It ■JXS?RS1X?!SX» icVVV"* ^%Xo vvvvvv^ ">5VxS JCvOv* -■■w>v RIBUNA Ljubljana, 24. marca 1964 - Leto XII., štev. 12 Cena 30 din ZA DOM, SLUŽBO, IZLET ALI DOPUST - VEDNO PročJaini servii Ljubljana — Maribor 'ZAŠČITNA KREMA ZA ROKE PM*llllllll!lil!l!lllllllll*lllilllllHIIII«llllllll!l«lllW* V NAPADU SO SODELOVALI TUDI AMERIŠKI VOJAKI Svet, ki v njem živimo — Svet, ki v njem živimo — 1 ' < rrt ** ” če vsakdo ve, kaj hoče in kaj noče, m če so .** | diplomati količkaj spretni, potem lahko na med- g narodnih razgovorih kaj hitro zavlada tisto ugod- < 2 no in prijazno vzdušje, ki deluje nekam pomirje- g •g valno in obetajoče na prizadete opazovalce in ki *• >3 hkrati nič kaj preveč ne obvezuje strani, ki 3 g se pogajata. In pogajanja se spremene v bolj & ali manj zapleteno igro, ki pa ima svoja trdna S c pravila. Tako ima človek vtis, da so se tudi na I > tem neskončnem zasedanju razorožitvenega od- 3 bora Organizacije združenih narodov, ki se je, 'I kljub vsemu prizadevanju ostalih udeleženk raz- m S govorov, omejilo v bistvu le na dialoge med * m predstavnikom Združenih držav Amerike in Sov- - j jetske zveze, že izoblikovala trdna pravila igre. sr Pravila so kaj preprosta: najprej ti predlagaš 4 2 nekaj, kar je osa) načelno, če že ne praktično g •g izredno pomembno za sedanjost in prihodnost iK vsega sveta, jaz pa ti bom prisluhnil, mogoče 3 3 o t PRAVILO IGRE f | 2? in celo prikimal, potem pa boni po zelo dolgem raz- S. . mišljanju končno prišel s svojim odgovorom, ki g ' bo videti kar praktičen in uresničljiv, s katerim e pa bom u, bistvu tako Okrnil in spremenil 41 ,| tvoj predlog, da ga boš lahko, spet po dol- Čg. ;g gem razmišljanju, zavrnil kot nesprejemlji- g „ vega. Zatem bomo spet razpravljali in raz- m S pravljali, dokler ne bom jaz prišel na dan s «j. 'a svojim velikim predlogom, ki naj bi rešil svet 3 > vojne in uničenja. Pa bo na tebi vrsta, da prisluhneš, celo prikimaš, razmišljaš in razmišljaš in j končno ponudiš svoj prottpredlog, ki ga bom •5 moral po dolgem pretehtavanju odkloniti kot on tri neustreznega. In tako naprej. 2. t Po tem pravilu igre je bila tokrat vrsta na ZDA, da odgovore na memorandum sovjetske 2 vlade, ki ga je 29. januarja letos prebral na razo- •g rožitveni konferenci njen predstavnik Semjcm S. ;S Carapkin. V tem dokumentu je Sovjetska zveza g g predlagala, da (tj sklenili sporazum o umiku ^ .0, mjaSkih enot s tujih ozemelj in zmanjšali voja- ;£ a ške efektive ter proračune, da bi države NATO in g > Varšavske• pogodbe podpisale nenapadalni pakt, ° 12 da bi ustanovili brezatomske cone in preprečili | širjenje jedrskega orožja, da bi se zedinili o g ukrepih za preprečitev nenadnega napada in pre- S? M povedali tudi podzemeljske jedrske poskuse ter 2. ■ da bi končno uničili tudi strateške bombnike. g. Potem ko so ZDA »dobro sprejele« sovjetski me-g morandum, smo sedaj v obliki novega predloga •g končno doživeli tudi njihov odgovor. Ameriški ;g predstavnik Adrian Fisher predlaga, naj bi ZDA g - in SZ v prihodnjih dveh letih uničile po 480 stra- N< § teških bombnikov. < ° Čeprav se ameriški predlog precej razlikuje 3 > od sovjetskega, je videti tako konstruktiven m 3 sprejemljiv — saj pomeni v bistvu delno privoli- | ^. tev na tisto, kar je predlagala SZ — da se prvi g hip zdi, da je te moreče igre konec. Da sta vele- < * sili pozabili na pravila in dg so se pogajanja r- 1 premaknila z mrtve točke. Toda... g Adrian Fisher je namreč povedal tudi, na ka- „ 2 tere bombnike misli: na ameriške »B—47« in na g ■g sovjetske »TU—16«. To pa sta tipa bombnikov, ki iS že preživljata drugo desetletje in ki prav nič ne 3 g potrebujeta demonstrativnega uničenj predvsem rakete, poleg tega pa sta velesili dali 3 vedeti, da že imata strateške bombnike, ki so I —- desetkrat ali celo dvajsetkrat učinkovitejši od m g teh veteranov. Če bi celo prišlo do uresničitve « M ameriškega predloga, se udarni potencial nobene 1 strani ne bi prav nič zmanjšal. Torej spet pred- £ log, ki ne vodi nikamor. Toda tudi predlog, ki ne „ 2 krši ustaljenih pravil. In grozljiva ženevska igra •g velesil bi se lahko nadaljevala še bolj uglajeno, bg 13 če vanjo ne bi posegali tudi tisti, ki ne znajo 3 g spoštovati njenih pravil. Tako, na primer, sedaj n< S; Brazilci, ki poleg drugega predlagajo, naj bi vo- o - - — «. - v , j - - Hi a jaške proračune zmanjšali za 20 odstotkov in ta | > sredstva porabili za pomoč državam v razvoju. 3 Nekam neolikan poseg v visoko igro. Toda svetu I ostane samo, da si želi čimveč takih posegov. m i S «1 3. — ouiiaiz uiofu 4 pj ‘lais — ouiiAir. m.kti 4 pj ‘»34S ZADNJE SREČANJE Z JANEZOM POLDO segajo v to naše, stvarno, ne-fcliširanio življenje. Čeprav se nikakor na bi mogli strinjati z na pol uradno tendenco, da bi iz našega kratkega filma izrinili eksperimen-taflnest, je treba priznati, da je bila prav najrazličnejša pse-vdoeksperimentailnost kaj pogosto krinka za neizvirnost in ustvarjalno bedo. In treba je priznati, da je pred našim filmom, ne samo kratkim, samo ena pot, ki vodij k uspehu: tista, na kaltero so se tako pogumno podali ti trije filmi. Zakaj vse dokler ne bodo mlade moči, mogoče tiiste, o katerih govori beograjski kolega na 6. strani, s svojim zagonom in talentom razširile ustvarjalna področja našega filma, miu lahko vrednost in pomembnost zagotovita samo aktualnost in zvestoba resnično našemu življenju. MIRO POC na mednarodni skakalni reviji v Planici, ko je požrtvovalno pomagal prirediteljern — med občinstvom ni bilo nikogar, ki mu ne bi bil želel krepko in hkrati toplo stisniti roke. Nikoli ni rad govoril o svojih nepozabnih mednarodnih uspehih; le z zvijačo si izvabil iz njega kako besedico o velikih zmagoslavjih. »Kdo je rekorder te osem-desetke, bi rad vedel, pa moraš to vprašati prav mene? No, menda sem jaz leta 1949 — da, 15 let je od tega — skočil 86 metrov daleč. To je rekord te Bloudkove mojstrovine. A ne bo dolgo; med mladimi na današnji tekmi bo že še kak boljši mojster, ki bo skočil še dlje. Asi so to, asi!« Po tekmovanju je skromno zavrnil čestitke za pravilno napoved. »No, saj sem rekel, to so dobri skakalci. Pa, mnogo mladih je med njimi, ki bodo z leti, če bodo marljivo trenirali, dosegli še več kot mi nekdaj.« Skromen športnik, zgleden učitelj mladih, pravi tovariš se je nesebično veselil z njimi. »Kmalu bo pomlad. 2e zdaj se veselim nanjo.« Gozdovom in divjadi je prav tako zapisal svoje življenje kot smučarskim skokom. Triinštiridesetletni logar iz Mojstrane pa ni dočakal pomladi. Užaloščeni prijatelji, največ Iz lovskih in smučarskih vrst, in z njimi vsa jugoslovanska športna javnost ga je v nedeljo popoldne na pokopališču v Dovju pospremila na zadnji poti. H. tl. 3000 DOLARJEV ZA PISMO Občinstvo ob najslovitejših smučarskih skakalnicah po vsej Evropi in Ameriki je poznalo inie Janeza Poide — najboljšega .jugoslovanskega smučarskega skakalca vseh časov. Povsod — v St. Moritzu, Hol-menkollenu, I.ahtiu in drugih slovitih smučarskih središčih se je sredi množice počutil kot doma. A vendar je imel najraje našo Planico in naše občinstvo, ld je znalo pač najbolje slaviti »svojega« najljubšega šampiona. Še pred dobrim tednom — KO FILM POSEŽE V ŽIVLJENJE Neki advokat je plačal soprogi pokojnega ameriškega predsednika Kennedyja 3.000 dolarjev za štiri strani dolg, na roko napisan koncept, ki ga je Jacqueline poslala v odgovor angleškemu državljanu Ronaldu C. Munru, ko je bila še žena senatorja. Ronald C. Munru iz Birminghama je takrat pisal Kennedyjevi ženi zelo ostro pismo, v katerem Je dejal, da je v nekem angleškem listu bral, da je Jacque-line Kennedy potrošila baje 19 tisoč dolarjev za neko slovesnost in da bi njemu kot družinskemu očetu, ki živi v težkih gmotnih razmerah, ta denar prišel zelo prav in da bi ga gotovo znal potrošiti v mnogo bolj moralne in človekoljubne' namene. Jacquell-ne Kennedy pisma, ki jo je kot sedaj sama pravi — zelo užalostilo, ni zavrgla, temveč je Angležu odgovorila, da javno življenje dežele pač zahteva od določenih osebnosti določene izdatke, da pa list, na katerega se sklicuje, močno pretirava in da zabava ni stala tolikb. Kaj bo odvetnik z odkupljenim konceptom pisma, ni znano. Vsekakor bi napravil bolje, če bi tistih 3000 dolarjev poslal omenjenemu Angležu v Birmingham. Festivalski vrh: Zaninovičev film »Šele pozneje sem pričel rasti« Šef kam boške države princ Sihanuk že dlje časa opozarja na ogroženost meja svoje države. Njegovi pozivi pri velesilah niso naleteli na razumevanje. Medtem pa so tragični dogodki v vasi Šan-tre dokazali upravičenost njegovih zahtev, naj hi Kambodži z mednarodnim sporazumom zagotovili nevtralnost in nedotakljivost njenih meja. Južnnvietnamske sile, med katerimi sohi-li tudi ameriški vojaki, so v četrtek vdrle na kamhoško ozemlje in zločinsko napadle vas Šantre z izgovorom, da zasledujejo borce Vietkonga. Kakor je rečeno v sporočilu o Južnem Vietnamu, ki so ga objavili v Washingtonu, je šef južnovietnamske vojaške junte general Nguen Kan napravil nov načrt, po katerem naj bi si zagotovil zmago nad Vietkon-gom. Del tega načrta so »čistke« po vietnamskih vaseh. Fotografije o teh čistkah nas zlohotno spominjajo na to, kar se je v naših krajih dogajalo pod nacistično okupacijo. Gornja slika je bila posneta v bližini kamhoške me,je, kjer so Nguenovi vojaki ujeli borca Vietkonga. POČASI LEPŠE VREME Do sredino, tedna ho dr- ^ loma sončno s spremenl.ji- || vo oblačnostjo in jutranjo jj me^Io po kotlinah. V ra-Četku tedna ie tu in tam || kratkotrajne, plohe. Značilne bodo nizke nočne g temperature od 0—1® C in sorazmerno visoke, dnevne, J •tlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllll^ Enajsti festival jugoslovanskega kratkega in dokumentarnega filma se je pravkar končal in vtisov, dobrih ter slabih, je še veliko, mogoče celo preveč za pretehtano analizo. Toda prav sedaj, ko jih je še toliko, jih lahko izrabimo za prvi rezime beograjskega tedna, ki pravzaprav pomeni — kljub vsemu puljskemu pompu — edino zaokroženo in resno manifestacijo naše kinematografije. Ce pričnemo, že zaradi tradicije, pri najlažjem: podatek, da so producenti od 157 posnetih filmov prijajvili za festival le 104 filme, govori o še kar precejšnji meri kritičnosti pri proizvajalcih. Toda šest, včasih že preveč nezanimivih, vedno pa močno neenotnih festivalskih večerov spremeni dejstvo, da je žirija prepustila kar šest desetin teh fiillmov na festivalski program, v njeno obtožbo. Na kratko: