Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.000
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 2.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 3.000
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XVII. - Štev. 7 (832)	Gorica	-	četrtek	11. februarja 1965 - Trst
M zdravega moja De Gaullove izjave
Posamezna številka L 50
SOVJETSKA ZVEZA se skuša uveljaviti v Aziji
Drugi vatikanski koncil bo brez dvoma važen mejnik v zgodovini Cerkve. V cerkvenem življenju se vršijo spremembe, do katerih praktični katoličani ne morejo biti brezbrižni. Spremembe so najbolj vidne in občutljive v najvažnejšem delu ali področju Cerkve — v bogoslužju.
Ko se je koncil začel, nismo slutili, kako globoko bo posegel v versko življenje vsakega vernika. Papež Janez XXIII. je imel preroški pogled v bodočnost, ko je dal v molitve za uspeh koncila prošnjo, da bi koncilske sklepe voljno sprejeli in jih vestno izvrševali.
Ko so za nami prve priprave za izvajanje nekaterih predpisov liturgične kon-m
stitucije drugega vatikanskega koncila, lahko vidimo, kako zelo potrebna je bila ta prošnja. Med temi pripravami smo slišali in brali o novem bogoslužju v katoliški Cerkvi stvari, ki so dobre vernike začele begati in motiti.
Pa ni vzroka za vznemirjanje! Vsaka doba ima svoje značilnosti. Razmere krajev in časov vplivajo na delo Cerkve in tudi na njeno bogoslužje. Preteklosti nikoli ne smemo presojati pod vidikom sedanjih razmer in okoliščin.
Nekatere razlage sprememb v bogoslužju so bile napačne. Lahko rečemo, da zelo napačne, drugače ne bi vmes posegel sveti oče Pavel VI. Papež je 30. oktobra 1964 sprejel člane pokoncilske komisije za izvajanje liturgične konstitucije; to ko-^misijo vodi kardinal Lercaro, nadškof v Bologni (Italija). V nagovoru jim je obra-zložll, da liturgična obnova, ki je sedaj v teku, ne sme biti priznana vernikom kot nasprotje med bogoslužjem v sedanjosti in preteklosti. Naročil jim je tudi, da je treba zagotoviti, da bodo novi u-krepi v izvajanju liturgične konstitucije skladni s tradicijo ali bogoslužjem v preteklosti. Med drugim je sveti oče ob tej priliki govoril:
»V ta namen je potrebno zagotoviti, da želja po novosti ne bo pretirana, ko ne upošteva ali popolnoma pozablja liturgično dediščino preteklosti. Tak zgrešen način delovanja ne bi bila obnova, ampak revolucija v liturgiji.«
»V resnici je liturgija močno drevo, katerega lepota prihaja iz trajnega obnavljanja listja, njegova življenjska moč pa spričuje starodavnost debla, ki poganja tnočne korenine v zemljo.«
»V liturgičnem področju ne sme biti stvarnega nasprotstva med preteklostjo ln sedanjostjo, ampak mora biti vse tako skladno, da so spremembe, pa naj bodo kakršnekoli, v popolni skladnosti z zdravo tradicijo in da nove liturgične oblike naravno rastejo iz že obstoječih.«
če smo odkriti, priznamo, da so nam bile te besede svetega očeta v veliko oporo. Marsikdo je bil že zbegan zaradi nepravilnih razlag sprememb v bogoslužju. Pokazalo se je, da je sedanji časnikarski slog in časnikarski način poročanja in razlaganja za verske zadeve dostikrat premalo dostojanstven in preveč površen.
Cerkev rasle iz svoje preteklosti. Njena Preteklost ni le delo ljudi, pa naj so bili tl popolni ali ne, svetniki ali grešniki. Vsak trenutek Cerkve na tem svetu je tudi delo Jezusa Kristusa in njegovega Duha, ki ga je obljubil Cerkvi. Ljubiti Cerkev, pomeni, ljubiti jo od njega prvega Početka pa vse do danes, zakaj Cerkev je Jezus Kristus v človeškem rodu, Jezus Kristus v nas.
Z Jezusom Kristusom se pa srečamo v cerkvenem bogoslužju. Cerkev želi, da bi bila za nas ta srečanja čim bolj popolna. Zato se potrudimo za dobro In vzpodbudno sodelovanje pri skupnih molitvah ln obredih v cerkvi. To sodelovanje naj bi zajelo slehernega tako, da se bo zardel, da je bogoslužje tudi njegova zadeva, saj bogoslužje pomaga človeku, da lahko daje Bogu, kar mu sam ne bi mo-8*1 dati, obenem pa samo cerkveno bogoslužje prinaša celotne in popolne sadove odrešenja.
Francoski predsednik De Gaulle ima v tem letnem času vedno kaj novega povedati. Njegove februarske tiskovne konference so postale že njegov osebni običaj, ko se sreča s predstavniki sedme velesile (tisk). Na eni takih konferenc pred dvema letoma je naznanil, da ne mara Velike Britanije v Skupnem evropskem tržišču.
Za letošnjo tiskovno konferenco, ki je bila napovedana za 4. februar, je vladalo veliko zanimanje, ker se je pričakovalo, da se bo De Gaulle izjasnil o številnih problemih, ki so v zadnjem času bili aktualni. Vsa pričakovanja sicer niso bila uresničena, toda svetovna javnost je dobila še eno potrdilo, kakšni upi in želje navdihujejo francosko politiko. Francoski predsednik se je v svojih izvajanjit dotaknil treh temeljnih problemov:	reforme Združenih
narodov, nemškega vprašanja ter reforme mednarodnih plačilnih sredstev.
Po njegovem so Združeni narodi (OZN) zašli v krizo, ker da so prekoračili meje svoje pristojnosti in se pri tem posluževali tudi sile za uveljavitev svojega poslanstva. Izhod iz te krize je edinole v tem, da se OZN vrne na pravo pot, katero so ji začrtali njeni ustanovitelji. Zato je predlagal, da bi se sestali predstavniki ZDA, Veiike Britanije, Sovjetske zveze, Francije in Kitajske in spravili Združene narode spet na pravi tir.
Kar se tiče nemškega vprašanja, je dejal, da je treba ta problem rešiti v evropskem okviru. Čeprav je tretji nemški rajh povzročil drugo svetovno vojno, ki je zahtevala smrt 40 milijonov vojakov, 10 milijonov ujetnikov in civilistov ter zadala globoke rane vsem svojim sosedom (pri tem je general De Gaulle mislil predvsem na Francijo!), Francija ne verjame več v nevarnost nemškega maščevanja. Globoko se pa zaveda dejstva, da je treba Nemčijo vključiti v splošno evropsko ureditev, da tako postane zanesljiv element miru in napredka. Reši-
V Rimu so pretekli teden zaključili posvetovanja med raznimi notranjimi strujami v Krščanski demokraciji ter po dolgih razgovorih dosegli sporazum o notranji ideološki in organizacijski enotnosti. Za sporazum se-je zelo trudil politični tajnik KD poslanec Rumor, ki je tudi izdelal temeljni dokument o enotnem nastopanju stranke. Ta dokument, na podlagi katerega so se posamezne notranje struje zedinile in s tem odpovedale samostojno nastopanje, potrjuje medrazredni značaj KD, kakor tudi odločitve njenih zadnjih kongresov ter zagotavlja lojaino podporo Morovi vladi in njenemiu programu.
Dokument se končuje s pozivom članstvu, naj pri svojem delovanju spoštuje osnovne obveznosti KD in naj ne sodeluje s protidemokratičnimi in totalitarnimi strankami, iker je to neskladno z njenim poslanstvom in stališčem.
V okviru doseženega sporazuma o edinosti so v novo vsedržavno vodstvo imenovali zastopnike vseh struj. Za tajnika je bil ponovno potrjen Rumor ter Piocioni za predsednika stranke. V glavni odbor so imenovali vse bivše strankine tajnike, kot Tavianija, Mora, Fanfanija, Gonella ter še deset morodorotejcev, pet fanfanijevcev, pot sindikalistov ter tri predstavnike ljudskega centra (Scclba).
Preureditev osrednjega odbora KD je
tev nemškega vprašanja, po generalovih besedah, ni v okrepitvi atlantskega zavezništva, temveč v uveljavljenju evropskega ravnovesja, ki naj zajame vse dežele, ki po naravi spadajo k evropskemu kontinentu. Z drugimi besedami povedano je to stara De Gaullova zamisel o Evropi od Atlantika do Urala.
Končno se je francoski predsednik lotil še zamotanega vprašanja mednarodnega gospodarstva in trgovine. Kot znano, ogromna večina držav priznava ameriški dolar kot mednarodno plačilno sredstvo, ker je to trdna valuta, ki ima svojo podlago v zlatu. Doslej so vsi to dejstvo jemali na znanje in niti Sovjeti ga ne ospora-vajo. Francoski predsednik De Gaulle pa je sedaj prišel na dan s predlogom, naj bi se države spet vrnile k zlatu kot sredstvu za poravnavo medsebojnih dolgov. Po njegovem terjajo to današnji časi.
ODMEVI V SVETU
Prva je reagirala ameriška vlada, ki je brž izjavila, da rdeča Kitajska ne more sodelovati pri konferenci, ki jo predlaga De Gaulle, ker ni članica OZN. Glede nemškega vprašanja in uvedbe nove mednarodne valute pa je večina držav mnenja, da so francoski predlogi nestvarni. V Bonnu tudi niso nič kaj preveč zadovoljni, ker je zanje združitev vprašanje številka ena, to rešitev pa De Gaullovi predlogi ne pospešujejo preveč. Tudi v Moskvi so se negativno izrazili o zadnjih francoskih predlogih.
Ne glede na večjo ali manjšo prizadetost, je že vsakemu površnemu poznavavcu mednarodne stvarnosti jasno, da so predlogi, ki jih je iznesel francoski predsednik na svoji zadnji tiskovni konferenci, daleč od stvarnosti. Zdi se pa, da general De Gaulle živi in uspeva ravno od takih neuresničljivih sanj. Ene izmed teh so one o veličini Francije, ki so glavno gibalo De Gaullovih političnih zamisli.
bila potrebna zaradi tega, ker je stranka v zadnjem razdobju precej neenotno nastopala do ostalih političnih sil v državi. Ta needinost je prišla posebno do izraza pri volitvah državnega poglavarja, ko so demokristjani oddajali svoje glasove kar trem kandidatom.
Načrtovanje v deželi Furlanija Julijska Benečija
Sedanja vlada ministrskega predsednika Alda Mora si je zastavila nalogo, da hoče voditi narodno gospodarstvo po nekih določenih načrtih in programih. Ne gre za načrtovanje, kot je v navadi v komunističnih državah, temveč za neki širok, vnaprej izdelan program na podlagi predvidenega razvoja narodnega gospodarstva. Kot je znano, je vlada ta petletni načrt že izdelala in bo kmalu prišel v razpravo pred parlament.
