744. štev.
V Ljubljani, ponedeljek dne 12. januarja 1914.
Le'o lil.
posamezna številka 6 vinarjev.
rf)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ia praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znašaš v Ljubljani v upravništvn mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na ti<»m K T50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. —-Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se ::j	pošilja	upravništvu.	:a
:::	Telefon številka 118.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Voine bo treba.
e?
Kakšna je današnja mednarodna situacija?
Gospod »Argus«, svetovno"-.znani londonski dopisnik »Novega Vremena« je objavil izvleček pisma nekega najkompetentnejšega francoskega državnika, ki navajamo nekaj odstavkov po »Večerniku Češkega slova«.
Ta državnik piše, da je mednarodna situacija tako žalostna, da na njo ni mogoče misliti brez bolesti.
»2e zopet je prišlo na obzorje naše staro, že tolikokrat zavrnjeno avstro - ogrsko posojilo.
Njeni privrženci upajo, da bi s takšnimi uslugami pripravil Avstro-Ogrsko do tega, da bi zapustila svoje zaveznike. So ljudje, ki se opajajo s podobnimi nesmisli, ker se razumejo. da dokler Avstro - Ogrska javno ne Izstopi Iz trozveze, bi bila naivečia neumnost, če bi mi plačevali njene drednote in artilerijo. Sploh pa nasprotniki začnejo novo bitko v parlamentu in v tisku.
Kar se tiče turškega posojila, je stvar težavnejša. Rusija bi morala v tem slučaju pritisniti na francosko vlado, da prepreči finančno pomoč Turčiji. Drugega sredstva ni, s katerim bi Turčijo pripravili k pameti. Pravijo, da sc bo potem preveč denarja v bankah nabralo. Toda prazen izgovor: za morjem je dosti dežela, kjer se denar lahko varnejše naloži kot v Turčiji ali Avstro-Ogr-ski. (Lepo sodijo državniki o nas! Kdo je tega kriv?)
Neobhodno potrebno je, da finančno bojkotiramo trozvezo in vse, ki gredo za njo.
Zato je pa potrebno, da Rusija pritisne na francosko vlado, da takoj izdela zakon, ki prepoveduje francoskim privatnim bankam sklepati posojila s tujimi državami brez privoljenja fiiiaii&ncKa ministra. Kar se našega novega kabineta tiče, je upati, da pade preje, predno se mu posreči povzročiti mnogo zla.
Nemška misija v Carigradu je — krasen uspeh, ki se najbrže že ne da popraviti... Izgnati Nemce iz pozicij, ki so jih zasedli na Turškem, ie mogoče le z vojno in zato se bo treba odločiti preje ali pozneje.
Toda dokler bo v Evropi narod, ki se vojne ne boji in ki je za njo vedno Pripravljen, med tem, ko se ostali boje za nio delati lavne priprave, toliko časa bo ta narod (Nemci) ostal merodajen člnltelj v svetovni politiki in ostali ne prestanejo biti pod njegovo voljo.
mi’ da bi trojni sporar
Ohnrn?« ^ Za svo* Program: nei fth >”le’ oboroževanje in zopet oboroževanje! Na suhem in na morju, tako, da bi bil v vsakem tre-notku pripravljen za vojno.
Moja beseda je:	Rusija naj se
nikar ne u nakne; naj pritiska tako na Nemce Kakor na nas. S samo delikatnostjo ničesar ne dosežemo. Nemška brutalnost ima pri najmanjšem to ceno, da vsak ve, kaj hoče, in česa je zmožna.«
To je slika mednarodne situacije, če je kdo ravno željen višje, nevsakdanje politike.
Dež. zveza za tujski promet in turistiko
CENTRALA ZA DOMOVINSKO VARSTVO.
(Ustanovno zborovanje.)
Dne 7. januarja t. 1. se je v deželnem dvorcu ob navzočnosti glavnih odbornikov in zastopnikov raznih korporacij izvršilo ustanovno zborovanje nove Deželne zveze za tujski promet in turistiko na Kranjskem in centrale za domovinsko varstvo.
Vse to delo se je dosedaj izvršilo na podlagi zasebnega društva, dočim se s podeželjenjem zveze cela organizacija postavi na temelj javnega deželnega zavoda. Da je pode-željenje postalo mogoče, za to gre v obilni meri zahvala minstrstvu za javna dela, zlasti osebni inicijativi ministra dr. Trnke in pa c. kr. deželni vladi.
Nato se izvrše volitve funkcijo-narjev glavnega odbora in sicer se po predlogu deželnega poslanca Ivana Pibra per aklamationem izvolijo:
Predsednik kanonik prof. dr. Gruden in dr. Praunscis, blagajnik deželni knjigovodja Lindtner, revizorjema dr. Benedik in Ubald pl. Trnkoczy in kot člani ravnatelzstva dr. Papež, dr. Gregorič, dr. Krisper in H. Lindtner.
K urugl točki dnevnega reda: »Ustanovitev centranega mesta za domovinsko varstvo« omenja deželni glavar dr. Šušteršič, da se gre tu sicer za odsek glavnega odbora, kateri odsek pa posluje popolnoma samostojno, tako da se mu lahko tudi na čelo postavi lasten častni predsednik.
Nato se po predlogu poslanca Ivana Pibra per aklamationem izvolijo v odbor prf. Grebenc, kanonik prof. dr. Gruden, državni in deželni poslanec prof. Jarc.
Po predlogu dež. glavarja dr. Šušteršiča, se dalje soglasno izvolita in sicer kot predsednik temu odseku kanonik prof. dr. Gruden in kot posebni častni predsednik čan gosposke zbornice in graščak knez Hugo VVeriand Windischgraetz. K točki »Slučajnosti« povzame prvi besedo dr. Krisper, kateri v daljšem, temeljitem strokovnem govoru opi-
suje delovanje stare deželne zveze za tujski promet in označuje smeri, ki naj bi bile vodilne novi deželni zvezi. Spominja se hvaležno dobrohotnosti, katero je stara zveza našla vedno pri ministrstvu za javna dela, zlasti tudi pri referentu sekcijskemu svatniku baron Wetschlu in dalje dobrohotnosti deželne vade. Hvaležen je govornik tudi referentu deželnega odbora grofa Barbota, ki se je potegoval za podeželenje zveze in pospeševal zlasti tudi zimski šport, nadalje trgovski in obrtni zbornici, mestni občini ljubjanski osobito njenemu odposlancu Ubald pl. Trnko-czyju, potem duhovščini po deželi, deželnemu poslancu Ivanu Pibru in dr. Benediku.
Odbornik Avguštin Zajc v imenu gostilničarjev toplo pozdravi novo organizacijo, želeč, da bi zveza posvečala svojo pozornost tudi go-stilničarstvu, osobito v letoviščih in da bi bila naklonjena tudi dosedaj nekoliko zanemarjeni Dolenjski, kjer naj bi kolikor mogoče pospeševala uresničenje železnice Novo mesto Brežice in morda kar mogoče tudi storila za povzdigo Šmarjeških toplic. Končno še prosi za pospeševanje strokovnega lista, ki ga bode izdajala sedaj gostilničarska zveza.
Kanonik prof. dr. Gruden obširno in strokovno pojasnjuje pomen in važnost zgodovinskega varstva na polju domače obrti, domačih umetnin glasbe, stavbarstva irt drugih panog, umetnosti in pa važnost njih poživ-ljenja.
Končno se sklenejo provizorična navodila na prvo poslovanje organizacije, Rvnateljstvo zveze in odsek za domovinsko varstvo naj v teku 4 mesecev predložila akcijski program. Potem se skliče zopfct glavni odbor, volijo nadaljni odseki in izvolijo svetovalci, izvedenci in zaupniki
Besedo poprime dr. Krisper za kratko utemeljitev. Dalje omenja na izvajanja ciana zajca, da se je na go-stiničarstvo pri sestavi odbora zelo oziralo, in da se kasneje izvoli morebiti tudi poseben »Oastilfiičarski odsek«. Končno izreka še zahvalo za podpiranje teženj v povzdigo tujskega prometa postojnski jamski komisiji in prosi navzočega upravitelja Perkota, da jej to sporoči s prošnjo, da tudi nadalje pospešuje to stremljenje.
Deželni glavar zaključi ob pol 2. uri zborovanje z željo, da bi zapo-četa akcija rodila obilo dobili sadov v blagor ožji in širši domovini.
Priobčujemo to poročilo s pripombo, da je taka zveza za našo deželo, za promet in za ohranitev starin velikega pomena, da pa v nje delo ne verujemo, ker se že v naprej obeta — popolnoma klerikalno go-spodarslvo.
Posamezna številka 6 vinarjev.
St	Uredništvo In upravnlštvo:	ai
Učiteljska	Tiskarna, Frančiškanska ulica	št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrttnklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petlt vrsta 18 v, osmrtnice, poslana tat zahvale vrata 80 v. Pri večkratnem oglašanja pota	pust.	— Za odgovor je priložit) znamka	at
ti	Telefon številka 118-	ts
PRINC Wf£D
D/
etfAO
Ti ubogi kralj albanski, s taboj križ je velikanski, v pojdi sem, al’ pojdi tja —
•> pa te nihče ne prizna.
Esad-paša nič ne vpraša, se na Turčijo zanaša, pravi ti: ubogi Wied, pojdi, pojdi se solit.
Tudi stari Ismael Kemal, ki je v Valoni dremal, pravi sam pri seb’ tako: Wied albanski kralj ne bo.