kaikih dvajset filmov nikakor ne bi sodilo v uradni program, hkrati pa je bilo v informativni sekciji vsaj pet filmov, ki .bi lahko dvignili kvaliteto in zanimivost uradnih festivalskih predstav. Tudi če oprostimo žiriji ta njem niti ne teko razumljiv greh, ostanemo pred precej porazno ugotovitvijo, da je komaj vsak tretji jugoslovanski kratki film zrel za količkaj uspešno projekcijo pred širšim občinstvom. Naše kamere posvečajo še veliko preveč pozornosti nepomembnim, nezanimivim in neživljenjskim stvarem, mnogi filmski delavci pa — čeprav so mogoče bolj veterani kot mla deniči — še vedno nizajo na filmskem traku dokaze o svoji nemoči, neizvirnosti, filmski nepismenosti, neaktualnosti in slabemu okusu. Tako se lahko samo še enkrat vrnem k večnemu pripevu naše kinematografije: če lahko še nekje razumemo občasne spodrsljaje in krize nekaterih avtorjevi pa ostaja povsem nerazumljiva — mogoče zaradi tega, ker je sploh ni — selekcijska politika producentov. Tudi ta festival je namreč dokazali, da se producentske hiše odločijo za snema- nje kakega filma že zaradi tega, ker morajo nekaj snemati in da potem boguvdano pričakujejo čudeže, ki jih ni. Prav taika (nelpoMtika je poskrbela za precejšnjo krizo pri »Var-dair-filmu« in »Avala-filmu«, za neenoten prograrp obeh za-grebših prAlucentov (»Zora-film« in »Zagreb-film«) in za kar popoln krah slovenskega kratkometražnega filma. Najbolj značilno za letošnji festivali in najbolj značilno za stanje v naši kratkometražni proizvodnji pa je prav dejstvo, da ga verjetno ni nikogar, ki bi oporekal odločitvam žirije o najvažnejših festivalskih nagradah. Videli smo resnično samo tri dobrre, kljub vsem pomanjkljivostim velike filme, tiste, ki so dobili glavne festivalske nagrade. In prav Zani-novič. Sremac in Atrbac so s _svojiimi filmi poskrbeli, da končno vtis vendarle ni mučen in da je dovoljena celo dobršna meja optimizma. Zaikaj filmi »Sele pozneje sem pričel rasti«, »Ljudje na kolesih« in »Deževje moje dežele« so bili tisti vrhovi, ob katerih se Je strnilo še kakih petnajst, mogoče dvajset zanimivih filmov v kar gosto zaveso, ki je prikrila vso povprečnost in pod-povprečnosit.. Klic je skrivnost uspeha teh treh filmov? Nedvomno v avtorjih, štrbčevi silovitosti, strastnosti, emocionalnosti, v Sremčevi kulturnosti, resnosti, meri, v Zaminovičevi disciplinirani prizadetosti, resničnosti, dramataki širini, pogumnosti Toda prav tako tudi v temah, za katere so se odtofiilii. Vsi trije prvonaigrajenl filmi, čeprav vsak na svoj način, po- VSE ZA DOM, DRUŽINO ib ZA GOSPODINJSTVO y veleblagovnici * C,':' ’ eV*."- . Ljubljana PRED POŠTO, Cankarjeva 1 TROMOŠTOVJE, VVolfova 1 POHIŠTVO, VVolfova 6 SNEGULJČICA, VVolfova 1 KONFEKCIJA, Čopova 7 late granate na Cangova letala Afera Jimmy Hoffa V Pekingu je bila 17. marca v vojnem ministrstvu nenavadna majhna slovesnost. Pomočnik ministra za narodno obrambo in poveljnik letalskih sil LR Kitajske general Liu Ja Lu je sprejel bivšega kapetana-pilota v čangkajškovem vojnem letalstvu in sedanjega polkovnika letalskih sil LR Kitajske Hsu Ting Ceja ter mu sporočil, da je imenovan za namestnika komandanta nekega letalskega polka. Hsu Ting Ce je priletel s Tajvana 1. junija lani z reaktivnim lovskim letalom F-86. Najprej so prebeglega pilota vodili po turistični turneji po Kitajskem, da si je ogledal, kaiko se je spre- Praktična metoda za „manj” prestopkov Dopisnik »lavestij« je vprašal leningrajskega tožilca, zakaj je izpustil na svobodo deset huliganov, Iti so jih aretirali, ker so pretepli in ranili več ljudi. Tožilec je dal dokaj nenavaden odgovor: »Od mene zahtevajo — je dejal — da zmanjšam Število prestopkov v svojem območju. Ce bi postavil pred sodišče vse, ki so zapleteni v to afero, bi se znašlo na zatožni klopi deset ljudi, s tem pa bi krivulja, ki označuje kriminaliteto v mojem področju, nenadoma zelo močno poskočila.. .a Nekaj dni potem, ko je" list objavil to vest, je isti novinar »Izvestdj« odkril, da se tudi policija boji statistik. Na policiji so namreč izpustili nekaj huliganov, ki so jih aretirali »dražiniki«, pomožna policija, sestavljena iz komsomolcev, ki ima nalogo pa- ziti predvsem na javni red. Ce so v času Stalina zapirali tudi nedolžne ljudi, samo da bi izpolnili »normo« aretacij, smo takrat priče procesa v nasprotnem smislu. Da bi zboljšali svoje uspehe pri prevzgoji državljanov, oproščajo prave krivce, »da jim le-ti ne bi kvarili statistik.« Kaže pa, da bo tej anomaliji kmalu odklenkalo. Sovjetski tisk vodi vsak dan bolj žolčno kampanjo proti »kultu statistike«, ki povzroča take anomalije, ne samo v sodstvu in policiji, marveč tudi v produkciji: mnoge tovarne proizvajajo proti koncu polletja ali proti koncu leta predmete, za katere vedo, da jih ne bo nihče kupil, samo zato, da bi izpolnile plan in da ba lahko napisale ugodno končno poročilo. Laže Je zaiti v anomalijo, kot pa Izkopati se iz nje. menila domovina od takrat, ko jo je zapustil, potem pa so mu dali pomembno mesto v kitajskem letalstvu. To je samo del taktike vlade LR Kitajske do Cangovih vojakov, ki jih uradno smatrajo za »zapeljance« ali pa za »prisilne mobilizirance«. Drugi del taktike proti Cangovl vojski in posebej proti letalstvu pa sestavlja »cenik« nagrad za prebegle letalce. Komanda vojske LR Kitajske na fukienski fronti (proti Tajvanu) je namreč 15. marca letos objavila nov »cenik« za Cangkaj-škove letalce, ki bi pobegnili v LR Kitajsko. Takole so ocenjene te nagrade, odvisno od letala, ki ga pripeljejo s seboj: Letalo PV ali ONZGU — 2 8.000 teilov v zlatu Letalo FR — 101 ali F — 104 6.000 teilov v zlatu Letalo F — 100 5.000 teilov v zlatu Letalo F — 86 D 3.000 teilov v zlatu Letalo F — 86 F 2.500 teilov v zlatu Letalo T — 33 1.200 teilov v zlatu Letalo C — 119 ali C — 54 1.800 teilov v zlatu nega letalstva LR Kitajske drastično zmanjšali. To so opazili tudi opazovalci, ki pripadajo VII. ameriški floti, ter letalske opazovalnice na Tajvanu. To je, kot sodijo, posledica ukinitve sovjetske vojaške pomoči. Zaradi tega primanjkuje v LR Kitajski nadomestnih delov ter pogonskega goriva, predvsem ' za reakcijska letala. Neko poročilo pravi, da je Sovjetska zveza lani za 50 odstotkov zmanjšala dobave keroze- na, t. j. pogonskega goriva za reakcijska letala. Leto pred tem so znašale sovjetske dobave 488.000 ton, kar je že za 24.000 ton manj kot v letu 1961-62. Zato so verjetna poročila, ki govore, da preživlja kitajsko vojno letalstvo resno krizo, bodisi zaradi pomanjkanja nadomestnih delov, bodisi zaradi pomanjkanja goriva, pa tudi zato, ker ne mo-« rejo uriti zadostnega števila letalcev. „IV!odre čelade“ prihajajo šolsko letalo 800 teilov v zlatu SIEGBURG — Te dhl je umrl »ciganski kralj« Josef Czory: naravne smrti. BRISBANE — V nekem rudniku v Ipswichu so arheologi odkrili odtis noge dinozavra, ki je po ocenah strokovnjakov živel pred dvesto milijoni let: starček. KAIRO — Bivša kraljica Narriman, žena bivšega Fam-kovega dvornega zdravnika, je naznanila moža sodišču, klr jo je pretepel, da bi jo prisilil, da gre z njim v Aleksandrijo: težave »bivših« ljudi. SAIGON — V enem samem tednu so ameriški letalci v južnem Vietnamu izgubili sedem ljudi: črni teden. PNOM PENH — Sef kamboške države princ Sihanuk je popolnoma nevtralen v sovjetsko-kitajskem sporu: enega sina je poslal na šolanje v Moskvo, drugega v Peking. BONN — Vsa policija v Bonnu je na nogah: lovijo, ne morda ustaške teroriste, marveč dva medvedka, ki sta ušla iz zoološkega vrta in se čisto mimo in neškodljivo sprehajata po predmestju. PARIZ — Vzpostavili so zračni mosit Dakar — Roideaux: za baskovske ribiče, ki tri mesece love ob zahodni afriški obali in bi radi preživeli en mesec počitnic doma. MOSKVA — Moskovski kirurg dr. Vladimdra Golovanova je z uspehom presadila živčne vozle pri ponesrečencih. »Skupaj s tem »cenikom« so oblasti fukienske fronte sporočile Cangkajškovim pilotom, na katerih letališčih se lahko spustijo, kakšne razpoznavne znake naj uporabljajo podnevi in kakšne pcmoči, dali so jim podatke o radijskih pozivnih znakih ter seveda zagotovilo, da bodo v LR Kitajski dobili stanovanje in delo. Bilo je že več primerov, da so Cangovi piloti pristali na letališčih LR Kitajske in se vključili v vojsko LR Kitajske. Dezerta-cij v obratni smeri,, t. j. na Tajvan, še ni bilo. Toda ta moralni faktor prav nič ne zmanjšuje dejstva, da se je letalstvo LR Kitajske po prekinitvi trgovine med ZSSR in LR Kitajsko znašlo v zelo kritičnem položaju. Iz Bomg Honga 'namreč javljajo, da so število poletov voj- Ceprav po sklenitvi sporazuma, pravzaprav sporazumov o pri-mirju ha Cipru, ni prišlo do večjih spopadov med obema etničnima skupinama, so že tisti manjši, ki pa so vseeno terjali človeške žrtve, potrdili prepričanje, da lahko vsaj začasni in delni mir na otoku zagotove samo neprizadete sile, ki bi nastopile pod avtoriteto Organizacije združenih narodov. Zato lahko samo z optimizmom gledamo na prihode prvih »modrih čelad«, saj so tej situaciji resnično le sile mednarodne organizacije sposobne zagotoviti, da etnični problemi na otoku ne bodo prerasli v žarišče mednarodnega spopada. Na fotografiji: štirje kanadski častniki, ki bodo pripravili prihod 1.150 kanadskih vojakov na Ciper. Nepredloženi sovjetski računi Obstaja račun, ki ga Sovjetska zveza doslej še ni predložila Nemčiji. Gre za dobave žita in surovin, ki jih je Sovjetska zveza na podlagi nemško-sovjetskega sporazuma, sklenjenega avgusta 1939, med Molotovom in Ribbentroppom, poslala tiretjemu rajhu. Dolg: 239 milijonov takratnih nemških mark. Ferdinand Priedemsburg, predsednik zahodnonemškega inštituta za znanstvene raziskave (mož je član vladne stranke CDU, je pa dokaj neortodoksen, zlasti glede Berlina, ker se zavzema za to, naj bi vprašanje -»zamrznili«, dokler se ne zboljša celotna atmo- Protivohunski zastori za admirala Leto 1963 je bilo za Macmillana črno tudi zaradi obilice špijonskih afer. V spominu je še afera Vassall, ki je bil visok funkcionar admiralitete in je dajal podatke Sovjetom; sledila je afera z Georgejem Blakejem, dvojnim agentom, ki je imel svoboden dostop v vse sobe britanskega zunanjega ministrstva. In potem še špijoni iz Portlanda, o katerih so pozneje posneli film. Zdaj so uvedli mnoge varnostne ukrepe. Izredno težko je, na primer, priti v vladno službo, če imate starše, ki niso Britanci. Toda kaže, da je varovalna mre- ža še vedno preširoko odprta. Hočete primer? V Gosportu je sedež britanskega oporišča za atomske podmornice. Bazo so zgradili, ne glede na različna ukradena karikatur P u De Gaulle Mariani: ».Severno od JMchike ni za tebe prav nič zanimivega.