je, da rodbina g. R. tako skrbi za ohranitev pesnikovih grobov!
Še nekaj o Štefetovi smrti. Zadnje dni. ko se ga jc lotila strašna melanholija, sem slišal, da je »Slovenca< na prsi priliskal, ga polju-boval in se vedno jokal! Naj on. ki je bil ustanovitelj Zadruge in njena duša, pri neskončno usmiljenem Bogu v miru počiva!
Svetovno mane Przve	Original
Lutz-ove peči
Iz Bludenza in smail-lablice z napisom
ima v zalogi tamo ing. Hale Ouselj, '-.Јм a na-Slika,
JnrneieTs i4>st» 5 — l> I i «tti Mar* cerltre
ns 'IvoriSrii i>orl fVlovikn <v>stn S|pv ^S.
11 УПСПШЛАП^ pisalni >lro| ima loefooni sloues. nad 2.000.000 stroteo o 8 III« » m rb M g*	ana, St-lenburgooa
UllUCKiOT VV/U sronatH, ncdoicglllo v irpciHUti In DilBd lena najccneiSI. h»%MUm	uica e/i. Teiefan st. 2980
Srečno in veselo novo teto 1928
Manufakturne modne trgovine
Trgovina
Pri Amcrikancu
Ljubllana, Stari trg 10
Priporoča: Klobuke, zimsko perilo, modno blago. Kupuje kože divjačine.
Albina Bogataj
izdelovalnica perila Ljubljana, Gradišče 13
I. Kostevc
manufakturna trgovina
Ljubljana,
Sv. Petra cesta 4.
A. Jerše,
i
nasl. Iv. Pestotnik
Ipeccrijska trgovina Ljubllana
Sv. Petra cest« 14.
Edvard škopek
Ljubljana Mestni trg 8.
Karol Marolt
trgovina s špec. blagom
Ljubljana
Trnovska alica 13.
& A. Lupše
manuiaktuma in galanterijska trgovina
Ljubllana,
Karlovska cesta 30.
Rudolf Mlakar
trgovina z meš. blagom Ljubljana — Sp. Slika.
Gostilne in kavarne
»Kavarna Central«
Ana Miholič
Ljubljana Sv. Petra nasip.
Restavracija Bellevue Mihael in Ivanka Sušelj Ljubljana.
Malko Soklič, ml.
trgovina z meš. blagom Ljubljana
Hrenova 19 (Žabjek).
Marija Rogelj
manufakturna trgovina Ljubljana
Sv. Petra cesta 26.
Marija Vebovec
modna trgovina Ljubljana Kongresni trg 4.
Josip čertalič
čevljarski mojster Ljubljana
Sv. Petra cesta 47.
Aleks. Oblat
trgovina čevljev Ljubljana
Sv. Petra cesta 18.
Ivan Srebot
čevljarski mojster Ljubljana
Ravnikarjeva ulica 15.
Mesarji in pre-kajevalci
Alojzij Lombar
kroještvo za gospode in dame
Ljubljana	- Sp. Šiška
Celovika	cesta 53.
Fr. Balon
krojaški mojster Ljubljana, Dunajska 9.
Josip Cotič s soprogo
Ljubljana
Kettc-Murnova cesta-
Anton in Aloj. Brulc
mesarija
i Ljubljana, Cerkvena ul. Šolski drevored.
Viktor Šober
trgovina s špecerijskim Marija in Franc Juvan
Ivan K>ošelj
manufakturna in kon-lekcijska trgovina
Ljubljana Ke'te-Murnova (Martinova) cesta 15.
in mešanim blagom Ljubljana
Sv. Jakoba trg 4.
M. Urek
trgovina z meš. blagom Ljubljana
Cankarjevo nabrežje 7.
A. & M. Zorman
trgovina z moko in deželnimi pridelki
Ljubljana - Stari trg 32.
gostilna »Pavšek« Ljubljana
Kette-Murnova c. 26.
Ant. in Mar. Gregorc
mesarija Ljubljana
Poljanska cesta 81. Šolski drevored.
Franc Kmet
gostilna »Pri Kmetu« (prej Ćonžek)
Šiška - Celovška c. 75.
Jakcb Gruden
mesar
Ljubljana - Vodmat Zelena jama.
K. Pučnik
krojaški mojster
Ljubljana Tavčarjeva ulica
Leopold Rijavec
krojaški mojster Ljubljana
Miklošičeva cesta 7.
And. Žnidar
modni atelje za gospode
Ljubljana — Reber 11
(vhod s Starega trga).