I5MACI KCMAI.BE>
Izet-jjašo sta zvabila, da b’ na tron ga posadila Wieda vrgla sta v morje, da nazaj v Evropo gre.
Lepa je albanska krona, toda kaj, ko ni zakona, kdor po kroni hrepeni, ta življenja varen ni.
Ti ubogi kralj albanski, s taboj križ je velikanski, naj bo Izet — ali Wied — menda vsak bo kmalu sit.
Slovenska zemlja.
BEGUNJE PRI LESCAH.
Tu smo imeli 4. in 6. t. m. kmetsko predavanje. Govorili so deželni mlekar g. Legvart in zadružni komisar referent dr. ? ter dva živino-zdravnika. Legvart je govoril o hlevih in govedoreji,.posebno o bikih in teletih. Graja! je naše hleve in našo živinorejo. Gospod predavatelj naj bi nam jirinesel tisočakov, bi pa gotovo zidali palače za naše živine, a žali bog, kako na« pa kmet zida in popravlja, ko dostikrat še za sol nima. Kmetje so mu kar lepo ugovarjali, tako da je lahko prepričan, da bo po starem. l.c ena ženica mu je pritrjevala, edina ženska pri predavanju in še ta ni nikdar imela krave in jo tudi ne bo, kvečjemu, če je kokoš nadomestila z mačko. Zadružni referent je pravil o rajfajznovkah, o mlekarnah, sploh o zadružništvu. Povedal je, kako dobro cvete zadružništvo na Kranjskem. Tega nam pa ni povedal, koliko kmetov je pregnalo na boben zadružništvo. O kon-sumnih društvih je pozabil govoriti. Zivinozdravnika nista povedala mno go in nič novega in vsak količkaj izkušen kmet je žc sam izkusil več. Prav je imel kmet, ki je rekel po predavanju, da se lahko iz vsake pratke več koristnega nauči, če prav stane le 24 h, kakor od teh gospodov ki gotovo niso prišli gratis in franko. G. Legvart je hvalil deželni hlev in
I njegovo živino na Robežu, o slabih bikih, ki jih imajo, ter o jetičnih in crknjenih kravah je kar molčal, dasi se je že toliko pisalo o njih. Vemo. da je kmetom hvaležen, da se ga ni zanje vprašalo. Predavanje je imelo samo ta uspeh, da smo spoznali, kak tič je naš oče župan. Ta je na koncu Legvartovega predavanja napadel prav po falotsko nenavzočega nadučitelja. Rekel je: pri nas bi že še bilo, če bi takega učitelja ne imeli. Zavrnil ga je takoj klerikalni občinski sv. Pohar, češ. o nadučitelju se pa ne sme tako govoriti, svoje dolžnosti kot učitelj vzorno izpolnuje, za vse drugo se ne briga. Oče župan rudeč kot rak, ga je nahrulil zato, ker se je upal zagovarjati nenavzočega nadučitelja. Rekel jc, kaj. ti veš, jaz ga poznam v srce! Ljudje so se takoj nato z ogorčenjem na župana razšli. Priznati moramo, da tega niti Župnik ni odobraval in se jc sramoval tako surovega nastopa županovega. Gospod župan, vi kot predsednik krajnega šoiskea sveta, bi pač morali vedeti, kako vzorno izvršuje, pa Vi, g. župan tega ne vidite, zato ker se mož skriva v duhovsko suknjo. Seveda svoj čas in če vam je ljubo, vam povemo datum, ko ste hodili tožit g. župnika h kanoniku v Radovljico, 110, zdaj ste si vzeli na muho nadučitelja. Res daleč ste avanzirali, da je zdaj denunciranjc in ovadu-štvo Vam postala obrt, ki Vam bo še nekaj nesla, ali pa vas odnesla ... Lepo ste začeli novo leto. Ne moremo si kaj, da bi Vam tem potom ne
listek
M- ZEVAKOr
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
Saj naši čitatelji gotovo še niso pozabili, da se je bil skril junak te povesti v črni kabinet, pripravljen izginiti pod zatvoro, ki je vodila v klet, kakor hitro bi se pojavila kaka nevarnost.
Ko so pesniki odšli, se je dvignilo tistih osem mož s krinkami na Dbrazih.
> 7a^drmmetSiVo in wo*anaci]a!« e ^godrnjal eden lzmed njih in snel svojo krinko.
»Škof Sorben de Sent-Foa!« je zamrmral Pardajan, ki se je komaj premagal, da ni vzkliknil od začudenja.
»In jaz moram prisostvovati takšnemu pregrešnemu početju!« je povzel Sorben. »Ali, vera jjojema, duši nas krivoverstvo! Zadnji čas ie, da poseže tu vmes železna roka in napravi red! ... Pa ravno temu Ransardu so morali nakloniti takšne mastne cerkvene beneficije!«
»Kaj pa hočete, prevzvišeni!« je vzkliknil drugi ter odložil takisto svojo krinko. »Dorat je naš človek. Dn nas krije in čuva to zborovanje. Kain hočete iti drugam? K sebi na
dom? Pri vas smo aretirani, preden mine ura. Profosija ima svoje oči in svoja ušesa po vseh kotih in kotičkih. A tu smo varni popolnoma!«
In v možu, ki je govoril te besede, je spoznal Pardajan Košena, kapitana kraljeve telesne straže!
Toda njegova presenečenja so se bila še-le začela.
Zakaj, ko se je razkrinkala tudi ostala šestorica, je spoznal v svoje strmenje vojvodo Henrika Giškega in njegovega strica, kardinala loren-skega.
Ostalih štirih ni poznal.
»Ne brigajmo se za to pesniško komedijo,« je izpregovoril kardinal lorenski. »Kasneje bo časa dovolj, da zadušimo to novo krivoverstvo, ako se nam bo videlo potrebno . . . po-zneje, ko bomo mi gospodje. Košen, ali ste preštudirali krajevne razmere?«
»Da, eminenca.«
»Ali jamčite, da smo varni?«
»S svojo glavo!«
»Potem, gospodje, govorimo n
7(i-i ir. ZJ!de^ah-« ie izpregovoril
v fsmnV01o0da- °m z oblastvenim
bhža se „Jr'ntvSe; Rospod Sk<* bliža se nasa ura. Kadar bo sedel na
prestolu Francije kralj, vreden svojega imena, takrat lahko osvetite ža ljeno vero. Prisegel sem vam iztrebljenje razkolništva — evo me na delu.«
Zarotniki so poslušal' mladega, vojvodo s pretiranim spoštovanjem.
ki bi se mu bil začudil vsak, kdor ne bi bil poznal smotra te zarote.
»Kako je z našimi rečmi?« je ,povzel Henrik Oiški. »Govorite vi prvi, stric.«
»Jaz,« je dejal kardinal lorenski, »sem ukrenil vse potrebne poizvedbe in moreni zdaj dokazati, da so bili Kapetovci uzurpatorji in da njih nasledniki, ki vladajo še dandanašnji, le nadaljujejo to uzurpacijo. Po Loterju. vojvodi lorenskem, ste vi, Henrik, potomec Karla Velikega.«
»In vi, maršal de Tavan?« je sedel Henrik Giškj mirno.
»Šesttisoč pešcev imam, ti so pripravljeni marširati,« je odgovoril maršal lakonično.
»In vi, maršal de Danvil?«
Pardajan se je zdrznil. Marcial de Danvil!! Tisti, ki ga je rešil on iz pesti rokovnjačev! Tisti, ki mu je podaril Galaorja!
»Štiritisoč arkebuzirjev imam in tritisoč oborožencev na konjih,« je rekel Henrik de Monmoransi. »Toda opozoril bi še enkrat na svoje pogoje.«
»Nisem jih pozabil,« se je nasmehnil Henrik Giški. »Vašega brata Franca vržemo v ječo, vi postanete poglavar rodbine Montno-ransijskih in prevzamete Konetabel-ski meč svojega očeta. Ali je tako?«
Henrik de Montnoransi se je naklonil.
hi Pardajan je videl nagli plamen. ki se je zasvetil v njegovih
očeh — pldmen častihlepnosti ali sovraštva..
»In vi, gospod de Gitalan!« je povzel vojvoda Giški.
»Moja uloga je označena s tem, kar mi preostane storiti kot guvernerju Bastilje. »Privedite mi jetnika, ki ga imamo v mislih, in jamčim vam da se ne vrne živ na beli dan.«
»Kdo je bil jetnik, ki so ga imeli v mislih?«...
»In vi, gospod de Košen!« je velel Henrik Giški.
»Jaz jamčim za Cuversko gardo. Kompanije so na moji strani. Na prvo znamenje ga primem, ga vtaknem v jetniški voz in ga pripeljem gospodu de Gitalanu!...«
»In vi, gospod Marsel?«
»Mene je sicer nadomestil mojster Le Šaron v dostojanstvu trgovskega profosa. Toda ljudstvo imam vse ena zase. Dvigne se, kadar obvestim svoje zaupnike.«
»In gospod škof?«
»Še jutri,« je odgovoril Sorben de Sentifoa, »začnem veliko pridigo zoper Karla, zaščitnika krivovercev. Še jutri naženem svoje pridigarje, da začno grmeti iz vseh prižnic v Parizu.«
Henrik Giški se je zaglobil za nekaj hipov v misli.
Morda se je obotavljal v tem hipu, pred pragom cele vrste zarot, ki jih je imel zapečatiti kasneje s svojo lastno krvjo.
»Kaj pa vojvoda Anžovinski?