« (Pierre v Aux Ecoutcs«, Pariz) okna in zavese okrog nje. Pred kratkim pa je admiraliteta ukazala, da morajo biti okna glavnega stana britanskih atomskih podmomiških sil zastrta z zavesami iz posebne plastične snovi: zavese so imenovali, kdo ve zakaj, »benečanske«. Vzrok za tako previdnost je »stanovanjski blok, ki so ga zgradili 800 metrov od stavbe glavnega stana britanskih atomskih podmomiških sil. Vsega skupaj je tam 120 stanovanj. Ugotovili so, da bi špijon — seveda sovjetski, kakšen pa — iz katerega koli stanovanja v tem bloku z dobrim fotografskim aparatom in teleobjektivom prefotografiral vsak dokument, ki bi ga admiral razgrnil na svoji pisalni mizi. Poveljstvo oporišča je že izdalo ustrezna navodila, ki pravijo: »Kadar berete tajne dokumente, zastarite okna.« Seveda je nekatere zanimalo, zakaj so tako blizu pomorskega oporišča zgradili stanovanjski blok. Blok je last občine, občina pa je ostro nastopila proti vsem zakonskim predlogom, ki so priporočali, da morajo graditelji v določenih okoliščinah za svoje gradnje dobiti privoljenje britanske proti-vohiunske službe. CARJEVA JAHTA POTOPLJENA PRED DVEMA LETOMA Izvestija so pred nekaj dnevi /poročala, da so pred dvema letoma ob manevrih na Baltiku z raketami pčtopili zadnjo carjevo jahto »Zvezda Severnica«. Uporabili so jo za tarčo pri vajah z raketami, potopila pa se je v dveh urah. Car in carica sta z njo odpotovala leta 1890 na poročno potovanje v Francijo, leta 1917 pa jo je zaplenil revolucionarni komite mornarj eiv in namestil na njej svoj štab. List »Izvestij a« je kritiziral nekega višjega mornariškega oficirja, ker ni znal poskrbeti, da bi se zgodovinska plovna enota ohranila. sfera v svetu), je objavil študijo o sovjetsko-nomških trgovinskih odnosih v tistem usodnem obdobju, to je od sklenitve sporazuma pa do 22. junija 1941, ko so Nemci napadli ZSSR. Poročilo je dokaj zanimivo: na eni strani sovjetski partner, ki je lojalno in točno izpolnjeval vsa določila sporazuma, na drugi strani pa nemški ekonomisti in tehniki, ki so na podlagi posebne instrukcije Gdringa na vso moč sabotirali izpolnjevanje sporazuma z nemške strani; Nemci so morali namreč po sporazumu dobavljati predvsem vojaški material. Sovjetska zveza je na podlagi tega sporazuma od januarja 1940 do 22. junija 1941 dobavila Nemčiji: milijon in pol ton žita, milijon ton nafte, 100.000 ton bombaža, milijon in pol ton lesa, 140.000 ton manganove rude. Posmrtno odlikovanje Bolgarski radi« je 12. marca na kratko poročal o slovesnosti, ki ima grozljiv in mračen prizvok. Predsednik prezidija Narodnega sobrhnja Georgi j Kulišcv jc sorodnikom bolgarskih par- Itaiijani vodijo Po najbolj nenavadnih poteh se steka v ZDA reka ilegalnih priseljencev, ki prihajajo z v.seh vetrov: iz Italije (Sicilije in Sardinije), iz Rotterdama in z Bahamskih otokov, s Trinidada in z Daljnega vzhoda. Vsi pridejo v ZDA po mreži, ki jo je vzpostavila posebna družba in Ai računa za vsako ilegalno vselitev od 50 do 200 dolarjev. Lani so agenti za imigracijo odkrili 5.5.009 tujcev, ki so ilegalno prišli v ZDA, predlanskim jih je bil« 44.334. Pomočnik direktorja urada za imigracijo Robert T. (termam je izjavil, da družba, ki se bavi z nedovoljenim vseljevanjem v ZDA, deluje bolj kot kdajkoli prej in da služi milijone in milijone dolarjev. Germaln je navedel tudi nekaj naj-, bolj nenavadnih in najbolj dramatičnih ter nevarnih primerov. Nekdo je potoval v ZDA v podpalubju, skrit pod tovorom sladkorja, tako da s« domala ni mogel ganiti. Neki »črni potnik« se je skril v praznem rezervoarju v prednjem delu ladje In ni računal z možnostjo, da bi rezervoar med potjo napolnili. Na njegovo srečo ga niso napolnili, toda ker je potoval decembra, je skoraj zmrznil. Razmeroma največ »črnih priseljencev« jc iz Italije. Iz sodnega poslopja v mestu Chatanooga (Tennessee) je prišel že prileten, malo osivel mož boksarske postave in preklinjal: »če je pravica v ZDA takšna, potem pomilujem vse ljudi, ki nimajo dovolj denarja, da bi se pritožili zoper razsodbo ...« 26.000 krama, 2.700 kilogramov platine. Do leta 1933 je ves sovjetski uvoz iz Nemčije obsegal 5 odstotkov nemške zunanje trgovine. Leta 1938 je nemški izvoz v ZSSR dosegel samo 0,6 odstotka nemške zunanje trgovie. Goring pa je vztrajal pri tem, da je treba okrepiti trgovino z ZSSR, če naj nemški gospodarski na^rt uspe. Leta 1940 je 52 odstotkov vsega sovjetskega izvoza odpadlo na Nemčijo. 81 odstotkov vsega žiita, ki ga je takrat izvažala Sovjetska zveza, je šlo v tretji rajh. Tudi nemške dobave Sovjetski zvezi niso bile malenkostne. Med drugim so Nemci prodali Sovjetom križanko »Ltitzov«. Toda Nemci so bili vedno v zaostanku s svojim izvozom. Leta 1940 so plan izvoza v ZSSR izpolnili samo 50-odstotno, v prvem četrtletju 1941 pa 82-odstotno. Sovjetski izvoz je deloval kot ura točno prav do začetka nemškega napada. Se nekaj ur pred nemškim napadom so demarkacijsko črto na Poljskem prekoračili posebni tovorni vlaiki, naloženi s kavčukom, pravi v svoji študiji Ferdinand Friedensburg. tijskih in državi-ih voditeljev, ki so jih pobili v času tako imenovanega »kulta osebnosti«, izročil posmrtna odlikovanja. .Sorodniki Trajče Rostova, ki so ga na procesu obdolžili prav vsega, od titoističnega in imperialističnega špijona do »grbavca« (imel je rahlo pokvarjeno hrbtenico, ker je 1923 skočil iz zapora, da bi se izognil se hujšemu mučenju, pa je po čudnem naključju ostal živ s poškodovano hrbtenico), so dobili najvišje odlikovanje »Zlato zvezdo« in »Orden Georgija Dimitrova«, Trajče Rostov, nekdanji »izrodek« bolgarskega naroda, pa je dobil naslov »Heroj socialističnega dela«, in sicer za velike zasluge v boju proti fašizmu in za izgradnjo socialistične družbe. Kot je znano, je Trajče Rostov kot vsi drugi na podobnih procesih »priznal« svoje izdajalsko početje. Toda v zaključni besedi je vse preklical, tako da so morali v hipu prekiniti radijski prenos s procesa. Javnosti so potem sporočili, da je biia smrtna kazen izvršena, hkrati pa so prebrali »zadnje pismo« obsojenca, v katerem spet »vse priznava in se kesa za svoje izdajstvo«. Jin\my Hoffa, eden izmed najmogočnejših ljudi ameriškega sindikalizma, je bil pravkar doživel prvo neprijetnost v svoji življenjski karieri. Ameriška vlada si je že sedem let prizadevala, da bi ga obsodili zaradi poneverb in podkupovanja. Tokrat pa se je zgodilo... Hoffa je postal eden izmed glavnih tarč, ki jih je vzel na piko pravosodni minister Robert Kcnnedy. Hoffa je bil že petkrat na zatožni klopi. Štirikrat je odšel iz sodne palače kot svoboden človek. Tokrat i>a so ga na sodišču v mestu Chatanooga spoznali za krivega, da je podkupoval prejšnjo poroto. Z izzivalnim tonom, ki je zanj značilen, je Hoffa napovedal, da bo dosegel razveljavitev obsodbe, pa četudi bo moral vso zadevo gnati pred samo Vrhovno sodišče ZDA. Trenutno -v Ameriki skoraj ni bolj obskurnega tipa, kot je Jimmy Hoffa, mož, ki diktatorsko upravlja sindikat kamionskih šoferjev; sindikat šteje 1,700.000 članov. Takrat, ko je začelo ameriško sindikalno gibanje kot celota upadati, je bil Hoffov sindikat edini, ki je povečal število svojega članstva. Potem ko so številne ankete razkrile najrazličnejše malverzacije, ki jih je zagrešil Hoffa, je le-ta n očeh skoraj vseh Američanov postal nacionalna nadloga. Da bi si Hoffa zagotovil kontrolo nad vTeamsters«, ni niti trenutek okleval, ampak je na ključne položaje v sindikatih imenoval poklicne in splošno znane gangsterje. če je res, da je od delodajalcev jemal podkupnino, pa je po drugi strani tudi res, da je vsako leto za člane svojega sindikata uspel izsiliti večje mezde. TROCKISTIČNA SKUPINA Vajeniško obdobje v sindikatih je opravil pred vojno v Detroitu. Oblasti so takrat vsako sindikalno gibanje imele še za »sub-verzivno«. Ko se je začel vzpenjati po lestvici sindikalne hiearhije, si je' pridobil podporo težakov. Da bi se polastil kontrole nad sindikatom newyorških šoferjev, je poklical na pomoč bivšega robijaša Johnyja Dioguardia, ki mu je dal na razpolago bando 40 gangsterjev. Tudi danes je nasilje glavno orožje Hoffovega sindikata. Sest vodilnih ljudi njegovega sindikata so pred nedavnim obsodili v New Yorku, ker so terorizirali člane nekega drugega sindikata. Morda zveni čudno, da je dobil Hoffa v svoje roke sindikat, ki so ga prej imeli v rokah trockisti. Njegov največji uspeh pa je nedvomno to, da je dobil kontrolo nad sindikatom šoferjev v nacionalnem merilu. GOVORI IN DENAR Do leta 1957 je vsak pokrajinski sindikat šoferjev deloval samostojno. Ko pa se je Hoffa polastil kontrole nacionalnega sindikata, je vsem pokrajinskim organizacijam milil ostro disciplino, delodajalce pa prisilil, da so se pogajali samo z njim. Tako je januarja podpisal nov sporazum z delodajalci, po katerem je dobilo štiri sto petdeset tisoč šoferjev znatno večje mezde za prihodnja tri leta. V svojo organizacijo je pritegnil tudi druge kategorije delavcev, predvsem tiste iz transportne industrije in iz skladišč. Njegova ambicija je, postati do leta 1970 vladar nad jgetimi milijoni delavcev. Njegov sindikat razpolaga z več kot eno 1 milijardo kapitala, tako da so se njegove finančne operacije• raztegnile vsepovsod. Po nekaj milijonov dolarjev je investiral v hotele, v igralnice in celo v eno kopališče. Hoffa je med drugim obtožen, da je iz pokojninskega fonda šoferjev dobil kredit nekaj več kot dvajset milijonov. Kljub temu, da je pred kratkim dobil od delodajalcev milijon dolarjev za to, da te preprečil stavko velikega števila šofer-jev, pa je mnogo ljudi prepričanih, da Hoffu ni samo za denar. Kljub plači petinsedemdeset tisoč dolarjev in neomejenim kreditom za potne in druge stroške živi Hoffa v Detroitu skromno, kot vzoren sindikalni voditelj. Ne pije, ne kadi in še nikoli ga niso videli v nočnem lokalu. Pravijo, da njegova gonilna sila ni denar, marveč sla po oblasti. Za zdaj nima političnih ambicij, ampak bolj spominja na sredje-veške »condattiere«, brez cilja in brez ideala. Hoffa je pripravljen vsak čas podpreti I republikance ali demokrate. Pri tem mu je najbolj važno to, da ga v javnem življenju priznajo za človeka, ki je tako mogočen po svojem vplivu kot katera koli velika riba iz industrije ali bančništva. i>Naš edini politični cilj je — pravi — ta, da podpiramo izvolitev takih ljudi, ki ne bodo ogrožali naših interesov niti interesov industrije, s katero imamo dobre poslovne stike.