Nova dežela Furlanija-Julijska Benečija je morala to upoštevati in v soglasju z vsenarodnim gospodarskim načrtom izdelati svoj načrt. Predno pa pride do raz-
V Vietnamu sta se skoraj istočasno znašla predsednik sovjetske vlade Kosigin ter posebni Johnsonov svetovavec za vprašanja narodne varnosti Bundy Mc George. Oba imata posebne naloge, o izidu katerih bosta poročala svojim vladam. O njunem obisku v tej južno-azijski državi so nastale najrazličnejše razlage in ugibanja.
Največ pozornosti je vzbudilo potovanje Kosigina v Hanoj, prestolnico Severnega Vietnama. Zdi se, da hoče Sovjetska zveza ponovno okrepiti svoj vpliv v azijski deželi, ki je bila zadnje čase pod izključnim kitajskim varuštvom.
V zvezi z nepričakovanim obiskom Kosigina v Severnem Vietnamu poudarjajo politični opazovavci, da gre za izredno pomembno diplomatsko akcijo Moskve, ki hoče utrditi svoj vpliv in prisotnost v A-ziji, katero je Hruščev zaradi spora s Kitajsko zelo zanemaril. Kako in zakaj je do tega obiska prišlo ravno v sedanjih okoliščinah, je še vse precej skrivnostno.
Nekateri pripisujejo Kosiginovemu poslanstvu namen, da vsaj nekoliko zrahlja dosedanjo tesno ideološko in vojaško povezanost med Hanojem in Pekingom. Baje so to željo izrazili sami voditelji Severnega Vietnama. Drugi spet menijo, da sovjetska diplomacija želi posredovati pri rešitvi vietnamskega vprašanja, v katerem sta odločilno zapleteni rdeča Kitajska in ZDA. Po tej tezi naj bi Sovjeti omogočili, da bi se Američani »častno« umaknili s tega področja.
Obisk sovjetskega odposlanstva v Hanoju je vzbudil toliko zanimanja zato, ker je sovpadel z obiskom Johnsonovega odposlanca Bundvja v Sajgonu, prestolnici Južnega Vietnama. Uradni ameriški krogi so sicer izjavili, da je istočasnost teh dveh obiskov le slučajna, toda ta istočasnost ima svojo politično težo, ki prav gotovo ne bo ostala brez vpliva na nadaljnjo a-meriško politiko do Južnega Vietnama.
SPREGOVORILO JE OROŽJE
Medtem ko je vsa svetovna javnost pričakovala, da bo Kosiginovo potovanje u-biažilo napetost med Severnim in Južnim Vietnamom in zavrlo kitajski vpliv na rdečo gverilo v Jugovzhodni Aziji, pa se je zgodilo ravno nasprotno.
Severni Vietnam je prav v času, ko se je Kosigin mudil v njegovi prestolnici, sprožil vrsto napadov na ameriška oporišča v Južnem Vietnamu. Enote južnoviet-namskih partizanov so v ponedeljek na-
pravljanja o takem deželnem načrtu, je bilo treba izdelati pravila, kdo naj tak načrt sestavlja in kako, kajti dežela je nova in ji manjkajo še številni organi za njeno redno delovanje. Deželni odbor je tak pravilnik sestavil in deželni svet ga je pretekli teden odobril. V njem je določeno, kdo bo vodil' načrtovanje v deželi in na kakšne zadeve se bo nanašalo. Prav tako je predviden poseben deželni gospodarski svet, ki bo v pomoč središču za načrtovanje pri izdelavi gospodarskih načrtov.
Glede tega sveta velja poudariti, da je v pravilniku za gospodarsko načrtovanje v deželi določeno, da bo svet poklical na pomoč tudi zastopnike slovenske manjšine, kadar bo šlo za zadeve, ki se tičejo Slovencev, člen 9 namreč pravi: »Predsednik odbora (za načrtovanje) bo lahko poklical na posvetovanje tudi izvedence v posameznih strokah. Kadar bo šlo za zadeve, ki se tičejo slovanske skupnosti, bo poklical v svet izvedenca na tem polju.«
Deželni odbornik, ki mu je poverjena skrb za načrtovanje, Gino Cocianni, je pretekli teden že imel tak posvet z zastopniki slovenske manjšine iz tržaške in go-riške pokrajine. To je zopet eno izmed znamenj novih odnosov med Slovensko skupnostjo in strankami levega centra, ki vladajo v deželi.
padle ameriški oporišči Plei Ku, 400 km severno od Sajgona, ter Soc Trang, 140 km južno od iste prestolnice. Več Američanov je pri teh napadih zgubilo življenje, pa tudi gmotna škoda je bila precejšnja.
Sevemoamerikanci so naglo reagirali. Prešli so v protinapad ter izvedli več letalskih napadov na komunistična oporišča onstran črte, ki loči Južni Vietnam od Severnega.
Jasno je, da je v svetovnem komunističnem taboru močno završalo. Agencija Tass je v Moskvi objavila izjavo sovjetske vlade, da »bo sovjetsko ljudstvo izpolnilo svojo mednarodno dolžnost do bratske socialistične dežele«. Seveda se je takoj oglasil tudi tisk Titove Jugoslavije. Ta je ugotovil, da Amerikanci sedaj rešujejo svojo čast z bombniki in preizkušajo teorijo »omejene vojne«. Tudi italijanski komunisti so obsodili »ameriško napadalno intervencijo« ter zahtevajo od italijanske vlade, naj ne podpira »napadalne politike, ki jo ZDA vodijo v Južno-vzhodni Aziji«.
Nasprotno pa so Kanada, Anglija in o-stale države, ki so povezane v NATO-organizaciji, podprle severnoameriško ravnanje. Angleški zunanji minister Stevvart je v zvezi s temi dogodki dal izjavo: »Ne verjamem, da so nedavne akcije povečale nevarnost v tem delu sveta. Pač pa so opozorile na stalno nevarnost, ki s te strani grozi svetovnemu miru.«
Evropska gospodarska skupnost in Jugoslavija
Izvršni odbor Evropske gospodarske skupnosti (EGS) javlja, da so se med 25. in 29. januarjem vršila tehnična pogajanja z jugoslovansko delegacijo, ki jo je vodil Peter Tomič, ravnatelj zveznega tajništva za zunanjo trgovino, in zastopstvom EGS, ki mu je načeloval VVolfang Ernst, ravnatelj pri generalnem vodstvu za zunanje odnose.
V aprilu je predviden nov sestanek. Na razgovorih bi naj jugoslovanska delegacija predložila težave, na katere trči pri ponujanju raznih vrst blaga, zlasti kmetijskih izdelkov, v območju EGS. Glasnik jugoslovanskega poslaništva je dejal, da gre ena tretjina jugoslovanskega blaga v območje držav EGS; 80% blaga gre v Italijo in Zvezno Nemčijo. To dejstvo potrjuje tudi Italija, ki že od leta 1947 trguje z Jugoslavijo. Italija pošilja v Jugoslavijo industrijske izdelke in nadomestne dele, uvaža pa jajca, kokoši, govejo živino in les. Italija zato z zadovoljstvom gleda na razvoj posebnih odnosov med EGS in jugoslovansko republiko.
Jugoslovansko-grški
razgovori
V minulem tednu se je mudil v Beogradu grški ministrski predsednik Papan-dreu. S predstavniki jugoslovanske vlade je razpravljal o raznih vprašanjih s področja jugoslovansko-grških odnosov. Zaključno sporočilo o pogovorili je dokaj pre-splošno, da bi se iz njega lahko kaj konkretnega izluščilo. Iz diplomatskih virov pa se je zvedelo, da je bil glavni cilj grškega državnika doseči diplomatsko podporo Jugoslavije v ciprski zadevi.
Kot znano, se je predsednik Tito na konferenci nevezanih držav v Kairu zavzel za samoodločbo ciprskega ljudstva in ta njegov predlog je podprlo tedaj 47 nevezanih držav. Grška vlada si je želela ponovno zagotoviti to podporo po spremenjenem zadržanju Sovjetske zveze. Sovjetski zunanji minister Gromiko je namreč pred kratkim izjavil, da njegova vlada smatra kot najboljšo rešitev ustanovitev konfederacije med Grki in Turki na otoku. Zaradi te izjave so v Atenah postali pozorni in so začeli iskati pomoč drugje. Ciprsko vprašanje je namreč vpisano na dnevni red Glavne skupščine OZN.
NI NASPROTJA MED SEDANJOSTJO IN PRETEKLOSTJO
ItlllllillllllltlllllllllllllllllllllllllllllllilllllilllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllltlllllllillllllllllliMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJIIIIItllhllllllllliiiiiiiiiiiuiiiiiiiiilllllllllllllIlllllllllllllllllllllIllIllllllllllllltllllllllllllltllllllMIIIIIItlllllllitllllilllllillllttlllllllllllllllllllllllllllU
Sporazum o enotnosti KD
Sped. in abbon. postale - I Gruppo
ZA LITURGIČNO OBNOVO V GORIŠKI NADŠKOFIJI
Da bo izvedba liturgičnih sprememb dobro uspela, je na mestu zlasti zaradi posebnega položaja naše nadškofije nekaj jasnih navodil, ki naj pospešujejo enotnost in odstranijo vsak nerazporazum.
1. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih se mora uporabljati pri sv. maši živi jezik, razen v izrecno dovoljenih izjemah.
2. živi jezik naj se rabi tudi v svetih mašah ob posebnih prilikah:
a) v izrednih priložnostih kot so prazniki zavetnikov, Marijinih praznikih itd.
b) pri poročnih mašah;
c) pri pogrebnih mašah;
č) prve petke in morda tudi prve četrtke in prve sobote;
d) sv. maše za posebne skupine: dijake, delavce itd.
e) sv. maše ob duhovnih obnovah in drugih srečanjih;
f) kadar je kak poseben razlog, če je večja udeležba vernikov.
3. V navadnih dneh med tednom in pri zasebnih sv. mašah naj se kot dozdaj rabi latinski jezik.
4. živi jezik naj se uporablja pri obče-stvenih mašah:
a) za berila in evangelije;
b) za tri molitve sv. maše (oratio, se-creta, postcommunio);
c) za stalne dele sv. maše kot določa odlok Sveta za izvedbo Liturgične konstitucije;
c) za Očenaš in molitev pred in po njem;
d) za obhajilo vernikov;
e) za vstopni, stopniški, darovanjski in obhajilni spev.
