Postnim phSsos ▼ ßtolovlnf» Leto IX,, št. 50 („jutro" xvn., st. tsc ay ^ Ljubljana, ponedeljek 14. decembra Ì936 Cena t DI* » i, .öl v v- i^juuijöujA tXjUtiXijeVa ulica a. - leieron št. 312Ì, 312S, 81^4, 3125, 3liti Inseratnl oCdeiek : Ljubljana, Selen-Durgova m. — Tei. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica Jt a - Telefon St. 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. i - Teleton SL 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru fit. 100. PodrLLz iica Novo mesto: Ljubljanska cesia St. 42. Podružnica Trbovlje: v niši dr. Baum-oTirtriprla. h* , • ■ 1Ä; (Jreomatvo: Mnbtyana: Kna/ljeva. ullca ft. Telefoa . 8122. 8123, 8124, 3126 to 812«. § t vsaV ponedeljek »Jutra}. Ma» |TV poča se posebej to velja po poèti prejem ana Din 4.», po nznatat i* cib dostavljena Din 5w> mesečna Maribor: Gosposka ulica 11« Telefoa St. 2440. i. Ponedeljska Izdaja M1H0VNI življenje In svet", k Celje: Strossmayerjeva uL L TeL 68. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifo. Na znc&traf se odrekajo ameriške države vsakemu vmešavanju v , na mnaj pa Insilo složno nastopile za obrambo notranje Španci odklanjajo premirje Niti v Burgusu in niti v Valenciji se ne navdušujejo za irancosko-angleški posredovalni predlog mira na ameriškem kontinentu Buenos A i r e s, 13. decembra. AA. (Havas) Na panameriški konferenci so delegati vseh ameriških držav podpisali pakt o organizaciji miru na ameriškem kontinentu Pakt ima® biti čimprej predložen parlamentom ameriških držav v ratifikacijo. Po prvem členu pakta so vlade vseh ameriških držav, ki so sprejele Briand-Kelloggov pakt ali tako zvani pakt Saa-vedre-Lamasa, dolžue ob sleherni nevarnosti takoi pričeti razgovore in pogajanja za chranitev miru. Drugi člen določa, da se morajo vse neprizadete ameriške države nemudoma sporazumeti o izvajanju obstoječih pogodb v svrho preprečenja vojne, če bi nastala vojna nevarnost med dvema ameriškima državama. Enaki ukrepi so določeni tudi za primer, da bi nastala vojna izven Amerike, toda le, če bi v svojem nadaljujem razvoju lahko postala nevarna za ameriški mir. Pakt vsebuje še nekaj členov, ki pa se nanašajo na postopek, po katerem se ima pakt uveljaviti in izvajati. Poleg pakta je bil podpisan poseben protokol, ki pravi med drugim: Vlade ameriških držav hočejo sodelovati pri ohranitvi miru in nastopiti proti stari praksi intervencije. Sporazumele so se o tem, da nobena država nima pravice vmešavati se posredno ali neposredno v notranjo ali zunanjo politiko druge suverene države. V primeru, da bi kakšna država kršila to načelo, se morajo vse ameriške države nemudoma sporazumeti o akciji, s katero naj se odpravi nevarnost take intervencije, hkrati pa, da bi se mirno uredil nastali spor, ki je povzročil intervencijo. V primeru sporov glede tolmačenja določb novega pakta in dodatnega protokola, se ima postopati po načelu arbitraže. Ob tej piiliki je imel državni pod-tajnik za zunanje zadeve Zedinjenih držav Hull govor, ki je izzval izredno odobravanje. Maršal čangkapek ufetnik upornikov, ki hočejo napovedati vojno Japonski London, 13. decembra, r. Ve! j ko vznemirjenje eo v angleških krogih izzvale vest} o najnovejših dogodkjh na Kitajskem. Znani kitajski general Čangkajšek, ki igra vlogo nekega kitajskega Kenia! paše, je vodil odtočno borbo za osamosvojitev Kitajske. Upiral se ie tako ruskemu, kakor japonskemu vmešavanju in je zadnje čase vodji na čelu svoje vojske odločno borbo proti komunistom. V vrstah kitajskih nacionalistov pa je v zadnjem času vladalo veliko uezadovolj« ,etvo z njegovo politiko. Očitali so mu, da je premalo odločen v odporu protj Japonski, ker se je stalno izogibal vsakemu oboroženemu konfliktu. To nezadovoljstvo se Je razširilo tnd} na njegovo vojsko. Veeraf je prišlo do odkritega upora- Nad sto tjsoč mož broječa vojska se je pod vodstvom generala Canghsi-lijanga upr!a v pokrajini S&nsj. Generala Čangkajšeka ter pet drugih njemu zvestih generalov jn 3.800 oficjrjey so uporniki zaprli. Odredi; so jih v neko zdravilišče 40 km dale« od Čeasija. Vodja upornikov je po>ial nankinškj vjadj brzojavko, v kateri izjavlja» da ie trdno odločen presekati dosedanjo politiko stalnega izbegavania ter oapovedatj Japonski vojno. Nanking ka vlada se je takoj po sprejetju Sega obvestila sestala na sejo, na kateri je pkler.;la z vsem,; sredstvi zatreti ta upor-Vodia upornikov generai Oanghsj-ijang je bil proglašen za izdajalca. Na uporne vojake je vlada iizdala poziv, naj takoj osvobodijo maršala Cangkajška in njegovo spremstvo ter odrečejo pokorščino upornim oficir« jem. Nankinška vlada se boji, da bi mogla ta akcija izzvati oborožen konflikt z Japonsko, ki bj ji bil ta povod zelo dobrodošel. Položaj na Daljnem vzhodu se je zaradi tega do skrajnost; poostril jn z japonske strani se naglasa, da je nastaja najhujša krjza v odnošajih med Kitajsko in Japonsko. Tega mnenja so tudj londonski krogi, kj smatrajo, da je postal položaj r.a Daljnem vzhodu nevzdržea i©r da mora končno priti do razčiščenja. Akcija kosninterne ? Tokio, 13. decembra. AA. Ckn bo japonska vlada prejela službeno potrdilo dosedanjih vesti, bo sklicana konferenca zastopnikov zunanjega in vojnega ministrstva, ki bo proučila učinke poslednjih tamkajšnjih dogodkov in določila stališče, ki ga kna zavzeti japonska vlada napram tem dogodkom. Ce se izkaže, da je v ozadju te akcije Komintern a, bo Japonska nastopila z vso odločnostjo. »A&aki Šimbun« je objavil vest iz Šanghaja, da se nameravajo uporniške čete pridružiti komunistični vojski, ki se zbira v eeverozapadni Kitajski. veleindustrije in vojaške stranke si pričakovali. da bodo z novo poaodbo z Nemčijo pridobili za sodelovanje ludi Kitajsko. V teh računih pa so se ušteli. Vsi trezni japonski krogi se zaradi tega boje, da ne bi nemško-japonska zveza, posebno še. ako vsebuje tudi taien dogovor, dovedla Japonske v popolno izolacijo. Vojvoda Windsor se bo ustavil na Dunaju Dunaj, 13. decembra. AA- Z Dunaja je odpotovalo večje število ameriških iu angleških novinarjev v Inomost. kamor ima po njihovih informacijah priti vojvoda Wind-sorski. Izvedelo 6« je. da namerava vojvoda Windsorski nastaniti se nekaj dni pri g. RoJsehiidu v dvorcu Enzersfeld pri Dunaju. Po nepotrjenih vesteh je tudi gospa Simpson že prispela v strogem inkognitu na Dunaj. Dunaj, 13. decembra, g. Vojvoda Wind-sorski je nocoj ob 22. prispel na Dunaj. Nemška kolonialna ofenziva Berlin. 13. decembra. AA Kljub uradnim demantfiem trdijo poučeni krogi, da se vršijo nied Nemčijo in Portugalsko pogajanja glede kolonije Angole. Portugalska ne bi foninalno fzročila te kclonije Nemčiji, pač pa bi ji prepustila v eksp}oataciio nie« ne južne predele, ki mejijo na bivšo nemško kolonijo v fužnozapndnj Afriki. Pakt o tej coni pa ne bj imela s Portugalsko skleniti nemška država, nego nemška kolonial" I na družba. Pariz, 13. decembra, o. Ansrleško-franco-skega posredovalnega predloga za premirje v Španiji, kakor kiže, nočejo sprejeti niti v Burgosu niti v Valenciji. »Voz de Espana«, ki izhaja v Fan Scbastianu, pravi, da je to absurden načrt, ki kaže, da po svetu ne poznajo španskih razmer in vzrokov španske državljanske vojne. V Španiji sedaj ne gre za ta ali oni režim nego z« to. da Španija ne propade. Tudi marksistični list »Solid« ridad Obrem«, ki izhaja v Modridu, ugotavlja, da ne more biti niti govora o kakem premirju. Levičarska v'ada in njeni pristaši ne bodo odložili orožja, dokler ne bado končno zmagali. Nemški in italijanski odgovor Berlin, 13. decembra, br. Zunanji minister Neurath je popoldne sprejel angleškega in francoskega poslanika v Berlinu in jima izročil odgovor nemške vlade na fran'cosko-angleške predloge glede posredovanja v španski državljanski vojni. Enako se glaseč odgovor je istočasno izročil italijanski zunanji minister rimsVma poslanikoma Francije in Anglije. Vsebina odgovora doslej še ni objav!iena, doznava pa se. da sta Italija in Nemčija sporazumno odklonili ta- ko posredovanje, češ da je usmerjen® 1« na to, da prepreči zmago gen ernia F ranca. Negativen odgovor Portugalske Lizbona, 13. decembra. AA. Portugalska vlada je poslala negativen odgovor na predlog francoske in britanske vlade, naj bj so pridružila posredovanju za prenehanje bojev na Španskem. Odgovor je izročila britanskemu in francoskemu poslaniku v Lizboni. Mussolinijeva konferenca z admirali Rim, 13. decembra, br. V Beneški palači ie bila včeraj pomembna konferenca Musso-Linija z vsemi italijanskimi admirali in ▼»-cead mirali. Razpravljali eo o nalogah har lijanske vojne mornarice in o njeni nadaljnji izpopolnitvi. Italijanski vrhovni obrambni svet sklican Rùn, 13. decembra, h. Vrbovnd obran». bnd cvet, ki je bil ustanovljen tik pred ptiče4 kom vojne z Abesinijo, je sklican aa dan 3. februarja Zastoj v španskih bojih Mraz in snežni zameti ovirajo večje vojne operacije Pred podpisom pogodbe o normalizaciji odnošajev med obema državama v Sredozemlju London, 13. decembra, o. »Dailv Express« poroča iz Rima, da bo še pred Božičem podpisana nova angleško-italijanska pogodba, po kateri se bodo normalizirali odnošaji med obema državama predvsem na Sredozemskem morju. Pogodba bo za-jamčiia svobodno plovbo skozi Sueški prekop in Gibraltarsko ožino. Položaj Italije na Sredozemskem morju napram Angliji bo s to pogodbo definitivno urejen. Obe državi si bosta priznali vzajemne življenske interese v tem delu sveta. »Daily Herald« potrjuje te informacije in pristavlja, da se bodo medsebojni spori urejevali s pomočjo arbitraže tako, da se dogovorjeno stanje na Sredozemskem morju brez pristanka ene ali druge države ne bo smelo izpremeniti. Anglija bo ukinila svoje poslaništvo v Adis Abebi in ga iz-premenila v konzulat ter tako via facti priznala italijansko aneksijo Abesinije, v svetu in skupščini Društva narodov pa se bo postavila na stališče, da abesinski delegati nimajo več pravica nastopati na medna- rodnem forumu, ker v Goreju ni več nobene abesinske vlade. Jamstva za manjše države Atene, 13. decembra, g. Angleški poslanik v Atenah je obvestil ministrskega predsednika Metaxasa in državnega tajnika za zunanje zadeve Mauiriilisa o pogajanjih med Londonom in Rimom zsa sporazum na Sredozemskem morju. Kakor doznsva.jo iz okolice zunanjega ministrstva, zastopa angleška vlada sftališče naj tudi manjše države ob Sredozemskem morju, torej Grčija, Turčija in Jugoslavija, dobijo v tem dogovoru potrebna jamstva. Italija je pripravljena pogajati se na tej podlagi. Konferenca sredozemskih držav v Londonu Ankara, 13. decembra, k V Londonu »e prične 16. t. m. konferenca sredozemskih držav, na katteri naij bi se sklenil poseben sredozemski pomorski pe/tot. Turška vlada je ita konferenco že doioòila svojK> delegacijo pod vodstvom turškega poslanika v Londonu. zvezi z Berlinom Odgovorni vojaški krogi se boje, da ne bi nemško-ja-ponska protikomunlstična zveza dovedla Japonsko v popolno izolacijo Tokio, 13. decembra, b. Odpor proti nedavno podpisani japonsko-nemški obrambni zve^i se ne pojavlja samo izven Nemiöije in Japonske, temveč se javlja v zadnjem času tudi v sami Japonski. V splošnem prevladuje prepričanje, da je prišlo do podpisa te zveze le na pobudo tistega dela vojaških krogov, kii se jx> nekaterih najnovejših nastopih podrejenih oficirjev in prd-oficirjev. ki so bo'j radikalno orientirani, boie nastopa socialnih težkoč. Odgovorni krogi japonske armade nove-vemu sporazumu niso posebno naklonjeni, ker se boje. da ga ne bi Nemci po svoje tornatili če bi prišlo do resnega konflikta med Sovjetsko unijo in Nemčijo na evrop- skih tleh. Japonska bi morala v tem primeru priskočiti Nemčiji na pomoč in napasti Rusijo od zadaj. Odgovorni vojašlai krogi pa se hočejo spričo jakosbi ruske armade na Daljnem vzhodu direktnemu konfliktu z Rusijo izogniti. 