« Za Hoffa je torej sindikalno gibanje posel kot vsak drug, čeravno mu pri tem, kot kaže, ne gre za to, da bi se osebno okoriščal. »Na dva načina se gre človek lahko politiko: tako, da govori, govori brez konca in kraja, ali pa, da operira z denarjem. Mi operiramo z denarjem, z veliko denarja, in dosegli smo že dobre uspehe.« Za delodajalca je Hoffov sindikat »dober« sindikat. Ne nastopa proti obstoječemu gospodarskemu redu, z delodajalcem pa se pogaja kot s poslovnim partnerjem, sicer trmoglavo, ampak vendar tako, da imata od tega korist oba partnerja in da je zagotovljen »socialni mir«. STO PETDESET ADVOKATOV Hoffa pa si je kljub temu uspel pridobiti za sodelovanje tudi ugledne ljudi. Eden izmed takih je Harold Gibbons, intelektualec, socialist, ki je včasih pripadal liberalni struji demokratske stranke in se je pogumno zavzemal za pravice črncev. Ce je Gibbons poštena fasada, da bi se prikrila prisotnost pravih gangsterjev v sindikatu, pa je res tudi to, da si je Hoffa pridobil visoke zagovornike, celo v krogih Harvardske univerze. Res je sicer, da je sindikat, ki ga vodi Hoffa, izposloval šoferjem velike olajšave in boljše plače. Toda ali bo vlada ZDA trpela, da se bo za socialni napredek v državi zavzemal sindikat, ki ga v glavnem vodijo poklicni gangsterji? Samo v teh zadnjih letih so več sto vodilnim ljudem tega sindikata sodili zaradi korupcije. Vlada upa, da se bodo šoferji, člani tega sindikata, ob obsodbi Hoffa uprli sedanjemu sindikalnemu vodstvu in izvolili v vodstvo človeka, ki bo sposoben očistiti to sindikalno organizacijo. Toda boj med Johnsonovo administracijo in med Hoffovim sindikatom, ki ima na razpolago malo vojsko 150 advokatov, bo nemara dolg. Ni namreč veliko upanja, da bodo člani stndilcata pustili na cedilu svojega šefa, ki jim je izposloval toliko koristi, ne glede na to, s čim se je razen tega še ukvarjal. PO EXPRESSU r l mpii «1 . mš v ■ i •' .i S? .Mislil James R. Hoffa (na levi) s svojim odvetnikom -:ii^!l!ll!lll!lllllllili!ll|llllllllil||)l||||||||||;i||||i;ill|||||j!l||]i[|||[j|||llll|l{|i|lll!ll||l|j|ll||{||j||||!lll|||||||||llll||||||jll|j||||!lllli|||||l||!!lllll|||lllljll||[||j|||lllllllll|li; Židje naj bi zaščitili nacistično industrijo Na procesu proti avtorjem »sladke smrti« ,v Llmburgu je obtoženec Hans Hefelm&nn razkril zanimive stvari. Hefelmann je bil zelo visoko v nacistični hiearhiji. Delal je v kanclerski palači, pripravljal razne načrte in skrbel za to, da so jjh izvajali. Bil je eden izmed avtorjev načrta za »očiščenje germanske rase«. Na podlagi tega načrta so pomorili okrog 200.000 mentalno »manjvrednih« Nemcev v okviru plana o evtanaziji. Zasnoval je tudi načrt, kako zaščititi nemško oboroževalno industrijo pred zavezniškimi letalskimi napadi. Predlagal je, naj bi v neposredni bližini tovarniških objektov vojne industrije zgradili židovske gete in vanje preselili Žide iz koncentracijskih taborišč. Računal Je namreč, da zavezniki ne bodo bombardirali tovarn zaradi bojazni, da bi pobili Žide. Do uresničenja tega načrta pa ni prišlo, ker »o zasnovali novega: pre- selitev Zidov na Madagaskar. Nacisti so namreč mislili, da bodo ameriški Židje rade volje izplačali Nemčiji milijone in milijone dolarjev, samo da bi rešili sorojake iz plinskih celic in uničevalnih taborišč. Kot vemo, se tudi ta načrt ni uresničil zaradi več razlogov: v Ameriki ni naletel na odmev, kakršnega so pričakovali nacisti, razen tega je bil Madagaskar pod kontrolo Petainove Francije, ki ni hotela o tem ruč slišati, pa še iz drugih razlogov. Za zgodovino je važno predvsem to, da so po tem načrtu Nemci zasnovali novega, ki je dobil tajno šifro »Noč in megla«. Ta načrt pa so skoraj do kraja uresničili: šest milijonov Židov so pomorili po plinskih celicah in po uničevalnih taboriščih s klasično metodo — lakota, pretepanje in streljanje. Kadarkoli je govor o Nemčiji, se človeku zdi, da vse preveč pozabljamo na te stvari. In kar je še bolj pošastno: Nemci zavestno in hote ne mislijo nanje. TT 24. MAJUfiC mi £fT^ lFTEČA ANKETA - »TT« - LETEČA ANKETA - »»TT« - LETEČA ANKETA - »TT« - LETEČA ANKETA - »TT« - LETEČA ANKETA - »TT« - LETEČA ANKETA - »TT« - LETEČA ANKETA - intiUHiiimiiijtrajMt, Mnogo smo v zadnjem času govorili o slabih življenjskih pogojih, v katerih živijo sezonski delavci, na mnogih »pristojnih« mestih so o tem delali analize in na njihovi podlagi sprejemali sklepe. Popisali smo gore papirja, potem pa smo se nekako oddahnili, češ zdaj smo pa naredili vse, kag je potrebno in lahko vso stvar damo »ad acta«. Dejstvo pa je, da se je od takratne široko zasnovane kampanje (ki naj ne hi bila kampanja!) v življenju sezonskih delavcev — razen nekaterih svetlih izjem — bore malo spremenilo. Dokazov za to trditev nam ni bilo treba dolgo iskati. Našemu reporterju ni bilo treba iti daleč od Ljubljane. S fotoreporterjem sta odšla v Rašico, potem pa še v Litijo. S teh obiskov nam je nato reporter prinesel poročilo, fotoreporter pa fotografije. Poročilo in slike so dokument na temo: Ali se je položaj sezonskih delavcev res bistveno izboljšal? CELO BREZ VODE S fotoreporterjem sva odšla najprej v Rašico. Tukaj je kamnolom Cestnega podjetja iz Ljubljane in tu tudi živi nekaj njihovih sezonskih delavcev. Pa vam bom opisal, kako žive ... Za bivanje petih delavcev, kolikor jih je zaposlenih v kamnolomu, so postavali provizorično barako, ki je oddaljena od delovišča približno tristo metrov in je ob cesti Rašica—Ponikve. Baraka je velika tri krat pet metrov. Stene so iz pločevine in deloma lesene. Spoji posameznih delov barake so zelo slabo opravljeni in špranje so očitne. V »predprostoru« imajo delavci štedilnik, na katerem si pripravljajo hrano, medtem ko sama soba meri tri krat, štiri metre in v njej je pet lesenih postelj. Prostor ni čiščen in vzdrževan. Miza in stol sta iztrošena. Garderobnih omaric sploh ni... Vodo za pitje in za pripravo hrane zajemajo delavci iz bližnjega potoka, ki je kakih sto metrov pod cesto, medtem ko je stranišče (poljsko) oddaljeno od potoka komaj sto petdeset metrov v hribu, od koder se fekalije odtekajo, kajpada, tudi v sam potok! ... V sobi visi sicer omarica namenjena prvi pomoči, toda v njej nd niti najosnovnejšega materiala! (V kamnolomih so bržčfls poškodbe zelo redke in malenkostne?!) To so dejstva. Žalostna in nič kaj spodbudna! še najmanj pa častna za podjetje, ki si je tako samo napisalo spričevalo o sl^rbi za delovnega človeka. Vse to bi se moralo nemudoma spremeniti — in tudi ustrezne odločbe so bile izstavljene. Direktor opozorjen. Samoupravni organi bržkone tudi . .. Pet1 delavcev iz te barake pa sedaj leži v bolnišnici; verjetno so se zastrupili z nečisto vodo. »Skrb za sezonske delavce« je v primeru Rašice popolnoma odpovedala ... »KOLONIJA« DEVETINDVAJSETIH VAGONOV Bržkone ste se že peljali z vlakom proti Zidanemu mostu. Prav- gotovo poznate litijsko železniško postajo. In ko je vlak odpeljal proti štajerski, se vam Je morebiti na levi pogled ustavil tudi na dveh dolgih vrstah rdečih in sivih razpadajočih tovornih vagonov, ki stoje na slepem tiru, kak kilometer od same postaje. Verjetno ste mislili (čf: ste Jih videli), da so to pač vagoni, ki so »odslužili« svojo delovno'dobo. Tudi s fotoreporterjem bi bila tako mislila, če... Motorka je prispela in izstopila sva. V prometni pisarni povprašam prometnika, kje, tu nekje na slepem tiru, stanujejo sezonski progovni delavci. Povedal nama je, in ko sem ga še vprašal, kako je k®J tam, mi je odgovoril: — Pojdite sl pogledat! Saj ste menda zato prišli...? Mimo nakladalnih ramp sva po desetih minutah hoje zagledala dve vrsti tovornih vagonov, od katerih je le enajst talcih, da jih sploh Se »vodijo v evidenci«. P® čeprav ntoo uporabni. Šef postaje, tov. Čebela, nama je pozneje dejal, da so menda lani ponovno opravili popis vagonov ter da so lahko le še s koles ražbrali njihove vlite evidenčne številke. In to zgolj z enajstih. Drugi so pa že tako ali tako »pozabljeni« ... — No, za promet pa ni sposoben niti eden — je še pristavil in povedal, da je pač zob časa v osmih letih, odkar stoje tu na slepem tiru,, opravil svoje. Le iz enega vagona se je kadilo iz visokega, vitkega dimnika. Dejala sva si, da bova že pozneje potrkala na »vrata« in obiskala tamkajšnje prebivalce. Najprej si oglejva, sva mislila. »Cesta brez upanja« na slepem tiru litijske železniške postaje Predsednik občinskega sindikalnega sveta Litija: »Ni rešitve!« Preštela sva vagone. Devetindvajset jih je. Tam, čisto na koncu zagledava Stjepana Sabadija, ki je prenašal neuporabne železniške pragove za popravilo stranišča. Ker sva mislila, da je edini, ki je danes »doma«, sva ga kar ogovorila: — 2e dolgo stanujete tu? — Osem let. Od šestinpetdesetega. Doma je v Medjimurju. Zena in šest otrok. Potem nama pove, da so vsi stanovalci na delu. Pri Vižmarjih nekje povravljajo progo, šil so že ob štirih zjutraj z vlakam, vrnili pa se bodo ob petih popoldne. Skoraj nepotrebno se md je zdelo naslednje vprašanje: — Kakšni so kaj življenjski pogoji? Vagoni ... — 2e gre ... Zdaj imajo vrata. Tudi postelje imamo, toda mraz je ... Piha skozi špranje ... Franc Ambrož, eden izmed dveh Slovencev, ki živita v tej »sezonski« (če jo lahko po osmih letih še tako imenujemo?!) koloniji na kolesih, sicer Borovničan, Je tu skladiščnik z osemletnim delavnim stažem. Prav tolikim, kolikor šteje starost teh stanovanjskih vagonov. Razkazal nam Je umivalnico (tu imajo vsaj tekočo vodo!) in tudi »sindikalno sobo« v enem izmed vagonov. — Sto petindvajset nas je tu. še kar živimo! — Pa . . — Stopite f, menoj še do ekonoma. Tu je! Hajdarevdč Jože iz Čakovca. Našla sva ga v »kuhinji«, iz katere se je kadilo. Pravkar so zunaj nakladali dve posodi s fižolom, ki ga bodo z vlakom prepeljali v Vižmar-je delavcem za malico. — Tudi jaz sem tu že osem let. No, ko bi bili vsi- vagoni tako dobri, kot jih je neka,), potem bi se že dalo. Tako pa ... Poleti bo bolje ... V tej koloniji živi torej več kot sto delavcev. Menjajo se, kajti zdaj nekdo odide, vendar ga brž drugi nadomesti. Večina jih je iz Bosne, drugi pa iz Medjimurja. Dnevno delajo po deset, dvanajst ur, za zaslužek, ki se giblje od osemnajstih tisočakov navzgor. — Kot je pač dela — pove ekonom in potem pristavi: — Najhuje je to, da so