5. V skupnosti naj se rabi živi jezik ob nedeljah in praznikih, ostale dni naj se uporablja latinski jezik.
6. Pri petih mašah naj še uporablja le latinski jezik.
7. Pri vsaki sv. maši je treba uvesti naslednje spremembe:
a) izpusti se psalm 42, zadnji evangelij in molitve po sv. maši;
Ker smo prejeli dopis pozno, prinesemo nadaljevanje o oltarjih prihodnjič.
življenja Lcr
Skupna proslava apostola nordijskih narodov
Katoličani in protestanti so se zbrali 3. februarja v cerkvi sv. Katarine v Lue-becku v Nemčiji, kjer so skupno proslavili 1100 letnico smrti sv. Angsgarja, apostola nordijskih dežel. V teku obreda sta govorila vernikom protestantski škof dr. Meyer in katoliški župnik Biedendieck. V branju izbranih odstavkov iz sv. pisma so se menjavali katoliški in protestantski laiki. Ob zaključku slovesnega obreda je bila svečana akademija, v teku katere je govoril misgr. Nichus o temi: Dediščina sv. Angsgarja in njegovo poslanstvo za sedanjo dobo.
ki je eno najlepših ustvaritev apostolskih prizadevanj kardinala Graciasa.
Enakost za vse
Naškof iz Barcelone v Španiji je izdal odlok, s katerim ukinja vsako razliko pri verskih obredih. Poslej bodo poroke, krsti in pogrebi enaki v tej nadškofiji za vse, za revne in za bogate.
Ukinjen znamenit samostan
Za udeležbo delavcev pri vodstvu podjetij
Skupina demokrščanskih poslancev v Argentini je predložila v parlamentu zakonski osnutek o reformi podjetij, ki vsebuje med drugim udeležbo delavcev v vodstvu in lastnini podjetja. V posebnem poročilu navajajo, da pobuda odgovarja socialnemu nauku katoliške Cerkve, zlasti okrožnici pok. papeža Janeza XXIII. Mati in učiteljica.
Kakor poroča revija Ukrajincev, ki bivajo v New Yorku, The Ukrainan BuMetin, so oblasti zaprle v Ukrajini sloviti samostan v Kievu Pcčarska Lavra in ga spremenili v središče za oblikovanje borbenih kadrov za brezbožno propagando. Zgodovinski samostan je bil ustanovljen pred 800 leti in je bil stoletja versko središče ukrajinske pravoslavne cerkve in cilj milijonov vernikov. Menihe tega samostana, ki je slovit po svojih katakombah, so prepeljali v druge samostane.
Bivši bikoborec postal redovnik
Bombay v zgodovini Cerkve
Pokrajina, kjer leži mesto Bombay, je bila pokristjanjena že v 16. stoletju po dominikancu p. Jordanu Calatiniju iz Se-veraca, ki je bil škof v Ouilonu. V tistem stoletju so frančiškani in dominikanci, ki so prihajali iz portugalske kolonije Goe, oznanjali z velikim uspehom evangelij v Bombayu, kjer je kmalu prišlo do cvetoče krščanske skupnosti s številnimi cerkvami in samostani. Od leta 1534 do 1650 so sodelovali pri tem apostolatu avguštinei, jezuiti in bratje sv. Janeza od Boga.
V začetku 18. stoletja je Bombay prišel pod odvisnost vikariata v Velikem Mogolu. Šele lota 1886 si je pridobil naslov metropolitanskega sedeža, kjer je leta 1963 bilo 87 župnij, 370 duhovnikov (od teh 283 Indijcev) 498 redovnic (od teh 368 Indijk) in mnogo središč za pouk: 64 višjih šol s 56.000 gojenci, 74 ljudskih šol z 21.000 gojenci in dva zelo slovita kolegija: enega so vodili jezuiti, drugega pa redovnice Presvetega Srca. Dne 5. oktobra 1960 je kardinal Agagianian na svojem obisku v Indiji, odprl obsežno moderno nadškofijsko semenišče v Goregaonu pri Bombayu,
Sloviti španski bikoborec Juan Garcia Jimenez je vstopil v dominikanski red. Slovesnosti njegove preobleke so se udeležili številni njegovi nekdanji tovariši. Že pred vstopom v red je Jimenez ustanovil v Cartageni sirotišče za 200 otrok in otroški vrtec.
Katoliška knjižnica za slepe
Pred 15. leti je ustanovil v Tokiu neki japonski duhovnik japonsko katoliško knjižnico za slepe. V začetku je imela samo nekaj publikacij, napisanih v brailovi pisavi. Danes pa ima že nad 2.000 knjig, ki obravnavajo življenje svetnikov, apologetiko in katoliško literaturo. Ko je omenjal 15. obletnico, je ustanovitelj knjižnice pater Tsukamoto poudaril, da sodeluje pri njegovi pobudi 90 prostovoljcev iz vseh delov Japonske. Samo tretjina bralcev in sodelavcev je katoličanov. To dejstvo zgovorno dokazuje človečanski značaj ustanove, ki ima sedež v poslopju japonskih škofovskih konferenc.
Potujoče knjižnice v Nemčiji
6000 potujočih župnijskih knjižnic društva sv. Karla Boromejskega v nemški zvezni republiki ima nad 7 milijonov 300 tisoč knjig. 332.018 članov je lansko leto prebralo 12 milijonov 700.000 knjig, od -teh jih je bilo nad ena četrtina verske vsebine.
Lurška sveča
AFRO- AZIJSKI študentje na Dunaju
b) glasno se moli sklep kanona: »Per Ipsum...« do »per omnia saecula...« držeč kelih s sv. hostijo privzdignjen brez dosedanjih petih križev s sveto hostijo. Mašnik poklekne potem, ko so verniki odgovorili: »Amen«;
c) glasno se moli pri darovanju molitev »nad darovi« (secreta) in molitev, ki sledi Očenašu;
č) Pri obhajilu vernikov mašnik izgovori besede »Kristusovo Telo« držeč sv. hostijo nad ciborijem, da jo tako pokaže obhajancu, ki odgovori »A-men«. Opusti se znamenje križa s sv. hostijo. Kadar se uporablja živ jezik, se tudi ta obrazec izgovarja v živem jeziku.
8. V dvojezičnih duhovnijah naj se držijo sledeča navodila:
a) uporablja naj se jezik večine, če je le nekaj vernikov drugega jezika; duhovniki naj pomagajo tem, da bodo prisostvovali sv. maši z molitveniki in jih posebej v potrebnem poučili;
b) primerno je čitati vsaj odlomke božje besede v obeh jezikih ob posebnih prilikah;
c) duhovnije, ki so jezikovno pretežno mešane, imajo lahko ločene sv. maše ali pa nadaljujejo z latinskim jezikom, in ohranijo branje božje besede in pridige v obeh jezikih;
č) pri porokah naj uporabljajo jezik, ki ga razumeta oba poročenca.
Za slovenski jezik je odobren rimski misal dr. M. Turnška. Za »Ordo missae« je obvezen prevod kot v molitveniku »V občestvu združeni« (Rimski misal, Ljubljana 1965).
Za branje beril in evangelijev se lahko rabijo tudi »Berila in evangeliji«, ki so bili že v rabi.
f ANDREJ, naškof
V Lurdu se je zvečer pomikala procesija »aux flambeau«. Ave, ave, Marija, je zvenela pesem v vseh mogočih jezikih...
Sveča v rokah Suzane Kohler je že skoraj dogorela, ko je prišla procesija v okrogli prostor pred baziliko in roka stare Suzane se je skoraj tresla od utrujenosti. Bili so to milostipolni dnevi, a vendar utrudljivi dnevi.
Stara srčna napaka jo je v teh dneh zelo nadlegovala, celo tukaj, ko je vendar na kraju, kjer Marija bolnikom pomaga! A Suzana se za svojo srčno napako ni zmenila, saj ni prišla v Lurd, da bi sebi izprosila zdravja, pač pa...
Z desnico je nekaj iskala v žepu in iz njega izvlekla dolgo svečo ter jo prižgala ob končku prejšnje, da bo za zadnji kos poti. Ko je sveča zagorela, se je videlo, da je na njej utisnjena belo-višnjeva podoba Brezmadežne, kakor je pač navada na božjepotnih krajih.
»Za Lojzeta!« je zamrmrala gotovo že štiristokrat. »Za Lojzeta, ljuba Mati božja, sprejmi mojo žrtev, moje slabotno srce, bolečine v križu in v nogah, utrujenost, molitve, vse... predvsem pa to svečo! O Marija, pribežališče grešnikov, ozdravi dušne rane mojega sina!«
Sveča je imela nekaj časa sikajoč plamen, a je vendar svetila krepko naprej. Dobra božjepotna sveča vzdrži bolečine matere, ki padajo nanjo in ne ugasne!
»Vi bi ne smeli na to romanje!« ji je nevoljno dejal zdravnik, ko jo je ob povratku preiskal. Zmajeval je z glavo in nadaljeval:
»Ali ni božjepotnih krajev v bližini, čemu ste se podali na tako dolgo pot?«
Stara žena se je rahlo smehljala in dejala :
»Tam se delijo posebne milosti!«
»Vidim, vidim,« je srdito dejal zdravnik, »sedaj ste slabša kot ste bila prej! Žile imate spet zelo otečene, noge silno utrujene. če bo šlo dobro, no, ne rečem nič... A najmanj štirinajst dni strogi počitek! Niti z eno nogo ne smete iz postelje, razumete, gospa Kohler?«
Zena je molče prikimala, njene oči pa so se skrivnostno svetile. Ko je zdravnik odšel, je vzela izpod vzglavja rožni venec ter z veliko težavo vstala. S stisnjenimi zobmi in z roko na srcu je krevsala k malemu oltarčku v kotu. Prižiganje sveče je šlo zdaj veliko počasneje kot v Lurdu, a končno se ji je posrečilo in sveča je veselo zaplapolala. Suzana je s težavo pokleknila na bolna kolena prav pred svečo...
... »Ki si ga Devica v templju darovala...«
Plamen je nadaljeval z uničenjem podobe na sveči. Enkrat prej je izginil obraz, potem roke do pasu, drugi dan je plamen uničil višnjev pas in pozneje se je lotil obeh Marijinih nog z zlato rožo na njih... Sobna vrata so se odprla in nenadni prepih je plamen znižal. Suzana je obrnila glavo. Nekdo je stal v temni sobi, to je moral biti on!...
»Lojze!« je tresoče vprašala. Sin je pokimal, a ona tega ni videla, njene oči so bile oslabele.