Frančiška Alič
trgovina
Selo 28, Moste pri , Ljubljani.
Tvrdka A. Planinšek
inunulakturna in galanterijska trgovina
Ljubllana ^Jdmat
Špecerijske in delikatesne trgovine
Brivski saloni
Ivan Gjud
brivski salon Ljubljana • Stari tig 30.
Gostilna
»Koroški dem« M. Petrifc Ljubljana
Poljanska cesta 11.
Marija Janežtč
mesarica
Ljubljana Poljanska cesta
54.
Mihael Repanšek
gostilničar pri »Vitezu« LJubljana — Breg 18.
Aloj, in Mar, Kocjan
mesarija
Ljubljana Šolski drevored.
Čadei; & Brcar
trgovina tehn. predmetov za mline
Ljubljana
Kolodvorska ulica 35
Josip Vidmar
tovarnar dežnikov
Ključavničarji
Mirko Kosirnik
ključavničarstvo, avto-genska varilniea
Ljubljana 7 Medvedova ulica 20
Jos. Rebek
ključavničar Ljubljana
Cankarjevo nabrežje 7
Razne tvrdke
Stanko Kezele
kleparski mojster Ljubljana
Bohoričeva ulica 3
Miroslav Bivic
knjigoveznica in kar-tonaža
Ljubljana
Vidovdanska cesta 12
Ivan Bogataj
elektrotehn. podjetje Ljubljana
Kongresni trg it 19 (poleg nunske cerkve)
Ljubllana Pred Škofijo
19
Anton Merhar
pletarska delavnica Ljubljana
Sv. Petra cesta 22
Franc Erjavec
»Pri zlati lopati«
trgovina z železnino Ljubljana
Spec. artistični atelje za črkoslikarstvo
Pristou & Bricelj
Ljubljana
Resljeva cesta it. 4 Sv. Petra cesta it. 39
F. M. Živec
gostilna in zidar, obrt
Ljubljana Rimska cesta 17.
Kaurlovska cesta 14. ОДИЗГ. POdjetja
Josip Milctić
brivski salon
Fran Martine
mesar in prekajevalec
M. Keše
trgovsko vrtnarstvo Ljubljana
Linhartova ulica 5
Kati Beguš
trgovina z meš. blagom Ljubljana
Vidovdanska cesta 2.
Marija Bizjak
trgovina * meš. blagom
Ljubljana — Sp. Šiško Celovška cesta 7L
Iv. Buzzolinl
trgovina z delikateaami
Ljubljana Llngarjeva ulica.
Ivan Možina
brivski salon Ljubljana - Stari trg 28.
Angeloslav Hrastnik trgovec, Ljubljana, Karlovtka cesta 8.
Ivan Simončič
trgovina * mel. blagom Ljubljana — Sp. iilka.
Franjo Rožič
brivnica
Ljubljana — Šiška Celovška cesta 71.
Ljal Sv
ana
etra cesta 53.
Peter Bizjak
strojno mizarstvo Ljubljana
Josipica Podkov Sp. Šiška. m sinko josip
F. Fajdiga sin
zaloga pohištva in mizarska delavnica
Ljubljana
Sv. Petra cesta 17,
M, in R, Mišvelj
stroino mizarstvo Ljubljana - Zelena jama.
mesan)a Ljubljana
Sv. Petra cesta 7.
Franja Ocvirk
mesarija
Ljubljana Poljanska cesta 53 šolski drevored.
Urarji in zlatarji
Kaio Delić
zlatar in juvelir Ljubljana
Vidovdanska cesta 2 Radovljica Štev. 8.
I. Somnitz
urar 'n trgovin« z zlatnino, srebrnino in urami
Ljubllana
Sv. Petra cMta 16.
Al. Trink
splošno mizarstvo Ljubljana
Linhartova uL 8—12.
Modni ateljeji krojaški mojstri
čevljarne in čevljar, mojstri
Franc Iglič
krojaški atelje
Ljubljana Kolodvorska u1icq 28.
Karol Blatnik
strokovno čevljarstvo Ljubljana - Hrenova 20.
Franjo Malis
diplom, krojač
Ljubljana Tržaška cesto 2Г
Dom, Čebin
premog, drva, koks Ljubljana
Ivan Slokan
stavbno podjetje Ljubljana
Študentovska ulica
Tapetniki
Rudolf Radovan
tapetnlk in dekorater
Ljubljana Krekov trg it. 7
Marija Volk-Ko$merl
izdelov. drož in kvasa Ljubljana
Lekarna Leustek Ljubljana
Resljeva ccsta iL 1
Emil More
sodavičar
Ljubljana Kette-Murnova c.
11
Pekarna
Anton Grčar
pekarna Ljubljana
Poljanska cesta 25
Ivan Arbi
pekarija
Ljubljana
Zvezdarska ulica 4
Zunanji
Fran Lotrič
gostilna »Ratitovcc* Češnjica pri Železnikih
Jurislav Murnik
krojač
Lesce — Gorenjsko
Ure, zlatnina, »rebrnina in juvelir
Ivan Pakiž
Ljubl|ona Stari trg 20
Ant Stacul
delikatesna trgovina Ljubljana
Svlenburgova ulica
Jos. R. Pnh
Ljubllana Gradaika ulica 22
Pilarna Ivan Figar
LJubljana
Franc Učakar
pletarski mojster
Dev. Mar. v Polju
pri Ljubljani
Franc Senčar
trgov. meš. blaga, nakup jajc, masla in vs«-h poljskih pridelkov
Mala Nedelja in Ljutomer
Ivan Ogrin
veletrgovina z vinom Lavcrca pri Ljubljani
Mar. Urbas nasL
pristne
kranjske klobase Ljubljana
Komenskega uL 16
Ant. Mfiller s L
trgovina *
Domžale
'inor
IVAN
ZUPAN
TEHNIČNI BIRO
LJUBLJANA. OradlSCe iL 13
Alojz Fuchs
juvelir Ljubljana
Šeleuburgova ulica 6
Anton Pavlin
izdelovanje in popravljanje dežnikov Razpolna ulica 6 Trnovo
Srečno novo leto 1928
ilež
Cnarf Lejtab
kintsal
enravot »Anubirt« salokovd ni hikšorto vokčizov Ljubljana
Vsem svojim cenj. odjemalcem smučk in sank želi veselo novo leto
Alojzij Potrebuješ
kolar
Vrhnika 101
Nikola Pavlinič
stavbeno podjetje Zagorje ob Savi
Marija Hiti
trgovina s kurivom Ljubljana
Kette-Murnova cesta 2
Hinko Sevar
antikvariat-knjigarna
Ljubljana Stari trg
Srečno in veselo novo leto l
L IVanek
Ljubliana
Sv. Petra cesta št. 9
Fran Reptč
sodarsko podjetje Ljubljana
Josip Sluga
tapetnik in dekorater
Lfubljana
Sv. Petra cesta 5
Warbinek
izdelovalec klavirjev Ljubljana
HlUerjeva ulica 5/1
Veselo novo leto!
Demšar & Osenar
Ljubljana, Kolodvonka uuca 35
Veselo novo leto!
Šošterič, Petan & Erker
trgovina 2 ieteznino
Ljubljana, Resl/eva cesta 20
Gospodarska zveza v Ljubi/ari i
ter njeni skladišči na Rakeku in Jesenicah, zeli vsem svojim odjemalcem
srečno In blagoslovljeno Novo leto.
Srečno in veselo novo. leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča za nadaljno naklonjenost
Celestina Glavnik
trgovina južnega sadia in zelenjave Ljubljana, Pogačarjev trg 1
Gostilna „Pri fajmoštru"
i
želi vsem svojim gostom
srečno novo leto!
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim cenj. naročnikom
Tone Malgaj
sta vbeni in pohištveni pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar
Ljubljana, Gosposvetska 10
Veselo in srečno novo leto
želi ivrdka
Anton Schuster
manufakiurna trgovina Ljub liana, Mestni trg 25
Veselo novo leto!
Dr. Emil Gaj, javni zastopnik Ltubljana
Cankarjevo nabrežje II/ Telefon 2971
Prav srečno in veselo novo leto
želi vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem
rodbina Košenina, mesarija
Ljubljana
Cialusovo nabrežje	Kolodvorska nI. 6
Srečno in veselo novo leto
želi
rodbina O lup
gostilna pod Trančo trgovina Stari trg 2
Srečno novo leto
želi
Prva slovenska
zidarska zadruga
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Srelnt) novo lelo
želi ivrdka Schneider & VerovSek
trgovina z ieleznino, Ljubljana
Srečno in veselo novo leto
želi tvrdka
JVAN RODE
mesar in prekajevalec Novi Vodmat	Zelena jama
Veselo in srečno novo leto
želi
/ ROZMAN
izdelovatelj in ekspert pristnih kranjskih klobas
Ljubljana, Si'. Petra c. 85
Srečno novo leto 1928
želi ccni. odjemalcem in se priporoča za nadaljnio naklonjenost tvrdka
Braia Mosković
Ljubljana
Trgovina usnja in čevljarskih do-trebščin. Na debelo. Zaloga strojarskih. maščob ijtšlran in degras).
Vkljub podraženju usnja še prav ugodne cene
Srečno in veselo novo leto
želi tvrdka fosip Ivančič
Ljubljana
Selenburgova ul. / Dunajska c. 7
Veselo novo teto!.
Kr. dvor. dobavitelj
Anton Verbič
delikatese in specerija
Ljubljana
Stritarjeva ulica
Veselo novo leto!
L, M i ки š
Ljubljana, Mestni trg 15
Dežniki
Na malo! Na veliko! Ustanovljeno 1S39
Veselo in srečno novo leto 1928
želim vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem
Viktor Sede/
vinotoč, gostilna Ljubljana
Kolodvorska ulica 28
Veselo novo lelo želi
Fr. Klemene
vnovrevalnica, tvomica mesnih izdelkov in konzerv
Ljubljana
Veselo novo lelo želi
Matija Ter/ep, kovaška in kolartka obrt Ljubljana 7 — Šiška, Sv. Jerneja ccslu
„Merakl"
želi vsem cenjenim odjemalcem
veselo in srečno novo leto 1928
Medic & Zanki
družba z omejeno zavezo Ljubljana
Tovarna olja, lakov m barv
Srečno in veselo novo leto želita
Pavel in Marija Šimenc
cvetličarna na SV. Petra cesti in pokopališki vrtnar Sv. Križ — Ljubljana
Veselo novo leto!
Gričar & Mejač
Ljubljana Selenburgova ulica 3
Veselo novo leto žen
Ivan Šimenc
cvetličarna in vrtnarstvo Ljubliana
Selenburgova 1. Gradišče 12
„Diskobolos"
STANE VIDMAR nast. AVOUST KOZMAN tooarnu telovadnega, gasilnega in športnega orodja
LJubljana, So. Patra cesta 73 Spocijalna ir-iovina športnih potrebščin :
Ljubljana. Tuučc.rjeoa (Sodna) ulita t
Srečno novo leto!
Prodajalna K. T. D. prej H. Ničtnan Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2
Vsem cen j eni m odjemalcem
blagoslovljeno novo leto!
Veselo novo leto 1928:
Carinsko posredništvo Drago t i ti Strucelj
Ljubljana, Dunajska cesta 3S
Veselo in srečno novo leto
želi
Jakob Kavčič, parna pekarna, Ljubljana.
Veselo in srečno novo leto
ieli vsem znancem in prijateljem gradbeno podjetje Valentin Accetto,
Trnovski pristan št. 14
Veselo novo leto želi tvrdka Brata Eberl nas/ Martine, Cerne <$ Co. d. z o. z.
pleskarstvo in črkoslikarstvo LjubL/ana. Vošnjakova ul. S
Srečno novo leto želi
Ivan Sedlar
trg. s Speckolonialnim in materialnim blagom, delikatese Ljubljana, Linhartova ulica 4
Srečno novo leto!
Fa A. Skedelj
Ljubljana, Stari trg Ha
Veselo in srečno novo leto!
K- Pečenko, trgovina z usnjem Ljubljana, ,S>. Petra cesta 32
Srečno novo teto!
Ljubljanski oblačilni bazar
družba z om. Lav. Ljubljana, Mestni trg 0
Srečno in veselo novo leto želi tvrdka • Josip Marn
splošno pleskarstvo in slikarstvo Ljubljana, Dunajska cesta št. 9
Prav srečno in veselo novo leto
želi in sc priporoča v prihodnje pekariju Josip Starič, Ljubljana, Slomškova 14
Veselo novo leto žeti
Anton Kolesa, tapetnik in dekorater Ljubljana, Sv. Petra nasip 45
Srečno in veselo novo leto želi
Josip Kelbel, soboslikar in pleskar Moste jiri Ljubljani 84
Veselo novo leto želi
Ivan Megiič, splošno ključavničarstvo Ljubljana
Srečno novo leto!
Podjetje za tehit. in elektrotehn. naprave Slavo Ko!ar
Ljubljana, Dunajska cesta 22
Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem in se pnvoroča
Fran Sark
trgovec s spec. blagom in dclikatesami Ljubljana Vil, Aleševčcva cesta 30
Veselo novo leto! V. /. Jeločnik
Specerija, galant., mam/faktura, zajutrkovalnica
Ljubljana 1912 -1928 Rožna dolina
Veselo in srečno novo leto želi
M. Ph. Anton Ustar
lekarnar pri Sv. Petru
Ljubljana
Srečno novo leto!
Ivan Bernik
izdelovatelj šaluzij in okenskih rolet
Ljubljana, Linhartova ulica 8
Srečno in veselo novo leto
želita svojim cenjenim odiemalcem Anton in Ana Podboršek
Dunajska 41 Einspilcr/eva 17
Just Piščanec, Ljubljana Miklošičeva cesta 36
carinsko posredništvo, mednarodno jioslovanje brez intervencij špediterjev, informativna pojasnila brezplačno želi srečno in veselo novo leto.
Veselo in srečno novo leto žeti M. Podkrajšek
darnski in brivski salon
Ljubljana, Sv. Petra cesta 12
Veselo in srečno novo leto želi Fran in Helena Rode
mesar
D. M. Polje in Šolski drevored
Srečno novo leto želi
Ni ko Ko man, l iiiS/јапа brivski salon, Poljanska cesta 13
Srečno novo leto želi
Luka Ahačič, Ljubljana strojno mizarstvo, Hrenova ulica
Naj koncem leta vsak priseže, da z novim letom se zaveže: Uživati na zemlji raj in piti pra vi „B UDDHA'' čaj!
Srečno in veselo novo leto uu
restavracija pri Mraku
Ljubljana, Rimska cesta
Veselo novo leto!
Andrej Marčan - Ljubljana
Prešernova 16 - mesarija - Rimska c. 21
Srečno novo leto uu
Josip Marčan, mesar Ljubljana, Rimska cesta 21
Srečno novo leto!
I. Marchiotti, trgovina z usnjem Ljubljana, Sv. Petra cesta 30
Srečno novo leto!
T. Mencinger, Ljubljana Sv. Petra cesta 43
Srečno novo ieto
teli svojim cenj. naročnikom in se priporoča
Ivan Ambrož, Ljubljana
strojna delavnica, Trnovski pristan 32
Srečno novo leto
želi prva kranjska vrvarna
Ivan N. Adamič
Centrala: Ljubljana, Sv. Petra 31, Podružnici: Maribor, Vetrinjska 20; Kamnik, Šutna 4
Anton Bokal
Ljubljana, Slomškova ulica 19 se priporoča in zeli
srečno novo leto!
Srečno novo leto ш Fran Kolšek
trgovina s špecerijskim, kolonijalnim in materijalnim blagom in dež pridelki Ljubljana, Dunajska cesta 47
Srečno novo leto ш
Ivan Kregar, Ljubljana pasar in zlatar, Zrinjskega cesta 3
Veselo novo leto žeu
Ivan Kriznar, Ljubljana krovski mojster, Hrenova ul. 9
'Srečno novo leto vii
vsem svojim cenj. odjcmalcem tvrdka
Fr. Kham, Ljubljana
Miklošičeva cesta
Srečno in veselo novo leto želi Franc Bernik
izdelovalnica klobukov
Ljubljana-Šiška, Slovenska ulica
Srečno in veselo novo leto 1928 želi vsem cenjenim odjemalcem tovarna testenin
1928
1928
Podp. društvo slepih v Ljubljani, Wolfova ul. 12
se Iskreno zahvaljuje vsem blagim darovalcem, ki to se v preteklem letu spominjali Izmed budnih
najbe'inujtlh, /o Je slepih, ter lell vsem
prav srečno in vtaelo novo teto 1928
ln proti nadal/ne naklunjenottl. Ia odbor: O. P. JURASEK, predsednik.
Svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem kliče
srečno novo leto!
Ivan Jančar, Ljubljana trgovina z barvami, Miklošičeva cesta 4
Srečno novo leto 1928 žeu
Blaž Jančar, Ljubljana pleskar, Breg
Veselo in srečno novo leto želi
vsem cenjenim naročnikom in znancem
Josip Kastelic, Ljubljana
krojač,, Vodnikov trg 4
Veselo in srečno novo leto želi
svojim cenjenim odjemalcem
Ferdo Ferenz, Ljubljana
stavbeni in galanterijski klepar, Mirje 2