delavci izpostavljeni vremenskim neprilikam. Potem pa, ko pridejo z dela na progi »domov«, jih čakajo nezakurjeni vagoni ... Ni prijetno ... Nisem odgovoril, ker pravzaprav nisem vedel, kaj naj rečem. XXX Streljaj daleč od železniške postaje živi torej sto petindvajset ljudi, v človeka dejansko nevrednih življenjskih pogojih, živijo in delajo. Vsililo se mi je vprašanje: — Kako to, da ni bilo v osmih letih moč rešiti tega problema, ki nikakor ni v čast našim stremljenjem po človeka vrednih življenjskih pogojih. Stopim v občinsko skupščino . . . Odgovornega človeka ne najdem. Je na neki seji, so md dejali. Na občinskem sindikalnem svetu imam srečo. Predsednik Martin Arhnaver je takoj pripravljen na pogovor. Tema: progovni delavci v devetindvajsetih vagonih. — Vem, da je hudo. Sicer pa so že osem let v Litiji. Mi smo v analizi stanja sezonske delovne sile povsem nedvoumno ugotovili, da je treba to razformirati. Sicer pa ti delavci tako ne delajo na področju naše občine in bi jih naj vsaj prestavili drugam. Dali smo pobudo, vendar Od tega nd bilo nič... To so delavci Sekcije za vzdrževanje prog remontnega podjetja. Tudi nobenih podatkov od podjetja, niti od sindikalne podružnice ne dobimo, kajti njihova centrala je v Ljubljani... No, in kljub temu, da o tem govorimo že nekaj časa, do ukinitve ni prišlo . .. — Ali se potem da še sploh karkoli ukreniti? — Zdi se mi, da ničesar ... Tudi šef postaje je bil podobnega mnenja. — Ta problem ne bo še letos rešen. Vse tako kaže! Kajti, čeprav smo te vagone pred osmimi leti »sprejeti« zgolj za leto dni, so še danes tu, na tem slepem tiru — je skomignil- z rameni postajen ačelnik. In dejansko so — na slepem tiru! L A. Foto: S. RESIC iiIiiituiimiffli!iiti!ii!iiiiiinii!iiiimiiniiti!nimnnnww™*n,n,,BBW,,,*,*ies žic, in bo vse dotlej, dokler bodo ostala pri hišah nekdanja starinska, imena iz dobe, ko je cvetela po naših krajih skrivna prodaja angleške soU. Na Rakttm. kakih 35 km od Ljubljane, kjer nastaja živahno iveekend naselje, pa tudi zimsko športni kraj, imajo še domačina z nenavadnim imenom. Ta kmet je CAKOVEC. Pa ni treba misliti, da je prišel davni prednik te hiše s hrvaškega kraja Čakovca, kakor bi ta ali oni lahko menil. Cakovčeri so dobili svoje ime tudi tedaj, v starodavnih časih prepovedane trgovine s kmečko soljo. Tihotapci so se zbirali na Rakitni; zatočišče so dobili pri kmetu na robu vasi. Tej hiši, kjer so se sčakovali, zbirali in dogovarjali zaradi prodaje in kupčije kontrabantarske soli so 1 rekli pri Čakovcu. Današnji gospodar pri Čakovcu je Ivan Suhadolnik, hiša pa nosi hišno številko 32. Vredno je obiskati te prijazne ljudi, ki ti bodo nadrobili še marsikaj zanimivega kar so slišali o starih tihotapcih, ko so prihajali kontrabantarji od morja in nosili cenejšo sol po Rakitni m drugih okoliških vaseh pa tudi še naprej po Barju. Tihotapci so dali mnogim našim pisateljem snovi za razne zgodbe. Ko je pisatelj France Levstik učtteljeval pri Pacetovih na graščini Turen nad Litijo, je o tistih časih, ko so ljudje na skrivaj trgovali s soljo, zapisal celo prigodmeo. No, takih pesmi pa je več. kar priča, da je med našimi ljudmi spomin na kontrabantarske čase še živ in živahen. POLTRETJI MILIJON VREDEN PRE- PIR RAZPLET V ZAVAROVAL- NICI 9 Ni VSE STARO ZA NOVO • KAMENJE IN MEDVEDI PADAJO! Nesreča In cenilci ne počivajo. Simfonija zavor ima včasih tudi bučen alegro s »harmonikarskim plehom« in žarometom, ki se je zjokal v črepinje... NEPREVIDNO PREHITEVANJE — AVTO V GRABNU — TROLEJBUS TRČIL V FIČKA - Cesta je arena podivjanih kubikov. časopisni naslovi so kratki, posledice pa ne. Potem ko uplahnejo buške in mine strah, se v razočaranih bencinskih dušah prebudi izgubljeno lastništvo razbitih kubikov in na temnem nebu kairambola milo sveti lučka vsemogočne zavarovalnice. Sreča v nesreči je zavarovalna polica. Večna slava stvarniku, ki je ustvaril svet in zavarovalnice! Kljuka vrat, na katerih je pisalo AVTOMOBILSKE ŠKODE, je bila štafetna palica in tisto dopoldne so si jo podajali iz roke v roko. — Tovariš, veste, smola hudičeva smola. Prvič v življenju se mi je primerilo. Blatna cesta, globoke kolesnice ... sam ne vem, kako me je postavilo na streho /.. -C- Tovariš, pardon. Jaz nisem cenilec. Niste cenilec? Nisem cenilec. Res ne. Poldrugo uro že sedim med cenilci in še ves dan bom. Tovariši amaterji in neamaterji raznih kategorij prihajajo s popisanimi listi v pisarno in potem v prepričevalnih besedah oživi karambolska retrospektiva; kronologija škode. Ob vratih v steni je omara, ki je tako nova, da se še ne da zapreti. Na policah so skladovnice map in vsaka ima v sebi skrivnost plačane ali pa neplačane škode. Zdajle niso vse mape v dmari zato, ker jih nekaj leži pred menoj; brskam po njih, vrstice oživljajo dogodke in ušesa so polna prijateljskega prepričevanja, ki včasih tudi ni preveč prijateljsko. — Anteno so mi ukradli, eha, tako se pa ne gremo. Zakaj pa plačujem zavarovalnino? Kupite jo, saj imate devize, menda ne boste iskali domačo? Kot je meni znano, še ne izdelujemo doma mercedesov. Ušesa si pokrijem z dlanmi. Zatopim se v spis. Spis je z datumom lanskega leta. Skoda plačana. Poltretji milijon. Avtobus, ki vozi na relaciji Tržič — Bled, je zdrknil s ceste. Miličniki so napravili zapisnik, cenilec pa je šel še dlje. Vzrok je nenavaden. Cesta je bila suha, bilo je poleti, ledena tudi ni bila. Vzrok nesreče: kreg! Na sprevodnikovem sedežu je sedela šoferjeva žena... ti boš mene... jaz bom tebe... ti bom že dala... Beseda sem, beseda tja; avtobus sem, avtobus tja in po bregu navzdol. Milijonske posledice žolčnih babarij. Še bog, da potnikov ni bilo v njem.. — Tovariš Pregelj (Zlato Pregelj je namreč cenilec), veste, pravilno sem prehiteval, potem pa je čisto posredi pripeljal tovornjak, zavil sem in zapeljal na pločnik. — Pa niste avta razbili na pločniku? — Da, veste... na pločniku je bil kan-delaber. — Kje imate voz? — Pri Trobcu je, ga že ,gliha’. (Trobec je namreč avtoklepar!) Škode za pol milijona. Zadeva je sveža. In neplačana. Najbrž ne bo nikoli plačana. Plačilo škode — odklonjeno. Razplet na zavarovalnici. Marsikateri karambol doživi na zavarovalnici svojo renesanso. Vesela družba je bila v okoliški gostilni preveč vesela. V živahni vožnji je bila cesta nazaj grede preveč ravna. Mali-gani ljubijo ovinke tudi tam, kjer jih ni... obležal je kot hrošč z nogami navzgor. Bleščeč avto, ki bi tisti trenutek tudi na strehi potreboval kolesa. Korajžni lastnik je v hipu bankrotiral s hrabrostjo ... JAO, MOJA MATI’ KAJ BO ZDAJ? ZAPRLI ME BODO. VOZNIŠKO DOVOLJENJE MI BODO VZELI... Hrabri ne poznajo preprek. Zaljubljeno je pogledal sopotnico. Na postaji Ljudske milice je usmiljena sopotnica podpisala izjavo ... JAZ SEM VOZILA AVTO. NE VEM, KAKO JE PRIŠLO DO 'NESREČE. NIMAM VOZNIŠKEGA IZPITA. PRED VOŽNJO SEM SPILA DVA DECI PELINKOVCA. OLAJŠEVALNA OKOLNOST: TO JE MOJ PRVI PROMETNI PREKRŠEK. Tovariša spoznaš v nesreči. Ali pa v zavarovalnici! . Povrnitev škode odklonjena. Lastnik ni vozil sam. Voznica ni imela vozniškega izpita. Bila je vinjena... dovolj razlogov za odklonitev škode. Potem preklici, jadikovanje, opravičila. Pol milijona je le pol milijona. Sledi tožba z nič upanja ... — Smola pa takšna!' Opeka mi je padla na blatnik, pa ga je hudič vzel. Veste, avto je bolj star, iz leta 1949, pa ne vem, če se sploh splača popravljati. Najbolje bo, če mi daste kar nov avto, saj ga imam zavarovanega staro za novo. Cenilca Pregelj in Roblek se spogledata. — Bojim se, da se to ne bo najbolje končalo. — Zakaj pa ne? — začudeno vpraša lastnik blatnika z opeko. Zakaj pa ne? bo najbrž vprašal še marsikdo. Veliko je namreč takšnih, ki klavzulo na zavarovalni polfci »novo za staro« preveč dobesedno jemljejo, kar ima za posledico vsakovrstne težave. Zavarovanci si namreč predstavljajo, da so že pri majhnih škodah upravičeni do novih avtomobilov, medtem ko dejansko sploh ne gre za nove avtomobile. Zavarovanje »novo za staro« bi se praviloma glasilo — zavarovanje amortizacijskega odbitka pri delnih škodah, tako da se zavarovancu ne odbije istrošenost, in obrabljenost posameznih, zamenjanih delov. Vzrok nesreče: medved. (Ampak ne bohinjski!) Vije, vije, Kraševce brije. Trst pometa, morje premeta. (O. Zupančič) Letošnje zime kar noče biti konec. 2e posije sonce, pa se spet vreme sldsa, nebu pooblači, potem komaj malo ohladi vzhodnik pa že sneži in potem spet sonce ali jug »tajata tisto prgišče novo zapadlega snega. V hribih sneži, na jugu najbrž dežuje, na Primorskem pa piha. Pravijo, da na Vipavskem letos ne bo nobena stvar zrasla in dozorela prej kot na Kranjskem, čeprav je ponavadi razlike vsaj za 14 dni, raje pa za več. Tam dela red njihov vremenski inšpektor — znana in znamenita burja. Ta veter, ki se zlasti v zimskih mesecih nenadoma zbudi, je nekaj posebnega. Nastaja nekje na podnebni meji, na severovzhodnih pobočjih Vipavske doline, na obronkih pivške planote — nekateri celo pravijo, da se skoti že nekje pri Javornikih nad Cerknico. Naj preprostejša uradna razlaga za nasta-tek burje je, da se po novem snegu zrak na hribih nad Vipavsko dolino, to je na Čavnu, Gori in Nanosu ohladi in zaradi svoje teže pade po strmih pobočjih kot kamen v dolino, kjer izpodrine lažji toplejši zrak. Samč tako preprosto najbrž ne bo, kajti kljub višinski razliki do 800, 900 in več metrov bi mrzel zrak težko kar tako dosegel tolikšno hitrost. Tu gre seveda še za podpritisk v nižjih legah, kot to učeno imenujejo vremenoslovci in podobno — a končni pojav je, ne glede na prepire o nastanku, znamenita burja, ki pometa Vipavsko dolino, Pivko in Kras, Trst in del slovenske Istre pa tudi Tržaški zaliv. O moči burje kroži mnogo zgodbic in kljub običajnemu pretiravanju lahko mimo zatrdimo, da je v vsaki zrno resnice. Severni in severovzhodni veter, ki tudi v polet-tem času po dežju rad zapiha, le da z manjšo močjo, je pozimi včasih tako močan, da resno ovira in celo prepreči normalen potek življenja na precejšnjem ceemlju. Posebno občutljiv je za buijo Promet Ko zaplešejo zastave burje v posameznih močnih sunkih po asfaltu, morajo biti vozniki zelo previdni. Trdno je treba držati volan, nekoliko prota vetru in takrat desno pravilo običajno trpi: vsak vozi raje po sredini ceste, ker je mnogo varneje. Kakor hitro namreč sunek pride tudi poneha in tako kaj lahko zanese vozilo nepripravljenega adi nevajenega voznika s ceste. Včasih pa se burja sprevrže v pravi vihar, ki