»Lojze, kaj se je zgodilo, da si prišel?« Hotela se je vzdigniti, a je z bolestnim vzklikom padla na klečalnik. Sin je hitro priskočil, objel mater in jo posedel na stolico. »Da, mati,« je govoril z raskavim glasom, »kaj vendar delaš? Slišal sem, da si resno bolna, pa te najdem pokoncu?«
Mati je molčala v zadregi, kakor otrok, ki so ga zalotili pri kakem pogrešku. Ali morda ni mogla govoriti zaradi nenadnega obiska. Sin je strmel v zadnji košček sveče.
»Ali že dolgo tukaj tako moliš?« Vprašal je samo tako, da bi sploh kaj rekel. Mislil je gotovo na ure, ki jih je tu premolila, a ona je preprosto odvrnila:
»Štiri tedne že... Odkar sem se vrnila z Lurda.«
»Kaj, v Lurdu si bila?« je vzkliknil sin, potem je nadaljeval bolj mirno:
»A pomagalo ti ni, kaj?«
»Ne vem. Bo že prešlo, Lojze. Sedi semkaj! Ilada bi videla dogoreti svečo. Toda povej, kako da si prišel sem, saj že dolgo časa nisi našel pota k meni?«
Ni mogla povsem obvladati ganotja, ki jo je prevzelo, a tudi glas sina ni bil popolnoma miren, ko je odgovoril in pri tem obrnil obraz proč.
»Nekaj me je vleklo k tebi, mati. A če ti povem, kaj je bilo, potem se boš smejala ali pa te bo oblila kurja polt, kakor je mene, ko sem vstopil.«
Mati ga je gledala v pričakovanju, a bilo je pretemno, da bi mogla iz potez na obrazu kaj dognati. Molčala je in čakala... Končno je sin s težavo spravit iz sebe:
»Imel sem smešne sanje, ki mi ne dado miru. Smešno to, kajne? A mislim, da materi že lahko povem, kakor nekdaj...?«
Videl je njen smehljaj. Vstal je in stopil pred svečo. Nekaj časa je vanjo strmel in nato dejal s čudnim glasom:
»Pomisli! Takle konček sveče me je nocoj odtehtal...« Kratko se je zasmejal in utihnil. Mati se je sklonila naprej. Vse je bilo tiho, samo stol je zaškripal, nato je sin nadaljeval:
»Sanjalo se mi je, da si bila v Lurdu in da si tam mnogo zame molila. Sveče si darovala in eno da si prinesla domov. Zaničljivo sem se ti smejal... Umrl sem sredi smeha... Bil sem takoj tehtan na pravi tehtnici, kakor vreča soli. Strahotno hitro je padel krožnik, kamor so me položili več sežnjev globoko v temo. Vse bi dal, če bi dobil kako protiutež... In tedaj sem storil nekaj, kar že več let nisem. Pričel sem moliti... Da, mati, molil sem! In potem je položil neki »Nevidni« — najbrž je bil angel varuh na drugo stran tehtnice zelo majhen, skromen košček sveče... Kmalu bi se bil iz obupa grenko zasmejal, a ljuba mati, pomisli, tisti košček sveče me je dvignil iz globočine! To -je bila tvoja molitev, tu pred končkom turške sveče... To so bile smešne sanje, mati, a jaz se jih ne morem znebiti... In ko sem stopil v sobo, sem zagledal konček sveče, ki me je rešil...« Nato je izdavil: »A sedaj upihni svečo, mati, da vsaj noge rešiš Materi božji!«
»Ne,« je rekla mati in globoko sopla, »ne, fant moj! Če je treba, gredo matere za svoje otroke tudi skozi ogenj!«
Sin se je krčevito zasmejal. Naenkrat je padel k njenim nogam, ji objel kolena in jokajoč položil svojo glavo v njeno naročje. Mati mu je brez besed gladila lase. Čez nekaj časa je lurška sveča dogorela...
»Še danes bom tisto žensko, s katero sem toliko časa živel v grehu, poslal proč. K tebi pridem, domov, k tebi, mati!« Mati se je smehljala.
»Vem, Lojze, danes zvečer je bila zadnja skrivnost veselega dela rožnega venca: ki si ga Devica v templju našla. Danes zvečer te je morala milostna lurška Mati pripeljati domov!«
Povzeto iz revije »Im Dienste Marien-s«, februar 1962.
Odbiti ugovori naših kmetovavcev
Zadeva goriških kmetovavcev v Štan-drežu in Podturnu je bila zopet na dnevnem redu občinskega sveta v četrtek 4. februarja. Seja je bila zelo burna in v mestu se veliko govori o njej. Goriški demokristjani so zaigrali enega najbolj klavrnih prizorov, ki jim bo še dolgo v sramoto in gotovo tudi v škodo pri prihodnjih volitvah. Njihovo zadržanje je tem težje razumeti, če človek primerja no\’o taktiko, ki jo je KD ubrala v Trstu. Naši slovenski svetovavci so se pa dobro zavzeli za pravice kmetov. (Ured.)
* * *
Na vseh sejah so svetovavci Slovenske demokratske zveze, PLI, PSDI, PSI in KP1 odločno branili kmetovavce in njihove u-govore proti vinkutaciji zemljišča, ki predstavlja za mnoge glavni vir dohodkov za življenje družine. Prikazali so tudi neumestnost vinkulacije zemljišč, ki dajejo prvovrstno vrtnarino, in pokazali druga manjvredna področja, kje graditi ljudska stanovanja. Vse zaman! V četrtek so demokristjani in misinovci (to je neofa-šisti) odbili ugovore kmetovavcev.
Zelo čudno izgleda koalicija demokristjanov z misovci in jo je treba ostro obsoditi, saj smo Slovenci mnogo trpeli pod fašizmom, ki nam je prisodil nacionalno smrt!
V nedeljo 31. januarja je Združenje goriških neposrednih kmetovavcev (Coltiva-tori diretti) sklenilo, da morajo njegovi štirje občinski svetovavci glasovati za sprejem ugovorov, toda od štirih (ki so demokristjani) se je sklepa držal samo eden in še ta se zarasli pritiska, ki so ga nad njim drugi izvajali, ni udeležil seje, raje kot da bi glasoval proti koristim kmetovavcev.
To je na seji ugotovil in očital načelnik slovenskih svetovavcev ter dejal, da se demokristjani, ki pravijo, da so demokrati, morajo zaradi tega sramovati! Besede slovenskega svetovavca je prisotno občinstvo potrdilo z močnim ploskanjem.
Kakor znano, se naši trije svetovavci (dr. Sfiligoj, dr. Kacin in dr. Bratina) od-
ločno in vztrajno borijo proti nameravanemu industrijskemu področju, ki si ga je zamislil bivši fašistovski hierarh Cacce-se (kateri se je leta 1929 hvalil zaradi velikih uspehov, ki so jih fašisti dosegli pri raznarodovanju Slovencev!). Caccesejev načrt so si osvojili goriški demokristjani. Vinkulacija zemljišč pa predstavlja prvi korak do industrijskega področja, ki bo uničilo tudi Sovodnje, poleg Štandreža. Drugi korak do tega bo regulacijski načrt, ki pride kmalu pred občinski s\’et.
Kakor načrt za vinkutacijo, tako je tudi regulacijski načrt po naročilu goričkega županstva pripravil arhitekt prof. Pic-cinato. No, kot nalašč so misovci v četrtek 4. t. m. izstavili na korzu sliko prof. Piccinata v fašistovskem kroju.
Mislimo, da so misovci (neofašisti) hoteli s tem poudariti: Industrijsko področje, vinkulacija zemljišč in regulacijski načrt, to je vse naše delo!
Vinkulacija zemljišč in regulacijski načrt namreč popolnoma preobrazita Štan-drež. Za štandrežem pa še Sovodnje.
Zato je dr. Sfiligoj glasno očital demokristjanom na seji, da glasujejo skupaj s fašisti! Tudi ta očitek je občinstvo potrdilo z velikim aplavzom.
V »Piccolu« od ponedeljka 8. t. m. beremo, da se je proti vinkutaciji kmetijskega zemljišča v Gorici izrekla Državna konfederacija mladih neposrednih obdelo-vavcev, ki se bo sporazumno z goriškimi mladimi kmetovavci borila za revizijo vin-kulacijskega ukrepa. — Naši občinski svetovavci pa obljubljajo, da bodo še naprej pomagali!
Slovenci, dobro si zapomnimo težko izkušnjo, ki jo naši kmetovavci prenašajo. Z njimi sočustvujemo vsi, saj vemo, da so žrtev velike krivice! Dobro si zapomnimo tudi, da je po slovenskem kmetu še enkrat udarila fašistovska pest!
Širite »Katoliški glas"
Že desetletja študirajo afro-azijski študentje na evropskih univerzah. V času med obema vojnama je bil zlasti Pariz in London kraj, kjer se je izobraževala mladina iz kolonij Afrike in Azije.
V zadnjem desetletju pa postajajo avstrijske univerze zelo priljubljene in privlačne za študente iz dežel, ki so si pred kratkim •pridobile samostojnost in se hočejo tudi kulturno osamosvojiti. Politično-kulturna pozicija Avstrije pač v največji meri odgovarja tem težnjam afro-azijskih narodov. K sreči se je tudi Avstrija pravočasno zavedla svojega poslanstva in te študente prijazno in gostoljubno sprejela. Tega se je zlasti zavedel dunajski nadškof in kardinal dr. Konig, ter že pred Jeti naredil načrt, kako modro pritegniti to uka in kulture žejno mladino.
Na Dunaju obstaja že pet let Afro-azijski Inštitut. Ustanovljen je bil na pobudo in z denarno podporo dunajske nadškofije, ki je v ta namen žrtvovala kar 15 milijonov šilingov, nadaljnja dva milijona pa je dalo učno ministrstvo. V tem inštitutu so redna predavanja in prireditve za dijake iz afro-azijskih dežel. Dve tretjini vseh na Dunaju študirajočih akademikov iz teh dežel — v številu 400 do 500 — se udeležuje teh predavanj ali vobče uporablja inštitutske prostore oz. pripomočke za študij.
Zanimivost inštituta je, da je dana možnost vsem verskim skupinam za -njihovo vers-ko udejstvovanje v zavodu. Tako imajo mohamedanci svojo molilnico v zavodu in prav tako tudi druge nekrščanske skupine. Tukaj je na razpolago tudi večje število enosobnih stanovanj, kar je velika pomoč za akademike; sicer pa inštitut močno podpira akademike z gmotnimi podporami.