Kaj storimo z njim?« je vprašal zdajci Tavan. »In vojvoda Alamonski?«
»Kraljeva brata!« je zamrmral Giz in se zdrznil.
Rodbina je prokleta!« je odgovoril trpko Sorben de Sentfoa. »U-dariino najprej glavo — udje segni-jejo sami od sebe!«
»Gospodje,« je izpregovoril zdaj Henrik Giški, »vsakemu dnevu zadošča njegova naloga. Videli smo se in pomenili, kar je bilo treba. Zdaj vemo, na kaj lahko računamo v izvršitev svojega velikega dela. Čas priprav bo kmalu za nami — bliža se ura dejanja. Gospodje, kar se tiče mojih obveznosti, bodite brez skrbi...«
Vsi so ga poslušali in srebali željno njegove besede.
»Zanesite se name,« je povzel Giz, »ne samo v uri dejanja, marveč tudi v vsem, kar mu ima slediti. Zaobljuba me druži s slehernim izmed vas: držati jo hočem vestno in natanko. Dam vam na prosto voljo, da obljubite slehernemu svojih zaveznikov, kar bo zanj najprimernejše glede na njegove želje in na pomoč, ki nam jo zarnore dati: držati hočem vaše obljube. Čas se bliža —- sporočilo dobite ob ugodni uri. Dotlej pa naj se vrne vsakdo k svojim navadnim opravkom. In zdaj, gospodje, razstanimo se: manj nas bo skupaj, manj nas bodo sumili.«
(Dalje.)
čestitali kot očetu iti fantu k poroki 'Vaše hčerke.
Štajersko.
Maribor. (O narodni doslednosti.) Vsakega slovenskega potnika tujca, ki pride v naš preljubi Maribor, utora hote ali nehote mučno dimiti, da jo nas ne vidi in ne sliši po mestu malodane prav nič. Temu so krive servilne naše navade in razvade, temu je kriva naša priznana kotnod-nost, k: nam brani celo to, kar nam je kot Slovencem najbližje ležeče — posluževanja naše materinščine, slovenskega jezika ... Da je temu res tako, pričajo ravno oni tisoči Slovencev, ki le mimogrede posedajo naše mesto, a slišijo slovenske govorice jedva par besed in še te le od našega dijaštva. Kdor pride 11. pr. v naše nemčurske in nemške trgovine, najde v njih vse polno, da: izključno slovenskega odjemalstva, ki pa zahteva in izključno le v slabi, spakedrani nemščini. Umljivo je, da vedo nemčurski trgovci in obrtniki to našo razvado izkoriščati. Da je temu res tako, so najboljši dokaz razni politični in uacijonalni momenti v kojilt se skuša nas, Slovence, popolnoma pritajiti. Temu vsemu bi ne bilo tako, če bi se vsaj naši mariborski Slovenci kazali toli zavedne, kot so to radi v naši lastni sredi, tudi v splošnem občevanju z onimi, katere rede, vzdržujejo in jim polnijo dan za dnem njihovo premoženje. Toliko iu toliko se je že pisalo, svarilo in prigovarjalo, a doslej je ostalo vse brezuspešno. Nismo prišli še tako daleč, da bi imeli danes pomen izreka: »Spoštuj samega sebe — in spoštovali te bodo drugi.«
Ptujski smrad pred sodiščem.
Dne Ib. t. m. se je pralo pred mariborsko okrajno sodnijo nad vse Škandalozno perilo, ki je v kaj ostri uči pokazalo vso koruptnost ptujskega Ornika častnega priveska. O zadevi bodemo še natančneje poročali v prihodnji številki.
Sl. Bistrica. (Povozilo ga je.)
V četrtek, dne 8. t. m. je peljal kmet Šuuen Vrabl voz česna proti G10-beluein. Spotoma pa so se mu splašiti konji pred prihajajočim osebnem vlakom južne železnice in se spustili y divji dir. Vrabla, ki je živali skušal zadržati, je oje sunilo ob tla. Prišel je pod konje in voz ter obležal nezavesten. Našli so ga drugi kmetje in ga v brezupnem položaju prepeljali do nekega kmeta. Dvomijo, da bi okreval.
Zidan most. (Požar.) Iz Zidanega mosta javljajo, da je tamkaj zgorela tovarna za olje. Kako je požar nastal in kolika je škoda, še danes ni znano.	_
Pobrežje pri Mariboru. (Nevaren padec.) Iz podstrešne lestve je padel delavec A. Krauer. Zlomila se mu Je bila lestva. Zadobil je težke poškodbe. Oddali so ga bolnici.
Maribor. (Brez — kopališča.) Vsako leto, ko se bliža čas splošnega kopanja, se pri nas mnogo govori in razpravlja o potrebi in doba-ritvi nove, moderne in vsem zahtevam ustrezajoče kopeli. Seveda 0-staja tudi vsako leto le pri pobožnih željah, ugibanju ki nasvetih, kajti mariborski odločujoči gospodarji pač razsipavajo po nepotrebnem svoj denar za vse mogoče in nemogoče druge stvari, ne ostaja pa ga zato, kar bi bil res neobhodno potrebno. Kalna in malokdaj primerno topla Drava z vsemi svojimi tolmuni, skritimi in vidnimi vrtinci, požre redno
ggjSgijT lu!Br!riLl^jjgiiSGli!B5j5BSBSS&|-r~~JIT	~	'ZZZTJTZITZSSk
fRANCE STAJER:
Pavliha in Jelka.
1.
Komu se ne primeri včasih, da ptekipeva v njem ob trenotkih tajin-stveua sila mladostne razposajenosti? Ne samo kralj David, marveč celo kralj Salamon je včasih strastno plesal kakor bi imel bolezen svetega Vida. In kralj Salamon je vendar simbol modrosti.
Mladi Pavliha je bil na videz neresen, norčav, vesel, podoben fan-. tom, ki gredo na nabor ali k vojakom. Glasno ukajo, toda duša jim plaka pri tem. Pavlihi le bilo včasih neizmerno hudo. Plakal bi kakor de-k iied
Čemu? Pavliha je sicer že prekoračil tisto dobo, ko preveva človeku pogosto neznana bol dušo, da trpko opažamo bogastvo in revščino, in se zgražamo nad lepoto in ostudnostjo, ker ne umevamo ničesar. Tsfkrat človek hrepeni samo po svetovnem miru, po občni blaginji, sreči, toda nikjer ne vidi solnca, ampak le temne, sajave oblake kakor rred nevihto, neurjem in se bridko razjokava v čudotajnem svetoža-Iju.
Pavliha je torej že prebolel to
' dobo, in je sovružil meglo.
vsako leto svojo Žrtev, bodisi, da kdo utone, bodisi, da vsted ravnokar omenjenih nedostatkov zboli in umrje. Razen mladine se vsled tega poslužuje mnogo ljudi naše parne kopeli, o kateri se je pa baš zadnje čase slišalo mnogo pritožb, češ, da je dosti premalo poskrbljeno za snago in točno postrežbo, zlasti zjutraj, ko pred 9. uro ni mogoče dobiti tople navadne, kaj še parne kopeli. Lastnik tega kopališča, Deuzl, je vrh tega prebrisana glava in zato je s 1. januarjem kopališče čisto zaprl, uslužbence pa odslovil. Ker je s tem odvzeta vsaka možnost kopanja — razim doma — je mestna občina prisiljena, vsprejeti visoko ponudbo, poseči globoko v blagajno in — plačati debele tisoče in tisoče — če ne morda tudi še kakšna dva stotisočaka. Sedaj je seveda vsa magistratna klika pokoncu in se krega, da je kaj. Vse seveda ne pomaga prav nič, kajti 30.000 ljudi ni možno pustiti brez potrebnega kopališča.
Ptuj. Nemčurska klika doživi v zadnjem času zmiraj več porazov. Pred kratkim je bil obsojen policist Hlebeina na tri dni ričeta, ker se je peljal po železnici brez voznega listka. Pritožba ni nič pomagala. Sledil niu je zloglasni profesor Hofer, kateri je bil obsojen radi žaljenja časti napram slovenskim gostom v kavarni na 100 K ali pa na 10 dni zapora. Dne 8. t. m. pa je doživel Linhart urednik šnopsarskega lista Sta-jerc svojo blamažo. Tožil je kmeta, ki je nadal svojemu psu ime »Linhart«. Ker se je germanski ponos glavarja šnopsarjev čutil razžaljenega, je šel tožit. Toda sodišče je spoznalo, da je stvar kmeta, kako ime da da svojemu psu. Ravnokar se pa vleče proces, v katerem bo doživel »oberpolicist«. Zentrich enako blamažo! Heul Germoma! Albanci so dobili konkurente v ptujskih šnopsarijah. — Gliha — vkup štriha.
Dnevni pregled.