2e do sedaj so se v pogledu taktike japonskega prodiranja na azijsiko celino pojavljaJe velike div©rgen-ce med zastopniki vojnega ministrstva, ad-«nirali+ete in zunanjega ministrsftva. Z novo nemško-iaponsko pogodbo so se ta na-sprotia še bolj zaostrila. Vsi so si namreč ed:ni samo v tem. da »e mora Japonska razširiti tudi na azijsko celino, neednnost pa se kaže v tem, kako nai Jaiponska to svojo namero dejansko iavede. Zastopniki acev Rim, 13. decembra, o. Vojna v Abesiniji, kakor izhaja to iz poročil italijanskih listov, še zmerom ni končana. Po nekem polsluž* benem poročilu je italijanska vojska zadnje dni v doljnd reke Cerer v hararsiki deželi premagala vojsko abesinskih upornikov. Zaplenjenih je bilo 26.000 pušk in več sto strojnic. Listi poročajo nadalje, da ee v iugozapadnem delu Abesinije še vedno zbirajo Abesinci pod vodstvom rasa Deste, ki bo pa nazadnje prav tako prjsjljen udati se, ali pa zbežari v Sudan odnosno v Kenijo. Nenavadna nesreča zaradi pokvarjene plinske cevi Monakovo, 13. decembra, w. V tri poslopja je, ker je počila plinska cev, vdrl plin v vel Pei množini. Prebivalci teh poslopjij so vsi spa'i. Sedem oseb je bilo mrtvih, dva sta umrla v bolnici, šest oseb pa je bilo zastrupljenih. Huda letalska nesreča na Angleškem London, 13. decembra, o. Davi je odletelo iz Belfasta sedem bombnih letal v Don-oaster. Spotoma pa so leiala rašla v neurje in so v gostih oblakih izgubila medsebojno zvezo in orijentacijo. Na cilj je prispelo samo eno letalo. Dvo;e letal se je ponesrečilo ter so bllri trije piloti in 6 mož posadke ubiti, dvoje leta! pa jc moralo zasilno pristaiti. Dve letali še pogrešajo in mislijo, 'da sta se prav tako ponesrečili. Fašizem, Vatikan in komunizem MIlan, 13. decembra, b. Ob otvoritvi novega šolskega leta na tukajšnji katoliški univerzi je imel uvodni govor rektor o. Agostino Gemelli, dol'roletnii predsednik znanega poitalijančevalnega društva »Pro Oriente« m intimni prijatelj papeža Pija XI. Ves svoj govor je Gemelli pos>vetil borbi med fašizmom in komunizmom m pri tem proslavljal fašizem kot edini obrambni zid proti komunistični propagandi in njenemu razkrajajočemu delu. Svoja izvajanja je zaključil z zaupanem v Musso linija, h kateremu obračajo oči vsi tisti, ki se bore proti komunizmu«. Otvoritvi akademskega leta je prisostvoval tudi milanski nadškof kardinal Schuster. i Madrid, 13. decembra, b. Zaradi silnega mraza, ki je nastopil te dni, posebno pa zaradi snežnih žametov, so na fronti okoli Madrida zastale skoro vse vojne operacije. Le tu in tam se oglasi nacionalistično topništvo, ki hoče preprečiti, da bi se vladni miličniki, ki izrabljajo sedanje klimarične prilike za lastno utrjevanje, preveč ne utrdili. Mir pred Madridom London, 13. decembra, b. Vse današnje časopisje potrjuje prvotne vesti o velikih pripravah generala Franca pred Madridom, posebno o dovozu čet in težkih topov, vendar se še nič ne ve, kdaj misli začeti z novo geneialno ofenzivo. Včerajšnji dan je na madHdskem bojišču minil popolrom» mimo. Predlog Baskov za božično premirje Pariz, 13. decembra. Agencija Radio poroča, da so baskiški separatisti predlagali generalu Francu premirje za Božič ki Novo leto. Nacionalistični vrhovni poveljnik na ta predlog doslej še ni odgovoriL Napredovanje Baskov Bilbao, 13 decembra. AA, Odbor baski- ške avtonomne vlade za obrambo je izdal komunike, ki pravi, da so baskiske feie izvršile včeraj več izvjdniSkih operacij na raznih točkah. V glavnem gre za postojanke okolj Ordune. Ko so poseglj v bitko močnejši oddelkj, so ponovno zasedli te postojanke^ V odseku prj Eiveti je sovražnik obstreljeval postojanke pri Udali, vendar pa n; napravil škode. Toj>ništvo je krepko odgovar* jalo. V ostalem nj bilo znatnejših izpre-niemb. Drugi Alcazar Talavera de la Reina, 13. decembra. AA Vladna letala so ponovno obstreljevala mavzolej Birbo de la Cavesa na Sierri Moreni bliz.u Ondujsra. Ta kraj smatrajo nacionalisti za svoj drugi Alcazar. Nacionalistična Španija prireja neprestano molitve za osvoboditev žen in otrok branilcev, zaprtih v tej grobnici. Od meseca avgusta, se mala nacionalistična posadka 160 vojakov trdno upira sovražniku. Madridsko topništvo je doslej oddalo nad dva tisoč izstrelkov na to poslopje, ki nima večje umetniške vrednosti, zgrajeno pa je iz zelo trdnega materija la. Nacionalistično letalstvo oskrbuje oblet ance z živežem že od meseca septembra. Letalski napadi na Taiaveio Valencija, 13. decembra. AA. Komunike letalskega ministrstva pravi, da je skupina trimotornih bombnikov valencijske vlade bombardirala železniško progo in železniške naprave v Talaveri, ki je glavno dobavno središče nasprotnih čet proti Madridu. Druga skupina letal je bombardirala železniško postajo v Iniesti. Vsa vladna letala so se vrnila na sto ja letališča. Ruske podmornice pri Mallorci ? London, 13. decembra. AA. Zunanji urad je prejel snoči noto burgoške vlade, da krržarijo ruske podmornice pod nacionalističnimi zastavami okreg otoka Mallnrce. Nota je datirana z 8. dooembro.m iz Sala-mance in je bila dostavljena po nagleškein poslaniku v Hondayu. Angleški uradni krogi tega poročila 5e ne potrjujejo in tudi ni nobenih podatkov, ki bi ga potrjevali Pp'oSno mislijo da hočejo r to noto delati propagando za generala Franca. Možno je, da bo angleška vlada od- redila anketo, da dožene resničnost ta t*> ditve. Francoski desničarski poslanci v Španiji Paris, 13. decembra. AA. Osen» dani» čarsfcih po*»lan?c«v, med njimi de KerTHis, je odpotovalo v Burgos, ocjkoder pojdejo T Saiiamanco in potem na španska bojgc«. Novi nacionalistični poveljniki PaHs, 13 decembra. w. »fntamtgeaai« javlja, z madridske fronte: Španska nacionalna rta da je glede na bližnjo veliko ofenzivo proti Madridu izvršila novo zasedbo najvišjih poveljstev nacionalne vojske. General Moia ostane vrhovni povcijmk celokupne severne armade, razen nad četami, 'd operirajo v Andaluziji Poveljnik 7. divizije pred Madridom, Saliquez, je b3 odpoklican, ker ga potrebujejo drugod. Na njegovo mesto je priäeä vrhovni komisar v Maroku, general Orgaz. General Orgbx ima na razpolago tri brigade, ki jim je do sedaj poveljeval general Varela, namreč brigado legionarjev iz Maroka, konjeniško brigado pod poveljstvom Moamasteira in brigado pod poveljstvom generala Fuenta, ki je postal sedaj poveljnik tuest« v Toledo. češkoslovaška za omiljenje brezposelnosti intelektualcev Praga, 13. decembra, d. ProraötmaBq odbor senata }e sprejeft resolucijo, v kateri predlaga, naj izda primerne ukrepe e ka-terämj naj ee omogoči mladmi vstop v državno službo, kakor v drugih državah vlada tudi na Češkoslovaškem velika brezposelnost intelektualcev, ki po dovršenem fio* lanju nimajo prilike za primerno zapoaQt«v. Senatni odbor predlaga med dragim, naj Re vpakoje vsi državni uradniki, kj eo dosegli 60. leto starosti. Na ta načjn U se ta* praznilo mnogo službenih mest in s tesa omogočila nastavitev mlajših. močL v italijanski vojski Rkn, 13. decembra, k. Pri vrhovnem po< veljstvu videanske aimije, katere območje obsega tudi obmejno goriško pokrajino, eo bile izvršene važne ixpremembe. Za poveljnika je bil imenovan armijeki general Pin-tor, ki je imel doslej specialne funkcije pri vojnem ministrstvu. Poveljnik prve motorizirane divizije v Vidmu, divizijaki general Oaraociolo, je bil premeščen v vojno ministrstvo, generalni direktor artiljerye. divi-zijski general Gamerra, pa je bil knenovaa za njegovega naslednika. Tajnik reksistov aretiran Bruselj, 13. decembra. V rvezi z objavo aupnih dokumentov o dobavljanm orožja za Spani io v listu »Pav» Ree!« je bü| a reti« ran tajnik reksistjčne organizacije Collard. Razpust avstrijske legije v Nemčiji Dunaj, 13. decembra, AA. »Reich post« poroča iz Berl:na, da bodo nemške oblasti v kratkem razpustile avstrijsko legi'jo- Odprava italijanskih imen na Malti Malta, 13. decembra. 