Srečno novo leto želi
vsem cenjenim odjemalcem in se priporoča
Mira Ferenz, Ljubljana
trgovina z meš. blagom, Poljanska ccsta 73
J. Eržen
slaščičarna in delikatesna trgovina
Ljubljana, Kongresni trg 19
Srečno novo leto želi
vsem svojim naročnikom, prijateljem in znancem
Fran Erjavec, Ljubljana
trgovina z usnjem, Stari trg 11 a
Srečno in veselo novo leto želi
Deln. dr. pivovarne , Union'
tovarna špirita In koasa
Ljubljana 1 Poštni predal 45
Veselo novo leto želi
vsem cenjenim odjemalcem
Jakob F ligi, Ljubljana
klepar, Turjaški trg 5
Srečno novo leto
Barbič & Rad o nič, veletrgovina vina Ljubljana, Stara pot 9
Srečno novo leto Želi svojim obiskovalcem hotel in restavracija ,,Lloyd"
Ljubljana, Sv. Petra ccsta 7
Franc Bučar
Veselo novo leto želita
Ig. in Helena Banko, Ljubljana gostilna — Kette-Murnova cesta štev. 3
Morsko in klimatično kopališče Baska (na otoku Krkti)
želi svojim kopališčnim gostom srečno novo leto! Upram
Prospekti se na zahtevo dostavljajo franko
Srečno novo leto žeti
F. M. Remic,
trgovina z meianlm blagom
Ljubljana, Zgornja Šiška 10
Srečno in veselo novo leto 1928
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in naročnikom
Josip MliSar, Ljubljana
mesar, Šolski drevored
Srečno novo leto!
R. Wlllmann
strojno gradbena delaonlca
Ljubljana, Slomškova ulica 3
Srečno novo leto
bodi vsem cenjenim gostom restavracije
Ljubljanski dvor
ter vsem prijateljem in znancem Marija in Bogdan Pupovac
Veselo in srečno novo leto
želi vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka A. Verbajs, Ljubljana Gosposvetska cesta 13
ter se priporoča га nadaljnjo cenj, naklonjenotl
Veselo novo leto želi
Teodor Novotny
Izdelovanje prvovrstnih keksov, slaičlc, medic, bonbonov, desert, umetno Izdel. nastavkov Itd,
Ljubljana, Opekarska cesta 26
Veselo novo leto želi
Iv. in Ana Perme
mesar v Irnovem
Srečno novo leto
lell vsem cenj. odjemalcem, prHatellem In znancem, ter se priporoča za obilen obisk manufakturna trgovina
J. Tomšič, Ljubljana
Sv. Petra cesta 38
Vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem
srečno in veselo novo leto
„Parfumerija Strmoli"
Ljubljana, Pod Trančo 1
Srečno novo leto
želi svojim cenjenim odjemalcem Kar/ Prelog, Ljubljana trgovina volne, bombaža, sukanca in galanterije na drobno in debelo Gosposka ulica 3, Sta;i trg 12, Židovska ulica 4
Veselo in srečno novo leto 1928!
Peler Stepič
restavracija in veletrgovina z vinom
Šiška, Tržna ulica št. 6
Srečno novo leto
vsem cenjenim odjemalcem In pr'lulollcm lell
Josip VVinter
trgovina z meSanlm blagom, vinom In žganjem
Ljubljana, Florjanska ulica 25
Srečno in veselo novo leto želi
A. Rojina & Ko., Ljubljana stavbno in umetno mizarstvo
Tovarna
Slomškova 16, Kolodvorska 8
Veselo in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
Franc Slovša
trgovec s kurivom
Ljubljana
Razlagova ulica štev. 20
Vsem cenjenim damam, prijateljem in znancem srečno in veselo novo leto Zdenka Rodič, Ljubljana modni atelje, Miklošičeva 10
Srečno novo leto 1928 vsem cenjenim gostom!
Kosta Potočnik
Telefon 2531 Hotel „Soča", Ljubljana
Srečno novo leto
želi tvrdka
Anton Krisper
Ljubljana
Mestni trg 10
Veselo novo leto želi
Andrej Belič
trgovina z mešanim blagom
Ljubljana V H, Kcvškova cesta 18 Podružnica: Janševa ulica štev. 1
Hotel „Slon"
Kavarna
Kopališče
Restavracija
Ljubljana