V decembru lanskega leta pa je kardinal dr. Konig blagoslovil mogočen akademski dom za študente iz afro-azijskih držav, v katerem je prostora vsaj za 100 študentov. Tako je dana možnost, da ta mladina iz daljnih dežel doživi na sebi blagodat krščanske kulture in krščanske ljubezni, katero oznanjajo v daljnih deželah Kristusovi misijonarji in jo krščanski -spreobrnjenci v ondotnih deželah doživljajo v vsej pristni prvokrščanski gorečnosti. Tako more mladina, ki pride iz teh domov potrditi, da poleg Bogu odtujene »krščanske«' Evrope še obstaja druga resnično krščanska kultura zapadnega človeka, ki ima srce tudi za brate v Bogu iz dežel, ki še le komaj vstopajo v kulturno življenje.
na-ti
'Čc
tno i st; Ta
I1) :
n:
tvne
ioi
tos
2)
fSl,
pa
Mn«
3)
Sih
:Ta a K
*ane
1 jc
feči;
' pc
Soc
f Pr
lofcr
»liti.
b n
Hi j
.
ku
5>ošt i lil Spe '•nar »mo 'fcna lasti iuds
®de\ :ospc ° in
Tetn IJ'an j K n Ta |tebo ;va sik Pol 'ed\ feje ečin
-c tati-
Mča-
»VOl
L
N
Se
‘fetia
V •
to,
»bvej Udi lih j Unin Uern u
Stii
N,
M
hi
N
X
!p T
Slo-Ha, m e
f0
Ni
kše;
dod
lici
H
ki
X
Ni
Lbil
Vla
K
Vt
k](
Aac
do
‘Ve
>
C
Ne
°di
Slovenska skupnost in njen politični sporazum Občinska seja v Sovodnjah
pečina, sestavljena v pokrajinskem in vinsko-nabrežinskem občinskem svetu, nastala na osnovi sporazuma med stran-Bii občinskih svetovavcev, pripadajočih ^canski demokraciji, Italijanski social-taokratski stranki, Italijanski socialistih stranki in Slovenski skupnosti, la večina sloni:
ji) na splošni politični osnovi, na kateri nastali sporazumi o levi sredini v dr-ivnem merilu, in na te sporazume se icuje pri določanju oznake ter usmer-»sti tega sodelovanja; p) na konvergenci strank leve sredine f Slovenske skupnosti o politiki, ki jo je P>a izvajati glede vprašanj slovenske napne skupine;
p) na upravnem programu za prihodih pet let.
Ta odločitev je posledica skupnega skle-9 KD, PSDI in PSI, da potrdijo svoj pri-knek na politiko leve sredine ter sklepa, 1 jo nadaljujejo in okrepijo in tako tolažijo hotenje volivcev, ki so izrekli svo-1 Podporo strankam leve sredine. Sodelovanje Slovenske skupnosti izhaja Pristanka, ki ga je ta organizacija de-'kratičnih Slovencev dala in ga potrjuje Etični liniji leve sredine ter iz hotenja, neposredno prispeva k demokratične-reševanju vprašanj slovenske manj-v skupni obvezi za prispevek k stvar-eu izvajanju načel italijanske ustave, števajoč pri tem obveznosti in akte, 1 jih
je podpisala vlada.
Sporazum med štirimi političnimi sku-‘Hatni, k; predstavlja popolno ideološko dostojnost štirih strank, njihova raz-l^a izročila, težnje ter izkušnje, ima asti za cilj dosego širšega sodelovanja udskih množic pri upravljanju javnih dev, bolj krepko in odločno akcijo proti pPodarskim privilegijem z nravstvenost-! 'n poštenostjo v javnih zadevah, s kon-! ^taostjo v upravnih zadevah, z odkla-tenjem sleherne nacionalistične skrajno-I**' naj se pojavi kjerkoli.
Ta politika mora upoštevati splošno pozebo po ozdravitvi in razvoju gospodarja v tržaški pokrajini in devinsko-naibre-'nski občini.
Politika do slovenske manjšine mora tedvsem podpirati složno in omikano so-ltij med italijansko in slovensko govo-ečirni državljani, kar naj se postavi kot Fnelj za samostojni kulturni in socialni ^2v°j manjšine. Popolno izvajanje demo-ratične metode bo osnovali pogoj za prebičamo in polno sodelovanje slovensko vorečih državljanov v življenju republi-■ Le tako bodo lahko odpravljeni razloga trenje v notranjem življenju in v ^narodnih odnosih in le tako bo manj-1,9 lahko sodelovala za boljše razumele med različnima izročiloma in ornima.
y tem duhu in teh perspektivah so se PSDI, PSI in Slovenska skupnost Ve2ale, da bodo temeljito proučile — Uc*i v komisijah omenjenih štirih politič-
ani
>te]
skupin — najnujnejša vprašanja, ki
'rnejše rešitve, ki jih bodo nato podprle Ustreznih mestih.
^iri politične skupine se v skupni po-'čno-upravni obvezi strinjajo, da mora-Mti zaščitene narodne značilnosti na-izvzemši seveda naravno gibanje, iz-, Noče iz gospodarskega in socialnega
!Sa.
pomen in vsebina Tržaškega sporazuma
Sl
h
0 vsem1 tem je razumljivo, da Nace bi bil mogel priti na obisk ob neugodjem času kakor tisto uro, ko je go-
Simon pričakoval orožnikov. V rešile;
vanju pri upravi tržaške pokrajine in de-vinsko-nabrežinske občine. Zastopstvo Slovenske skupnosti se je šlo pogajat na osnovi dobljenega mandata in po tehtnem premisleku. Vedelo je, da bitka ne bo lahka. In res je trajala več kot dva meseca. Vedelo pa je tudi, da so vladne stranke na Tržaškem prvič uradno povabile zastopstvo slovenske manjšine k sodelovanju za urejanje slovenskih vprašanj. To je tako važno dejstvo, da nobeno odgovorno politično vodstvo ne more iti mimo njega. Imeli smo pravico in dolžnost, da sprejmemo ponujeno roko. Po našem prepričanju je Slovenska skupnost stopila na pravo pot, pri tem pa se dobro zavedamo, da gre za začetek, za prvi poskus. V kolikor lahko sodimo iz objavljenih sporazumov, Slovenska skupnost ni dosegla vsega, kar je zahtevala. Nihče pač ne more pri pogajanjih vsega dobiti in njegov partner prav tako ne more vsega zgubiti. Dosegla pa je toliko, da lahko -tvega nov poskus. Slovenci moramo pri reševanju lastnih zadev sodelovati, če bo to sodelovanje prineslo naši manjšini kaj vidnih koristi, bo šlo naprej, če ne, bo treba iskati druge možnosti, toda nihče ne bo mogel Slovenski skupnosti očitati, da ni izkoristila pravilnega trenutka ter izpolnila svoje dolžnosti. Skoro vse bo zdaj odvisno od tega, ali se bodo Slovenci, zlasti slovenski politični delavci, strokovnjaki in razumniki odzvali pozivu Slovenske skupnosti, naj zavihajo rokave in ji pomagajo pri novem delu.
O pomenu sporazuma bomo pisali prihodnjič. Danes bi radi iz njega izluščili tisto, kar bo slovenski manjšini koristilo, ako bo sporazum uresničen. Uresničevanje bo seveda postopno.
KAJ NAM PRINAŠA SPORAZUM
Stranke leve sredine so pripravljene voditi do slovenske manjšine novo politiko, če pri tem sodeluje Slovenska skupnost. Sprejele so skupno obvezo, da bodo neposredno prispevale k demokratičnemu reševanju vprašanj slovenske manjšine ter k stvarnemu izvajanju načel italijanske ustave, upoštevajoč pri tem obveznosti in akte, ki jih je podpisala italijanska vlada. Te obveznosti in akti so med drugim mirovna pogodba, londonski sporazum, splošna izjava o človečanskih pravicah itd.
V sporazumu je rečeno, da mora biti harmonično ter omikano sožitje med Slovenci in Italijani temelj za samostojni kulturni in socialni razvoj manjšine. To pa predstavlja izključitev asimilacijskega pritiska, to je raznarodovanja. V tem duhu se vse štiri stranke obvezujejo, da bodo temeljito, tudi v komisijah, proučevale najnujnejša vprašanja, ki zanimajo našo manjšino, nakazale najprimernejše rešitve in jih nato podprle na ustreznih mestih. Ta mesta so občine, pokrajina, dežela, parlament itd.
štiri stranke se obvezujejo, da morajo biti zaščitene etnične značilnosti našega ozemlja, kar pomeni, da ne bodo več smeli zidati novih naselij, ki bi te značilnosti umetno spreminjale.
Slovenci imamo nabrežinskega župana za prvo polovico mandata, potem pa bodo vse štiri stranke preverile, če se izvaja program in videle, ali je na podlagi preveritve primerno spremeniti občinski odbor. PSI ni neposredno stopila v nabre-žiniski občinski odbor, potrdila pa je svojo solidarnost in soodgovornost z odborom, ki bo izraz večine, v kateri tudi ona z vso odgovornostjo sodeluje.
Na pokrajini bo ustanovljen nov urad za »odnose z javnostjo«. Dobil bo novo osebje, ki mora biti tudi slovensko ter bo
skrbelo za slovensko uradovanje, za prevode aktov v slovenščino. V natečajih za nastavitve bo pogoj, da mora prosivec obvladati slovenščino, v kolikor bo potrebno slovensko osebje.
Pokrajinski vestnik bo izhajal tudi v slovenščini.
Na razglasnih deskah pokrajine v občinah bodo nabiti razglasi tudi v slovenščini.
Napisi, ki označujejo pokrajinske ceste, morajo biti prilagojeni »krajevnim potrebam«, to je biti morajo tudi slovenski.
Zdravstvena vzgoja po šolah s predavanji, filmi in drugimi pripomočki bo v slovenskih šolah slovenska.
Kmetovavci bodo dobili od pokrajine prispevke za nakup zdravil za živino, kakor tudi pomoč za škodo, ki nastaiie zaradi naravnih nesreč ali epidemij.
Strokovni tečaji za slovenske kmetovav-ce bodo v slovenščini.
Slovenski zastopniki bodo imenovani v razne komisije, ki zanimajo našo manjšino.
Poskrbljeno bo za ureditev visečih vprašanj slovenskega šolstva.
Slovenski manjšini bodo odprte širše možnosti tudi pri deželni vladi in na tržaški občini.
Začela se bodo reševati nekatera važna vprašanja, za katera je potrebna daljša in temeljitejša priprava, ker jih ni mogoče urediti brez sprejema novih zakonov.
Če smo prav razumeli, bi bile to nekatere bistvene točke sporazumov, ki so jih podpisale vladne stranke in Slovenska skupnost. Našteli smo jih na kratko, ker nimamo dovolj prostora, da bi lahko objavili sporazume v celoti, ki so zelo dolgi.
Kaj več bomo pripomnili drugič. — Danes bi omenili le to, naj naši ljudje nikakor ne nasedajo komunistom, ki sami ne morejo in tudi nočejo za našo manjšino nič narediti in so polni sovraštva ter nevoščljivosti, če bi se Slovenski skupnosti posrečilo kaj doseči.