0 Včeraj tr angleške upravne oblasti odredile da se imajo nemudoma odpraviti vsa italijanska imena vasi. okra ev jn treo-Traf^kih »onk. ki po Aa-lijanskeea izvora Tudj cerkve in laneie, kj ianaie itali:anska imena, «e moraio prekr srti. Odlok se opira na zakon izdan pred nekai meseci, po katerem se ima docela odpravit] uradna raba italijanščine na otočju. Krasno uspelo zborovanje Zveze kulturnih društev v Ljubljani Podan }s bil racua o enem najbolj težavnih, a najbolj uspešnih let Ljubljana, 10. decembra. V Kazini je daiie» dopoldne zourovai parlameli Zveze kuiturn .... Ux'UStCV. Sest manj Kakor äLirico prosvetnm oiganizaoij OuSega, /uj^U na območju oivàe ijuoijansrie oblasti, vkijuCno nekatere štajersKe kraje, ki bolj nagibajo k Ljubljani kakor k Mariboru. dieviiu uruštev piuneien je bn odziv delegatov, ki ao napolnili ovorano ZKD. Zlaau razveseljiv» pa je bila slika ZDora naàih kulturam pionirjev, ker so se med starejše preizkušene prosvetne aelavce pomešan runogi miadi možje, ki so zaanjo dobo zaceil vneto zastavljati lopato. Preseljevanje naroda v zadnjih Časih je prav gotovo marsikje zasekalo skeiečo rano v ore-vo naše narodne m napredne prosvete, toda podrlo ga ni. Brez izKušenj m borue ni napredka in tako se bo tudi v ae.u Zveze kulturnih društev naposled pokazalo v najboljšem smislu, da bodo tisti, ki so sajaii veter, nekoč cioživeli vihar kulturnega in nacionalnega preroda. Bronasta glava nepozabnega ustanovitelja ZKD dr Gregorja žerjava je nemo bo-oreče zrla ua zoor delegatov, ko se je dvignil predsednik prof. c ran Jeran, eia jim na svoj prisrčen način izreče dobrodošlico Burno je bil pozdravljen g. minister m senator ar. Albert Hrame». Nadalje je predsednik pozdravil načelnika prosvetnega odaelka p re i'. Breznika, županovega zastopnika kulturnega referenta dr. Rudolfa Moreta, zastopnika mariboiSKe po-sestrime ZKD tajnika Gcleža, kakor tudi policijskega komisarja. Spomnil se je vrhovnega pokrovitelja kulturnega dela v Jugoslaviji, mladega kralja, kateremu so bili nato brzojavno sporočeni izrazi vdanosti in zvestobe blizu 400 nacionalnih kulturnih o'-ganizac.j. Pozdravna, orzojavka je šia tudi na naslov ministra prosvete. Tragično preminulega bivšega predsednika ZKD Antona Juga se je zbor spomnil z vso spoštl ji vestjo. Navzlic upadkis dohodkov vedno k^si aspetti Tajnik ZKD dt. Bons Pue je v skrbno sestavljenem poročim podal ìepo sliko or-ganiziianefea uela. /.K i.' je nacionalno kulturna organizacija, ustvarjena za to, da z aktivnim prosvetnim delom na samem terenu opraviči obstoj veiike jugoslovanske ioeje in tako praktično pokaže, da slednja ne izločuje m ne more izključevati kulturnega m duhovnega napredka Slovencev, Gabor je stremei za tem, da organizacijsko izpopolni sestav ZKD in aa s primerno pro- ti valil naprednemu časopisju, zlasti pa »Jutru* za vso podporo, ter tovarišema inž. Rusu m Artnaku, ki su prevzela znaten del organizacijskega dela nase. Okrožni oäbori ZKD Tajnik je žel za svoje izvrstno poročilo topio pohvalo. Ko je prečital še blagajniško poiočilo je poročal irž. Jože Kus o delu propagandnega odseka 2KD. Zlasti je orisal snovanje OKrožnih odborov, ki zdaj že obstojajo v Radovljici. Sodražici, Grosupljem, Coiknlci, Logatcu, Kamniku, Domžalah, Litiji, Metliki, na Jesenicah in v Kočevju. Da nekateri odbori se ae delujejo, kakor je želeti ,oo pač razumel vsakdo, ki ve, da so Zvezo kdttu-nih društev zadeli nudi dogodki, pri katerih so najvidnejši kulturni deiavci najbolj trpeli. V splošnem pa so se okrožni odlx n izkazali kot prav živi posredovalni organi. Prednja-čita zlasti Radovljica in Kočevje Zaključne besede inž. Rusa so izzvaie burno pritrjevanje, ko je naglas.1: ^Čeprav oi nas zadeli še hujši časi, nikdar ne duerno kloniti, da bi celo naše Zveze ope4aio, ali da bi se drznili govoriti o likvidaciji te kulturne zgradbe, ki je bila zgiajena na trdnih temeljih našega velikega graditelja dr. Gregorja žerjava. Odbor, ki bi si samo drznil misliti na to. bi kazal samo svojo šibkost, da ne govorim o zgodovinski odgovornosti tistega odbora, ki bi izgubil vso življenjsko silo. Zato je na nas ležeče, da izpopolnjujemo in gradimo to našo zgradbo naprej Pri našem delu naj nas vodi misel in optimizem, da nobena nevihta ne traja tako dolgo, da ne bi spet zasijalo zlato in toplo solnce!« Knjige greif o na deželo Poročilo načelnika knjižničnega odseka cand. iur. Franceta Artnaka je bilo takisto sestavljeno z zgledno vestnostjo in prežeto s prikupnim mladostnim idealizmom. Knjižnični odsek je dobil letos 61 prošenj za knjige. Z razpoložljivimi sredstvi je ZKD nabavila 3.628 knjig in jih porazdelila po mestu in deželi. Upoštevala je vsakogar vseh pa ni nikoli mogoče v celoti zadovoljiti. Kolikor bo le mogoče, bo ZKD v novem letu upoštevala želje. Knjižnice naj pridobe širok krog čitateljev, naj sistematično organizirajo izposojanie in poročajo o svojem delu. Pismeni stiki so nujno potrebni. Ob koncu se je poročevalec posebej zahvalil ministru dr. Kraraerju. ki je daroval za nabavo knjig 2.000 Din in kr. banski upravi, ki je naklonila 3.000 Din. pagando v javnosti idejno utemelji njen i prav posebej je še pohvalil podeželske obstanek. Tristoštiriindevetdeset društev obsega danes samo ljubljanska ZKD. Pri tako visokem števliu je seveda težko vzdrževati pravilne stike med članicam* in centralo, aii pa b: morala centrala razpolagati z velikim in dragim pisarniškim aparatom, ki ga pa dohüdk. ZKD danes ne prenesejo. Zato je odbor organiziral v p meznih središčih na deželi posebne okrožne odbore, katerih naloga je poživljati in smotrnejše urediti kulturno delo v svojih okoliših. istočasno pa vzdrževati stalni stik med centralo v Ljubljani in njenimi članicami. Propagandnemu odseku je uspelo do knjižničarje, ki požrtvovalno delajo na izgraditvi narodne kulture. Po ugodnem poročilu prof Vrhovnika v imenu nadzornega odbora je bila vsemu odboru soglasno podana razrešnica. sprejet je bil proračun z izdatk. m dehodki po 40.000 Din. Po kratkem odmoru «o sledile volitve In je bilo izkazano poino priznanje in zaupanje dosedanjei. iu predsedniku prof. Jeranu. Toplo pozdiavljen je zagotovil, da bo tudi v bodoče po najboljši vesti in volji vodil ZKD. Kaitor predsednik, so bili soglasno izvoljeni odccrniki: dr. Bajič, ravnatelj Spicar. juiist Artr.ak, Franjo Marn, inž. Rus, Pavle in Bože Borštnik, dr. Puc, Juvan, inž. Zajec. inž. Beve, Dušan Verbič. dr Verč^i, Ja: mik in dr. Alu-jevič; nadzorstvo: prof. Vrhovnik. Urbas in Ribičič: namestniki: dr Ahčin, Ivane in ravnatelj Giuden; v razsodišče pa: dr. Za-lokar, Branko Goslar, Mat ja Rot, Han-žič in inšpektor Gregorka Klic s severne meje V imenu mariborske ZKD je prinesel bratske pozdrave tajnik Go;ež. Cest.tai je k časnim uspehom, potem pa kratko orisal prizadevanje mariborske posestrime. Njeno delo se osredotočuje piedvsem ob severni državni meji v pravi zavesti, da je le naroano zavedno, izobraženo in go-spodarsKO močno o' lojno prebivalstvo najboljši čuvar državne meje Velika ovira delovanja mariborske ZKD je občutno pomanjkanje uenarja. Vsakomur, k- jo more podpreti, bo severna meja hva:^žna. Mariborčani nadaije že dolgo pričakujejo, da dobijo rtlaisko postajo. Ljudstvo ob meji je primorano poslušati Dunaj, Budimpešto, Berlin in celo Moskvo, kar porazno vpliva na nacionalno vzgojo obmejnega piebivat stva. Kako drugače bi bilo, če bi se ob meji slišala naša beseda m naša pesem! Slovenski radio bi nacionalno in prosvetno delo, katero vrši ZKD v najtežjih okoliščinah, znatno olajšal. V letošnjem finančnem načrtu ororačuna je sicer predvidena gradnja relaiske postaje, toda po dosedanjih izkušnjah imajo Mariborčani malo upanja... ZKD v Ljubljani naj po vseh možnostih podpre mariborsko posestrimo. Delajmo skupno v prospeh naroda in v slavo domovine! Delegat sokolskih druStev iz Kočevskega je zaprosil, da se kulturno delo ZKD osredotoči na kočevskih Slovencih. Ti ao izgubili svojega najmarljivejšega delavca (ravnatelja Janežiča, ki je z zavoda za slepe, ,kl je veljal za prvovrstnega strokovnjaka, premeščen nekam v gorsko vas). Ravnatelj Jeran se je naposled zahvalil vsem delegatom, ki so omogočili, da je današnji zbor potekel v krasni harmoniji. Čudovito manifestirana sloga naj bo močna, neporušljiva podlaga novega dela, ki je. pokazalo tako lepe sadove. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 13. decembra I ;benem pa naj bi prevzela garancijo za iz- " • plačilo pokojnin. Zborovale} so osnutek da- Nedelja, kakršnih smo letošnjo zimo ze . . . tako vajeni: megla, popoldne dež da se ne nes soglasno odobrili, uprav, pa«^vnovič moreš makniti nikamor drugam, kakor v narocfh naj čim prej izvede podržavljene, danes organizirati enajst Uklh okrožnih gledališče kino aH kavarno Pr,. Saj tudi ^S^jSÄÄ odborov m so nekateri že v polni meri tem privošči vsakdo nekaj dob,cka od le- j -t M pogodbene poštarje. Mimo-, upravičih svoj obstanek Nadalje si je j tošnjega slabega vremena. Vršila se je cela ; h-,A ^Menieno. \iai Sp ČIanom, onoor lani nadel nalogo povečati število : vrsta zborovanj, o katerih pa poročamo predavanj jih nekoliko sistematizirati, or- j poSebej Izmed sobotnih prireditev pa ve-ganizirati idejni tečaj, ustanoviti v dnev- j j: plebei omeniti družabni večer »Soče« 1 li dve uri izvrstno zabavala številno ob- činstva .... , , s lja posebej ---------- niku »Jutra« posebno rubriko za prr.pa- j k je Japonka gospa Marija Skuškova ce- gando in dajanje smernic našim podežel- !.. ■ ■ 1_____-l. skini prosvetnim delavcem, izvesti do konca knjižno akcijo in naposled, kar je glavno, j čimbolj vzdrževati osebni kontakt med čla- j ni in centralo. Čeprav je dohodek ZKD j priče) iani usodno padati, je ZKD dosegla v vsakem pogledu mnogo lepše uspehe kakor kdaj prej. Slika kulturnega gibanja Iaejnega tečaja od 4. do 6. aprila se je udeležilo 64 mladih prosvetnih delavcev na deželi, ki v svojih organizacijah dobro delajo. Spored je obsegal 12 predavanj z debato iz nacionalnih, kulturnih, gospodarskih in narodno obrambnih vprašanj. ZKD je pridobila večje število knjig, ki iih je potem knjižnični odsek porazdelil med najpotrebnejše knjižnice. Izpopolnilo se je tudi število igei. Odbor je imel 12 rednih in 2 izredni seji ter je sodeloval povsod, kjer je biio potrebno. Delo or'bora je bilo složno, dasi je prihajala ZKD zakadi upadka dohodkov pri svojih filmskih predstavah, ki od nekdaj tvorijo glavn; vir dohodkov, v težave. Na sestanku načelnikov okrožnih odborov 4. novembra je bilo izmenjanih mnogo misli glede organizacije kulturnega dela na deželi, glede predavani prirejanja iger in lilmov Tu je b lo tudi sklenjeno, da organizira ZKD potovanja na svetovno razstavo v Pariz. Organizacijo je prevzel strokovnjak dr. Janko Pretnar. Kljub vsem težkočam je slasti marljivo deloval predavateljski odsek, ki je povečal število predavanj v primeri z lansko poslovno dobo od 88 na 172. Dramski odsek je stavil društvu na razpolago gledališko knjižnico, ki vsebuje 182 iger in 37 glasbenih partitur. Gledališka garderoba obsega 129 komadov. Vršil se je pod vodstvom prof. šesta zelo koristen dramski tečaj. Načelnik dramskega odseka, podpredsednik ZKD ravnatelj špicar je organiziral v Radovljici dramski tečaj za ondotni okrožni odbor. Uspeh je bil odličen, kar so zlasti pokazale predstave »Pohujšanja« in sDra-bosenjaka«. Splošna slika kulturnega gibanja ljubljanske ZKD je naslednja: V vseh 394 društvih je včlanjenih 32.435 članov. Ta druStva so priredila 566 predavanj in 530 drugih prireditev, 488 dramskih predstav tn 1194 članskih sestankov. V ZKD je včlanjenih 57 knjižnic večjega in 63 knjižnic manjšega obsega. Vseh 120 knjižnic ima 100.001 knjig Knj žnice je posetilo 20.000 čitateljev, ki «o prebrali nad 56.000 knjfg. V /hI W'.injena društva posedujejo 44 lastnih domov 24 kino aparatov. 