Srečno in veselo novo leto 1928
želi vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem tvrdka
M. Štele & I. Pielick
Ljubljana
trgovina sadja, Pogačarjev trg
Srečno in veselo novo leto 1928
želi cenj. gostom, prijateljem
in znancem
Josip in Leopoldina Mastnak
restavrater hotela „Slon" v Ljubljani
Srečno novo leto želi
vsem svojim cenjenim odjemalcem
Franc Slamič, Ljubljana
mesar, Gosposvetska cesta 6
Srečno novo leto 192.8!
želita vsem svojim cenj. gostom prijateljem in znancem
Pavla in Jan F/a/a
Kavama in bar „Emona" Ljubljana
Veselo in srečno novo leto 1928 i
želita vsem cenj. odjemalcem
Franc in Terezija Leveč, mesar i
Ljubljana, Šolski drevored
1ш111т111111111111ш11111111111ш11111№111ш11м1ш
SREČNO IN VESELO I NOVO LETO!
ш
■
Srečno novo leto 1928
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ler prijateljem in znancem
Franc Dolinar, Ljubljana
parna pekarna in slaščičarna Poljanska cesta 19 in Pred Škofijo 11
I (5RAND HOTEL UNION :-: V LJUBLJANI |
P 1 HOTEL, KAVARNA, RESTAVRACIJA, VINSKA KLET ITD. Ш
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHHKIllllilllllllllllllllllllillllllllllinilllllllllll
Srečno in veselo novo leto
cvetličarna In semenarna KORSIKA Ljubljana Telefon št. 2541
Vrtnarija: Bleiweisova cesta Cvetličarna: Aleksandrova cesta Import — francoskepn in italijanskega svežega cvetja — Eksporl
Srečno novo leto 1928 želita	|
Ш	svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem ®
Ivan in Marija Marinšek
konjski mesar, Ljubljana, Prečna ulica 6 Prodaja vsakovrstnih klobas in salam	fc
ђ	Kupujejo se tudi konji za klanje	g
I,......Htm	,♦♦♦♦«♦♦♦*♦♦* *****
Veselo novo leto!
t
Domenik Battelino, Ljubljana
izdelovatelj umetnih kamnov Slomškova ulica št. 19