se zaganja proti vsem oviram tudi s hitrostjo 150 in celo 170 km na uro! Takrat prekine ve6 promet, odreže za dan ali dva posamezne kraje in cele dele pokrajine od sveta ter povsem uveljavi svojo tiranijo. Gorje vozniku, ki ne spoštuje njene diktature! Lahko se mu zgodi kot januarja lam nekemu šoferju kamiona »super-leone«, naloženega s pohištvom, ki mu je na tako imenovanem »vetrnem polju« med Vipavo in Podnanosom prevrnila vozilo kot škatlico vžigalic! In taki prizori niso redki. Domači cestarji, ki poznajo njene muhe se podajo le v najnujnejših primerih na cesto — in še takrat naložijo avtomobile s kamnitimi ali cementnimd robniki, da so težji. Igre prepiha Ce6a vsega se še burja ni lotila! Njene žrtve gredo v stotine in tisoče, le kdo bi jih vse naštel! Nekatere so značilne, druge spet tako nenavadne in nepričakovane, da zaslužijo omembo. Naj jih nekaj naštejemo. Lani je v useku blizu Divače za-medlo vlak; čeprav je bdi zamet le kratek, so spredaj komaj dovolj hitro čistili progo, ker Jim jo je sprati zasipalo. Vlak je napredoval po metrih, za njim pa se človeško delo sploh ni več poznalo. Imel je čez štiri ure zamude. Pred mnogiimd leti je z enim sunkom posnela balkon z neke hiše v Trstu. ljudje se spominjajo, da je leta 1929, ko je bila posebno huda zima, celo prevrnila zadnji vagon vlaka! Njene žrtve so drevesa, posebno dišče za les, ki se je držalo žage. Obe stavbi sta bili v zavetju. A neke zime je burja nepričakovano našla pot tudi tja. 2aga je pred tem pogorela in samo skladišče se ji, kljub temu, da je bilo močno zidano iz delno klesanega kamna, ni moglo upirati: prevrnila ga je tako, da je bilo kamenje v zidovih na tleh samo malo zrahljano ... Pred vojno je podrla marsikatero bigo — skladovnico desk pred -""•Mii**, r - * tl Prikaz biirje po Valvasorjevi »Slavi« jo 50 m v zgornji Vipavski dolini: vsa, ki rasto »na zbrisu« so poševna. Krivec je burja, ki le nekajkrat na leto razsaja po dva do pet dni. Iz strug potokov posrka vodo in razsuje po bregovih budi po na široko, kjer navadno ' v trenutku zmrzne. Razkrila je že mnogo streh, a največje zmagoslavje je slavila leta 1864 ko je odnesla streho z mogočnega Attemsovega gradu v Vipavskem Križu. Od takrat grad propada, ker lastniki niso imeli več denarja, da bd ga popravili. Počasi se podira in ruševina je kot spomenik tej nevarni rušilifci. Bliizu Ajdovščine je stalo skla- žagami. Gorje žagarju, če ni pravočasno obtežil skladovnice, ali če jo je postavil »na zbris« — to je, na veter! Včasih je burja z enim sunkom razbila skladovnico v puh — potem pa lovi deske tudi po nekaj sto metrov daleč! 1952 leta si je privoščila merilne naprave za jako6t vetra v Trstu. Izdelali so jih menda za hitrost vetra do 180 km na uro. Nekaj časa so se vrtele, potem pa je polomilo kot igračke! Kadar zares zapiha, je težko celo iz hiše v hlev. Neredko posrka vse mleko iz golide, preden se lahko ženska prebdje nazaj v hišo. Lani je bila zima huda in dolga. V marsikateri kuhinji si, čeprav so kurili od jutra do večera, lahko mimo prijel rob štedilnika, medtem ko je v drugem kotu že zrmzovalo. V vetru ne tesni noben okenski okvir in nobena vrata, vsa toplota iz štedilnika’ se izgubi skozi še tako zaprti dimnik. Včasih potegne burja po dežju in potem morda lahko vidite takle prizor, kot Se / je nudil leta 1952 Sežancem, ko je v nekaj trenutkih obdala cvetoč mandljevec z ledom in ga spremenila v čudovit steklen šopek. Burja kroji zgodovino Da, celo usodo rimskega imperija je nekoč odločila,- če verjamete ali ne! Proticesar Evgenij, ki so ga postavili v Galiji je zbral vojsko zahodnega dela imperija. V njej so bili tudi vojaško naizvež-bani Rimljani in Italiki pod vodstvom germanskega vojskovodje Arbogasta. Cesar Teodozij je pripeljal vojsko vzhodnega dela imperija iz Nikomedije in Konstantinopla, zavzel brez večjih bojev kraške zapore v Hrušici in napadel Evgenijeve čete na polju med Ajdovščino in Vipavskem Križu. Bitka se je začela 9. septembra 394. leta. Prvi dan ni prinesel odločitve, drugi dan pa je prišla cesarju Teodoziju nenadoma na pomoč močna burja in prestrašila tega vremenskega pojava nevajene Germane. Evgenijeve čete so porazili, rimsko cesarstvo dokončno razdelili na bizantinsko vzhodno in rimsko zahodno polovico. Meja je potekala po Drini in še danes pišejo na tej strani latinico, na oni pa cirilico — posledica tedanje razdelitve tudi na kulturno vplivna območja. Vzrok vseh teh dogodkov pa je, naj bo še tako nenavadno, vipavska burja! S hrbtom proti vetru Primorci so si izmislili vrsto zaščitnih ukrepov. Ce morajo v hudem vetru ven, se oprimejo po dva ali trije: res, da je uporna ploskev večja, a je večji tudi odpor! V Trstu so na posebno nevarnih mestih oprijemalnikl na hišah, da ljudi ne podre nenaden sunek burje.1 Ob železniških progah so postavili visoke zidove, ki naj bi branili vetru, da bi s snegom zasul tire. V rebemicah, ovinkastem cestnem vzponu po nanoškem pobočju, so že pred vojno presekali nek ovinek, ki je bil v burji prava past za vozilo. Le redko se je prebilo, mnogo pa jih je končalo pod cesto na pobočju. Hiše v zgornji Vipavski dolini in na delu Krasa so kot trdnjave debeli zidovi, majhna okenca in težke, s korci krite strehe so obložene s kamenjem. Po pravilu so s pročelji obrnjene proti jugu, brez napuščev, ker se vanje rada ujame burja. Sto in stoletne krajevne izkušnje so nekateri sodobni 'arhitekti prezrli: gradijo nove stavbe z drugačno kritino, širokimi na-pušči, pločevinastimi strehami nad terasami. Kakšna priložnost za burjo, da pokaže svojo moč! Tako je lBni postala ena njenih žrtev nova šola v Ajdovščini. Streho nad teraso je natrgala, nato pa v trenutku zvila kot pokrov ribje kon-serve! Tudi novi bloki po večini prej ali slej dobijo drugo, staro, preizkušeno kritino — korce, ob-' ložene s kamenjem. Nič ne pomaga, tovariši arhitekti, proti vetru ni mogoče. Vipavci, Pivčani in Kraševci se navadno na burjo jezijo. Pravijo, da bi bila njihova dežela raj, če bi ne bilo vetra. A kljub vsej škodi in vragolijam, ki jim jih burja nakuha, pošteno . priznajo tudi njeno dobro lastnost: »Kaj črno, pa vreme nardi!« In to je res: naj še tako razsaja, naj se, je tudi bojijo, vendar zastavo, njeno znanilko, največkrat pozdravijo. Saj pride burja skoraj redno po dežju in s svojim plesom prej ali slej pomete in očisti obzorja. J. MESESNEL Četverica se je v fičku zadovoljno peljala po elegantnem asfaltnem traku avtomobilske ceste iz Novega mesta proti Ljubljani. Njihovega zadovoljstva pa je bilo v nekem useicu iznenada konec. S strahom so na nasipu tik nad cesto zagledali pravega, pravcatega medveda, ki je bil povrh še živ. Pred usekom je tbilo opozorilo KAMENJE PADA. In zdaj še [medved! Brunda se očitno ni kaj prida ! spoznal na nasipe, spodrsnilo mu je in štrbunknil je na cesto tik pred fička, ki se je kljub zaviranju zadel obenj... četverica v fičku je otrdela. Kaj bo zdaj? Bo medved odprl vrata in... Medved pa se je le nekoliko potipal in pobožal ter mirno odhlačal. Na fičku pa je bilo škode za več kot sto tisoč dinarjev! — Pravkar mi 'je pes skočil pred avto! — Gre za psa? — Vrag naj vzame psa! Za moj avto gre. Avto mi je spredaj razbil. Pojdite pogledat, spodaj ga imam- na cesti. In res gremo gledat. Ampak ne tisti pasji karambol. V servisu za volksv/ag-ne na Celovški cesti je precej razbit volksvvagen. Otipljiv finale sinočnjega podviga. Ogled in podroben zapisnik ... deformirana karoserija... zmečkan blatnik ... razbiti žarometi... počen volan ... itd., itd .. Ocenjena škoda: približno pol milijona Pa še ni vsa. Rešilni je še znatno bolj razbit, ker je trčil vanj, ko je Vff na Tržaški cesti izsiljeval prednost. Zapleten primer^ Sin je menda avto izmaknil očetu in . zaključek njegove črne vožnje je očiten. Kaj zdaj? Škode na obeh vozilih je za poldrugi milijon. Ce oče dokaže, da mu je sin dejansko ukradel avto, mu bo zavarovalnica povrnila škodo. Toda sina potem ne čaka najlepša prihodnost. Ce pa oče izjavi, da je sin vzel avto z njegovim dovoljenjem, potem bo moral sam precej globoko seči v žep .. Pet minut pred dve s cenilcem in sodnim izvedencem Pregljem še kratek intervju. • — Hodiš po stopinjah nesreče. Si nesrečen? — Nc, samo oženjen. — V nesreči spoznaš tovariša. Koliko ljudi poznaš? — Sem in tja tudi še kakšnega, ki še ni imel karambola. — Ali tudi v privatnem življenju botruješ nesrečam? — Zal da! Večkrat grem prijateljem za poročno pričo. — Kolikp nesreč obravnavaš dnevno? —i Deset do dvanajst. — Katere se zuajie laiuso riamtro spomniš? — Trolejbus se je zaletel v fička. Lastnik je ostal cel, fičko pa ne. — Kdaj ste sredi nesreč tudi na zavarovalnici srečni? — Ko dobimo trinajsto plačo! ® In za konec še nekaj številk, ki pokažejo, da je zavarovalnica podjetje z velikim prometom. Lani so obravnavali samo v delu Ljubljane — brez šiške in Bežigrada — več kot tri tisoč prometnih nesreč, tisoč pa jih je še v postopku. Na račun škod so izplačali nič manj kot dobre četrt milijarde dinarjev. Epilogi prometnih nesreč so še kako dragi. Preveč za neprevidnost! TONE FOUNEZI REPORTER TT MED CENILCI AVTOMOBILSKIH ŠKOD IN NJIHOVIMI SPISI - DELAVNIK LJUBLJANSKE ZAVAROVALNICE • CISA — MESTO POD MORJEM \ Mednarodna korespondenca tednika „TT“ z Nobelovimi nagrajenci POSEBEN DOPIS IZ NEW YORKA Februarja, so Združene države Amerike razveseljevali štirje mladi pevci, imenovani Beatles. V goste so prišli čez ocean, iz Anglije. Dvignili so tak hrup in povzročili tako nenavadno vedenje med ameriško mladino, da govore o množičnem izbruhu histerije in obsedenosti. Brž ko je skupina štirih gizdalinsko oblečenih fantov z obilnimi, nenavadno pristriženimi lasmi 'stopila na tla Nove Anglije, je mladina zagnala tako pošasten vrisk, da ga je tudi Amerika ne pomni. In ta zategnjeni, histerično visoki eeeeekkk ali oooolckk je ovijal glave Beatlesov ves čas njihovega gostovanja. Videla sem jih resda le po televiziji, pa to najbrž stvari ne spremeni. Osnovni vtis: najzanimivejši niso pevci, marveč poslušalci, in sicer najbolj dekleta. Večinoma so to dekleta med 13. m 16. letom, lahko tudi tja do 19. leta. V gneči moreš videti tudi desetletne otroke, izjemoma človeka do tridesetih let. Besedila zanesljivo nihče ne sliši, razen morda kakšnega yeah. Sicer pa ni pomembno — pomembno je vreščanje, ki ga spremlja sam hrup. In tega kdaj pa kdaj preglasi glas udarca na boben ali kitaro in ponovni zategnjeni yeah. Mladina je omamljena, vsa