3 Epidiaskope ir ?05 društev ima svoje prostore Premoženje v«eh teh društev znaša blizu 12.00^.000 Din. bremena pa 9j in pol milijona Din V te^ statistiki, s katere je -imboli poiHfir1<*nf» m^rli'vost včlanjenih društev, ra n*sr vš* ->rg-ani-zacije. kakor so CMD JS. lige tn slično. — Ob zaključku se je tajnik še toplo za- Parastos sa N, Pašičem Fudi v Ljubljani je bil danes počaščen spomin na drža 10-letnici njegove je ob 11. vršila v novi pravoslavni spominska svečanost, ki jo je opravil pro-ta Budimir. Parastosu so prisostvovali poleg pravoslavnih vernikov tudi mnogi ugledni ljubljanski katoličani Zlasti so bile tudi zastopane nekatere politične frakcije in organizacije. S predsednikom pravoslavne cerkvene občine so bili vseučiliški profesorji dr. Bilimovič. dr. Stojičevič, dr. Hadži. dr Spektorski in Bubnov, starosta Ljubljanskega Sokola br Kajzelj, tajnik banovinske organizacije JNS dr Marijan Zajec, ravnatelj Rasto PustoJemšek, zastopniki Društva Soče s predsednikom dr. Puccm, ljubljanski podžupan dr. Ravnihar in drugi. Zbor pGgcibesiils poštarjev iz vse Jugoslavije V veljki dvorani Mjkličevega hotela so zborovali pogodbeni poštarji iz vse države, ki so se zbrali na občni zbor s>voiega pokojninskega sklada- Zborovanje je vodil predsednik Josip Art iz Alibunarja v Vojvodini, kj je ob orvorilvi pozdravil tudi odposlanca mi» nietra i>ošte in telegrafa šefa osebnega odseka pri ljubljanski direkciji dr. Lamuta in referenta za pogodbene poste Mlača, podrobno delovno poročilo pa je podal tajnik Arsente Jovanoviž iz Medvedje v šumadiji-Pogodbeni poštarji, kj so bili pred petimi let-; ustanov-Lj svoj pokojninski sklad na zasebni, tovariškj osnovi, pa so kmalu uvideli, da v tej obljk- organizacija ne bo mogla uspevati se že delj časa bore, da bi dose» gli podržavljenje svojega pokojninskega zavarovanja. ta njihova zahteva je tolko bolj upravičena, ker so pogodbeni poètarjj menda edini državni uslužbenci» ki ne uživajo nikakih socialnih ugodnosti in so morali potrošiti precej truda in boja preden eo si priborili vsa i pravico do polovične takse za zdravljenje v državni bolnišnici. Leta 1932 je vlada izdala uredbo o podpornem fondu pomožnega osebja, kj ie prjines]a dnevnjčar-iem in kontraktualnim uradnikom brezplačno oskrbo v vseh javnih bolnišnicah v pri« meru bolezni in posmrtnjnsko zavarovanje, a pogodbeni poštarji so tudi takrat ostali brez teh skromnih dobrot. Ko je bila lansko leto na beograjskem kongresu izvoljena nova uprava, ji ie bilo hkratu naročeno naj ukrene vse potrebne korake. da se pokoinjnflki sklad čim prej prevede v d žavno unravo. V sporazumu s pošt* njim m in's; re t vom je uprava sestavila osnutek novega pravilnika, po katerem nai bi država prispevala del stroškov zavarovanja. grede je bilo Še sklenjeno, uaj se članom, kj 60 brez disciplinarnega postopka odpu ščeni jz službe povrnejo vse njihove vloge brez obresti. Prihodnji občni zbor pokojnin skega sdclada se bo vršil v Splitu. O priliki izrednega občnega zbora so se posebej zbrali še pogodbeni poštarji iz dravske banovine na kratek sestanek, da se pomenijo o usta novirvi Društva pogodbenih poštarjev za dravsko banovino. Zaradi homatrj, ki eo na? Za kolektivno pogodbo gradbenih delavcev V dvorani Delavske zbornice so se dopoldne po dolgem zavlačevanju sestali pred> stavniki delodajalcev jn delavcev gradbene stroke h pogajanjem o sklenitvi enotne ko lektivne pogodbe za dravsko banovino. Konferenci so prisostvovali zastopniki inženjer-ske zbornice, Združenja graditeljev, Združe nja zidarskih mojstrov jz Ljubljane in Maribora. Združenja tesarskih mojstrov iz Ljubljane in Lju.omera in zastopnik tehničnega oddelka banske uprave; za delojemalce pa 60 bili zastopanj Zveza gradbenih delavcev iz Ljubljane, Maribora, Celja, Boštanja, Kranja. Jesenic, Škofje Loke in Prese rja in predstavniki Jugoslov. strokovne zveze, Narodne strokovne zveze in Strokovne komisije. Obe skupini sta izrazili enodušno željo, da pride čim prej do sklenitve enotne ko lektivne i>ogodbe. Takoj na začetku je bila sprejeta resolucija, ki jo bodo predstavniki delavcev in delodajalcev predložili vladi s prošnjo, naj izda vlada v najkrajšem Času okvirni zakon o minimalnih mezdah in pra» vjlnik o pobijanju šušmarstva. Z zakonom o minimalnih mezdab naj bo zajamčena pravična ureditev razmerja med delodajalci in delojemalci, pri čemer naj se upoštevajo go spodarske razmere in življenjski standard v posameznih banovinah, s pravilnikom o pobijanju šušmarstva pa naj ee onemogoči vsako izva:anje gradbenih del po neupravičenih ljudeh, ki ogražaio obstoj podjetni kov gradbene stroke in ovirajo pravilno izs vrševanje kolektivnih pogodb. Na koncu je bLl soglasno sprejet sklep, da ee izvoli pa-riitetna komisija, v katero odpošljeta obe stranki po 6 zastopnikov in ki naj predela celotno kolektivno pogodbo, na kar se koncept predloži — po možnost j še pred novimi letom — plenumu v končno odobritev. Gozdovniki so zborovali V lovski dvorani Mikličevega hotela so se davi zbrali delegat je Jugoslovenske goz-dovniške lige iz vse banovine. Zborovanje je otvOril starosta Branimir Koziinc. nakar je bi'a odpos.la.na vdanositna brzojavka Nj. vel. kralju Petru TI. in pozdravne brzojavke mšmstru za telesno vzgoio in idetnemu vodji mednarodnega pozdovniškega gihan:a F.mestu Tbompsonu Setonu v SanS!ed«. ki *emu oh'instvu naj-bo'i'a deli gozd^vvnišV»^ s!ov«tva Prvo i?*» delo »Rolf goTdovpik« v prevodu Petra Don »■♦a in v razkošni opremi grafika Stanka Gtadnika. Srečni starši — srečna družina Pod tem geslom smo dobili v Ljubljani novo društvo, ki je imelo svoj ustanovni občui zbor danes dopoldne v prostorih soie li a Grabnu. Namen in potrebo društva jc utemeljeval v res zanimivem in temeljito zajetem referatu g. Mirila v Zor, uč.teij v Ljubljani. Na podlagi zgodovine je poka^ zai, kako je bil razvoj družine in njeni no-trauju urejenost v«xiuo le produkt vsakokratnih razmer, katerih poglavitno gibalo je gospodarski moment. Tako je tudi pr-vaem pravilno poka za i na današnje stanje družine in na vzroke, ki jo razkrajajo Društvo »Slovenska družina« nima namena delovati proti razvoju, ki je neizogiben, temveč z njim roko v roki pravilno usmerjati življenje sodobue družine in tako vsaj po možnosti pripravljeno korakati v bodočnost. Program, ki ga je v prvem delu referata razvil predavatelj, je prav lep in kaže. da bo društvo spopolnjevalo vrzel, ki kljub neštevilnim organizacijam vendarle obstoja v našem društvenem življenju. Namen društva je nuditi materijelno in moralno zaščito družini in njenim posameznim članom ter poglabljati njihovo razumevanje za sodobne probleme, ki imajo kakršnekoli vzročne odnose do današnje družine. Svoj namen namerava doseči s predavanji» tečaji, izleti, počitniškimi kolonijami, družabnimi sestanki itd. Da pa bo moglo novo društvo doseči uspeh, bo svoje delo razdelilo na posebno organizirane odseke, ki se bodo vsak zase bavili s svojimi specialnimi nalogami Posebno važnost bo posvečalo počitniškemu odseku, ki naj omogoči cenen oddih ne le otrokom, temveč tudi staršem, zlasti pa materam, ki so često še bolj potrebne odpočitka, kakor pa otroci ki so v revnejših slojih bili doslej edini deležni počitnic. V zvezi s tem namenom bo društvo organiziralo tudi posebne družinske taboTe. Enar ko važnost bo polagalo društvo uspevanju mladinskega odseka, v katerem bo zbiralo mladino od petega leta dalje. V tej družbi bo mladina deležna skrbne vzgoje po izsledkih moderne pedagogike — Btarši pa bodo imeli pri tem pač odločilno besedo. Podobno se bodo organizirali tudi drugi odseki, kakor odsek za očete, za brezposelne člane stanovanjski odsek itd. V debati pa se je izkazala potreba tudi po organiziranju posebne posvetovalnice, zlasti za pravne zadeve, ki jih imajo v drugih državah že odlično organizirane, a jo pri nas še vedno močno pogrešamo, dasi že nekaj let vztrajno ponovno poudarjamo potrebo po njej. Udeležila na ustanovnem občnem zboru ni bila velika, tato pa ee je med navzočimi razvila tem večja prisrčnost in težnja k medsebojnemu resnemu sodelovanju. Mladina slavi Cankarja Letos 10. maja je minilo 60 let, kar M je na vrhniškem Klancu rodil pisatelj Ivaa Cankar, 11 decembra pa je poteklo osemnajst let, kar leži Ivan Cankar pri Sv. Križu. Dvojna prilika, da se spomnimo njegovega velikega dela. V soboto zvečer je v kletni dvorani hotela Miklič priredila mladina Akademskega agrarnega kluba »Njive« intimen spominski večer za našim največjim pisateljem. Prireditve se je udeležilo okrog 200 akademikov. Na okusno dekorirani steni je visela Cankarjeva sitka in oder sam je bil lepo prirejen. Uvodni govor je imel kritik in esejist Ivo Brnčič, ki je razčlenil Cankarjevo delo. ki je bilo 6icer v neki meri umik pred realnim življenjem, vendar pa odkrit boj proti ozkosrčnosti in duševnemu ubo-štvu. ki je v toliki meri razlito po nafti domovini. S satiro je Cankar pomagal spremeniti naše razmere. Res je njegovo delo odsev pesimizma, vendar sam pravi, da se ga ne more otresti kakor noea ne. toda pesimizem rode razmere. Kaj nam je danes Ivan Cankar? On je bil tisti, ki nam je poda! analizo slovenske narodne in socialne stvarnosti, slovenski narod je istovetil s kajžarskim ljudstvom, vendar pa ni mogel biti drugačen, kakršnega so ga nam nstva^ rile tedanje slovenske razmere. Kaže nam življenje intelektualca in umetnika, kakor je mogel ta uspevaj sredi alkohola, umobolnice in ječe. Govoru so nato sledile izbrane recitacije iz Cankarjevih del. Marija Müllerjeva je občuteno prednašala uvoč iz »Grešnika Lenarta«. Draga Nemčeva je recitirala odlomek iz »Kurenta«. Brenk Franc pa je fi-tal odlomek iz »Bele krizanteme«._ D. Ko-ftmrl je čital Cankarjevo predavanje: »Slovenska kultura in delavstvo«. Vani Kobe-tova črtico »Otroci in starci«. Brenk je podal Jermanov govor iz »Hlapcev«. Svetlin Arno pa je z odličnim uspehom recitiral Cankarjevo črtivo »Lepa naša domovina«. Večer je bil iskrena manifestacija mladin» za Ivana Cankarja in njegovo delo. Nesreče in vlom Čeprav je nedelja potekla popolnoma mirno se je vendar primerilo nekaj nezgod, ki jih velja zapisati v kroniko. Iz Trbovelj so pripeljali mladega delavca Ludvika Pihlerja. Vračal se je z dela v hrastni-ški steklarni čez hrib domov v Trbovlje. Na spolzkih tleh mu je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Se hujša nezgoda je zadela 30-let-nega Viktorja Gostinčarja, kletarja v Beri-čevem. Podirali so drevesa pa ga je padajoče drevo neusmiljeno oplazilo po glavi. Dobil je pretres možganov in notranje krvavitve v želodcu. V precej težavnem stanju so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Tja