THE REX Co. Telef. 2268 IDEAL ERIKA
Ljubljana, Gradišče Št. 10	®
žel! vsem cenj. odjemalcem
srečno in veselo novo leto 1928!
Srečno novo leto žeii
Teodor Korn, Ljubljana
klepar, Poljanska cesla 8
s
" Srečno in veselo novo leto 1928
Veselo srečno novo leto ženta
L. M. Ecker-sinova
Ljubljana, Slomškova ulica 4
kleparna in podjetje za izvrševanje vodovodnih del Oddelek za centralne kurjave
želi vsem cenjenim odjemalcem
Jakob Trček, parna рекшпа Ljubljana, Breg 4
•jsssasesOlis
Srečno in veselo novo leto 1928
želi vsem cenjenim odjemalcem očetove kisline
Kemična tovarna Medvode
družba z om. z. Ljubljana Resljeva cesta 1 Brzojavke: Merakl, Ljubljana
Veselo, srečno novo leto
želi lekarna
Trnkoczy, Ljubljana
AAAA	<• Л
WWWWWWWWW VTVTTTWT» V V
Češkuti & Zaje, manufakturna trgovina
„Pod velbom", Ljubljana, Stari trg 3
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno in veselo novo leto!
t
Srečno in veselo novo letu žen
\i Srečno in veselo novo leto
želi vsem cenjenim gostom gostilna pri „Sestici" Terezija Zalaznik

hi i i	-m. ■ .хил;.M 'i i i iiv......
■'> i'iV frr^gjgaa' I
Veselo in srečno novo leto!
Reicher & Turk, menjalnica Ljubljana, Prešernova ulica
Veselo in tre/no novo leto ieli vsem cen j.
odjemalcem, prijateljem in znancem ter ie priporola :a nadaljno naklonjenost
Anka Druškovlč, Zelena jama trgovina in brivnica
Vsem svojim cenj. odjemalcem želim mnogo sreče in veselja ter se priporočam tudi
v novem leta!
„Doko", Iv. Čarman
trgovina z roinoizdelanimi tevlji
Prešernova ulica 9, dvorišče
Srečno novo leto
iell vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
Ignac Žargi, Ljubljana, Sv. Petra c. 3 in n
Itr m Цт priporoča o naaalje
Srečno in veselo novo leto „Adrija"
Drogerija, lotomanufaktura, parfumerija Ljubljana, Šelenburgova ulica 5
Srečno novo leto ieuta
Ivan in Frančiška Javornik
mesarija in prekajevalnica Ljubljana, Domobranska cesta 7
Srečno in veselo novo leto 1928
želita vsem svojim ccnj. gostom in odjemalcem in se priporočata za obilen obisk
Ivan in Elza Rahne
trgovina in gostilna
Selo 33 Moste pri Ljubljani
Srečno novo leto 1928
želita svojim cenjcnim odjemalcem
Srečko Potnik in drug
Ljubljana, Metelkova ulica 13
Srečno in veselo novo leto
želi vsem cenjcnim odjemalcem
Marija in Fr. Zalar, Ljubljana mesar in prekajevalec. Za Bežigradom
Veselo in srečno novo leto želi
pekarna Ivan Piskar
Ljubljana, Dunajska cesta 5
v
Josip Stanovnik, Moste-Selo i
trgovec z mešanim blagom	t
Srečno novo leto želi vsem
društtfo za prodajo Singerjevih Šiv. strojev
Bourne & Co., Newyork
Podružnica Ljubljana, Sv Petra cesta 24
Srečno in veselo novo leto
želi vsem cenjenim strankam
Carl Pollak d. d.
detajlna prodaja Ljubljana, Dunajska 23
Veselo novo leto žen
lekarna dr. G. Piccoli
Ljubljana, Dunajska cesta
Veselo novo leto želi
Peter Škafar
vulkanizlronlo pumlja. mehanična dotaonlca, popravilo (jnlo.<
Ljubljana, Rimska cesta 11
Modni salon M Sedej-Strnad
P'eiernova ulica 3
leli vsem svojim cenj. ndjemalkam
srečno in veselo novo leto!
Kavarna „EVROPA" v Ljubljani in svratiste „Lovački rog" v Zagrebu Anton in Terezija Tonejc
cenjenim gostom in prijateljem
srečno novo
leto!
Veselo in srečno novo leto
želita vsem ccnj. odjemalcem, prijateljem tn znancem, ter se priporočata za nadaljno naklonjenost
Matevž in Julija Krušič
mesar in gostilničar
Ljubljana, Zelena jama, Šiška
i***************tt********tt**t*t**********>*'*******************************>*************************
Biev, i.
Svetno in veselo novo leto tm m памп/е mariborske ivrdke:
Marko Cutič, kotlar
Maribor, Slovenska ulica IS
Alojz in Antonija Leinik,
kavama in restavracija „Promenada" Maribor, Krčevina, Tomšičev drevored
	