Slovenski skupnosti je -zlasti šlo tudi za to, da nasloni svojo borbo na sile, v katerih so zastopane široke ljudske in delavske množice. Novi sporazum ima dve bistveni lastnosti: da upošteva slovenske narodne pravice in da je širokega delavskega značaja.	A. O.
Belgijci imajo 40 mučencev več
Belgijski kardinal Suenens je opravil sv. mašo zadušnico za škofa iz Wamibe, za 18 misijonarjev in 21 misijonark, ki so jih pred kratkim ubili v Kongu in so bili belgijskega porekla.
V torek zvečer je bila v Sovodnjah seja občinskega sveta, na katerem je župan g. češčut poleg drugega poročal tudi o svojem potovanju v Rim, kjer se je na urbanističnem oddelku višjega sveta za javna dela udeležil sestanka, na katerem so govorili o goriškem industrijskem področju, in povedal, da je kot sovodenjski župan, ko so ga vprašali za mnenje, izjavil, da se v glavnem strinja z zadevnim načrtom, da pa ni ničesar podpisal.
Po županovem poročilu je spregovoril svetovavec g. Karel Čemic iz Rupe. Potem ko je izrazil svoje začudenje, da je šel župan v Rim za tako važno zadevo, ne da bi se bil posvetoval z občinskim svetom, čeprav je na seji z dne 30. 6. 1964, na kateri je poročal o razgovorih z go-riško občino o istem vprašanju in o svojem poročilu proti vsakemu pravilu zakona zahteval glasovanje, obljubil, da bo v bodoče to storil, je odbornik Černič opozoril prisotne svetovavce na nevarnost, ki jo načrti goriške občine predstavljajo za Štandrež in Sovodnje, pripomnil, da je bil že storjen prvi korak v tem smislu z vinkulacijo številnih zemljišč v Štandrežu, ter zaključil svoja izvajanja z zahtevo, naj se ne podpirajo načrti, ki so v škodo sovodenjski občini in našemu kmetu.
Gospod župan se je tedaj skušat opravičiti s trditvijo da je šlo le za mnenje in da bodo o načrtu morali še razpravljati, a nekaj trenutkov pozneje je na vprašanje nekega drugega svetovavca, ki je hotel vedeti, zakaj so tudi njega (župana) povabili v Rim, jasno povedal, da je bilo to v zvezi s sklepom (!), ki so ga sprejeli na seji 30. 6. 1964.
Ker pa so na tisti seji glasovali, in ponavljamo, nezakonito, o poročilu, ki ga je župan podal o razgovorih z goriško občino, je razvidno, da se o zadevah, ki se tičejo So\>odenj, odloča izven sovodenjske-ga občinskega sveta.
Otvoritev nove ceste
V četrtek 28. januarja je bilo pri Sv. Ani vse živo. Otroci slovenske in italijanske šole so predčasno zapustili šolske prostore, da v spremstvu učiteljstva prisostvujejo otvoritvi novega podvoza in novega dela Istrske ceste, med trgom pred pokopališčem in trgom pred Stadionom.
Točno opoldne, ko so bili številni pre-bivavci iz Sv. Ane, Kolokovca in Skednja že zbrani na licu mesta, so prispeli tržaški nadškof msgr. Anton Santin, vladni komisar dr. Libero Mazza in tržaški žu-
pan dr. Mario Franzil, da dajo otvoritvi pečat uradnosti. Nova pot je prostorna, lepa in res udobna, prav tako tudi podvoz, ki je prvi v Trstu in bo zelo koristen za pešce, ki obiskujejo tržaško pokopališče. Ob tej cesti, ki obeta postati v kratkem novi del magistrale, ki bo povezala mesto, oziroma predmestje z Industrijsko cono, Bregom in Istro, so v gradnji ali že dokončane prav lepe nove stavbe, kakor tudi nova šola za vajence družbe IFAP s primernimi dvoranami ter igrišči.
Le kdaj bodo tudi naši slovenski vajenci deležni pouka v materinem jeziku? Ali ne bi bilo morda tudi zelo koristno, da bi se tudi italijanski vajenci priučili nekoliko slovenščine ali srbohrvaščine, sedaj ko je v teku gospodarsko sodelovanje med obema sosednjima državama?
A. PERTOT
TRST ul. Ginnastica št. 22 - tel. 95998
NUDI OB KONCU SEZONE
 RAZPRODAJO OSTANKOV ZIMSKEGA BLAGA----
OD 20 - 50% POPUSTA
; :
VSAK NAKUP V NASI TRGOVINI POMENI
PRIHRANEK IN DOBRA KVALITETA
ovenska skupnost v Trstu je sklenila Sadnimi strankami splošni politični spo-za urejanje položaja slovenske napne manjšine ter sporazum o sodelo-
.  ——   ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
''^Niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiu
S— MEJA --------------------------------------------------------------------^
Radio Trst A
Spored od 14. do 20. februarja 1965
Nedelja: 9.30 Cvetice v slovenski pesmi.
— 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Win-netou«. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.00 Znani pevci: Nat King Cole. — 15.30 »Človeško življenje«, radijska drama. — 18.30 Kino, včeraj in danes. — 20.30 Iz slovenske folklore:: »Pratika za drugo polovico februarja«, pripravil Niko Kuret.
Ponedeljek: 17.20 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. — 18.30 Koncertisti naše dežele. — 20.35 Hans VVemer Henze: Boulevard Solitude, opera v sedmih slikah.
Torek: 12.15 Pomenek s poslušavkami.
— 17.20 Italijanščina po radiu: 26. lekcija.
— 18.30 Sodobna italijanska glasba. — 19.15 Radijska univerza: Tone Penko:' Kraška flora: (13) »Jesenček«. — 20.35 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 22.00 Slovenske novele 19. stoletja: Hinko Dolenc; »Fi done, maman, le baron«.
Sreda: 11.35 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol). — 12.15 V Trstu pred sto leti. — 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajavcev. — 19.15 Higiena in zdravje. — 20.35 Simfonični koncert orkestra »Alessandro Scariatti«.
Četrtek: Glasbeno potovanje po Evropi.
— 12.15 Za smeh in dobro voljo. — 17.20 Italijanščina po radiu: 27. lekcija. — 18.30 Glasbena oddaja za mladino. — 19,15 Po. glavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: (16) »Pravda za slovenski črkopis«. — 20.35 »Brigadir«, igra v petih dejanjih.
Petek: 11.35 Radio za šole (za II. stopnjo ljudskih šol). — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 17.25 Radio za šole (za II. stopnjo ljudskih šol). — 18.30 Slovenski solisti. — 19.15 Odporniško gibanje v italijanskem pripovedništvu: Giorgio Pullini: (5) »Rezistenca kot ozadje«. — 20.35 Go-spodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30) Obletnica meseca: Rado Bednarik: »Razi-skovavec Sven Hedin«.
Sobota: 12.15 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »Ernesto Solvay« iz Tržiča. — 17.20 Drugi vatikanski koncil. Poročila in komentarji. — 17.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 19.15 Družinski obzornik. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Zbor »Jakob Gallus-Petelin« iz Celovca, ki ga vodi France Cigan. — 21.00 Za smeh in dobro voljo.
%
je njegov prihod dušebrižnika zelo
^■jetno presenetil. Če kdaj, bi bil žup-* rad sam sedaj, ko so orožniki že ■ ali po fari in so vsak hip utegnili poti tudi na njegova vrata. Brez dvoma
Si
b
h
kilo župnišče glavni oilj njihovega pri-
. a zanj dobro ali slabo, Nace ne bo ( 'čai in vse taborišče bo vedelo, v kako ^oto so ga spravili njegovi župljani. ^ace je brž opazil, da se ga župnik dosti razveselil. Zato je naglo povedal
%
ki ga je imel na jeziku:
r ®ste, gospod župnik, skrit sem sc k ^ prišel. Angleži so mi za petami.
Angleži so mi ^ ^olšperk bi me radi odpeljali. Imate 0 luknjo, da se v njej za nekaj časa ! 'jem in odpočijem?«
^kar so Angleži prejšnjo zimo neke
noči obkolili speče taboriščnike, jih kakih petnajst potegnili iz trdih postelj in odgnali v Volšperk, je postalo skrivanje v taborišču in izven njega nekaj običajnega.
V zgodovini slovenskih beguncev v Avstriji bo na drugem mestu, takoj za Vetrinjem, stal Volšperk, glavno mesto Labodske doline in zborno mesto kandidatov za nasilno izročanje jugoslovanskim rdečim oblastnikom.
V nekem oziru Volšperk Vetrinj celo prekaša. Kajti če se o krivdi glede izročitve domobramcev le še da kako razpravljati, ni v primeru volšperških žrtev nobenega dvoma glede angleške krivde, ker so Angleži že točno vedeli, kake vrste ljudi Titova Jugoslavija zahteva.
Veliko je bilo trpljenje v Volšperk odgnanih taboriščnikov. Zato je bil velik tudi strah ostalih beguncev, da Angleži tudi njih ne bi odvedli v zloglasno vol-šperško taborišče, kjer so begunci noč in dan zrli smrti v oči.
Nič čudnega torej, ako se je skrivanje v taborišču v naslednjih mesecih mo-
čno udomačilo. Kdor je bil v nevarnosti ali kdor je hotel, da bi ga smatrali za važnejšo osebo ali celo za kos voditelja, se je hodil ponoči skrivat po drugih barakah ali se je znancem vsaj priporočal za zavetje v primeru, da bi si Angleži hoteli z njim podaljšati prijateljstvo s Titom. Nekateri skrivači so redno menjavali bivališče, drugi so si uredili brlog pod podom barake, da bi v primeru nevarnosti imeli zaklonišče brž pri rokah.
Seveda bi jih bili Angleži lahko kljub temu veliko polovili, ako bi do pičice natančno hoteli izpolnjevati jugoslovanska naročila glede dobave živih reakcionarjev. Tako pa je resnici na ljubo le treba priznati, da v tem oziru Angleži še daleč niso pokazali toliko vneme kot takrat, ko je šlo za to, da si poiščejo begunskih deklet za ples in prosto zabavo.
Komur je zares trd^ predla, seveda ni ostal dolgo v taborišču. Splošno mnenje med taboriščniki je bilo, da je najboljša rešitev pred večno angleško nevarnostjo v tem, da človek enostavno izgine iz taborišča. Res se je nekaj ogrožanih
taboriščnikov šlo potikat po Koroškem. Vendar se marsikdo tudi izven taborišča na počutil varnega pred Angleži in je zato sklenil, da se pretolče v ameriško cono Avstrije.