so hitro spravili tudi mestnega delavca Jakoba Kraševca. Ponoči je prišel domov v Trnovski pristan 24^ p« ma je na stopnicah spodrsnilo in si je pri padcu pretresel možgane teT se poškodoval tudi po vsem životu. Celo tudi vlom beleži današnja kroni«. Vlomljeno je bilo zarana med 2. in 4. uro v znani gostilni pri Favaju na Celovšiki cesti v Šiški. Vlomilec se je predvsem založil z jestvinami in s pijačo, vtaknil v žep nekaj drobiža, ogrnil pa se je s plaščem, ki je visel na kljuki in je vreden 1.500 Diru Se preden je bil vlom prijavljen policiji, je stražnik v Stožicah prijel dva sumljiv-ca. Tisti, ki je bil oblečen v pravkar ukradeni plašč, je potepuh Radoševič, star 30 let, ki se je s svojim pajdašem klatil zadnje čase po naših krajih m ga oblastva že precej dolgo zasledujejo zaradi tatvin. Nekoč je že ušel iz zapora. Drugič se mu menda to ne bo posrečilo. Maribor preko nedelje Maribor, 13. decembra Mirna, čmerna jesenska nedelja. Ljudje so se zatekli v varstvo toplih javnih lokalov. Razen kinov je tudi gledališče imelo svoi dobn dan. Mnogi navdušeni mariborski »dilcarji« so se že v soboto popoldne vzpeli na pohorske vrhove v upanju, da bodo deležni krasot in veselja zim£ko-sportnega in smučarskega živžava. Toda vračali so se nepotolaženi v svojih smučarskih podvigih. Snežne prilike so namreč ugodne šele od Senjorjevega doma naprej, dočim ni bi!o na b!4žnjih pohorskih v-^ovih nič kaj konjunkture »Adler — se je obesil« V teku današnjega dopoldneva so se razširile po Mariboru govorice, da se je morilec senti! js k e ga pismonoše Ljudevita 2un-ka Karel Adler sam sodil. Govorica je šla od ust do ust. Na naše vprašanje so na pristojnem mestu odgovorili, da jim glede 'tega ni nič znanega. Franc Rupnik v Karlovcu? Neki mariborski železničar, ki je bil te dni v Karlovcu in ki zloglasnega ponarejevalca bankovcev Franca Rupnika dobro pozna, ki mu pa ni bilo še nič znanega o rad-vanjskd ponarejevalski aferi, je po prihodu v Maribor sporočil tukajšnjim obla-tvom, da je videl Rupnika v Karlovcu in da bi ga bil prijavil tamošnjim oblasitvom, če bi bil vedel za radvanjsko ponaTejevalno afero- Mladina za mlad'no Danes popoldne je bil tradicionalni mladinski koncert, ki so ga priredili mariborski pcmladkii Rdečega križa v Unionu in ki ima namen, da se z vstopnino podmro revni učenci za zimo z obutvijo in oblekami. Lepo uspeli, slikoviti m obsežni program je obsegal razne pevske, orkestralne, •wmonilcarske. ritmične in tudi solistične točke, ki so jih strumno izvajati učenci in učenke tukajšniih šol. Vse kradejo V teku nedelje so bila v Mariboru kar trem osebam ukradena kolesa. Tako je trgovcu Viktorju Cizeju izginilo izpred neke gostilne na Glavnem trgu 1000 Din vredno kolo znamke »Riksi«, trgovcu m posestniku Tvanu Pölzlu izpred hiše §t. 19, na Aleksandrovi cesti 800 Din vredno kolo, Ivanu Bratinri pa irpred neke trgovine om Aleksandrovi cesti 1700 Dan vredno koto znamke »Wanderer«. Železničar jeva žena Terezija Frančščova, stanujoča v Kejžarjevi ulici 1., je prijavil® policiji, da je neznan moški ukradel njeni triletni hčerki 500 Din vredno zlaito verižico, ki jo je imela hčerkica okrog vratu- — Na Jurskem vrhu so neznani zlibovci vdrli v hlev Vimoarja Ruperta Cvetla ter mu odpeljali 1300 Din vreclno kravo. — V Ločnici na Pohorju pa so tatovi odnesli iz ko« vačnice Franca Marinca razno omdje da trpi Marine nad 1000 Din škode. Šahovski turnir Danes dopoldne se je v kavarn! Jadran odigral revanžni šahovski match med Mariborskim šah. klubom in SK Železničarjem« ki se je končal z zmago MSK s 6:2. Ker j« MSK tudi v prvi tekmi zmagal ai je priboril kot finalist mariborske skupine pravico do nadaljnjega tekmovanja za prvenstvo banovine. Igral bo v soboto s Celjskim šahovskim klubom v Mariboru. Umetnost v Celju Celje, 13. decembra Danes ob 11. se je zbralo v dvorani Mestne hranilnice v Celju mnogo ljubiteljev upodabljajoče umetnosti, med njdmi tudi zastopniki civilnih oblastev in uradov, da prisostvujejo otvoritvi razstave del akademskega slikarja prof. Alberta Sirka in akad. kiparja Ivana Napo trnka. Razstavo je otvoril g. prof. Stane Melihar s tehtnimi besedami, nato pa so si udeleženci ogledali razstavo- Sirk razstavlja 38 slik, tokrat skoraj same pokrajine po pretežni večini akv-axee.( Sirkove impresionistične slike so z malimi izjemami nove, največ je s'ik iz južne Srbije, ostale pa so z moria, Slovenskih goric, tihožitja. Primorska Madona 'b avtoportret. Napotnik razstavila 20 kipov. To je doslej najpopolnejša razstava Nap-,t-mkovih del. Dva kipa srta nova, ostali pa so starejšega izvora. Razstava je izredno zanimiva, pestra in bogata ter očitke dvoje dozorelih, močnih umetnikov. Odprta bo do 2S. t m in bo med prebivalstvom gotovo vzbudila vso t». zornost. 3 FonedeQek, 14 XU. 1988. ? Objave tfeswi poraz v Oßarlzu Kljub ponesrečeni postavi in dokaj slabi igri je bila naša reprezentanca poražena le z enim golom razlike — Glaser preprečil večjo nesrečo Z velikim zanimanjem je naša športna javnost pričakovala včerajšnje srečanje v Parizu med našo in francosko nogometno reprezentanco. Sestava naše reprezentance se je precej kritizirala in v njo poznavalci niso polagali velikih nad. Zaradi tega moramo tudi tesni poraz 0 : 1 smatrati še za dokaj ugoden. V naslednjem poročilo: Franclfa s Jugoslavija 1:0 (1:0) Pariz, 13. decembra. Danes ob 14.15 se je pod vodstvom italijanskega sodnika Barlasine, ki je sodil odlično, pričela nogometna tekma med francosko in jugoslovensko reprezen tanco. Na stadion je prišla najprej naša reprezentanca, ki jo je 40.000 gledalcev burno pozdravilo. Naše moštvo je nastopilo v naslednji postavi: Glaser — Hiigl, Matošič — Ar-senijevic, Stevovic, Djokic — Tirnanic, Moša Marjanovic, Tomaševič, Sekulič, Zečevič. Začetni udarec je imela Jugoslavija, toda Francozi takoj prevzamejo igro in močno napadejo. Desna stran francoskega napada preigrava izredno hitro naše igrače. Naš napad igra slabo, zlasti Zečevič in Tirnanic, ki preveč drib-lja. V 15. minuti Hüg] komaj reši nevarno situacijo pred našim golom. Takoj nato se odlikuje Matošic. k' odlično čisti. V 19. minuti odbije Glaser v odličnem stilu strel francoske desne zveze v korner. Zaradi foula Stevoviča strelja v 20. minuti levo francosko krilo Keller prosti strel z daljave 20 m. Glaser se vrže pred žogo, toda ona mu uide v gol. Ta gol je bil vsekakor ubranljiv. 1 : 0 za Francijo V nadaljevanju igre Stevovic nadaljuje s svojimi pogreškami. Z daljave 20 m strelja volley preko gola Francozov. Naši so še vedno slabi, francoski napad pa odličen.V 38 minuti Glaser odbije težek strel. Sledi korner proti Franciji, ki ostane neizrabljen V drugem polčasu so bili Francozi v premoči, v€>ndar pa niso mogli povišati rezultata. Kako so igrali naši V glavnem so jugoslovenski igrači igrali zelo slabo. Pohvaliti pa je treba Glaserja. brez katerega bi gotovo naša reprezentanca dobila še dva ali tri gole. Edina njegova pogreška je bila, da ni ubranil edinega gola Francozov. Omeniti je treba še Hiigla in Matošica. Srednja vrsta je bila slaba, najboljši v njej pa je bil vendarle Arsemjevič, zlasti proti koncu tekme Stevovic je bil najslabši mož naše reprezentance in se je treba čuditi, zakaj na njegovo mesto ni bil postavljen Gaver. ki je bil v Parizu. V napadu ni bilo niti onega človeka, ki bi mogel povezati igro. Marjanovic je imel v prvem nolčasu krasno priliko, da zabije z daljave 4 m sol. Vendar je okleval in francoski vratar mu je odvzel žogo z noge. Igra našega moštva je bila raztrgana. 0 Kako pa Francozi Francosko moštvo je bilo odlično. Naše moštvo ni moglo uspešno nastopiti proti njim, zlasti ne proti igri napada. Od Francozov so bili najboljši vratar, ki je branil nekaj kratkih žog v odličnem stilu, branilca in napadalci. Samo krilska vrsta je bila srednje kvalitete. Naše moštvo je bilo v Parizu sprejeto zelo prisrčno. Italija : ČSR 2:0 (210) Genova, 13. decembra. Pred 40.000 glodalci sta se danes na stadionu Luigi Ferrari srečali trinajstič nogometni reprezentanci Italije in Ceškosio vaške. Ker je ves dan pudal močan dež. je bilo igrišče zelo težko in blatno. Italijani »o si izvojevali sigurno zmago 2 : (2 : U). Italija: Oliven — Monzeglio. Allemandi Neri. Piccini—Vrgljan II—Pasinati. Martini. Piola. Ferrari. Colausi. Češkoslovaška: Ritička—Bürger. Ctvfoki —Bouček, Kostalek. Truhlaf—Horak. Kloc. Melka. Tahtl, VytlaCil Cehoslovaki eo torej nastopili brez svojega najboljšega vratarja Planičke, ki se je med vožnjo zelo pre hladil. Takoj začetkoma so Italijani prevzeli igro v svoje roke ter stalno napadali po krilih. Obramba Cehov pa je b la na mestu in je napade Italijanov večinoma rešila v kornet. katerih je bilo do 35. min. šrst. Pro ti koncu prvega polčasa so Cehi začeli pritiskati. Ko so streljali iz daljine 20 m prosti strel proti Italijanom, ga je Monceglio obranil, oddal P;oli. ta pa Pas-inatiju. kj uide branilcema ter strelja v 39 min. prvi gol. Cehi ne populijo. Obe zvezi Italijanov Ferrari in Martini se povlečeta nazaj. V 43. min je padel drugi gol za Italijane, in sicer po Ferrariju. V drugem polčasu prevzamejo Italijani zopet iniciativo in stalno napadajo, toda le po kriHh in po srednjem napadalcu Pioli, dočim sta zvezi držali zvezo med njimi in obrambo. V tem delu igre bo Italijani zopet beležili šest komarjev v svojo korist, dočim so se Cehi venomer zaustavljali že 16 m pred italijanskim golom. Italijanski vratar ni dobil več kot pet žog. Najboljši so bili od Italijanov obe krili tržaške Triestine Pn.sinati in Co-lans* ter bivši Tržačan Vrgljin II Glavna odlika moštva je bila. da je operiralo stalno z dolgimi predložki dočim so se Cebi spuščali na blatnem isrrišču v hiperkombinacije. Najboljši del češkoslova Sklera moštva je bila. ožin obramb". Vratar Kit'gka je več-kmt JITII^VT "bčmpfvi. Solil je dunajski sr>dnik Miesz. in sicer lista dosedanjega upravnega odbora in lista delegata Kamnika Strgarja, ki je pa svojo listo kasneje umaknil. Volitve so prinesle naslednji rezultat: Predsednik dr. Stevan Hadži, podpredsednik Kriškovič, tajnik Pavao Fišer. blagajnik Ivo Steinhardt, tehnični referent Mirko Simovič, odborniki Boris Praunsperger in Ratweiler (Maribor), nadzorni odbor: Strgar, Gjiva-novič in dr. Buratovič. Nato je bilo sprejetih več predlogov plavalnih sodnikov, ki zahtevajo, naj se do začetka plavalne sezone 1937 popolnoma reorganizirajo pravilniki in pravila plavalnih sodnikov in da se izdajo v posebni knjižici z vsemi dopolnili, ki so bila sprejeta na skupščinah zadnjih