Albert Vicel, trgov, mešanega blaga (steklene, porcelanaste, majolične in emajlove posode) Maribor, Glavni trg 5	Gabrenja, trgovina šivalnih strojev in koles Mribor, Dr. Verstocšekova ul. (pokojn. zavod)
	
Ernest Gert, steklar Maribor, Gosposka ulica 13	/os. Hoter trgovina z muzikalijami, godbenimi inštrumenti, gramofoni in glasoviri Maribor
	
Franc Gert, svečama in medicama Maribor, Gosposka ulica 13	
	R. RogUč, Maribor izdelovalnica obutev vseh vrst Koroška cesta 9, Telefon 157
	
Ivo Andraschitz, veletrgovina z železnino, špecerijo, karbidom in gradivnim blagom Maribor, Vodnikov trg	
	
	Adolf in Julijana An der le gostilna Maribor, Koroška cesta
	
Valburga Glumac, strojna pletarna Maribor, Uliea 10. oktobra	
	
	Alojzij Gniušek manufaktura Maribor, Glavni trg 6
Josip Povodnik, trgovina z dalmatinskim vinom Maribor, Vojašniška ulica i—6	
I Anton Macun, manufakt. in konf. I trgovina na drobno in debelo j Mt^ibor, Gosposka ulica 1U	Karol Robaus * luksus-pckarna Maribor, Koroška cesta
	
Anton Tkalec, trgovec j Maribor, Glavni trg	
	Železnim Frans Frangesch nasl. Rupert Jeglitsch Maribor
Janko Ferjan, Prva slovenska mlekarna Maribor, Jenkova ulica ti	
	
	Anton Požar, vrtnurstvo Maribor, Vrtna ulica 17 P obrežje, Cesta na Brezje
	
Ivo Staudinger, pohištvo in stavbeno mizarstvo Maribor, Loška ulica .">	
	
	Kavarna Jadran" lastnik Josip Šerec Maribor, Aleksandrova cesta 36
Ivan Legat, prva spec. popravljalnica in trgovina pisarniških strojev Maribor, Vetrinjska 30, Telefon 131	
Andrej Halbwidl, Hotel stara pivovarna Maribor, .larčičeca ulica 7	B. Jagodič \ tapetništvo in zaloga pohištva Maribor, Rotovški trg -i i Л 1
Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13 in Slomškov Irg ti	
	Bogomir Divjak, trgovina dvo-koles, mehanična delavnica itd. Prodajalna: Maribor, Glavni trg 17 B Delavnica: Ključavničarska ulica 1 t
Ignacij Jan, ur ur in draguljar Maribor, Grajski trg i j	
	
	M. Vabtar, specialni strokovni zavod za izdelovanje okvirjev :a slike Maribor, Gosposka ulica 21 in 37 j
Andrej Macarol, pekama Maribor - Melje	
Franc A/nbrožič, sobo-, črkoslikar in pleskar Maribor, Grujska ulica 2, Grad	Franc Cverlin krojaštvo in konfekcijska trgovina Maribor, Gosposka ulica '12
D. Skerbec, specialna trgovina živil Maribor, Gosposka ulica 5	Josip Sulic trgovina s čevlji in nsnjem Maribor, Aleksandrova vesta 30
Josip Skof, slikar in pleskar Maribor, Tržaška cesta a	
	
	Ivan Tramšak trgovina kotonijalnim blagom Maribor, Aleksandrova cesla 10
Maks Ussar, kleparstvo in inštalacija Maribor, Gregorčičeva ulica	
	
	'Zaloga pohištva Karo/ Preis Maribor, Gosposka ulica 20
Hinko Kosič, restavracija Vetrinjski dvor Maribor, Vetrinjska ulica	
Anton Brecelj, trgovina z lesom in premogom Maribor, Koroška cesta 10	Kavarna ,,Bristol" Katica Kotnik Maribor, Vetrinjska utica
	
A. /. Račič, restavracija Gambrinus Maribor, Gregorčičeva ulica 2!)	Manufaklurna trgovina Dolček t Marini Maribor. Gosposka ulica 27
	
Rado Meznarič Maribor, Glavni trg	
	Pugl C- Rossmann veletrgovina z vinom Maribor, Trg Svobode
	
F. Michelitsch modna trgovina „pri Nevesti" Maribor, Gosposka ulica II, Telef. 124	
	Feliks Skrabl manufaklurna trgovina Maribor, Gosposka lllic" II i ..... -■ - ■ — —- ■
Trgovina z munufaktumim blagom Fran/o Lah
Maribor, Vetrinjska ulica 13
Parna pekarna	
/osip Čebokli	
	Maribor, Glavni trg 0
Maks Durjava in drug	
tovarna perila	
	Maribor
Ekart Ivan
čevljarski mojster
Maribor, Koroška cesta 34
Gostilna
Otmar in Ana Hummel
Maribor, Glavni trg 5
Alojz in Alojzija Kafer
Kovama ,,llotovi"
Maribor, Rotovški trg
Alojz Zoratti
delavnica za cerkveno umetnost
Maribor, Stolna ulica
Ernest Zelenka
:а\ода polnilca
Maribor, t/lica X. oktobra
Franc Kopina
trafikant
Maribor, Kralja 1'etra trg
Veselo novo leto
ieli cenjenim odjemalcem
Alojz Plo/, špecerijska trgovina Maribor, Vodnikov Irg 1
Franc liohnjec
mesarija
Maribor, Dvorakova ulica i
Miloš Oset
veletrg. špecerijskega in kolonijalnega blagu ter monopolna velikoprodaja soli ♦ Maribor, Glavni trg
Rudolf Kiffmann
mestni stavbenik Maribor, Meljska ccsta 25
Ferd. Kaufmann
glavna :aloga. kvasa, trgovina s špecerijami in d delnimi pridelki Maribor, Kralja Petra trg 1
/. Mariborska delavska pekarna
r. z. z v. :.
Pavel fferičko	
lončar in pečar	
	Maribor, Tattenbachova ulica
	