Dejansko se je to posameznikom tudi posrečilo. Nekateri so odšli na Salzburško peš po Kačji dolini, ta ali oni se je tjakaj celo zapeljal z vlakom ali z avtomobilom. Vse je bilo odvisno od iznajdljivosti in podjetnosti posameznika pa tudi od zvez, ki jih je kdo imel.
Kadar se je o kom izvedelo, da je srečno prišel do Amerikancev, ni bilo v taborišču navideznega blagrovanja in prisrčnega zavidanja ne konca ne kraja.
Kratko povedano : Glavna skrb slovenskih beguncev na Koroškem v letu Gospodovem 1947 je bila ta, kako bi postali v drugič begunci in našli pri Amerikan-cih politično zavetje pred britanskimi zaščitniki.
Po vsem tem bo vsakdo moral priznati, da je bil Nacetov izgovor za tisti čas in kraj zelo primeren in prepričljiv. V resnici je njegova prošnja za politični
azil župnikovo srce močno ganila. Ob misli, da ne prede trda le njemu, temiveč tudi drugim beguncem, so se zazdeli du-šebrižniku vsi pomisleki proti Nacetove-mu obisku malenkostni. Napravil je prijaznejši obraz in Nacetu sočutno stisnil roko v pozdrav. Hkrati se je gospod Simon spomnil zaklonišča, ki je v njem pred kratkim sam nameraval iskati zavetja in ga velikodušno odstopil preganjanemu beguncu:
»Fant, če si se prišel skrit, potem pa brž pod posteljo!«
Zaradi večje varnosti je dušebrižnik spet skrbno zaklenil vrata in povabil gosta v toplo sobo. Vsaj nekaj časa je želel biti sam z Nacetom, da bi ga pripravil na prihod orožnikov.
Župnikov odgovor je spravil Naceta v zadrego. Vedno nerodneje mu je postajalo, ker se je tako spretno zlagal. Skoraj žal mu je bilo, da ga res kdo ne preganja. V strahu, da bi ga župnik utegnil potisniti pod posteljo, če sam ne bo brž vanjo zlezel, je pričel svoje besede nazaj jemati:	(se nadaljuje)
IV;-
□ RIŠKE
NOVICE
Goriški kmetovavci so ogorčeni
Za goriške kmetovavce v Štandrežu In Podturnu pomeni četrtek 4. februarja žalosten dan, za goriško tako imenovano »Krščansko demokracijo« pa dan sramote. Predstavniki te skupine so namreč pri občinski seji zavrgli vse prošnje in prizive goriških kmetov proti vinkulaciji zemljišč na štandreškem polju in v Podturnu, dasi dobro vedo, da je kmetski stan za ohranitev države vsaj tako potreben kot razni industrijski objekti.
Naši kmetje odločno zahtevajo, da se jim pusti nedotaknjena dedna zemlja, ki so jo njih očetje že stoletja obdelovali v potu svojega obraza, s katero hranijo še sedaj svoje družine in oskrbujejo mestne prebivavce s svežo zelenjavo.
In prav to sveto pravico so jim sedaj občinski svetovavci »krščanske« demokracije ter vedno protislovenske fašistične stranke MSI odvzeli. Zato so naši kmetje ogorčeni nad takim svojeglavnim in brezsrčnim postopanjem stranke, ki se imenuje krščanska in ki ima v svojem znaku besedo libertas (svoboda), pa izdaja prav tiste, ki so bili prvi in najbolj iskren branivec krščanskih načel proti totalitarizmom od leve in od desne ter so se ravno zato tudi vpisali v krščansko federacijo Neposrednih obdelovavcev zemlje.
Zlasti se zgražajo, da so se predstavniki goriške »krščanske« demokracije v svoji zagrizenosti, da uspejo glede svojega krivičnega načrta, povezali celo s svojimi najhujšimi nasprotniki novofašističnimi misovci, ko so jasno videli, da so vse ostale stranke in celo nekateri njihovi lastni svetovavci njihovo zamisel obsojali.
Tako krščanska demokracija, ki se tako rada ponaša s svojim dostikrat plehkim in vodenim antikomunizmom, potiska naše kmečko ljudstvo proti njihovi volji v roke komunistom, ki se bodo znali z njihovo krivično odločitvijo gotovo okoristiti. Naši kmetje si bodo to ravnanje dobro zapomnili.
Tisti, ki imajo v rokah oblast, pa imajo še vedno čas, da krivico popravijo, sicer jih bo obsodila zgodovina in tudi ne bodo ostali brez krivde pred svojo vestjo.
Naši ljudje pa bodo istočasno ohranili hvaležnost do vseh tistih, ki so jih v tej zanje nadvse pravični borbi podpirali in jih nameravajo še naprej braniti. Rezultati bližnjih volitev na Goriškem bodo jasen odmev tega razpoloženja.
Prizadeti kmetovavci
Novi doktor Mirko Primožič
Na univerzi v Padovi je te dni promoviral za doktorja agronomije Mirko Primožič iz Osiavja. Mlademu doktorju čestitamo.
Števerjan
Izlet na sneg
Preteklo nedeljo smo rajžali na sneg. Slovensko katoliško prosvetno društvo je svojo namero dobro izvedlo in tako se je v nedeljo števerjanska mladina dodobra nadrsala. Odpotovali smo z velikim avtobusom že ob 7h. Pii maši smo bili na Trbižu. Pa srečo smo tudi imeli, saj je bilo vreme odlično. Po dobrem kosilu smo imoli v Žabnicah napovedane tekme v števerjanskem bobu. Koliko smeha, koliko bunk! Lanska zmagovavca sta se kaj dobro držala in že sta imela zmago v žepu, posebno Humar Mirko, pa jim je prekrižal račune odlični sankač Vogrič Roman. On je tudi zmagal. Postavili smo ga na zmagovalni oder. Predsednik SKPD mu je pa poklonil umetniško izdelano spominsko medaljo. {Izdelal jo je društvenik Klanjšček Marijo v Vovkovi tovarni). Vmes naša himna in uradno slikanje. Nato so se vršile ženske tekme, v katerih je zmagala krepka Maligoj Silvana. Tudi ona je dobila res tipično nagrado. Zvečerilo se je in morali smo nazaj. V veselem razpoloženju smo se tudi parkrat zavrteli, še več zapeli ter se vrnili domov, hvala Bogu, kar precej celi. Krasen izlet je bil, hvala gre pa predvsem društveni-koma Humarju Mirku in Cigliču Alojzu, ki sta ga tako lepo izpeljala..
Vrstni red tekmovavcev pa je bil tak:
Ženske: 1. Silvana Maligoj, 2. Komjamc Anka, 3. Dornik Mirjam.
Moški: 1. Vogrič Roman, 2. Humar Mirko, 3. Miklus Marij.
Asfaltiranje ulic
Goriška občina posveča zadnje čase veliko skrb asfaltiranju pločnikov, tudi ti-
stih, po katerih navadno ljudje -ne hodijo. Zakaj bi goriška občina ne posvetila enako skrb tudi ulici Coronini, ki iz vrha Placute pelje do drevoreda XX septembra? Glavna skrb občine je, da to ozko -ulico od časa do časa na debelo posuje z gruščem, ki ga nato mimoidoči avtomobili, in teh ni malo, ob deževnem času skupno z brozgo mečejo pod noge pešcev. Stano-vavci omenjene ulice -so že neštetokrat protestirali, a vedno brez uspeha. Zadnja vaška cesta je brez dvoma boljša od te ulice, ki jo -poleti -pokri-va debel prah, v dežju pa take luže in blato, da se človek -mora -preobuti, ko srečno prebrede ulico in hoče kot dostojen človek obiskati središče mesta.
sedež bo blagoslovil sam goriški nadškof msgr. Pangrazio ob navzočnosti delavcev in delodajavcev ter drugih visokih goriških osebnosti.
Nova livarna je zgrajena na prostornini
20.000	km. metrov in se nahaja v -bližini nekdanjega letališča na Tržaški cesti. Tako predstavlja zamisel g. Pancerija začetek toliko osporovane -industrijske cone v štandreškem naselju. Do nove livarne so že speljali cesto, ki se bo pozneje združila z novo avtocesto Palmanova-Gorica-Lju-bljana -in -se zato livarni Prinzi obeta lepa bodočnost.
Livarna Prinzi v novih prostorih
Po 80 -letih obstoja na istem mestu, se bo livarna Prinzi preselila dne 15. februarja iz ulice Brigata -Casale v nove prostore v Štandrežu. Novi industrijski
RZASKE
NOVICE
Prva sveta maša v slovenskem jeziku
To nedeljo 14. februarja bo ob 16. uri v rojanski župni cerkvi prva sv. maša z uporabo slovenskega jezika.
Vabljeni vsi, zlasti pa še člani in članice katoliških organizacij!
Da bo sodelovanje lepše, prosimo, da bi prišli že ob 15,30 na kratko vajo za molitve in petje.
preprosti delavci, ali obrtniki, trgovci, pa tudi brodolastniki veliko prispevali k rasti in procvitu tega mesta ob Jadranu.
Dramska skupina iz Boršta v Bazovici
Deželno programiranje in Slovenci
V nedeljo 7. februarja smo imeli v Bazovici v gosteh mladino iz Boršta. Povabili so jih člani Mladinskega doma A. M. Slomšek.
Borštani so se nam predstavili z veseloigro v treh dejanjih »Skupno stanova-
Svetovavec dr. škerk je v sporazumu z deželnim odbornikom za programiranje g. Cocianijem sestavil komisijo strokovnjakov, ki bodo proučili in predlagali, kako bi pri deželnem programiranju upoštevali posebne potrebe Slovencev. V komisiji so slovenski strokovnjaki iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. Z izjemo nekaterih članov, ki so bili zadržani, so skupno z dr. Škerkom že imeli prvi sestanek z odbornikom Cocianijem.
Slovenska Vincencijeva konferenca v Trstu
vljudno vabi
NA VESELO PUSTNO PRIREDITEV
ki bo v Barkovljah v dvorani pri cerkvi v soboto 13. februarja ob 20. uri.
Na sporedu sta otroški baletni točki ter burki »PRVO POVABILO« in »POSTREŽNICA«
Ob zaključku gospodarske konference za Trst
Kakor je naš list že pisal, se je nedavno vršila v Trstu važna gospodarska konferenca, ki je imela namen, da pri odgovornih krogih podkrepi in osvetli dejansko gospodarsko stanje našega mesta. Na kon-
V MARIJINEM DOMU V ROJANU bo to nedeljo 14. februarja ob 17,15
NASTOP PEVMSKE MLADINE
ki bo nastopila s sledečim sporedom:
1. Koncert okteta »Planika« pod vodstvom Franca Valentinčiča
2. Glasbeni ansambel »Harmonika«
Med odmorom srečolov Vabljeni!
ferenci sami in med razpravo so nastopili številni profesorji, gospodarski strokovnjaki, politiki in izvedenci, med njimi tudi Slovenci.