let. Največ debate je povzročilo vprašanje izpremembe načina državnega prvenstva. Tozadevne predloge so staviLi splitski Jadran ter gg. Hrvoje Macanovič in Alojzij Šef. Zc v začeiku se je videlo, da so za ■izpremonbo samo vodilni klubi Jadran, Viktorija in Ilirija, dočim večina drugih delegatov ne želi. da bi se razpravljalo o tem vprašanju. Tudi uprava Saveza je zavzela stališče, da je refonua plavalnega prvenstva preuranjena. Pri prvem glasovanju, ali naj se razpravlja o tem vprašanju, so ostali Spličani in Sušačani osamljeni. Sedila je nadaljnja debata, ki se pa ni končala nakar je bila skupščina dopoldne prekinjena. Na dnevnem redu popoldanske seje je bilo vprašanje lig za p'avanie in waterpolo. Položaj je popolnoma stičen onemu v nogometnem savezu. Na tem vprašanju so rnte-resirani samo vodilni plavalni klubi, ki hočejo ustanoviti posebno plavalno ligo. dočim hoče'"o manjši klubi to preprečiti Zdi se torei. da bomo mo-joče že prihodnje leto :meli državno prvenstvo, pri katerem ne bodo sodelovali tako imenovani vodilni klubi. Skupščina sodnikov Sno$i se ie vršila tudi letna skupščina plavalnih sodnikov, ki je sprejela vse predloge in poročila. V novo up-avo so bili izvoljeni: predeeomiV Tomo Bedenko. pod-predspd"i:V Niko'« Köhler, tajnik in blatnik Marico Simovič. odborniki Aloizij Šef Ivo Steinhardt. Nardellii ("Dubrovnik) in Božo Krrmaršv: (Ljublana). V nadzornem odbom sto Strgar (Kamnik) dn Fazekaš (Zagreb). Umrla fe v Lrubijani gospa Frančiška K«Ue. mati uglednega ljubljanskega trgov» ca. Pogreb blage j>okojnice bo jutrj ob pol 9. v št. Vidu nad Ljubljano. Časten jj bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Tudi za nocojšnji klavirski koncert prof. Antona Trcsta je izšel spored s skrbno sestavljenim uvodom k nocojšnjemu kon-cerlu. O vsaki točki, ki je na sporedu, nam pnnaša članek razne zanimve in poučne pripombe, za*to opozarjamo obiskovalce, da si nabavijo koncertni spored ter skrbno prečitajo članek, ki ga je napisal prof. šker-j-anc k nocojšnjemu sporedu koncerta. Kon-certiTa prof. Anion Trost v MaLi filhanno-nični dvorani ob 20. uri. Opozarjamo, da nebo prenosa po radiu. Sedeži so v pred-prodaji v kniiöarni Glasbene Matice. Ne prenaglite se z nakupom daril. Oglejte si prej tradicionalno božično razstavo pri Kollmannu na Mestnem trgu. Slovenska lahkoatletska pod zve za. (Službeno). Prva seja novoizvoljenega odbora danes ob IP. v klubski sobi kavarne Union. Vabljeni vsi novoizvoljeni odborniki. AiSK Primorje (Centralni odbor). Seja centralnega odbora danes ob 20.30 v kavarni Zvezdi. 'P , g , J8AYERI i%> 1S§F mm*i poveča delovanj« organizma In ubla» 2uje bolečine Bol|šl krvni obtok doserete z ASPIRIN tabletami, tem neškodljivim sredstvom proti pre-hiajenju, revmatizmu In zobobofu. ASPIRIN V. s. »Jugef»« k. i.. Zagreb. OgtM I« reg. pod S. Br. 12.314 od 25. VL 1*34. vsaka tableta Imt vtisnjen Bayer-Jev križ' I Horthy pride v Jugoslavijo Prišel bo na tako zvani diplomatski lov — Prvi odmev rimskega obiska? Budimpešta, 13. decembra, r. V tukajšnjih dobro poučenih krogih se zatrjuje, da bo madžarski regent admiral Horthy v kratkem posetil Jugoslavijo. Te vesti potrjujejo tudi v 2enevi in v Parizu, kjer so vzbudile veliko pozornost. Po teh informacijah bo prišel Horthy v Jugoslavijo na lov v nekem državnem lovišču. Pri tej priliki se bo sestal z jugoslovenskimi državniki. Splošno sodijo, da je to posledica nedavnega Horthyjevega obiska v Rimu ter da se bodo Horthyjevi razgovori z jugoslovenskimi državniki nanašali na zbližanje med državami Male antante in državami rimskega bloka ter posebej na zbližanje med Jugoslavijo in Madžarsko. V budimpeštanskih krogih so izzvale te vesti veliko pozornost tembolj, ker potrjujejo, da madžarski re-vizionisti niti v Rimu, niti v Berlinu niso dobili pričakovane podpore ter da bo Madžarska sledila nasvetu Mussoli-nija, naj svoja revizionistična stremljenja pokoplje in čaka na ugodnejše čase, Te informacije objavlja tudi »Petit Parisien«, vendar pa uradno še ni s« potrjeni. Slavje na Grmu Udeležili so se ga številni predstavniki in gostje Ostale nogometne tekme Beograd: Jugoslavija : Szeged 3:2 (1:2). Zagreb: Grad jamski : HaA 7:3 (3:1). Prijateljska. Dunaj: Rapid : Sportklub 8: 0, FC Wien : Libertas 5 :5. Prijateljska. Strasbourg: Admira : Racing Strasbourg 5:2. Bruse!]: Diables Rouge« : Austria 8 : 8 (2:1). Lille: Hungaria : Olym piqué 7:0 (1:0). Rennes: FC Remi es t Bocskai 2:0. Rouen: Ujpest : FC Rouen 4:0. Zborovali so nogometaši Včeraj se je vršila v Beogradu glavna skupščina nogometnega saveza, na kateri je bilo s pravico glasov zastopanih $91 klubov Beograd, 13. decembra Danes dopoldne se je pričela v dvorani Delavske zbornice redna glavna skupščina Jugoslovenskega nogometnega saveza. Začetek skupščine se je zavlekel za dve uri, ker so se še vedno nadaljevala pogajanja med posameznimi klubi, ki so se vodila dva. dni. V dokaj napeti atmosferi je otvoril skupščino ob 10. uri predsednic Ljuba Raoo-vanovič, k: je pozdravil prisotno delegate in zastopnika ministra za telesno vzgojo g. ArAČiča. Nato je bil izvoljen verifikacij-ski odbor, v katerega je prišel tudi g. Ke-menčič. Sledile so volih e funkcionarjev skupščine. Pri tem se jc zastopnik Zagreba g. Berg er izrekel proti enemu zapisnikarju, nakaT je bil izvo'jen drugi. Ob 11.15 je bilo predloženo poučilo ve-rifikacijskega odbora, ki je veririciral 591 polnomočij. odklonil pa verifikacijo 12 po-obLastiil. Odklonjena so bila pooblastila, ki so bila predložena naknadno. Poročilo ve-rifikazijskega odbora je bilo sprejeto s©-^.ism. Nato so bile z odobravanjem sprejete pozdravne brzojavke kralju Petru, kraljevskim namestnikom in ministru za telesno vzgojo. Za tajnike sta bila izvoljena gg ITčdžri in Klemetuič. nakar je g. Radovanovič da! obširen položiaj o taksah. Ker so bila poročila upravnega odbora izročena delegatom tiskana, se niso prečita >a. Začela se je takoj debata. V toku debate je prišel na skupseino minister za telesno vzgojo g. dr. KogiČ ki so ga prisotni burno pozdravili. Prvi je govoril v debati zagrebški zastopaik g. 3e>rger,• ki je ostro kritiziral delovanje JNS. Za njim je delegat Jugoslavije Fili po vi č razpravljal o delu upravnega odbora, pred vsem o vprašanju sodelovanja Jugoslavije v tekmovanju za balkanski in za srednje evropski pokal. Govornik je kritiziral nekorektno postopanje upravnega odbora pro'ui tisku ter g>ospedarsi \\ v nogometnem savezu. Govornikoma, ki sta kritizirala upravni odbor, je odgovarjal g. Klein in Osijeka. ki je večkrat žel odobravanje desnice. G-Klein je izrazi! vodstvu nogometnega saveza svoje zaupanje ter odklonil vse kritike. Ko je tajnik ß H adii prečital pozdravno brzojavko naši nog^metmi reprezentanca v Parizu, ki je bila i navdušanjem sprejeta, se je nadaljevala debaita do 13. ure. nakar je bila skupščina prekinjena De'egatd so popoldne prisostvovali nogometni telmi med Jugoslavijo in FC Szeged. Jugoslavija je na tej tek-»' smagala s 3:2 (1:2). • e • piavaci O prenosu plavalnega saveza v Ljubljano se ni razpravljalo Zagreb. 13. decembra. Na današnji glavni skupščini Jugoslovenskega plavalnega saveza. ki se je pričela dopoldne v mestni posvetovalnici ni prišlo do pričakovane borbe za prenos Saveza v Ljubljano. Klubi, k: so bili proti prenosu, so bili v večini, tako da slovenski in beograjski klubi sploh niso predložili tozadevnega predloga Skupščini je predsedoval predsednik dr. Stevan Hadži Vse se je lepe reševalo po dnevnem redu, kar ne odgovarja tradiciji dosedanjih skupščin plavalnega saveza Mi- nistrstvo za telesno vzgojo je zastopal prof. Messner. Od 23 rednih članov so bila verificirana pooblastila 15 klubov. Iz Ljubljane sta bili verificirani poročili Ilirije in Planine, dočim polnomočja Kamnika in Jadrana nista bili sprejeti. Za prenos Saveza v Ljubljano, so bili Ilirija. Planina, Sever, Busk in Bob. Som-bor, ki je bi! v začetku tudi za prenos, je sedaj izjavil proti. Poročila tajnika, blagajnika in nadzornega odbora, so bila sprejeta brez debate. Pri volitvah sta bili predloženi dve listi, Hlapec pokopan kot gospod Šmartno pri Lj-tiji, 13. decembra Včeraj dopoldne smo pokopali na šmar skem pokopališču Ceglana Franceta, 65-leùaega samca in uslužbenca pri Zoreto-vjh v Črnem jx>toku. Pogreb je bil tak, kakor da ie umri gospodar jn imeniten odlič» nik, saj se ga je udeležila obilna množica pogrebcev iz vse soseske, na pogreb pa so prišli tudi zastopniki Sokolstva, šriianskj in okoliški gasjlcj v krojih in z zastavo, šmarsici »Zvonašk s praporom ; moški pevski zbor je zapel pred hišo žalosti, v šmarski cerkvj in na pokopališču. Tu se je poslovil od pokojnika zastopnik narodnih društev g. Ferdo Tomazin. Prikazal je vse lepe Stranj preprostega pokojnika, ki je bil doma v Debečem pod Krjavljevo točo na Obolaiem. Dičile so ga prjstne lastnosu našega zasavskega kmeta. Že kot mladenič je priš-3-1 k ugledni Zoretovi domačiji. Iz pastirčka se ;e razvil krepak mladenič, kj je jKisvelil vse sile napredku Krznarjevine, kakor j>ra-vkno po domače Zoretovjni, kjer je ugledna gostilna. Pred volno je bila Zoretovina nai» pripravnejša jzprehodna točka narodnih Šmarčanov in Litijanov. France se je navzel sokolskega in naprednega duha. Po gospodarjevi smrtj je vodil obširno gospodarstvo. Bil ie varčen :n skrben tudi zase, prihranil si je okrog 100.000 Din. Mnogi, ki so biilj v stiskah, eo se obračali k njemu po podporo in kdor je bil res potreben, ni naletel na gluha ušesa. Izkušeni mož je bjl spoštovan od vseh kot odličen svetovalec, vsa dolina se je zatekala k njemu po nasvete Prav pr; srcu so mu bila naša narodna društva: Sokol, Zvon. gasilci, v današnžih časjh. ko gine idealizem zlastj pri izobražencih, bod; prepreetj France za svetal zgled. Takoj ob ustanovitvi šmarskega Sokola so prjčeli z nabiralno akcijo za la-s-tni Sokoiski dom. Krznar:ev France ie bj'1 med prvimi, kj ie s poš;eno roko zapisal v spo* minske Ijsrte prisrčno po-vetilo in pristav,! poleg znesek, ki mu je bil v ponos. In svo jo obljubo, ki je šla v s;otake, je izplača! med prvim; darovalci. Ob v«eh društvenih prired tvah je stonil v krosr darovalcev za srečolove in paviljone, na veselicah pa je gostji svo:e znance in prijatelje ter jih bodril; Le dajmo, le trčimo, da bodo imeli nas; dru5;venj vodtfelM večie vesebe! Krz-narievemu Francetu bomo ohranili vsj časten soomin! Naše Gledališče DRAMA Ponedeljek, 14.: Zaprto. Torek, 15.: Zaprto. OPERA Ponedeljek, 14.; Zaprto. Torek, Ì5.; Seviljsk; brivec. B. Novo mesto, 13. decembra. Na