Skupili so jo tisti rimski ribiči, ki so hoteli v kalni bolgarski vodi prav uspešno ribariti. Balgarski eks-arh Jožef in škofi posili, Partenij, Antirn in Maksim so v posebni poslanici se obrnili na bolgarski narod, katerega svare pred prestopom s pravoslavja v unijo. V poslanici pravijo med drugim, da bi prestopili h kat. veri pomenjal največje oneča-ščenje spomina onih, kj so umrli za svobodo. It* nadaljujejo: ■» Zamani tol
iskali požrtvovalnosti pri narodih, ki so v naročju katoliške cerkve. 'To dokazuje zgodovina cerkve in zgodovina narodov. Zgodovina govori, da Rim ne osvobojuje, temveč zasu-žuuje, da ne vzbuja narodne zavesti, temveč da io uničuje. In tu hočejo blazneži, da bi bolgarski narod prešel v naročje katoliške cerkve, ki ne pozna narodnosti in ki še danes sili Čehe, Poljake, Hrvate in druge, da bi se darovalo v njihovih cerkvah latinsko. Kam hočejo ti ljudje pripeljati naš narod? K moralnemu samomoru! Ta misel je misel sovražnikov«. Tako je govoril bogarski Sv. Sinod k bolgarskemu narodu. Kakor se iz te poslanice razvidi, tudi bolgarski duhovniki dobro poznajo bistvo rimskega katolicizma in svare pred njim kot pred nesrečo za narod. Klerikalcem na Bolgarskem ne pojde žito v klasje in denar, ki ga bru-mne device dajejo za' bolgarske misijone po nepotrebnem.
Nazor benediktinskega samostana o Johančini izpovedi. »R. Novi
dež ter koprneče ljubil veselo sobice, modro nebo in cvetoče travnike.
Čemu pa rnu je bilo včasih tako neskončno hudo? Ali ne uganete, dragi bralci? Torej povem jaz: Pavliha je bil namreč že milijonkrat zabubljen, ampak zmeraj nesrečno. Toda milijonkrat je že pozabil, da je bil Zaljubljen.
Samo ene lepotice ni mogel pozabiti nikdar! To je bila princesa v deveti deželi. Pri krstu so ji dejali: Jelka, ker so prerokovale rojenice, da bo vitka in sveža kakor mlada jelka med rdečim vresjem v buhtečem gozdu.
Prerokovanje se je do pičice izpolnilo. Jelka je rastla in je bila srčkana, kakor srnica na zelenobaržu-nastem mahu pod vitkimi, mladimi jelkami, na kojih vejicah se trese roka v jutranjem vetriču. Če se je nasmehnila, sta se ji udolbli jamici na cvetočem licu. Bila je tako sveža, kakor da jo je rodil pomladni vetrič. Bila je kakor pomladna pesem!
II.
Pavliha je bil torej nekak mojster Zguba, lepa Jelka pa princesa v deveti deželi. Redko jo je videl, a vedno mislil na njo. Vsak večer je šel zgodaj spat. da se mu bi prej sanjalo o lepi princesi.
List« piše, da v samostanu Benedik-tink mislio, da sc je na Johanco vplivalo, da pri izpovedi zamolči glasne krivice, ki so inscenirali čudeže. V to svrho pa da je Johanca podtaknila ime matere Josipiue.
Za kaj vse ima tiaše dobro, revno ljudstvo denar? Iz Bogoljuba posnemamo, za kakšne gluposti ima kmetsko ljudstvo denar. Zneski, ki jih pošiljajo niso majhni in skoraj noben ni pod 10 K. Denar se pošila za tele namene: I. Za armado sv. križa za sveto deželo. 2. Za apostostvo sv.
C. in M. 3. Za bolgarski niision. 4. Za bolgarski vsakdanji kruh. 5. Za opu-stošene misijone na Balkanu. 6. Za usmiljenke v Odrinu. 7. Za dejanje sv. Detiustva. 8. Za Marijin dom v Sarajevu. 9. Za Bosno (saprabolt). 10. Za Petrov novčič. 11. Za afrikan-ske misijone. 12, Za Japonsko. 13. Za razne cerkve. 14. Za odkup poganskih otrok (100 K en sam) itd. Glupost ljudi, ki so pod duhovniško komando je tako neomejena, kakor je neomejena duhovniška iznajdljivost v načinu vleče iz ljudi denar. Johanca po svoje — ti-le pa po svoje.
Kako se izgubljajo naši ljudje.
Prijatelj iz nekega nemškega kraja na Solnograškem nam piše: Zima je pri nas strahovita, ker so okoli in okoli visoke gore. Jaz imam delo pri stroju. Tu je še nekaj Slovencev, pa' žal, za žganje je denar, za kak slovenski list pa ne. Tako čisto pozabijo na domovino. 'I’u je uslužben tudi neki Ljubljančan. Do svojega 20. leta ni znal niti kruha po nemško kupiti, zdaj pa že več slovensko ne zna. Je popolnoma pozabil. Tužna nam majica. Pa ne samo to: Zabavlja čez Slovence bolj kakor kak Nemec iz rajha. Nemce v nebesa devlje. Slovence pa v blato. Jaz sem sicer socialist, mednaroden, ampak take ga zaničevanja Slovencev še nisem slišal. Ni mi dala roka miru in seni mui dal en par klofut. Takega sloven-venskega izvržka še nisem videl, da pozabi svoj jezik govoriti. Pfuj taj-fel! Želim vam veselo novo leto, da bi krepko nadaljevali boi proti klerikalizmu itd. Vaš zvest somišljenik in naročnik N. N. — Iz tega pisma se vidi, kako krivično postopa železnica da nastavlja naše ljudi drugod, tujce pa pri nas — in kake posledice ima ta sistem.
»Pananje« coprnic In velikega hudiča na Stojanskein Vrhu. Iz No-
v ega mesta smo prejeli: zanimivo porotno Us-Vrerterefca posnamemo, da
ima vodiška »svetnica« Johanca nevarne konkurente med —- cigani in da so klerikalci s svojo versko kulturo res lahko ponosni na svoje dobro verno ljudstvo. Slučaj je tem bolj zanimiv, ker se ie zgodil v kraju, ki ni še »popačen« od »brezverskega« vpliva, kjer ljudje ne poznajo drugega kakor »gospoda« in cerkev. In eden takih srečnih čisto katoliških krajev je Stojanski Vrh, tam nekje za Opatovo Goro, kake 3 ure daleč od mesteca Kostanjevica. Tukaj naše dobro verno ljudstvo veruje še v velike in male hudiče, ki »vahtajo šac«, ter v coprnice, ki mu vsaki kvaterni petek napadajo — krave. In če pridejo v takem času med to dobro verno ljudstvo ljudje kot so cigani, katerih vendar bi moral vsak otrok vedeti, da sleparijo in kradejo, pa jim ti pobožni ljudje verujejo, da imajo oblast in moč, coprnice, da. celo samega »velikega hudiča pameti«. Zastonj —to vedo tudi ti ubogi ljudje — se pa dandanes niti mačka več ne obreja, kaj še le da bi cigani zastonj izga-
Nekoč jo je pozdravil na cesti, a ga ni niti pogledala. Princesa Jelka se mu je odslej zdela, kakor nedostopna gora, kjer dulite opojne narcise. In odslej je bila Jelka izvor njegovega neskončnega hrepenenja in neizmernih bolečin.
111.
Kako sladke so sanje, če sni-vamo o lepi mladenki, kakor bi nas božala grška boginja v lavorjevi senci . . . Toda ko se zbudimo, kolnemo, ker smo sami, tako neskončno
sami ...	* r» r, .
Ali, tudi naš Pavliha je včasih
klel tako paprlkasto, kakor bi bil
madžarski grof- . .
Lepega dne si je pa dejal: »Cernu toliko' neplodnih sanj? Stopimo na tla. Resno je življenje. Resna je Jelka. Ponosna je princesa. Mojstra Zgube ne bi ljubila nikdar!«
In Pavliha se je zamislil: »Če bi bil princ, ali pa kralj, o potem me bi gotovo ali pa vsaj morebiti ljubila!«
V tisti dobi se je čulo prvič ime: Albanci. Vsi časopisi, revije in vsi ljudje so premlevali samo: Albance, junaški narod, ki še nima kralja . . .
Pavlihi se je zdelo, kakor da ga Bog kliče: »Narod, ki še nima kralja . . .«
Globoko se ie zamislil: »Pravilo mi sicer, da sem nekoliko prifrknjen.
njali hudiča iu panali coprnice. Dogodek, o katerem jufti obširneje poročamo, pa je žalibog tako resničen in žalosten, da sc je z njim pretečeni petek moralo baviti novomeško 0-krožno sodišče, ki je take sleparije obtoženo ciganko tudi primerno obsodilo, kakor rečeno več o tem slučaju poročamo jutri, na kar že danes opozarjamo.
Telovadno društvo Sokol na Jesenicah vabi vse brate in prijatelje društva na deveti občni zbor, ki se vrši v nedeljo 18. anuarja ob 2. uri popoldan v telovadnici pri Ferjanu.
Na zdar!
Sredinec si je odstrelil. 181etni hlapec Morela Albin iz Vrhoplja pri Moravčah je te dni streljal s samo-kresom. Pri tem je ravnal jako neprevidno in si je odstrelil sredinec leve roke. Nahaja se v deželni bolnici v Ljubljani.
Levo nogo si je zlomila. 71 letna delavčeva žena Marija Štritof iz Po-noviča pri Litiji je šla te dni po drva v drvarnico na dvorišču. Ko se je vračala z drvi nazaj je nenadoma padla in si zlomila levo nogo v členku.
Prašič jo pritisnil ob zid in ji zlomil nogo. Ko je te dni pokladala 24letna poljska dninarica % Marija Klaučnik prašičem pičo, jo je eden izmed prašičev pritisnil ob zid s tako silo, da si je Klaučnikova zlomila desno nogo nad kolenom. Revo so prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano.
Stekel pes obgrizel osem ljudi.