prevzeta. Nekatera dekleta si vijejo lase, druge točijo solze. Mnoge občudovalke na mestu skačejo gor in dol in zagotavljajo nesmrtno ljubezen Beatlesom■ In kadar bobnar zatrese z glavo in pramen njegovih las krepkeje udari po ovratniku in čelu, je vreščanje seveda obvezno glasnejše. Mistično vzhičenje se stopnjuje. Ves čas gostovanja si v Ameriki slišal le petje Beatlesov in gledal njihovo igro. Otroka sta mi pripovedovala, da se šolarji pogovarjajo samo o njih. V razredu mojega sina, 12-letnega fantiča, nosijo šolarji rožnate značke z napisom: Ljubim Beatlese! V razredu, v katerem je moja 14-letna hčerka, so učitelju poklonili »Beatles« sviter z želvastim ovratnikom. Obsedenost je zares velika. Beatlese je gledalo in poslušalo na milijone Američanov. Milijonom predstavnic ženskega spola med 10. in 30. letom so prinesli novo vrsto ljubezni. Gostovanje Beatlesov je spravilo mladino v prave križarske pohode. Skupinsko jih je sprejemala in pozdravljala na vsakem njihovem koraku. Na Kermedyjevem letališču jim je priredila sprejem, kakršnega Američani ne pomnijo. Dva tisoč vreščečih nedoraslih zasledovalcev je razbilo obroč policije, ko so jih pozdravljali ob vrnitvi s koncerta v Washtngtonu, kjer je približno enako močna, skupina mladoletnikov uprizorila tak neznanski vrišč odobravanja, da si je policist z naboji iz orožja zamašil ušesa. »Muzikalna« histerija je resda stara kot muzika sama. Tudi ni novost, da je bila Amerika še prav posebej pogosto žrtev različnih modnih muzikalnih nesmiselnosti. Toda ameriško časopisje si je edino v sodbi, da pojav obsedenosti ni bil še nikoli tako hud kot tokrat in da so Beatlesi starost vreščečih znižali na razdobje med 12. in 16. letom. Resni New York Times pravi, da je to pot norost pognala do vrhunca- Ko so bili po »zmagi« v Washingtonu sprejeti na britanski ambasadi, je gibka Angležinja tridesetih let zažuborela enemu izmed navzočih: »Prišli so, dragi! Oh, ljubim jih.« In druga je zamahnila z nožičem, odrezala pramen las enemu izmed pevcev in se srečna izgubila med gosti. Kdo so torej Beatlesi? So štirje mladi fantje, vsi doma iz Liverpoola. Najmlajšemu je 21 let, najstarejšemu pa 23. »News-week« pravi, da so na pogled morasti, meni so se zdeli rahlo cinični. Nosijo ozko, gizdalinsko, edvar-diansko-beatniškn modrosivo obleko z baržunastimi obšitki in spakljivo pristrižene, dolge lase, ki segajo spredaj prav do obrvi in padajo zadaj globoko na ovratnik. Ocene njihovih muzikalnih kvalitet so izrazito skope in 'vse po vrsti odklonilne. Nem York Times pravi le, da je iz njihove rock'n'roll manire docela nemogoče izluščiti en sam element in ga oceniti za izvirnega. Nemsmeek meni, da so muzikalni reveži. »Vsa njihova muzika,« pravi, »je le neusmiljeno nabijanje na kitage in boben, brez pravega ritma, brez harmonije in brez melodije.« Njihovo liriko — spremljano z nesmiselnimi vzkliki: »Yeah. yeah, yeah«, zmeraj si sledilo v presledkih štiri—štiri — imenuje pravo katastrofo, nesmiselno mešanico romantične sentimentalnosti. Komentator liberalnega te-■ dnika The Nation. sam glasbenik, jih smatra za muzikalno zastarele in zaostale. Pravi, da je njihova muzika pristni rock'n’roll izza leta 1950, in to primitiven. brez kakršnihkoli kultiviranih elementov, ki iih je ameriška muzika v zadnjih letih že posredovala. »Beatlesi so namerno posnemanje-ameriškega žanra,« pravi, »in gotovo ne pojo v muzikalni tradiciji, ki bi prihajala spontano iz njihovega življenja ali iz naravne potrebe po izražanju samega sebe« Morda je njihova največja vrednost v smislu za humor in karikiranje samih sebe. Ta sodba bi ustrezala tudi komentarjem ameriškega časovisja. saj jih večinoma imenujejo oznanjevalce zabave. Kriče in skačejo, da bi razveseljevali.. In poslušalci jim odgovarjajo tako hrupno, da Bea>lesom pre-ostajata domala le mimika in kretnje. Včasih je resnično nemogoče reči. kdo pravzaprav igra. ati oni na'odru ali tisti v dvorani. Gre za igro v igri. gre v prodajo«. Po nastopu v PaiUadiumu in Rogal Varietg je Epstein bistroumno ocenil, da so se časi spremenili. S posluhom trgovskega človeka je tudi uganil, da je treba začeti na vrhu. Za ta vrh je izbral gospoda Sullivana, televizijskega producenta, ki je tudi Elvisu Preslegu pomagal do slave. Trije zaporedni nastopi Beatlesov v Sullivcmovem televizijskem programu so pomenili signal vsej ameriški televizijski zabavni industriji. Ameriške radijske postaje so februarja strnjeno, dan in noč oddajale rock'n‘roll. Sirom po ZDA ni bilo ene same postaje, ki ne bi Beatlesov predstavljala naravnost presenetljivo mnogokrat. V samem Nem Yorku so vse važnejše postaje tega žanra omenjale Beatlese ob vsaki priliki, ko je bilo to sploh mogoče. Tisk seveda ni zaostajal. Pred koncem januarja so Beatlese trije izmed največjih magazinov predstavili s sliko na platnicah in dolgimi, senzacionalnimi zgodbami. V naglem zaporedju so vsi novičarski magazini, vse obrtnišlce publikacije in časopisi objavljali pestre zgodbe o njih. Life jim je posvetil osem strani in dodal kar 17 podob, zraven pa seveda spodbudno zgodbo pod naslovom: »Štirje piskajoči odpotovali iz Anglije — K nam so prišli Beatlesi«. Ali se je po vsem tem sploh še mogoče vpraševati, kako to, da so jih mladi, ki pred tedni imena Beatles še slišali niso, hodili pozdravljat skupinsko in da so vreščali, skakali, omedlevali in tulili, preden so jih sploh videli, kaj šele slišali. Reklama jih je poprej dobro poučila tn pripravila- Glasbenik Alan Rrnzler pravi, da v neivgorškem Camegie Hall ni bilo nikogar, ki ne bi že vnaprej točno vedel, kako mora skakati, kako vriskati in kričati, omedlevati — ali vsaj poskusiti vse to. Resnično, izbruh histerije je bil mojstrsko vnaprej pripravljen — 13 podjetij je v te namene napelo vse silp in dalo na voljo potrebni denar — in po prihodu je bila obsedenost organizirano stopnjevana. Komentar Nev) York nmesa pravi, da je bil, delež reklame rtaj-odločnejši faktor v bičanju mladih Američanov — predvsem žensk — in da bi brez tega deleža nikoli ne mogli priti do tako demonstrativne zanesenosti. In glasbenik Rinzler zaključuje svoj komentar v tedniku The Nation: »Toda manija Beatles'je marnja ubogih na duhu.« Spretna reklama je seveda zbudila tudi pozornost proizvajalcev plošč. Talco je gospod Epstein zlahka prepričal podjetje Capital Records, da je vložilo 50.000 dolarjev v bučen program reklame. Pet milijonov letakov z razburljivimi vprašanji so zastopniki podjetja nalepili po telefonskih drogovih in javnih pralnicah. In gospod Epstein je še navezal stike s tistimi, ki izbirajo plošče po lastnem okusu. Capital sam je v reklamne namene izdal ploščo s tremi pesmimi -Beatlesov, ki jim sledi pogovor z Beatlesi — seveda prav talco na plošči in jo kot poklone priložil vsaki zabavni plošči, ki je bila po tem času poslana na tržišče. Tako je dal znak za bučno reklamo, ki se mu je dobro obrestovala. Vrhunski rekord Beatlesov: plošč s pesmijo »Rad bi te držal za roko« (I want to Hold Your H and) so že prodali 2,600.000, pričakujejo pa. da bo prodaja dosegla tri in pol milijona. Ko so se Beatlesi konec februarja vračali v domovino, so odnesli s seboj samo od plošč, ki jih je v štirih tednih prodal Capitol Records, 253.000 dolarjev. Kdo bi ocenil kolikšen je bil njihov delež pri drugih podjetjih za plošče — tedensko gre na tržišče pet novih izdaj — in kolikšen je zasldžek od posamičnih nastopov ter kakšni so končno odstotki od prodaje blaga »Beatles«. Najvažnejše od vsega - Kupujte izdelke »Beatles«« Manija Beatles je v celoti velika velika kupčija. O tem ne dvomi noben resen Američan. Toda največ denarja — pa čeprav ogromno — jim niso prinesli niti osebni nastopi niti plošče. Glavni vir dohodkov je prodaja izdelkov »Beatles«. Teh je že zdaj skoro nepregledna vrsta, obetajo zmeraj nove. Reklama vam ponuja: lasulje Beatles, srajce, svi-terje, hlače, klobuke, drobno pecivo, skodelice za jajca, nočne in mornarske srajce, pa spet srajce za tenis, sladoled, puloverje z želvastim ovratnikom, okusne pijače in še kaj. Vse »Beatles. Razen tega pa je potrošnik tudi potolažen, da bo svojim otrokom lahko že kmalu kupil tudi punčko »Beatles«. In tisti, ki jim cenena srajca za tri dolarje ne ustreza, bodo seveda prav kmalu dobili boljšo, takšno za 30 dolarjev — ki bo tudi »Beatles«. Tudi motor »Beatles«, izdelan v Evropi, se bo te dni pojavil na tržišču. Ker pa se odrasli Američani seveda ne vozijo z motorji, že razmišljajo o avtomobilu »Beatles«. Beatles imajo seveda tudi psa čuvaja,'poseben urad za licence, ki edini prodaja dovoljenja Za izdelovanje blaga »Beatles«. Urad ima sedež v Londonu in nadzoruje produkcijo' tega blaga po vsem svetu. Vodijo ga štirje mladi Britanci. Pred tremi tedni je odprl svojo podružnico tudi New York in že so planirani uradi v Franciji, Južni Afriki, Avstraliji in na Japonskem. Po izračunih bodo Američani leta SeaMrg le oM M -mtaitoau Pismo mednarodne korespondence tednika »TT« z Nobelovimi nagrajenci za kemijo: Glenn Theodore Seaborg - United States Atomic Energy Commission - Washington 25, CD - ZDA. Pismo predsednika komisije za atomsko energijo ZDA - ameriškega znanstvenika z najvišjim administrativnim položajem! op«*tc»Ai. Bos»«essj Glenn Theodore Seaborg bo v zlati zgodovini znanosti in kemije simbol pionirskih podvigov v atomski kemiji! • GLENN THEODORE SEABORG 9 Leto in kraj rojstva: 1912 — Ishpe- ming (Michigan). O Študij: TJniversity Califomia — Los Angeles. O Častni naslovi: Bachelor of Arts, Doc- tor of Philosophy. O Odkril: plutonij (1940), kirij (1944), amemecij (1945), berkelij (1950), kalifornij (1950), einsteinij (1954), fermij (1954) in mendevelij (1955). »Jaz odkrivam elemente!« — je nekoč izjavil v novinarskem razgovoru kemik Glenn Theodore Seaborg — in res je, da je v 20 letih odkril kar devet elementov! Zares je skorajda neverjetno, da z 28 leti ni bil Še niti asistent profesorja na svetovnoznani univerzi Califomia v Los Angelesu — toda že je odkril plutonij in s tem ključ za atomsko bombo! V laboratorijih UCLA v Berke-leyu so Seaborg in njegovi sodelavci zares močno izpopolnili periodični sistem elementov, toda Glenn Seaborg skromno razlaga svoja odkritja: »Moja zasluga je le v tem — da sem bil tam! Končno — imeli smo ciklo-tron!« Za svoja številna odkritja je prejel leta 1951 Nobelovo nagrado za kemijo in leta 1959 Fermijevo nagrado za atomsko znanost s čekom za 50.000 dolarjev. 