zelo dostojen način je bil danes proslavljen zlati jubilej zaslužne kmetijske šole na Grmu. Lepo okrašena zgodovinska stavba je med šitcvilnimi gosti sprejela najvišje predstavnike naših civilnih in cerkvenih oblastev. Prišli pa so na svoj priljubljeni zavod tudi številni bivši gojenci, bilo jih je več sto- Svečanost se je pričela dopoldne z zahvalno mašo v šmihelski cerkvi, lei je bila za to priliko posebno lepo okrašena. Mašo je služdl ljubljanski škof g. dr. Rožman ob asistenca novomeškega prosta dr. Ceri na in kanonika Stefana^ Trškana. Med opravilom je škof dr. Rozman »mel govor o domači grudi, o naši mladini in o spoštovanju de!a. Pred vraiti kmetijske Sol« »o odlične goste sprejeli gojenci kaikor tudii gojenke gospodinjske šole vz. Male Loke, opravljene v narodne noše. Ravnatelj kmetijske šole inž. Absec je izrekel dobrodošlico banu dir. Na-tlačenu. škofu dr. Rozmanu «n ostalim, go-ienke pa 90 poHomile krasno cvet;e sjospe banovi, gospe' Skalickiiievi in s^nrog5 sreskega nace'nika g. Maliničcvi. Na dvori- šču je bri postavljen oder, ki so ga zasedli povabljeni gostje- Slavnostni govor j« imel ravnatelj inž. Absee-. Orisal je zgodovino zavoda, iz katerega je izšlo med naj narod že nad tisoč absolventov. Odposlana je bik udanositna brzojavka Nj. Vel. kralju. knezu namestniku Pavlu m vsemu kraljevskemu domu. Na jui.no zapadnii strani šole je nato sledil posebno lep akt svoča-nosti: vsadild so spominski oreh. vzgojen n<& šolskem posestvu- Prvi je zasadil lopato ban dr. Natlačen, sa npm škof dr. Rožman, potem načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Podigornik, v dm emu Kmetijske družbe inž. Lah, sreski načelnik Mahrnič. OTOŽnišloi major Boneti lin komamdanrt mesta kapetem Mitrovič. O vsej svečanosti j« bil sestavljen poseben zapisnik. Gostje so si nato ogledali zavod in pohvalili vzorni red- Naposled so se zbrali k apulentnemu skupnemu obedu, pri katerem so se vrstile zdrarice v nadaljni prospeh zavoda. Ravnatelj inž. Absec je ob tej pri-I liki prečita! forzo i« vn e Častitke. ki so pri-I spele iz Tazirrh kr?.jer, med drugiim vz Beograda od sedanjega notranjega ministra. Iz akvaristove torbe 175 milijonov Slovanov obliuduje Evropo, žal so pa kulturni etiki med vsemi slovan-tkimi državami le nezadostni, v pogiedu akvari&tovstva jih pa sploh ni. Nemci, ki t>o jx> števjlu za dve tretjini slabši, so pa stalno v stjku z nemškimi društvi v ostalih državah Evrope. Tako čitamo n. pr. v štev. 13-19% nemškega tednika »Wochenschrift für Aquarien und Terrarjenkunde.t ki izhaja v Braunschweigu, da je tudi maribor sko društvo »Aauariums poslalo uredništvu tega tednika svoje poročilo za leto 1935, navajajoč uspehe pri razstavah okrasnih rib ob priliki mariborskih tednov. Na koncu svojega poročila je pa mariborsko društvo zaprosilo za ribji katalog in v jsti ste* vilki tednika beremo že tudi oklic glede te prošnje na vsa zvezna akvaristična društva v rajhu, češ, »da je treba pokazati nasj-m inozemskim Nemcem, da razumemo v domovini njihov težkj položaj v inozemstvu.« Tudj mi moramo navezati stike ne le z društvi, kjer so organiziranj akvaristi slovanske narodnosti, temveč tudi z neorganiziranim} skupinam} v jx>edinih mestih Jugoslavije, kar bo gotovo pripomoglo k raz» cvetu našega lepega sjx>ita in čim se bodo normalizirale prilike v sleherni slovanski državi, bo treba po vzgledu Vsenemstva misliti zopet na Vseslovanslvo, na slovansko vzajemnost, alj ne samo v kulturnem pogledu, kaj tj skupina 175 milijonov Slovanov bj bila tudi važen finitoli miru. ki ga svet v svrho razvitka srčne kulture tako nujno potrebuje. S kopnega se podaimo zdaj k morju, da sj ogledamo nekatere ribe, zanimive zaradi svoje urojene težnje, spremijevati ra ne. na mor u plava oče predmete, deske, ra/bi' ine ladij, na katerih so navadno naseljeni razni skrlupar); in ki jih morski tok; zanašalo na velike daljave. Taka riba je ostriž spro-vodn k, k: zraste na 1 jn pol metra, z lepo marmoriranim Irupom. Mislil bj kdo. da se pač hrani s skrluparji na razbitinah, kar pa ne drži, kajti prj ujetih ribali ni^o našli v želodcih nobenih «Vrlupariev, temveč maj hne rjbe. kj se pa bržkone hranijo « sl.riu-parij in te ribe zasleduje naš ostrž tako živahno, da se požene nad gradino, kjer često obleži na kakem širšem predmetu, dokler ga prihodnji val ne vzame s seboi. Ker ie po moriih vedno dovolj razbitin, so 'ud' te r;he v vseh morjih doma. pravcat; trlo betrotterjj. Hibica z istmj !astno?itmi :e tudi l»pi. počezno progasti. 30 cm dolgj fanfan. k; «o nanj postaj pozorni že v rtarem veku. Tudi on spremna razbitine na tudi iadnvce. vendar ijh takoj zapusti. Čim občuti pod seboi plitvino. Omembe ^red^n je pa tudi za"ad<" svoie privrženosti morskim p^om. ki iim re«n:č.n; ladjevod. Vse ribe požre morskj pes, fanfan 6e pa suče pred gobcem tega roparja, ne da ta fremii _ ~ fai tffcsooL Äa- vadno' je pri enem psu več fan fai xw. Ce bo približa pes ladji, se podajo fanfani na izvid in če najde eden njih kaj užitnega, se poda takoj k' psu in ga z raWäani «mài ob glavo pilotira h grižljaju, a morski velikan tudj drage volje uboiga ter mu sledi brez oklevanja. Vzrok tega sieer nerazumljivega prijateljstva še ni dognan. verjetno je pa, da se čutijo fanfanj v bližini svojih psov varni pred neštetinij sovražniki. Ne hranijo se pa z odpadki grižljajev aH pa celo z izmetom psov kakor nekateri domnevajo, kajti v želodcu fanfanov najdemo le majhne ribe. Nadškof Stepinac odpotoval ▼ Rim Zagreb, 13. decembra, p. Zagrebški nad- škof-koadjutor dr. Stepinac >e danes odpotoval v Rim. da poroča v Vatikanu o položaju katoliške cerkve v Jugoslaviji ^r zvezi z ratifikacijo konkordata. Nov nemški protest v Moskvi Berlin, 13. decembra. Kakor se poroča t* zanesljivega vira. je nemškii poslanik v Moskvi grof Sohulenburg te d tuj vnovič posetil ljuostvega kon.isarja za zunanje zadeve Litvinova in zopet protestiral zaradi aretacij nemških državljanov v Rusiji. Göringov brat pri avstrijskem filmu Dunaj, 13. decembra, b. Tu se govori, da bo^ ins?. Goring. brat neTŠkega generala Göringa, v kratk m prevzel vodstvo znane av»tri:ske filmske firme Tobis-.Sa-schi. ki čedalje bolj padlega rajhovskemu vplivu, tako finančno kakor tudi idejno- Flavolaske bzfio izistircle Biolog cam Ormoškega vseučilišča, sir Joseph Barcroft. je izrszil mnenje, da bodo plavolaske prej ali slej izumrle. Koža teh žensk vsebuje dosti manj zaščitnih snovi proti kužnm bole?izim kakor Koža temnolas h žensk Posebno obolenjem dihal so po-'vrtene plavolaske in ni h splošna odpornost je toliko nianjža. da e njih po-pi'nr» izumretie samo še vprašanje časa. To je usoda, ki je zadela že različna č!ove*k». plemena in po Bnrcroftovem mnenju predstavljajo piavo lasi ljudje neka v-š-takšno Dleme. Rr.zlika med svetlo- in temnolasimi je prilično ista kakor med Evropci in Kitajci. ptÄrodeljölea faäaja Teden dni illusa Geraldina Katuikova pride za božič v Ljubljano in na Bled Razgovor umetnice z našim dopisnikom v Monakcveci Monakovo, 12. decembra Priti do umetnika, je pač res križ. Preko mnogih instane moraš, da prideš ali pa tudi ne, do zaželjenega cilja. Prav enako se mi je zgodilo danes, ko sem hotel obiskati gdč. Geraldino Katnikovo. Najprej sem telefoniral na ravnateljstvo filmskega podjetja »Bavaria«, kjer mi je prijazni ženski glas odgovoril, da naj kar pokličem filmski ateljé, v katerem je pravkar na delu gdč. Katt. Kličem ateijé. Tudi tu se oglasi prijazen ienski glas in kmalu za tem še prijaznejši glas gdč. Katznikove. Vprašam jo, če je voljna dati kako pojasnilo o svojem življenju in to sa »Jutro«. Pa mi je odgovorila, da to rade volje stori, le da moram vprašati direkcijo filmskega podjetja »Bavaria«. Hitim osebno k samemu direktorja, ki me je sprejel telo prijazno. Ponudil mi je celo vrsto slik m raznih brošur, ki govore o slavni poti gospodične Katnikove. Seveda mi je tudi g. ravnatelj dovolil razgovor z njo. V hotelu jo ifičem dvakrat, trikrat, kmalu bi že obupal, da mi ni ▼ tem trenutku prišla nasproti « »rojim očetom, ki je bil ie obveščen o mojem prihodu. Takoj smo pričeli razgovor. Prijazna gospodična mi odgovorja na stavljena vprašanja, a poteg ji pomaga še oče, ki govori pristno primorsko narečje. Kako so Vam potekla vaša otroška leta, gospodična? — Rojena sem biia na Dunaju, kjer sem obiskovala tudi ljudsko šolo in zdaj gimnazijo. 2e v prav rani mladosti sem doma najrajši prirejala igrice in se igrala % živalmi. Po končani osnovni šoli sem šla v gimnazijo. Poieg študija sem v prostem času pi-saia gledališke komad« seveda, kakor pač zna otroška duša. Ker sem biia navdušena »a gledališče, sem komaj preprosila svoje starše, da so me pustili k natečaju, ki ga je priredil slavni Keinhardtov seminar za nove gledališke kandidate. Seveda sem izpit napravila odlično. Lani sem igrala na Dunaju glavno žensko vlogo v igri »Namišljeni bolnik«. Tu &e je prav »a prav pričela moja kariera Glavni režiser berlinske »Life« lieinhold Schünzel me je povabil v Berlin, kier sem letos poleti igrala v filmu »Irena«. Tega. kakor mi pravite, prav zdaj predvajajo v Ljubljani. Prav! Že od drugega novembra sodelujem pri snimanju filma v Monakovem. Film bo nosil naslov »Pevec Njegovega Visočanstva« in tu igram glavno žensko vlogo, kot princema Helena. Zelo sem vesela, da sodelujem b «lavnim Benjaminom Giglijem, ki nastopa v tem filmu. Kakšni so Vaši nadaljni načrti? — Saj veste, da so vsi igralci sužnji samega sebe. in da prav za prav ne smem povedati V3ega. kar bi sicer hotela... Zaupam vam pač lahko, da je oče podpisal 8 filmskim podjetjem »Bavaria« pogodbo še za drugi fiim. Kakšen naslov bo imel in kakšno vlogo bom tu igrala, to je še skrivnost. Na vsak način b: rajši postala gledališka. kakor filmska igralka. Za zdaj sem tudi podpisala pogodbo za igranje cele vrste komadov v nekem dunajskem gledališču. Drugo leto pa grem nadaljevat študije v London. Kam odpotujete zdaj, ko dovršite ta film? Film je pTav za prav že končan. Zdaj potrebujem počitek, saj sem stara šele 16 let. Zato bnm šla z očetom na'jprej na Du- naj. za Božič pa se vidhno v Ljubljani hi potem me lahko obiščete še na Bledu, ki mi ie najljubše letovišče. Jako ljulum planine. Obiskala bom, če bo Ie mogoče tudi drago mi Primorsko, kjer imain sorodnike. Oče se je samo smehljal in pomagal svoji hčerki pri razgovoru ... Gospodična Katnikova je polna avtokri-tike, zares, jako skromno, pri tem pa odlično dekle! Ko sem jo prosil, da mi da fotografijo s svojim avtograinom, je prijazno vzela eno svojih najlepših fotografij in jo poklonila z besedilom Vsem čitateljem »Jutra«, a poleg je izdala, da je že eno poslala uredništvu glasila nacionalnih študt-ntov »Naša volja«. Zdenko Mrtnolja. Brnet v iiltrni Spoznali bomo spet enkrat bogato Američanko in sicer Dono Juano de \ illafran-ca, posestnico velikanskih kavnih plantaž v Braziliji — razen tega pa seveda premore ogromne nasade čaja na Javi in na Kitajskem, povrhu še tovarno svetiljk v Parizu in ogromno elektrarno v Južni Nemčiji. Koke in ušesa so polne bril jan tov, elegantna multimiljonarka vas pogleda skozi monokel, če se ji drznete približati. Vsakemu obiskovalcu nudi dovolj prilike, da si ogleda njene dragocene ogrlice, zlato in dragulje. Ampak vse to je mogoče v filmu mnogo bolj kakor v resnici. V nemščini se ta film imenuje: »In ti srce se pelješ z mano«. V slovenščin pa ie naslov: »Duet«. NavzHc duetu nastopajo trije igralci prav zvenečih imen. Milijonarko igra lepa gospa Leopoldina Konstantinov«. Njen vrhovni inženjer je tenorist Hans Söhnker A tista, ki da vsemu filmu živahnost in tempo, je Mari-ka Rokova. Nemci proglašajo ta film za enega nauspelejših, kar jih je za letošnjo sezono pripravila Ufa. Bomo videli! Prizor Iz filma »Duet« z Mariko Rökkovo, bi jo imamo v spominu iz filma »Dijak prosjak«. Film bo v kratkem tekel v Elitnem kinu Matici ' ' : ' - .'