V mestecu Strani pri Ogrskem Brodu se je pripetila pretekli torek velika nesreča. Tja je pritekel tuj, stekel pes, ki je obgrizel osem ljudi, predno so ga mogli prijeti. Vseh osem ljudi, ki jih je pes obgrizel, so morali takoj prepeljati v Pasteurjev zavod na Dunaj. Razume se, da je vzbudil ta slučaj veliko razburjenje med tamošnjimi prebivalci.
Velika tatvina v Brnu. Storilci prijeti. »Dan« je pred kratkim že poročal, da se je Izvršila dne 29. p. m. v Brnu velika tatvina pri posestnici Mariji Troplerjevi. Omenjeni gospe je bilo ukradeno iz stanovanja čez štiritisoč kron gotovega denarja, hranilnične knjižice, ki so se glasile čez 23.000 kron in dragocenosti v skupni vrednosti štiri sto kron. Storilci, oziroma vlomilci in tatovi so 20letni Jan Kafka, 25!etni Rudolf Labutka, krznarski pomočnik Karol Schwerzl in zakonska Jožef in Marija \Viskot. Sicer imajo Še več tovarišev, ki jih sedaj brnska policija zasleduje. Imenovane osebe so aretirali in izročili tamošnjemu deželnemu sodišču. Policijo je pripeljal na pravo sled ključavničarski pomočnik Buček. Ta je namreč tatovom pomagal pri tatvini, to se pravi, ko so oni v stanovanju kradli, je stal Buček na straži, da bi jih kdo ne presenetil. Ko pa je prišlo do razdelitve ukradenih stvari, so mu dali tovariš samo petdeset kron, češ, da ima za svoj posel, ki ga je opravljal, dovolj. No, Bucku pa se teh petdeset kron ni zdelo dovolj, zjezil se je in je iz maščevanja naznanil policiji tatove. Sedaj bodo sedeli vsi od prvega do zadnjega.
Boj orožnika s cigani. V gozdu pri samoti »Betlehem« pri Tremošnji na Češkem je zasledil v noči na pretekli torek orožniški stražmojster Jaček pet mož, ki so takoj pobegnili, ko so ga zagledali. Med begom so pometali proč lonce. Na orožnikovo povelje, naj počakajo so begunci ogdovorili s strelom iz samokresa. Tudi orožnik je posegel po svoji puški irr je streljal za bežečimi, ki so pa kmalu izginili v gozdni temi. LOijn ti TiiHTraL-jncaBii	1	ir~iaa
ker govorim prehitro ljudem, ki mislijo, da je vsaka beseda tehtna in važna, kakor kaplja čistega zlata... Ah, besede! — Toda za albanskega kralja bi bil pa vendar dober!«
Naglo se je začel učiti albanščine, ki obstoji zvečine iz kolcanja, riganja, lajanja, tuljenja, kruljenja in par šakalskih psovk ter divjih groženj! Pavliha je bil rojen jezikoslovec. In ker se je učil privatno, se je tem hitrejše naučil. Pavliha je sicer imel gimnazijsko maturo v žepu in se je klatil več let po svetu, kjer je povohal par univerz. Najrajše pa se je bavil s študijami privatno. Ze v sedmi šoli je na primer predaval o razvoju javne ljudske lngijene. V osmi pa je predaval o bacilih zaljubljenosti. Potem se je posvetil narodnemu gospodarstvu. Najrajše je pa bril norce. To je najlažje, če je človek dobre volje.
Ko je bil torej v vseh strokah dobro podkovan, je poslal zunanjemu ministru grofu Aeiou prošnjo, da bi ga imenoval za albanskega kralja. Minister je odgovoril diplomatično. da ie to mesto že oddano princu Iaiaia, vendar bo ministrstvo skrbno razmotrivalo. katero drugo odlično mesto mu bi poklonilo na albanskem dvoru.
Pavliha le medtem posla! ministrstvu izpričevalo od psihiatra, da
Orožnik je dognal, da so' lopovi —. bili so cigani — vrgli proč tudi dve vreči moke, tri hlebce kruha, 25 kg sala, perja in osem zadavljenih k(to koši. Vse to so ukradli v hiši ne-< kega posestnika v okolici. Takoj na« to so cigani vlomili v trgovino nekega trgovca v bližnji vasi in so ukradli sladkor, kavo, poštne znamke in večjo svoto gotovega denarja. Sku-1 pna škoda znaša 265 kron. Orožni-štvo cigane pridno zasleduje.
Zopet nesrečna ljubezen. 161etna hčerka železniškega čuvaja J. Pro-kopa v Pivinu pri Rojctinu na .Moravskem je bila, ah, nesrečno zaljubljena. Na nesrečna ljubezen jo je tako mučila, da je hotela zapustiti meni nič tebi nič ta goljufivi svet. Oni dan popoldne, ravno ko je prihaja! vlak k mostu, je pritekla na železniško progo, legla je nanjo in je hotela, da jo vlak povozi. Dekličin oče pa je še ob pravem času opazil, kaj hčerka namerava in je dal znamenje, naj se vlak vstavi. In res, vlak se pred mostom vstavil Tu je prestrašeni oče tekel za hčerko, da bi preprečil samomor. Ko je deklica to videla, je kakor blazna stekla na most in se je brez pomisleka vrgla pod lokomotivo. Bila je na mestu mrtva, njeno truplo je bilo grozno razmesarjeno.
Blisk in strela med viharjem v januarju. Nekateri nemški pokrajinski časopisi poročajo, da je bila v noči na Sv. Tri kralje v Rudnih gorah silna nevihta. Med to nevihto je udarila strela v Schindelbachu v. pekarijo peka Kurza in je ubila pekovskega pomočnika, ki je tam delal. En vajenec je bil od strele močno ožgan. Blizo vasi Siegehofa je udarila strela trikrat zapored v neko hišo, vsled česar je bilo pet ljudi 0-mamljenih. Tudi v drugih vaseh v Rudnih gorah je udarila strela in je napravila znatno škodo poslopjem.
Orožnik zmrznil. Na poti od Velikih Kunčič do Fryštata na Češkem so našli pretekli četrtek zjutraj truplo orožniškega stražmojstra Franca Storma iz Fryštata. V noči pred tem je stražnik opravljal svojo službo. Kakor se sodi, se je stražnik vsled izsiljenja zgrudil na tla iu je našel v snegu svojo smrt. Slednjič pa je tudi mogoče, da ga je zadela srčna kap. Da se dožene vzrok smrti je bil tozadevni zdravniški ogled. Stražmojster Storm je bil oženjen. Zapustil je vdovo in dvoje nedoraslih otrok.
Obsojen časopis. Kakor se iz Pariza poroča, je vložila znana mada-tne Steinheilova, bivša prijateljica prezidenta Faura, ki je bila pozneje tožena radi umora svojegu mola I11 ki živi sedaj v zasebnem življenju, tožbo proti pariškemu časopisu »Journal« in je zahtevala 100.000 frankov odškodnine. Temu listu je prepustila dama nekoč svoje »Spomine«, ki pa jih je list, kakor pravi tožba, nepravilno vporabil. Ne samoj da je cele odstavke črtal, kar bi se še dalo opravičiti, on je tudi svoje lastne pristavke vrinil med njene »Spomine«. Vsled teh pristavkov pa je bila gospa Steinheilova razžaljena na časti. Pa je tožila, kakor smo že povedali. Dne 7. t. m. je bila obravnava in sodišče je obsodilo uredništvo »Journala«, ne na 100.000 fr. ampak le na — eden frank.
Trije kralji ukradeni. Komaj so našli Mono Liso in jo nesli slavnostno nazaj v Louver, že ti pridejo na dan drugi cigani, ki ti ukradejo iz župne cerkve v Novalese v Italiji slavno Rubensovo sliko »Sveti trije kralji«. Lopovi so ukradli tudi okvir, seveda so izginili brez sledu.
Advokat na begu. Kakor se iz Lvova poroča se že celi teden po-
je povsem hladnokrven brivec norcev . . .
Kmalu je prejel Pavliha mini-sterijalni dekret, s kojim se ga je imenovalo v sporazumu s princem Iaiaia kraljevim albanskim rezarjem kurjih očes. Grof Aeiou je posebej utemeljeval, da je podelil to častno mesto kraljevega adjutanta vsled Pavlihove hladnokrvnosti, kajti, če bi bit Albanec rezar kraljevih kurjih očes, bi grizel vročekrvno kurja očesa, morebiti celo prste, stopalo, nogo, kolena . . .
Pavliha si je ovil zelen trak okoli klobuka in se odpeljal s princem Iaiaia v Albanijo.
IV.
Medtem so si Albanci izvolili drugega kralja. Vsako mesto si je izvolilo svojega kralja. V Albaniji je pet mest. Morebiti tudi več gnezd. Kralji so rastli kakor gobe po dežju. Ko sta dospela princ Iaiaia in Pavliha v Albanijo, je bilo tam že 37 kraljev in 142 ministrov ter 413 adjutantov kraljevskih.
Pavliha se ie popraskal po glavi in si dejal: »Lepa reč. Tukaj imajo že preveč kraljev. Če bova srečna, naui bodo porabili za žnndaria ali policaja. pa ne za kralin l epa reč!«
1 oda Pavliha ^e V rnottl. Neka hribovska vas se je oklicala za me-
Kreša tainošnji advokat dr. IVI. Clra-bo\vicz. Zdi se, da je pogrešani ad-Vokat, ki je poneveril svojim klijen-tom 200.000 kron in ki je tudi ponaredil uradne listine, pobegnil v Ameriko.