Navaden zemljan, ki jc prisostvoval sko-ro vsem tem razpravam in debatam, je gotovo odnesel iz njih en sam in poglaviten zaključek: Trst se nahaja na žalost v neki gospodarski omrtvelosti. Kljub številnim pobudam in novim načrtom, je ta slovita in nekoč tako cvetoča luka avstrijskega cesarstva s prostornim zaledjem po drugi svetovni vojni, ali bolje rečeno, že po prvi svetovni vojni, v počasnem, pa zato vidnem zatonu napram drugim konkurenčnim lukam na Jadranu in v Severnem morju. Manjkajo res tudi nove tvorne sile, ki bi dajale poguma in pobude. Ali te je še teže najti danes v času dirigiranega ali vsaj poldirigiranega gospodarstva, ki bi se ga nekateri kar z naglico hoteli okleniti. V glavnem je tega krivo tudi dejstvo, da ni več naravnega pritoka svežih sil iz zaledja. Slovani so bili tisti, ki so v glavnem, bodisi kot
nje«. Igravci so nastopali v vlogah najemnikov, podnajemnikov in podnajemnikovih podnajemnikov, ki se zaradi stanovanjske krize vselijo v še nedokončano stanovanje. Nudili so izredno veliko veselega razpoloženja, ki so ga znali prav dobro posredovati občinstvu. O tem so pričali veseli obrazi in prešeren smeh v dvorani. Občinstva je bilo kar precej, kar je zadnje čase v naši vasi zelo redko. Vaščani namreč vedno v manjši meri obiskujejo tovrstne prireditve.
Pobuda fantov in deklet iz Boršta je prav gotovo hvalevredna. Danes je namreč malokdo od mladih pripravljen žrtvovati tudi majhen del svojega prostega časa za prosvetne prireditve. Že dejstvo samo, da so se zbrali skupaj in naštudirali igro, zasluži vso pozornost. Seveda ima pri tej pobudi veliko zaslugo tudi domači župnik msgr. Jože Jamnik, ki je mlade sile navdušil za to delo. Če je ta nastop mladih Borštanov prvi, so se kar dobro odrezali. Na odru so pokazali primemo živahnost in smisel za komičnost. Morali pa bodo še izboljšati dikcijo, da se izognejo tu in tam preveč poudarjenemu šolskemu recitiranju. Pri tem bi jim bil prav gotovo v veliko pomoč kdo, ki je gledališča vešč
NIŽJA SREDNJA ŠOLA V DOLINI priredi
v soboto 13. februarja ob 20h PREŠERNOVO PROSLAVO
Vabljeni starši in vsi ostali
in ki bi mogel mladim Borštanom pomagati pri režiji.
Bazovci pa jih ne smemo preveč kritizirati, kajti razen tradicije nimamo sami ničesar, s čimer bi se mogli ponašati.
še enkrat se zahvaljujemo Borštanom za prijetni nedeljski popoldan in jih vabimo, da se kmalu zopet zglasijo v naši dvorani.	K.	M.
OBVESTILA
V GORICO JE PRIŠLO nekaj izvodov ZBORNIK-a 1965, ki ga je izdala »Svobodna Slovenija« v Buenos Airesu. Knjiga, ki je prepolna aktualnih člankov in zanimivih razprav ter edinstvena na našem knjižnem trgu, obsega 368 strani velikega formata ter stane 2800 lir (po pošti 200 lir več). K ZBORNIK-u se bomo še vrnili in našim bravcem podali oceno in vsebino te izredne knjige.
KINODVORANA BAZOVICA javlja, d bo predvajala sledeče filme v februai jn:
14. II prigioniero di Guam (iz zadnj vojne v Pacifiku - barvni)
21. Le folli notti del dott. Jerryl (Yei ry Levvis, dve uri smeha, barvni 28. Stanlio e Ollio al circo (primere za pust)
VPRAŠUJETE
Obmejni promet v januarju
Na goriškem področju je bil v preteklem januarju obmejni promet kar živahen. Čeravno je bilo za 12 tisoč prehodov manj kot v prejšnjem mesecu decembru, jih je bilo z ozirom na lanski januar za 44 tisoč več.
S potnimi listi in prepustnicami je šlo skupno preko obmejnih blokov na Goriškem 152.000 oseb. Največ oseb je šlo preko meje z navadnimi prepustnicami in sicer 48.314 italijanskih in 70.568 jugoslovanskih državljanov. S potnimi lista pa je odšlo v Jugoslavijo 21.520 italijanskih in 3.831 tujih državljanov.
Blagovni promet pa je bil v preteklem januarju za 500 milijonov lir manjši kot v lanskem januarju, ko je dosegel 1300 milijonov. Skozi carino je bilo uvoženih za 391.772.207 lir blaga, izvoženega pa za 408.864.204 lir.
BERILA IN EVANGELIJI. Slomškova založba v Celovcu je izdala knjigo »Berilo in evangeliji«, ki bo služila za branje pri službi božji. Besedilo je povzeto iz
2.	izdaje slovenskega prevoda »Rimskega tmisala« (Turnškov misal), ki je odobrena liturgična knjiga za uporabo pri bogoslužju.
Knjiga naredi dober vtis po svoji lepi zunanjosti in opremi, ki je narejena po zamisli arh. Kregarja; natisnila jo je tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Tisk je primeren za branje pri službi božji.
Cena knjige: 5.000 lir.
ODGOVARJA!)
Knjižice za novo liturgijo
Ali bodo knjižice oziroma listi za n< liturgijo v ljudskem jeziku izšli tudi z likimi črkami za stare ljudi, ki si jih 2 želijo, saj drugače ne bodo mogli sodi vati, zlasti še tam, kjer je razsvetljava cerkvi brljava?
Bravka iz Trsti
DAROVI
Za Slomškov dom v Bazovici: Adventna nabirka po vasi: 192.000, družina Žagar 2.000; Marc 1.250; družina Marc 1.500; Š. Grgič 1.250; Oskar Pečar iz Gropade 3.000; N. N. 1.000; Gropada N. N. 1.000; N. N. 550; Fonda Pavle 2.000; J. Mahnič 5.000; ob krstu Martine Čuk 7.000; nekaj dobrih oseb iz Salezijanske fare 2.200; N. N. iz Gropade 1.000; Z. P. 4.000; N. N. 4.000; N. N. 10.000; A. K. 5.000; P. Hrovatin 3.000; N. N. 1.500; Viktorija Skok 2.500; N. N. 1.000; N. N. iz Padrič 5.000; Marija Kalc iz Gropade 1.000; N. N. 3.000; nona B. 2.000; P. R. 2.000.
Bog plačaj! Božji služabnik A. M. Slomšek naj usliši naše prošnje!
Kolikor nam je znano, za sedaj ni pl videno, da bi izdali knjižice za liturl v živem jeziku tudi z velikimi črka Vendar imate zelo prav, ko opozarjate ta problem. Prepričani smo, da bodo ti ki pripravljajo sedaj novo knjižico, stregli tudi želji starejših sedaj, ko Vi zanjo. Do danes menda nihče ni na to mislil.
Za Marijanišče na Opčinah: Družina Avber iz Samotorce 5.000; Z. H., Opčine 2.000; Z. A., Trst 10.000; M. M„ Trst 3.000; Marijina družba (ul. Risorta) za božičnico 20.000; tri družine iz Doline skupno 10.000; Š. M., Trst 2.000; K. P. iz Trsta 5.000; družina Sosič z Opčin v spomin pok. sina Jadrana 5.000; družina Stopar iz Trsta v spomin pok. mame 10.000 lir. Vsem dobrotnikom iskrena zahvala in zagotovilo, da vsak dan zanje v za\’odti skupno molimo in Mariji Pomočnici priporočamo.
Ravnateljstvo
ROMANJE V SVETO DEŽEli
Za župnijski dom v Števerjanu: N. N.
200.000; Fani Pintar 2.000; Jernej Hlede 20.000; Magda Feroleto 1.000; Felicita Gabrovec 3.000; Severina Mačus 1.5000; Srebrnič Pavel 1.000; Franc Terpin 50.000; Jožef Maraž 5.000; Antonija Mužič 500 lir.
V ponedeljek, 15. februarja, se ključi vpisovanje za romanje v Svi deželo. Tisti, ki še omahujete, se v t( dneh odločite. Ce se kasneje prei te, še vedno lahko odpoveste in dobi povrnjen ves vplačani denar. To vi za odpoved vsaj en mesec pred roi njem. Kdor odpove kasneje,
20.000	lir.
V Palestini bomo imeli slovenski spremljevavca, ki nam bo razlagal je in zanimivosti v zvezi z Jezusovi! življenjem.
Za letalski prevoz se Pavlinci posl žujejo družbe SAM (Societa Aerea .V diterranea). Na poti v Palestino kosilo na letalu, na povratku pa več ja prav tako na letalu.
Romarji prenočujejo v Palestini v & bah z dvema posteljama.
Med bivanjem v Palestini bodo fj mar ji obiskali med drugimi tudi tiste kraje, ki jih je obiskal med s'1® jim romanjem papež Pavel VI.!
Ko zberemo vse prijave, bodo roma1 ji prejeli na dom obširna pojasnil*' kako naj se na romanje pripravijo.
ROMARSKI ODB^
Za Zavod sv. Družine: Dve prijateljici iz Gorice 2.000; N. N. 2.000; dr. Igor Franko v počastitev spomina blagopokoj-nega svetnika Alberta Komavec 10.000; Velikonja Milka 1.000; Mercer Meri 2.000; N. N. 1.000 lir.
Najvišji nebeški Dobrotnik naj vsem bogato povrne!
Tvrdka A. PERTOT - Trst, ul. Ginna 22 - tel. 95998 IŠČE VEŠČO POM( NICO od 15 do 22 let.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp trgovski L 30, osmrtnice L 50, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Moti Tiska tiskarna Budin v Gorici
Kmetovavec l
Če želiš dober stroj, kupi
kesilnico 99 figuro
ker je primerna tako za ravne kot za gorate predele.
• Ima mala ali visoka kolesa.
• Edina, ki ima diferencijal.
• Ji lahko pristaviš osem različnih priključkov (n. pr. žago).
• Jo v par minutah lahko spremeniš v mali traktor.
• Je na petrolej, bencin ali nafto.
Da je stroj odličen, ti jamči domača tvrdka, pri kateri si jo lahko naročiš:
TERPIN FRANC - Števerjan (Gorica)
Ista tvrdka nudi vinogradnikom motorne škropilnice svetovno znane znamke »LOMBARDINI«.
v b S
y d