.' ti v- . '^i*/'?;:^" '.-i š« i •.*.':?, * , * • >-' - .v. Lepa Marija Andergastova igra te dni v Ljubljani v filmu: »Trije snubci učiteljice Kristine« Žena v sodobnem svetil Glas moškega v ženski rubriki Teodor Danegger, ki ga prijatelji filma še niso pozabili iz filma »Žene štrajkajo« nam obeta novo imenitno kmetsko burko »Ženske vladajo«. Film, ki je baje še boljši kakor lanski, bo pri nas ua sporedu o božiču. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Dopisnica A. V. se malo preveč vznemirja nad izdanjem Weiningerjeve knjige. I Žensko, kot dekle, ljubimko in mater, opeva nešteto pesnikov že od nekdaj z najiz-branejšimi in najlepšimi besedami Zakaj bi ne smel kak mladenič povedati svojega mnenja o ženski odkritosrčno, brez pesniške glorije. tako, kot jo on vidi. Moški nismo bili in tudi nikdar ne bomo deležni opevanja, saj tudi junaštvo ni drugo kot naključje, srečno naključje in pa — moška inferiornost, čeprav ženskam impori-ra. Če ženske rade sprejemate češčenje, morate biti tudi pripravljene na omalovaževanje, sicer niste dosledne. Torej tudi Weinir.gerjeve knjige ni kar tako zavreči. Za mene pomeni ta knjiga, seveda po svoje, nekako dopolnilo, ki se da zgostiti v Weiningerjev nazor, da je ženska ne le drugačna kot moški, temveč drugo bitje, da je beseda »človek« samo edina beseda »ljudje«, da s to besedo označujemo dvoje različnih bitij, ki sta si v svojih odnosih antipoda, kljub temu pa dopolnjujoča. Mimo primarnih m sekundarnih seksualnih nasprotij, je ženska nasprotje moškemu ravnotako, kakor mo^ki ženski. Moški nosimo hlače, ženske krilo, moški zapenjamo suknjič, ovratnik in vse na desno, ženska na levo. Sr*mota bi bilo, če bi moški nosili krilo, za žensko pa ni sramota, če nosi hlačno krilo, niti, če nosi hlače; včasih nam je dekle v hlačah prav všeč. Ženske so pokazale že toliko spretnosti m umetnostnega čuta za njih ročna dela, da jih mi moški za to umetnost po pravici lahko pokaže na ulici m kjerkoli tudi v ska brez spotikavanja v kopališču v kopalni obleki, v kateri vendar razkazuje vse svoje telesne »čare«. Če bi se pa moški, še bolj pa ženska, pokazali v kopalnem kostumu na ulici ali celo v kavarni, je to pohujšanje najvišje stopnje, kaznivo celo po zakonu! Čudno, noseča ženska se mirno lihko pokaže na ulici m kjerkoli tudi v devetem mesecu, kar ni niti najmanj sramota, nasprotno, blagoslov in ponos. Sramota pa je koitus, ki je le nujni predhodnik nosečnosti, otrok in z njimi najvišje sreče roditeljev! Kako to m zakaj vse te dvoreznosti in nesmiselnosti? Taki smo pač vsi ljudje: dvorezni, nesmiselni in perverzni do skrajnosti. Moški morda bolj, kot ženske. Ne samo intersek-sualno (Lazarsfeld), celo tako nesmiselni in neusmiljeni smo, da v svoji inferiornosti izzivamo in povzročamo bitke in boje, pri tem pa pozabljamo, da žrtvujemo svoje najdražje, svoje otroke smrti in pohablje-nju, jih s posredno silo odtrgavamo materam in nič ne pomislimo na njih srčno bol in na to, da otroke ugrabljamo bitjem, ki imajo večji del pravice do njih! To je antiteza Weininger ju! V tem je tudi vsa nemoč ženske napram moškemu! V svoji mladosti sem v moškem, kakor v ženski videl le človeka Človek je pač človek, bodisi tega aH onega spola. Nisem pomislil zakaj del človeštva nosi hlače, drugi pa krila Nikdar kot mladenič nisem pomislil na te razlike. Sestre nimam, zato se v družini nikdar ra pokazalo tisto nesmiselno razlikovanje med dečkom in deklico. V družini »o bile edine ženske moja mati in služkinja. Mati, sicer stroga in resna, mi je bila vzor dobrote in ljubezni, oče dela, shižkmja pa človek, ki je na svojem mestu. Bil sem poreden, trmast pač vse. kakor vsi zdravi dečki in vendar sem prav rad pomagal tudi v gospodinjstvu. Nič me ni bilo sram, pa me danes tudi ni Izven družinskega kroga sem marsikaj «Jlšal in zvedel o »razlikah«. Kot mlad gimnazijec v tujem mestu sen večkrat občutil zbadarya sošolcev že zaradi tega, če sem šel 6 sestrično po ulici, čeprav se mi je o seksualnosti takrat še komaj kaj sanjalo. Pogovori med »nedolžno« mladino so se prečesto sukali okrog manjvrednosti deklet, zlasti sošolk. Takrat sem se pač navzel nazora, da je ženska sicer človek, ki pa je v razvoju nekako zaostal — kako, I mi je bilo vseeno — ter zato res manj vreden. Ta moj nazor je nevede, pa temeljito spremenila neka učiteljica, pri katere materi sem bil — zopet v drugem mestu — na stanovanju. Ta ženska, starejša od mene za kakih 10 let, me je tako silno prekašala po znanju nešolskih stvari, da sem bil osupel m jo resnično spoštoval. Posledica tega tuša je bila, da od tiste dobe nisem nikdar več videl v ženski manjvredno bitje, temveč sporedno. Nisem se več lovil té t v fe: žfco^v^žfi»' H* ißaI v visoki starosti 94 let. Spremili jo bomo na njeni zadnji poti dne 15. decembra ob pol 9. uri dopoldne iz hiše žalosti v št. Vidu nad Ljubljano. Žalujoča rodbina KETTE s sorodstvom. T- '; i*. V. . •' •■ • *■' ■ •••*,' V-''- -t*,' * •* • -4 < -i.j-J. i >"*'•; ... - s '■'nJim Viiv> -, k. f, .JI»,, v.' .•.•».»•i.t t—*"». C' T» za praznim nazorom o manjvrednosti ženske — za mene so bile kvečjemu lahkomiselne, pač pa sem se določno zavedal neke nejasnosti, ki sem jo polagoma doumel tako, da ima ženska povsem drugo življenjsko nalogo, smoter in bistvo, kakor moški; da je ženska prav tako negacija moškega, kakor moški negacija ženske, kljub temu pa sem se zavedal, da se vzajemno dopolnjujeta. To svoje pojmovanje nisem oblikoval v določne besede, kakor Weininger, rekoč, da je ženska povsem drugo in drugačno bitje, z moškim enakovredne stopnje. S pripovedovanjem razvoja svojega nazora o ženski hočem samo poudariti, da je običajna vzgoja v pred- rn osnovnošolski dobi popolnoma napačna čeprav je po večini izročena ženskim rokam, ali z drugimi besedami: otroke vzgajate ženske same, deklice na stopnjo svoje lastne namišljene manjvrednosti, dečke pa proti sebi samim. V vzgoji dečka, kakor deklice, bi do pubertetne dobe ne smelo biti nobene razlike, pa bi se ne imele pritoževati zaradi omalovaževanja m podcenjevanja. Ni slabšega, kakor vzgajati človeka proti človeku, tembolj pa še otroka v blodni domišljiji, da je on več in ona manj vredna. Deček naj ravnotako pomaga v gospodinjstvu, kakor deklica in te se ne sme odrivati od takozvanih »molkih« iger hi dell Ne enemu, ne drugemu ne škoduje nikdar v življenju znanje praktičnih del, pa naj si bodo moška ali ženska dela Pravtako ne sme biti deklica zapostavljena v kasnejši dobi v pogledu izobrazbe. Napredek, mehanizacija in ind ustri jaliza ci ja so izpod-nesli ženski njeno domače delovno polje. Ker so moški povzročili ta napredek, je njih dolžnost, da puste žerakam popolno svobodo v izberi poklica. Ženska se mora brezpogojno otresti vsakega občutka manjvrednosti, rte sme biti, zlasti v odnosu k moremo, tako lahkomiselna pač pa zelo, zelo previdna. Zavedati se mora, da j« njen položaj v svetn mnogo delikatnejši, kot pa položaj moškega. Sama mora spoznati pomen m vrednost svoj« osebnosti, sicer je vsa emancipacija in rer-nopravnost puhla fraza. Mi moški ne moremo prvi opredeliti ženske pomembnosti in cene, dokler je same ne spoznavajo in uveljavljajo. Kakor se ženska obnaša napram moškemu, tako se moški napram žeo-ski in nikdar obratno! To mi je že mnogo žen priznalo. Od vas, žene in matere, zrvtsi vzgoja otrok, od vas je odvisno ako in kako vas spoštuje moški! In še: Proč x laž;sramežljivostjo! Odkrito in brez »adržka razložite s ta riži somi svojim otrokom seksualnost Ako jim to poveste v prostaSki obliki, boste sicer želi prost aštvo. vendar otroci nad vami samimi ne bodo razočarani Ako pa uberete lepo in dostojno pot bodo tudi otroci imeli spoštovanje do vas in drugih ljudi moških in žensk. Seksualnost jo dvojna: prostaška te roditeljska, sveta Prav tako je tudi- pogled moškega na žerv sko ali prostaški ali spoštljiv. Same obrezujete in si vzgajate Weinmgeeje aäi kava-lirje ali pa resnične in prisrčne prijatelja. Ne zahtevajte pa od nas moških, da bi živeli proti vzgoji in z njo vcepdjerurri' na®o~ ri- M . K, Naše narodne noše V zadnjem času pervrod opažamo, da narašča zanimanje za naro4no nošo, tej le bila žalibog v nekaterih krajih že skoro popolnoma iaaglnila to se umaknila vse te-enačujoča modi tovarniških terieJkov. To je popolnoma prav itn kaže, da se nafrod zopet začenja zavedat ti swoje saaaobitnctói tudi v tean pogledu. Razvoj v navedem Äaaa )e torej trfft» s stališča narodne zave ti samo pazrtrarv-ljatl, saj vendar nI mič lepšega ko n. par, skupina kmetov in kmetic, M grrexio v svojih stairtoal-Si nošah na sejem all v cerkev, kar moremo opazovati Se v raasonli delih sosedne Hrvatske. Toda pai tem razveseljivem pojavu nekaj važnega ni v rtv du. Malokdo namreč še poena pravilno narodno nošo, posebno fcax se tiče ženska oblelke. Ob raznfh prOSkaži stalnostih, kcev. gresih itd. lahko vidite narodne noše, ki to hočejo biti pa so vsedrogo, samo narodne ne. Vsak pisan »cfimctk ali 3>dečva«c namreč še ni narodna noša. Glede tega sa greši zelo mnogo. Tujec, Jd take ..narodna noše« vidi pa prihaja do preptrKanja, da so Slovenci tudi .svojo nošo sprejeli od alpftdb Nemcev. Taiko sami netto te p*x trjujemo tujca v prepričanju,