Mož, ki je ukradel 30 gramofonov. Graška policija išče 40letnega revcrtcnta Jožefa Kroupo, ki je obdolžen tatvine tridesetih gramofonov, ki jih je ukradel v neki trgovini. Preteklo soboto pa so tatu prijeli v Libnu, v osmem praškem okraju. Dognalo se je, da je tat v družbi nekega neznanca prodajal ukradene gramofone. Kroupo so izročili sodi-
SiC?’i . -edel> da bo drugič vedel krasti gramofone.
. Rafiniran način umora. V okrajni bolnici v Nemškem Brodu je ležal neki liišar iz K. pri Nemškem Brodu. Bil je jetičen. Njegova žena ga je prišla te dni obiskat in . mu je prinesla za priboljšek steklenico likerja z neznanim strupom; mož, ki ni seveda prav nič slutil o namenu svoje žene, je dal steklenico s strupom svojemu sosedu, češ, naj tudi on popije nekoliko te krepčilne pijače. Na-• !f Izel stcklenico nazaj in je sam !« t ^talo vsebino. Kmalu nato
, .ariev soscd se le začcl
'P0 daviti in s tem je bil zločin ’n™- !ša,lievo ženo so aretirali in ni gori okr°žnemu sodišču v Katro v ?.a,i10,?,0r ysled bede. Sainomo-kriv aJ<n -e Je,s‘lno veliko. Temu je /'|. ', JYec aaš vzorni družabni red. vzroki Ie ^paščeu s tega ali onega ne mara- sluzbe> '§2e dela, nikjer ga se ustrou!’	po samokresu in
nravi hU i pa se gr obesit in tia-življeniu v°ne£ sv°icrau bednemu oheSrJm * no£i na 6. t. m. se je wS„f -ni tCgovski pomočnik Pr. JklTE- • 7- Sumperka na Morav-•Je v zadnjem času uslu-
hi te	hT	*trgovcu v Ubercu
icirai f dal j. časa brez službe.
fftš a VhPri»ai)e ni mogeI dobiti-Prišla je beda in pomanjkanje m
Weidner si je končal svoje mlado
življenje.
60000 pivskih steklenic konfisci-
raao. Budimpeški državni merni urad je naznanil pri budimpeški po-uciji, da se rabijo v več tamošnjih gostilnah steklenice, ki nimajo znamenja urada. Zato je policija konfis-cirala v raznih gostilnah v Budimpešti približno 6000 pivskih steklenic. A Ren ta Štern in Maks Griinfled, ki *"a Prodajala te steklenice iz čeških 6aVuaren in tudi ce,a vrsta gostilni-iskavl*6 Seda* naha]a v sodt1i pre'
»wrSiSHS^a v smodnišnici. Vesti da ie pri§,° v dr-
nu do eksm	v Vonges pri Dyo-
dva	pr‘ kateri sta bila
detL° avca na mestu mrtva, več Klavcev pa ranjenih. Del poslopja ie popolnoma uničen.
Krasna grofica tožena. Te dni je bila vložena obtožba grofice Tiepoli Obravnavala se bo zadeva mu	sodiščem	v San Re-
GrofieV^* nica se Klasi na umor.
ena francoskega topničar-Stotnika, ki je nenavadna krasotica, kakor pravijo, je ustrelila s Strelom iz samokresa, kakor je znano, častniškega slugo svojega moža Doslej trdi, da jo je presenetil, ko se
,n io ie hotel posiliti Obtožnica pravi, da je imela z njim zaupno razmerje in da se ga je o-
!Sk!f Proces se PHia&e z veliko napetostjo.
ruskega niilijonarja. Na j^staji Petrovsk vladikavkaške ženi ,e bd te dni umorjen večkrat-UbJ25» Iag‘° Usseinov iz Baku. šfcern ,! Je ravn0 stopil z železni-v°za, ko je skočil k njemu
mesto^i	il?ela 4 bajte. In mlado
ftostn/v j	a*° nriucu Iaiaia slav-
ftostno d,° prmci kralievcu P-Uta,cil° ter mu ponudilo
S!VH ^žezl0-,Priuc si ie
bOi^e drži ga, kakor lovi ga. Ve-
sel |e sprejel ponudbo.
Kraljevsko ustoličenje se je zavržno zelo slovesno. Naravnost kranjsko. Dobrosrčni podložniki so pitah kralja Iaiaia z nacijonalno alban-
krSi^v \t0 ie lečo’ kuhano v kozJi
SS‘ Lit*0 f JJa za,lvali z banjem
tleh kabr , ier 0130 pocepa,i pp tleh kakor zvezde na sodni dan . . .
Pavliht el spat v svojo sobo.
Ponoči rn seT* P SDui* ^ oredsobi.
se Pavhha prestrašen predramil, ker le 601. kako ores5™
Ijtvo stoka kralj. Nato je utihnilo vse
z* hipec. Kmalu pa se je zdelo, ka-
*°r bi kralj nekaj pral. Pavliha je
•gl da se mu ježe lasje. In zopet je
utihnilo. Pavliha je pa bil vesten
beis^mt jn je zavpii:	»Najpodlož-
čtm^ Vprašam, če je Vašemu Veli-
slabo!«
samo gulilo je odvrnil Iaiaia: »Jaz Ravliha ^ atpl« In je odprl vrata, ta kralj je* Jf bolj prestrašil, češ, ob peči je vVerK'čen absolutist. Toda hlače in halja6* kra,iev ornat, srajca, »Pr;'Heta !e?ni ,aia'a je zastokal: ^ K'im nor- °kleta kozja kri!
•ca! prej sein bil
neki Gruzijanec in ga umoru. Morilec je izvršil umor z maščevanja, ker je Usseinov sin ubil njegovega brata.
Mona Lisa v Louvru. 100.000 gledalcev. Preteklo nedeljo je prišlo gledat v pariški Louver srečno nazaj primarširano Mono Liso čez sto-tisoč gledalcev. Mono Liso stražijo sedaj ponoči in podnevi, da ne bi zopet zahrepenela med svet. Naval občinstva pred sliko je bil naravnost ogromen. Petdeset policajev je delalo v dvorani red.
22 delavcev ubitih. Kakor se iz Rabata Maroku poroča, se je utrgala na tamošnjem strmem bregu pri Bau-regtiey ogromna skala, ki je na mestu ubila dvaindvajset delavcev. Več delavcev je bilo bolj ali manj ranjenih.
Ljubljana,
— K razpustitvi »Slov. kluba«
je priobčil g. ravnatelj Ivan Hribar v sobotnem »Slov. Narodu« zelo primeren članek, v katerem dokazuje, kako je naravnost v škodo države in naših gospodarskih razmer vlada »Slov. klub« razpustila. »Slov. klub« je bit zmožen popraviti vsaj deloma to, kar so diplomati zagrešili. »Slov. klub« in njemu podobna društva, bi dosegla vsaj toliko, da bi se slovansko avstr, blago v Srbiji ne bojkotiralo. Saj so se že Nemci, začeli iskati posredovanja potom slovanskih društev oziroma vplivnih slov. oseb. Toda kogar hočejo bogovi uničiti ga udarijo s slepoto, zato se pri nas vsega tega ne vidi.
— Ljubljana pleše. V soboto zvečer po sedmi uri so se napolnile ulice, ljudje so na vse strani hiteli na ples, vmes pa so letale kočije. Najlepši ples tega večera je bil Merkurjev ples v »Naf. domu« najbolj živahen pa je bil ples poštnih uslužbencev v »Mestnem domu«. Poleg tega je bil ples v »Unionu« in še cel kup domačih plesov po raznih gostilnah, Predpust se je komaj začel — »n vse pleše.
— Merkurjev ples. Ukusno ovenčana dvorana »Nar. doma« se je začela okolo 9. ure polniti in kmalu se je napolnila z veselimi plesalci in plesalkami. Videli smo zastopane nase, trgovske, meščanske in kupčij-ske kroge. Ples sam je bil lep eliten ples, na katerem so lepe nove damske toalete prišle do polne veljave. Ples je posetil podžupan dr. Triller, predsednik trg. obrtne zbornice g. Knez, zastopniki bank, veletrgovine itd. Ples ie traial do rane ure ziu-traj in bo gotovo eden najlepših plesov letošnjega predpusta.
— Ples c. kr. poštnih uslužbencev v Mest. domu. K včerajšnjem kratkem poročilu omenjamo še: da je posetil ples g. župan dr. Ivan Tavčar, nekaj poštnih svetovalcev, zastopniki pošte njim na čelu g. Flere, in mnogo občinstva. Bil je živahen ples, tako, da je bil »Mestni dom« še malokdaj tako poln. Veselo rajanje je trajalo do jutranje ure.
— Zanimiva vnema, ki je drugače m opaziti pri naših uradih, se je pokazala pri razpustitvi »Slovan kluba«. Vsa pisrna, ki so isti ali nasprotni dan na klub doposlala, so se vrnila pošiljateljem nazaj, s pripombo: »behordlich aufgelost«. Polno ljudi, ki so čakali rešitve iz gladu in bede, je tedaj prepuščenih svoji usodi in še ne vedo kam Obrniti.
— Vdovski in slrotinskl zaklad društva zdravnikov na Kranjskem ima svoj občni zbor dne 29. januarja ob polu 7. uri zvečer v hotelu »Union«. Dnevni red: 1. Letno poročilo upravnega odbora: a) predsednika.
Urn..
V.