Ivan Lorber	
slikar	
	Maribor, Vetrinjska ulica 5
Kristina Vollgruber
gostilna in kavarna Maribor, Frankopanova ulica 17
Gustav Philipp
prvi specialni atelje za erkoslikarstvo Maribor, Vetrinjska uliea 11
Srečno novo leto želiva vsem naiim gostom
Henrik in Marija Senekovič restavracija in kavarna Maribor, Taltenbachova ulica 5
Rudolf Niefergal
trgovina mešanega blaga Maribor, Koroška cesta 1
Justin Gustinčič
Maribor
Taltenbachova ulica 14
Franc M as tek
manufaktnma trgovina Maribor, Glavni trg 16
Kavarna Temeni Julijana
Maribor Glavni trg 3
Ivan in Alojzija Šafarir
Aj k
I
želita vsem gostom srečno novo leto! Maribor, Splavarska ulica 5
M. S. Radilovič
Hotel Kosovo
\
Maribor, Grajski trg 1
Josefine Friedl	
Hotel Meran	
	Maribor
Tobačna trafika
Pavla Svetek
Maribor, Slovenska ulica 12
Vaelav V osi nek	
trgovina	z usnjem
Maribor,	Koroška ulica 13
Ivan Trgo
prva dalmatinska gostilna Maribor, Vetrinjska ul. 3
Adaibert Giisel. žganjarna in izdelovanje likerjev
Maribor, Koroška cesta IS
A. Sprager
elektrotehnično podjetje Maribor, Kopitarjeva ulica 12
Josip Brandl
izdelovalnica orgel j in klavirjev Maribor, Strossmajerjeva uliea
Franc Kothbauer
stavbeni in umetni kljulavnilar Maribor, Taltenbachova ulica 4
Ernest in Ana Birtič
restavracija pri Klavnici Maribor
Ivan Sojč	
	kipar in pozlatar
	Maribor
Gustav Bernhard
trgovina s steklom in porcelanom Maribor, Aleksandrova cesta 17
Franc Filipie
mešanja
Maribor, Jurlifeva ulica 8
Ivan in Helena Kvas
modistovski salon
Maribor, Aleksandrova cesta 32
Slavko Černetič
moda, galanterija, perilo Maribor, Aleksandrova cesta 23
Anton Paš
modna trgovina Maribor, Slovenska ulica 4
Vin. Kiihar
trgovina z železnino „Pri ielesnem molu" Maribor, Aleksandrova cesta 1
Restavracija
Anton in Fani Emeršič
Maribor, Aleksandrova cesta 18
Gostilna
Anton in Alojzija Pristavec Maribor, Meljska cesta 18
Kavarna Evropa
Maribor
Aleksandrova cesta
Praiarna kave Brata Potar
Maribor, Taltenbachova 14 in
trgovina z meianim blagom Anton Potar, Ruie
Gostilna „Mala Benetka'
Josipina Dabringer Maribor, Pristan it. 13
Jakob Perhavec
tovarna ta izdelovanje likerjev in desertnih vin in sirupov Maribor
Vidovič Stanko
krojalki atelje
Maribor, Gledaliika vlita 10
Ivan Trpin	
	manufakturna trgovina
	Maribor, Glavni trg 17
RndolJ Stiberc
krojaški modni salon Maribor, Ca/ova ulica 2
Franc Kormann
galanterija, pletenine, igrale in drobnine na veliko in drobno Maribor, Gosposka ulica 3
Štefan Koter
umetno mizarsko podjetje
Maribor, Mlinska ulica 29
Anton Golež
prodaja srelk Drž. razr. loterije Maribor, Aleksandrova cesta 42
Jakob Lah
Maribor Glavni trg 2
Drago Rosina
zaloga galanterije, drobnarije, parfumerije, pletenin, vrvar. izdelkov na drobno »n debelo Maribor, Velrinjska ulica 20
Karol Kociančič
kamnosek
Maribor, Gregorlileva ulica
L. Ornik	
	Maribor
	Koroška cesta 9
1'cštomaj	
gostilna	-
	Maribor, Mlinska 36
Izdelovanje in razpošiljatev muzi-kalnih instrumentov in gramofonov
Franc Pere
Maribor, Gosposka ulica 34
Franc Kager
izdelovalnica srebrnine in medenine umetna livarna, kovinsko in kamno brušenje
Maribor, Velrinjska ulica 30
Franc Sulzer
sodarstvo in prevzem v to stroko
spadajoiih del
Maribor, Vojainiška ulica 7
Lojze Strehar
kavarna Central ]
Maribor, Gosposka ulica
Grajski kino
Maribor
Worsche & Preac
tovarniška zaloga manufakture
„Pri solncu", Maribor
samo Gosposka ulica št. 8
Franc Žemljic
restavracija pri „črnem orlu"
PIVOVARNA UNION
MARIBOR
Maribor, Grajski trg
Manufaktura
Fran j o Majer
A. Spatzek
gostilna in kavarna
Maribor, Glavni trg 9
Maribor, Aleksandrova cesta
Jaš & Lesjak
špecijalna trgovina za živila
Maribor, Ulica X. oktobra 2
Veletrgovina
H. ]. Turad
Maribor
^/J Fddin тапи'а'с'игпа špecijalna
trgovina svilenih šerp in rut
Maribor
Grajski trg 1 in Vetrinjska ulica
Gjuro Valjak
veletrgovina z vinom in
Kino Union, Maribor
Srečno novo leto 1928
želita vsem dragim gostom, prijateljem In znancem ter se priporočata za nadaljni obisk
Kolodvorska restavracija
v Mariboru
Tomo in Ivanka Majer
Ihl & Kiihar
modna in manufakturna trgovina
Maribor, Aleksandrova cesta 9
Inž. arh. Jelenec & inž. Šlajmer
gradbeno podjetje in tehn. pisarna, d. z o. z.
Maribor, Vetrinjska ulica 30, Tel. 212
Eksportna hiša „LUNA" lastnik A. Pristernik
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 19
Podružnica „Slovenčeve" uprave
M. Seifried
trgovina ; drvmi, lesom in premogom Maribor, Gregorčičeva ulica 1
! Sre
Koroška cesta Šl. 1 | \ Srečko Pihlar, m-'pufaklura
Maribor, Gosposka ulica 5

:
! - t x
i :
.....................................................
Marko Rosner
manufakturna trgovina na debelo Maribor, Slovenska ulica št. 13
Telefon inter. 232

,Kino Ptuj"
Franc Nedog
manufakturna trgovina, Ptuj
Hinko Kreft
trgovina z mešanim blagom, Ptuj
Vinko Pernat
mesar in prekajevalee, Ptuj
Pavle Dosta!
manufakturna trgovina, Ptuj
Srečno in veselo novo leto
želi veletrgovina
Lit clov i k Kuharic,
Ormož.
Veselo novo leto!
I. Pinterič
trgovina šivalnih strojev in koles Brežice ob Savi
V t selo in srečno novo leto
želiva vsem cenjenim odjemalcem tn se najtopleje priooročava Alojz in J ust i K'tz pekartia m trgovina Zagorje ob Savi
Srečno in veselo Novo leto
vsem svojim prijateljem in odjemalcem želi
Anton Muller ml
vinska trgovina in gostilna v Stobu, Domžale.
Srečno in veselo novo leto
vsem cenj. odiemolcem, znancem in oriiateliem želi trgovina Jos. Semen, Domžale
Srečno in veselo novo leto ш
Josip Adamič
vrvarna Domžale, podružnica Kamnik
Veselo novo leto želi
Alojz Midorfer, krojačnica Novo mesto
Vsem cemenim odjemalcem in prijateljem voščim srtčno in veselo novo leto
Andrei Kregar, tvornica pohištva Št. Vid nad Ljubljano
Cenjenim on/emalcem, prl/altl,»m in znancem, lell
treino in veselo novo leto
Атоп Kosta, krojal, Homec-Radomlje, Druitveni dom.
Obenem se zahuai/ujc za Izkazano naklon/enoti ter ae te nedalle priporoča.
Albin Rib is t	pekarija, Ptuj
Josip Ramšek	pehanja, Ptuj
1 nI t j Žilavec
mesar in prekajevalee, Ptuj
Veselo in srečno novo leto
Maks Lipiinik, Čret pri Celju izdelovanje cementnih izdelkov
Srečno novo leto
želita
Karo I in Fani Sotnmer,
gostilna in pekatija v Laškem.
Ob enem naznanjava cenjenemu občinstvu, da sva olvorila v hiši g. Herluha pelcarijo in sajtrkooalnico in .si bova prizadevata, da slavnemu občinstvu vsestransko kar najbolje postreieva.
Da bom ie zdrav ostal — se s Kačnlkom bom nelial; on ne pije, auto no zbile in dozi počas', da /c daljši Spas.
Zahvaljujoč se za dosedanjo naklonjenost, žeti srečno in veselo novo /sto
vsem cenjenim gostom ter se še nadalje priporoča
Ivan Kačnik, avtopromet, Trbovlje.
Veselo, srečno in blagoslova volno novo leto 192S želita vsem svojim prijateljem, naročnikom in znancem, proseč hkrati nadaljnegu zaupanja tn naklonjenosti uduna Karol in Martina Rojs stavbno podjetje in lesna trgovina v Ormoin
Ivan Kumer
gostilna „pri Zorcu", Kranj.
Anton Šinkovec
oroarna, Kranj.
Franc Gorjanc (J Cie.,
lesna trgovina in trgovina z deželnimi pridelki, Kranj.
Josipina Sin k
sopčnrnn in lectarl/n, Kranj.
Jernej Kušlan, trgovcc, Kranj.
Lovro Rebolj
zalorjn koles in šioalntli strojev, Kranj.
Vsem svojim cenj. odjemalcem veselo novo leto Ivan Anzetc šietar, Kranj
Srečno in veselo novo leto
želita vsem cenjenim odiemalcem ter se priporočala nadaljnji naklonjenosti
Povh & Medic
industrija perila
Novo mesto
Srečno in veselo novo leto čeli
R. Kramar, trgovina z mešanim blagom Skofja Loka.
Srečno in veselo novo ieto $e!e sledeče kamniške tvrdke:
Valentin Balantič trafikant, Kamink 34	Franc Bremšak trafika, galanterijska trgovina in pletarstvo, Kamnik
Josip Jerinc modno krojaštvo Kamnik	A. & J. Sotelšek v Kamniku
Ant. fanežič čevljarski mojster in trgovec v Kamniku	Fr. Hočevar Mekinje 14 Kamnik 44
Anion Strgar trgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, vina, cementa, opeke i. t. d. Kamnik	M. Kramar, trgovec Kamnik, Glavni trg Obenem se priporoča za nakup raznega blaga
	
	Makso Žargi, Kamnik Se priporoča tudi v bodočem letu
	
Josip Kregar, Stranje	
Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Franc Žmitek razpošiljalmca sira Bohinjska Bistrica	Veselo in srečno novo leto želi vsem, svojim cenj. odjemalcem Andrej Grčar, Rakek in se še nadalje priporoča.
	
Srečno in ■ eselo novo leto želim vsem svotim odiemalcem in se nadalje priporočam Anton Mohorič, čevljarstvo t Ljubno-Podnart.	
	
	Veselo novo leto želi trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami in iievocijonaiijami I. Gajšek nas/. A. Sf/.'/goj Ljubljana., Sv. Petra cesta 2
	
Veselo novo leto želi Fran Jitvan valjčni mlin St. Vid nad Ljubljano — Oameljne	
	Pran srečno tn veselo novo leto želita esem svojim cenj. odjemalcem, ter se priporočata za nadaljno naklonjenost Leo in Tončka Fclbcr, spcccr. in delik. trg. Ljubljana 7, Podmilščakova 11
	
	Sreino novo leto ioli Stanko Kelšin frizer za gospode in dame Ljubljana, Kopitarjeva ulica 1
Vsem cenjenim svojim odjemalcem želim najsrečnejše novo leto Tem potom se tudi naj-udaneje zahvaljujem za naklonjenost, zagotavljajoč, da bom tudi v bodočem letu nudil res najboljše mlevske izdelke Ivan Kuralt valjčni mlin, Domžale	
	Srečno novo leto ieli Josip Pok nasl. Mirko Bogataj specijalna trgovina s klobuki Ljubljana, Stari Irg 14
	Veselo in srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem ler se nadalje priporoča Marija Schlamberger, Zelena jama 170 trgovina s premogom in prevozništvo
	Srečno novo leto ieli Fran Himmelreich, lcrojaiki mojster Ljubljana, Pred Sleofijo 9 in se obenem prav toplo priporoča pre-časliti duhovščini in cenj. občinstvu za nadaljnjo naklonjenost
	
Veselo novo leto! F. in A Leben, valjčni mlin in žaga, Škofjaloka	
	Srečno novo leto želi Angela Češnovar, Ljubljana gostilna in trgovina, Kolodvorska 33
	
Veselo in srečno novo leto leti Lovro M ar in še k, mesar Kranj — Naklo	
	Veselo novo leto želi Josin Breskvar, čevljarstvo Ljubljana, Škofja ulica 10
	
Srečno novo leto želi Pavel Jemec hotel ,,Un'on", Novo mesto ter se cenj. občinstvu uljudno priporoča	
	Srečno novo leto ieli trgovina г mešanim blagom Terezija Marinko, Ljubljana. Prisojna 7