Pavliha je ponudil demisijo. Kralj je ni sprejel. Pavlihe pa to ni ženiralo. Korajžno je odšel v drugo vas. ki je obstojala iz treh svinja-kov m dveh albanskih svinjskih dekel. \ saki je podaril prstan iz mačjega zlata in ste ga nato soglasno oklicale kraljem. Pavliha je kraljeval modro dolgo vrsto let. Dozidali so še par svinjakov in tri enonadstropne hiše.
Kralj si je mislil: »Zdaj lahko zasnubim princeso Jelko!«
In se je odpeljal začasno iz Albanije ...	’
tf
vr.
k.-mTGda PayIiha ie potoval kot
Jelka £71 T zadnifč- Princesa
norišniro r8 —i da Se Ra po^ie v i toSlfiJSu delavnico. Malo je mankalo, pa bi jo res iztaknil.
aii •«	zopet	nag,<> Popihal v
Albanijo. Toda: »kdor Rim zapSs«
Rim izgubi . . .« v Pavlihovem kraljestvu se je oklical za kralja neki agent, ki je deklam lepo na srce pihal.
In ko je Pavliha videl, da je vse fuč, je prosil nekega Albanca, naj ga ubije. Albanec je ubogal z veseljem.
Princesa Jelka pa se ie poročila s poljskim kialicm.
b) tajnika, c) blagajnika. 2. Volitev revizorjev. 3. Slučajnosti.
-—Na ledu sl Je zvinil levo nogo neki mlad fant, ki se menda ni znal drsati. Odpeljali so ga na vozu domov.
— Nepreviden kolesar. Neki A. L. je včeraj v taki hitrici pridirjal po Marije Terezije cesti, da bi bil kmalu podrl na tla neko staro Žensko. K sreči se mu je ta še pravočasno umaknila.
— Izgubila se je včeraj zlata broža od Stritarjeve ulice po Prešernovi ulici, Franca Jožefa cesti do Bleiwcisove ceste. Pošten najditelj se prosi, da odda brožo proti primerni nagradi v uredništvu našega lista.
— Nalezel se ga je. Včeraj popolne je kolovratil po Sv. Petra cesti neki star možakar, ki mu niso bili drugi ljudje, ki so ga srečavali po ulici prav nič po volji. Začel jih je psovati in se zadevati ob nje. Naposled se je izgubil, klada pijana, v stransko ulico, spremljan od kopice otrok.
— Drvenje za tango predvaja se le še danes zadnji dan. Jutri v torek velezanimiv in zabaven spored z originelno veseloigro »Naspro-tstva« v dveh dejanjih in »Maks postane torero« učinkovita veseloigra v dveh dejanjih v glavni ulogi Maks Liuder.
Kako so na Ušivcih živi vragi plesali.
(Resničen Čudež z Dolenjskega.)
V gostilni na Ušivcih pri Birčni vasi je nekaj adventnih noči grozno »strašilo«. Pomislite, sami živi vragi, rudeče opravljeni, so v Peršetovi gostilni po taktih gramofona plesali, da je bilo strah in groza. Ker imajo vragi, kakor dobro znano, tudi v splošni denarni krizi vedno zadosti denarja, tudi na Ušivcih niso hoteli biti skopi. Za vsak ples so nametali denarja v gramofon, da je bil vsako jutro po takem hudičevem plesu kot svinec težak samega denarja; ali avstrijske vrednosti, ali turške, tega res da ne moremo povedati. Glavno je bilo, da vragi z denarjem niso varčevali.
Pa zakaj so se Vragi spravili ravno Ušivce, malo, doslej neznano selo na gozdnatem gričku blizo nad postajo Birčna vas? In zakaj so si ravno adventne noči zbrali za svoj peklenski ples? Vidite, to je bilo taka: V Poršetovi gostilni so Ijudjfc, ki
ne dajo dosti na advent, plesali po komadih iz gramofona. Bog jili je nekaj časa svaril in svaril. A ko je Vide/, da ga ne ubogajo, je njim fti
gostilničarju za kazen ukazal živim vragom iz pekla (vsaj mrtvih vragov menda nimajo tam doli), da naj po noči, ko vse počiva, plešejo svoj peklenski ples. In vragi kakor drugače Bogu niso radi pokorni vsaj ravno zato so iz nekdanjih angeljev postali vragi — toda v tem slučaju so ga pa le vbogali. In prišli so na ()Šiv-ce in ondi plesali, da se je vse kadilo. Tako Bog kaznuje ljudi, ki niti tako svetega časa kot je advent, ne sjio-štnjejo.
Ker živi, rudeče Opravljeni vragi — bili so boli majhne postave, to bi bil kmalu pozabil povedati — le niso hoteli jeniati po noči strašiti, je gostilničar v svoji veliki zadregi se zatekel k »gospodoma« v šmihefški farovž. In prosil je »gospoda«, naj bi prišla S črnimi bukvami in te vrage »panala«, hišo pa »požegnala«, da bi se vragi zanaprej ogibali UŠiv-cev kakor hudič križa, fn prišla sta »gospoda« in storila tako, kakor jima daje njima duhovnikoma oblast tudi čez take žive vrage, ki v adventu plešejo. In od tedaj dalje je na Ušivcih mir pred Živimi vragi.
Kdor ima zdravo pamet in ne veruje več v take bajke iz davnih časov, ta bo vedel, da ta ples živih vragov na Ušivcih m nič drugega, kakor — bajka ali babjevernost. Za te vrste ljudi bi torej ne bilo treba o tej bajki pisati. Foda takih ljudi je vkljub naši prosvitljeni dobi 20. stoletja celo med našo napol inteligenco po deželi neverjetno malo. To se je zopet ravno v tem slučaju pokazalo. Novi deželni poslanec oče Štembur je lahko ponosen na svoje volilce na katoliški podlagi. Kajti ti ljudje, ti babieverni reveži so v to bajko verovali, kakor verujejo v Kristusa. Če se jih le z lepa ali z grda svarilo, nikar ne verujte v take neumnosti, ker taka babjevernost nasprotuje tudi čisti krščanski veri, pa so te zavrnili, Češ, vsaj si brezverec, ker v take stvari ne veruješ. Ker se ta baika še razširja po Stem-burjevi katoliški občini, in je po železniških delavcih zašla tudi že izven domačega kraja, naj na kratko pojasnim, kako je do te bajke prišlo.
Pod Peršetovo gostilno na Ušiv-cih stoii ob. potu veliko razpelo s kri-
žanim. Gostilničar je morda bolj zaradi reklame za svojo gostilno, kot pa zaradi zveličanja svoje duše ob priliki; ko je vozil opeko in na potu srečal šmihelskega kaplana, le-tcga poprosil, naj enkrat ob priliki pride gor na Ušivce pa naj »požegna« tisto razpelo ob potu, češ, da se sicer za pravega kristjana skoro ne izplača neblagoslovljenemu lesu se odkrivati. (Zakaj je šele zdaj na to misel prišel, to je njegova reč). In pa da ima v gostilniški sobi nekaj svetih podob, katere naj bi kaplan ob tej priliki tudi poblagoslovil. Očividno je, da se je mož hotel »gospodom prikupiti in za svojo gostilno malo večjo reklamo napraviti. No, pa naj bo že tako ali drugače. Kaplan je bil te prošnje vesel in je obljubil, da jo ob prvi priliki tudi izpolni. Nekega dne pred božičnimi prazniki je po nekomu iz soseske gostilničarja poslal pošto, naj se pripravi, da pride razpelo ob potu in jKidobe v hiši blagosloviti. O dotičnem možu, ki je pa kaplanovo naročilo imel gostilničarju sporočiti, pa se govori, da je rad poreden. Ker navzlic svoji liorednosti tudi rad veruje v bajke, si je kaiilanovo blagoslovljene raztolmačil iio svoje in seveda svoje misli tudi drugim razodel. Morda je v Peršetovi gostilni slučajno ravno v adventu kak železniški delavec se malo zavrtel po sobi, ko je gramofon igral. Ljudska babje-verna domišljija vzgojevana po .duhovniških pridigah o plesu je takoj nato zasnovala bajko v bistvu vsebine kot sem Jo zgoraj narisal. Značilno za krščansko vero našega do-bfega vefnega ljudstva je tudi dejstvo, da ko se je ta bajka še širila po celi fari, ko so pobožne matere svoje Marijine punce svarile, naj se nikar ne pregreše s plesom, češ, vsaj vidite kako je Bog kaznoval Ušiv-čačne, ravno v hiši, kjer naj bi bili sami živi vragi plesalci, niso še nič vedeli o tem strahu. To so šele iz ust našega Vernega ljudstva zvedeli Amen.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
PRF7.1DF.NT POINCARF. IN NEMŠKI CESAR.
Parlž, 11. januarja. Kakor poročajo listi, bo prezldent Poincare obiskal 20. t. m. nemškega poslanika in uiu bo čestital k priliki rojstnega dne nemškega cesarja. To se zgodi prvikrat.
AVTONOMNA ALBANIJA.
Pariz, II. januarja. »Teinps« poroča, da je v Albaniji velik šunder. F.ssad paša je napadel s svojimi četami Flbasan in tam že dva dni tra-ajo krvavi boji. Mednarodna kom. je sporočil, da naj ostavi svoje delo, sicer bo ona odgovorna za vse nemire v deželi.
RAZMERE V TURČIJI.
Carigrad, 11. januarja. V »Taninu« se piše, da obstojita v Turčiji dva tabora, eden je za vojno, drugi za mir.
NA PRITISK RUSIJE?
Carigrad, 11. januarja. Nemški general Lieman je bil s svojega mesta kot komandant prve armade odpoklican ter imenovan za generalnega inšpektorja turške armade. Govori, se da je bil odpoklican na ini-oijativo Rusije.
MRZLIČNE PRIPRAVE.
Carigrad, 11. januarja. Po Carigradu in provincijah se mrzlično nabirajo subskripcije za turško bro-dovje. V ministerstvu se dela na to, da se uvede taksa za ladjevje.
RUSIJA IN REFORME.
Carigrad, 11. januarja. Ruski poslanik Giers, ki je imel jutri odpotovati, ostane, da nadaljuje s pogajanji O reformah v Vzhodni Anatoliji. Cas je baje silno primeren, ker se je situacija zboljšala.
GRŠKO-TURŠKI ODNOŠAJI VEDNO NAPETEJŠI.
Carigrad, 11. januarja. Tu se je ustanovil odbor, ki ima namen propagirati bojkot proti trgovskim stikom z grškimi trgovci. Ta akcija pa ne bo grško turških odnošajev zboljšala, temveč le poslabšala. Sodi se, da se grško-turške diference ne bodo drugače poravnale kakor z o-rožjem.
SRBSKO-TURŠKA MIROVNA POGAJANJA.
Carigrad, 11. januarja. Srbsko-turška pogajanja so prekinjena. Dva tedna že ni bilo nobenih sej. S srbsko strani se povdarja, da so se pogajanja zato prekinila, ker so Turki že tretjič povišali svoje zahteve. Vsa vpra-šauia bodo Srbi. rešili ustavnim po-
tom, ne da bi z mirovna pogodbo prevzeli napram Turčiji kakšne obveznosti.
SOBRANJE.
Sofija, 11. januarja. V pondeljek se bo odločila usoda bolgarskega sobranja. Glasovalo se bo o zaupnici vladi. Ker so pa agrarcl odrekli vladi vsako pomoč in ni upati, da bi vlada dobila zaupnico, bo najbrže sobranje razpuščeno. Danes je bil kronski svet, ki je pretresal vse te morebit-nosti.
PRED NOVO KRIZO?
Pariz, 11. januarja. Časopisje je edino v tem, da princ Wied ne ostane dolgo v Albaniji — ako sploh odide tam. Očitno je namreč postalo, da sta stala v zvezi z Izet-pašo Is-tnall-Kemal kakor pri tem pa najbrže eden za drugega ni vedel. Vsak je zasledoval za sebe svoje osebne koristi in načrte, ampak dejstvo je, da sta oba zmožna vsega, ako mislita, da se nahajajo v nevarnosti njune osebne koristi.
Albanski prvaki se med seboj strupeno sovražijo in ako pride princ Wicd v Albanijo, ga bo hotel vsak pridobiti na svojo stran. Na strani vseh novi vladar ne bo mogel biti in zato bo mogel biti In zato bo imei vedno več nasprotnikov v deželi kot pristašev. V Albaniji nastanejo take razmere, da postane albansko vprašanje v najkrajšem času zopet tako napeto kot takrat, ko je trozveza nastopila za ustvaritev avtonomne Albanije in morda izzove to vprašanje novo, še težjo evropsko krizo, kot je bila zadnja.
Odgovorni ttrednik Radivo; Kbrenc. Last m tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. NaJmonfSl anesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložili znamko 20 Vinarjev. — Pri matih oglasili ni ntf popusta Iti se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov db 6. url zvečer.
Spretna šivilja želi službe na dotn, k boljši rodbini. Naslov pove »Prva attončna pisarna«.
Pozori Pozor!
85.000 parov čevljev,
4 pari čevljev K 9-—. Zaradi več- ■ jega nakupa čevljev najnovejše * oblike razpošilja spodaj označena f tvrdka 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zadrgo, rjavdi ' ali črnih s trpežno zbitimi pod- * plati, jako elegantnih, vsi 4 pari samo K 9— po povzetju.
K. Schuhwaren-Export A. Ges. * Krakov (A vstr.) Estera g 8—572. i
M
Ako ne ugaja, zamena dovo- ) ljena ali denar nazaj. Pri naročilu * je navesti velikost v centimetrih 1 ali številka.	)
Prva delavnica \
v Ljubljani za popravila
vseh vrst čevljev ;
Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču.
Kupujte „Dan“.
rhof*« je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik.
tt je najbolje informiran slov. dnevnik.
(L je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
„Dan
»Dan
„Dan“ je najodločnejši ne-
»Dan
odvisni jutranji list,
tt je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1-70.
je razširjen v naj-^Udll	širših ljudskih slo-
jih, ker ga vsakdo - , j / \.rad čita in je zato ,,	*	j'	'jako uspešno ogla-
.	Sevanje v njem.
prinaša interesantne m znamenite zgodovinske romane.
Tl51 tl^	Ponaša znamenite
sodobne politiške karikature.
Tls»	je odločen zagovor-
99lSa.II	njk Vseh zatiranih.
Sirite „Dan“ med ljudstvom
OPTIK IN SPECIALIST m- LJUBLJANA -®e
Aparati, poljska kukala, daljnogledi
Optični zavod z električnim obratom
Za prvovrstno tehniko se jamči. —■ Popravila se izvršujejo v lastni delavnici
FRAN KRAIGHER
Icrojaelci zn oj ©ter
Gccpcska -mllca, šrteTr. 5
se priporoča slavnemu občinslvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na iztero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	229
SAMAT ORIUM - EMONA /j
ZA -NOTRANJE-IN-KIRURG lCNE-BOLEZNI. V ■ PORODNIŠNICA.	,
LJUBLJANA KOMENSKEGA-ULICA 4
sefzdra/nk:primaru Dr FR. DERGANC \
Trgovska, spedicijska in komisijska dei. družba
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 38 — Telefon št. 100. (Oentrala: TKST)
mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrsle, prevažanje blaga, skladišča, kleti-Prosta skladišča za redni užitnini podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje za scliltc in prevajanje pohištva v mestu in na vse strani z patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotacije itd.
Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: „l)nliuatic“ delniške parobrodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona paro brodne družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-Line za I. in II. razred-Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke".
ZixT©2T33.e cen.©.	Točna, pcstrežloa,.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solnčnikov.
Staršem — mladinoljubom — šolskim vodstvom krajnim šolskim svetom in knjižnicam
priporočamo
Mladinske spise
Popravila sc izvršujejo točno in solidno.
m sicer:
1. MiSjakovega Julčka zbrani spisi I., II., JII., IV., V. in VI. zv. a
2. A. Rapfe: Mladini I„ II. in III. zvezek a........................
3. E. Gangl: Zbrani spisi L, II. in lil. zvezek it..................
4. A. Rapč: Dane -a...........................................  •	•
5. J. Slapjsak: Turki pred Sv. Tilnom a .	...................
6. Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel a.................................
7. Jos. Ribičič: Vsem dobrim a......................................
8. Pav. Flere: Babica pripoveduje a.................................
9. Pav. Flerč: F. Palnakovi spisi a.................................
10. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za mladino I. in II. zv. a
Tržne cene v Ljubljani
Tedensko poročilo od 2. jan. do 9. jan.
:ne v kronah!
1 kg govej. mesa 1. vrste
1	,	telečjega mesa . .	.	I
1	.	pražičj. mesa (svcež.)	I
1	.	.	i prek)	I
1	.	koštrunovega mesa	.	I
1	,	masla . ^.................I
1	.	inasla surovega	.	.	.	I
1	,	masti prašičje	.	.	.	I
1	.	slanine Speha (sveže)	I
1	,	slanine prekajene .	.	I
1	,	sala.....................I
1	.	čajnega masla	.	.	.	I
1	.	margariskega masla	.	I
1 Jajce........................
1 liter mleka .	.	. . I
1	.	. posnetega	. I
1	, smetane sladke . .
1	,	.	kisle	'.	.
I kg medu .....................
1 piščance.....................
1	golob.......................!
1 raca.........................
1 gos..........................
1	puran......................j
100 kg	pšenične	moke	št. 0
i	100	.	.	.	,	1
i	100	.	.	,	,	2
100	.	.	.	.	3
!	100	.	.	.	„	4
100	.	.	,5
100	.	.	.	. 6
100	.	.	. 7
100	.	.	„ -	. 8
100	.	koruzne	moke	. .
100	,	ajd. moke	1.	vrste
100 . ,	. II. . .
100 . ržene moke . . .
1	1	fižola..................
1	„	gralia.................
1 „ leče.......................
1 „ kaše ......................
1	,,	ričeta.................
IGO kg pšenice . . . . 100 „ rži . . , . . . i 100 „ ječmena. . . .
i 100 „ ovsa ...................
! 100 „ ajde....................
| 100 „ prosa belega . .
! ICO „	„ navadnega .
100	„	koruze .	.	.	.
100	„	krompirja	.	.	.
100	„	činkvamina	.	.	.
100 „ sena .... 100 „ slame .... 100 „ stelje .... i 100	„	detelje .	.	.
Cena trdemu lesu za ms I Cena mehkemu lesu za m: I Prašiči na klavnici . .
shrani kolesa čez zimo v I ^CtSiillll
primernem, proti požaru |  ...........
zavarovanem prostoru. V potrebi razdre tudi ležišča in natančno pregleda, nadomesti obrabljene dele z novimi, temeljito presnaži ali popolnoma prenovi po primerno na.jnizji ceni
Ana Goreč, Ljubljana
Specijalna trgovina s kolesi in deli
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja.)
se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-•	.	‘	. Žanih cenah. .	"	.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Telephon 132.