9 Kako ste izvedeli za podelitev Nobelove nagrade za kemijo? »V telefonskem razgovoru z nekim novinarjem, ld je izvedel za podelitev Nobelove nagrade pred uradnim telegramom Švedske akademije znanosti! Res je, da je teko lahko opisal tudi moje prve reakcije ob sporočilu o podelitvi visokega priznanja!« življenje Glenna Theodora Seaborga je idilična zgodba znanstvenika velikega formata, ki je prebil prva leta življenja v rudarskem mestecu Ishpeming v zvezni državi Michigan. Bila so to leta skromnega življenja v družini strojnika švedskega porekla. Mali Glenn je z 10 leti odpotoval z očetom v Kalifornijo, kjer se je v Visoki šoli najprej posvetil literaturi, toda že v prvih letih ko-ledža je spoznal skrivnosti kemije — svojega bodočega poklica. Študiral je kot nešteti študentje delavskega porekla — z najrazličnejšimi sezonskimi službami od ladijskega skladiščnika do obiralca marelic! Študiral je na univerzi Califomia v Los Angelesu in opravil doktorat iz kemije z dizertacijo »Neelastična razpršitev hitrih nevtronov«. Po diplomi in doktoratu je ostal v Berkeleyu kot asistent v laboratorijih velikega kemika Gilberta Nevvto-na Lewisa. Po odkritju plutonija leta 1940 je hitro napredoval na akademski lestvici in končno postal dekan univerze Califomia leta 1958! O Vaš hobby v privatnem življenju? »Moji hobbyji in rekreativne aktivnosti v kratkem prostem času so —‘čitanje, plavanje in golf!« Z odkritjem plutonija s prijateljem Mc Millanom se je Glenn Theodore Seaborg pre-■bil med največje znanstvenike v atomski znanosti sploh. Mimo lahko rečemo, da je bil dolgih 13 let pravzaprav pionir v atomskih kemijskih raziskavah, da je bil vodilna osebnost na univerzitetnem Lawrence Radia-tion Laboratory. Po japonskem napadu na Pearl Harbour je odpotoval v začetku leta 1942 v Chicago, kjer je s Fermijem in drugimi vodilnimi ameriškimi fiziki in kemiki gradil ameriško atomsko bombo. »Manhattan Engineer District« — gradnja prve atomske bombe — je bila v četrtem letu druge svetovne vojne najpomembnejša akcija ZDA in res je, da si brez kemika Seaborga in njegovega odkritja plutonija ne bi mogli zamisliti proizvodnje atomske in pozneje — hidrogenske bombe. Glenn Seaborg je bil v mesecih pred dramo v Hirošimi osebno odgovoren predsedniku ZDA za budnost pri nevarnih kemičnih ločitvenih procesih pri proizvodnji plutonija v Oak Ridgu in Rich-landu. 9 Alj ste bili med kemijskimi poizkusi kdaj v življenjski nevarnosti? »Kolikor se najbolje spominjam rhoje življenje ni bilo nikoli v nevarnosti med poizkusi!«. • Sledila so leta bliskovitega vzpona Glenna Seaborga na administrativni lestvici ZDA, posebno po pomembnem deležu v »operaciji hidrogenska bomba«. Mednarodno Nobelovo nagrado za kemijo je prejel leta 1951 m kmalu zatem je postal svetovalec predsednikov ZDA Harryja Trumana in Dvvighta Ei-senhowerja. Pokojni predsednik ZDA John | Kennedy — ki je leta 1959 podelil Seaborgu Fermijevo nagrado — je postavil Glenna Seaborga leta 1961 na mesto predsednika komisije za atomsko energijo (AEC) ZDA! Glenn Seaborg je tako prvi človek ZDA na atomskem področju — skratka človek, ki v mno-gočem odloča o uporabi atomske energije v vojne kakor tudi miroljubne namene. Kakšna je danes vloga Glenna Seaborga v atomski politiki ZDA? Mimo lahko rečemo, da je na predsedniškem mestu trezen opazovalec vseh atomskih dogodkov v svetu, ki se zaveda strateške pomembnosti atomske in hidrogenske bombe za vojaško ravnotežje s SZ, ki pa bi kot znanstvenik z veseljem pozdravil izključno uporabo atomske energije v miroljubne namene. Med atomskimi znanstveniki sta največja ekstremista dr. Linus Pauling in dr. Edward Tel-ler. Prvi na primer trdi — ena sama 50-me-gatonska bomba povzroči 40.000 rojstev z defekti, drugi pa — govorice o izredni nevarnosti so pretiravanja! 9 Ali bb možno življenje na Zemlji po atomskih eksplozijah morebitne tretje svetovne vojne? »Razprave o atomskih eksplozijah tretje svetovne vojne so hipoteze, ki na srečo verjetno ne bodo nikoli preiskane, človeštvo se mora naučiti živeti v miru. če pa bi — po naključju — prišlo do tretje svetovne vojne, sem prepričan, da bo človeška iznajdljivost in sposobnost našla rešitev za nadaljnje življenje!« Glenn Theodore Seaborg je kot predsednik AEC tudi svetovalec predsednika ZDA in zunanjega ministra za atomska in nuklearna vprašanja ter najvišji državni govornik za vprašanja znanosti. Naloga Glenna Seaborga je tudi, da pripravlja ZDA za morebitno atomsko tretjo svetovno vojno. Naloge Glenna Seaborga so izredno odgovorne, kajti lahko si zamišljamo, kakšne bi bile posledice uporabe ene same 50-mega-tonske bombe, posebno če vemo, — da je 20-kilotonska A-bomba v Hirošimi izbrisala z zemeljske površine vse na površini okoli 7 kvadratnih kilometrov, da je umrlo okoli 80 tisoč ljudi od 245.000 prebivalcev mesta, da je bilo dobesedno zravnanih okoli 90 tisoč zgradb! 9 Največ je znanstveno odkritje v kemiji v letu 1963? »Nisem prepričan, da je možno v nekaj mesecih izbrati najznamenitejše odkritje v letu 1963! Mislim, da je bil splošen napredek v biokemiji — kemiji življenjskih procesov _ posebno pomemben. Nadaljnje reševanje genetskega zakonika in dednosti je izpopolnjeno z novimi odkritji. Z izumi novih kemikalij in drog za zdravljenje bolezni smo dosegli pomemben napredek v borbi z najstarejšim sovražnikom človeštva!« Ze v samih odgovorih Glenna Theodora Seaborga na naših pet vprašanj vidimo, da je napravil John Kennedy s postavljanjem velikega znanstvenika in Nobelovega nagrajenca na vodilno mesto v tako občutljivi AEC samo še eno uspelo potezo v svoji notranji in zunanji politiki. Med vsemi predsedniki komisije za atomsko energijo ZDA — doslej so se izmenjali še David Lilienthal, Gordon Dean in Lewis Strauss — je namreč Glenn Theodore Seaborg vsekakor najtrez-nejši človek, ki ob interesih ZDA vendarle ne pozablja tudi na interese človeštva! A. PASTERNJAK Vendar - Beallesi so predvsem velika kupčija To niso bili od vsega začetka. Začelo se je šele Ob koncu leta 1961, ko jih ie v liverpoolski vinski kleti z imenom Jama, nekakšnem teenagerskem han-/ gariu, odkril gospod Epstein- Nadarjeno je ocenit potrebo mladine po nenavadnem. Zato je Beatlese opral, umil in preoblekel. Nič manj nadarjeno ni ocenil nekaj reakcij mladostnikov na humor in ritem Beatlesov, potem pa iih ie 9enia>lno izkoristil in alarmiral javnost. Točno po dveh letih žilave trgovske podjetnosti id f® uspelo, da je fantom iz liverpoolske Jame odprl vrata londonski Podla-dium. In že mesec za tem je sledilo najpomembnejše: vstop v Rogal Varietg, koder sta jih s svojo navzočnostjo počastila tudi kraljica mati in ministrski predsednik. Postali so nacionalni, pot na ameriško tržišče se je odprla na široko. Gospod Epstein je sicer že prej poskušal prodreti na ameriško tržišče. Toda plošče Beatlesov so bile v najkrajšem času označene za »blago, ki ne ...eeeeeeeeeeeeeeee... ..EEEEEEEEEEEEEKEEE... Glenn T Seaborg UNITED STATES ATOM4C ENERGV COMMISSION kaShinOIO* 29 O t' . . . EEEEEEEEEEEEEEEEE!« 1964 potrošili približno 50 milijonov dolarjev za izdelke »Beatles«. Poslovni svet je tudi opazil, kako izredno všeč je mladostnikom pričeska Beatlesov. In že si je ena od'firm zagotovila licenco za izdelovanje lasulj »Beatles«. Naročila so že do danes presegla po! milijona. Podjetje jih dnevno izdela 15.000. Lasje so vranje črni in dolgi, dolgi kot pri dekletih. 2: jih lahko vidite v številnih izložbenih oknih. HELENA TOMC 17. MAH®*. 1964 E£3 * PO ENAJSTEM FESTIVALU JUGOSLOVANSKEGA KRATKEGA IN DOKUMENTARNEGA FILMA V BEOGRADU nam go- POOINJA IZ NISA ... delam sem slikai udariti, dt pomaga i pred kvari na kožo. AKAD! i razpokale pravo titno kre- kožo na hrani s i konom izredno Debitantu je uspelo tisto, kar ni uspelo veteranom: »Po tragičnem jutru« — pretresi,jiv dokument o skopski tragediji Dragan Mitrovič je bil več let filmski snemalec in prav iz izkušenj, ki si jih je nabral za kamerami, je uspešno zgradil svoj likovni čut, svoj smisel za vizualno podajanje zgodbe, predvsem pa neposreden, prisrčen in doživet odnos do junakov svoje zgodbe. »Med oblaki« je filmska poema o mojstrih iz revne vasice Cma trava, ki s svojimi rokami in pogumom dvigajo po Vsej državi visoke tovarniške dimnike. Film pripoveduje o njihovi spretnosti pri delu, o njihovih upih, načrtih, omahovanjih in o njihovem delovnem mestu med oblaki. Drugo uradno priznanje so debitanti dobili z diplomo filmu »19,000.000«. Avtorja filma Vuk Babič in Dejan Djur-kovič sta absolventa Akademije za gledališče, film, radio in televizijo v Beogradu. Kot scenarista sta že začela svojo pot na filmu s scenarijem za filmsko priredbo Nušičevega »Dr.« Že ta njun prvi, posebno pa še sedanji, festivalski filmski nastop priča, da sta mlada moža že zapustila šolske klopi cineastov. Poznata vse filmske smeri in šole, s tem, da se trudita, da bi svoje misli posredovala s kar najbolj čistimi filmskimi izraznimi sredstvi, pa izpričujeta veliko filmsko kulturo. V filmu se zelo nerada opirata na besedo, ker menita, da je umestna samo tedaj, ko je neizogibna. Tako imata torej dobro orientacijo favorizira- nja čistih filmskih izraznih sredstev na škodo njihovih pripomočkov. Opaziti je njun funkcionalen smisel za strnjenost. Očitna je njuna lapidar-nost in ustvarjalna zavzetost. Zdi se pa vendarle, da sta se ta dva. zelo mlada avtorja veliko več naučila ^kinoteki kot na svoji akade^Lji. Zato je verjetno tudi tapF očitno in včasih kar nepojmljivo vsiljivo njuno zgledovanje pri Dzigi Vetrovu. Saj je znano, da je ta sovjetski dokumenta-rist že pred desetletji utemeljil svojo šolo »kamera-oko« in da je ta šola tudi že desetletja preživela. Ko se bosta mlada moža znebila teh vplivov, ki so lahko nedvomno dobra šola, pa danes nikakor ne morejo biti več prisvojen filmski način, bosta gotovo učinkovala tudi bolj izvirno. Divna Jovanovič je avtor najbolj nenavadnega filma na letošnjem festivalu. Njen »Rondo« ima vse značilnosti filmskega eksperimenta: iz njega žari bogastvo domišljije in temperamenta avtorja. Videti je, kot da je ves film s svojim vrtinčastim ritmom nastal v eni sami sapi. Mlada avtorica je skušala doseči z animiran jem risb harmonijo med ritmom osvobojenih tonov in ritmom materije. Moč, s katero je svojemu intimnemu doživljanju dala ustrezne barve, linije in ritem, govori, da gre za talent, od katerega lahko pričakujemo še veliko. Divna Jovanovič se je sezna- nila s skrivnostmi filma v beograjskem amaterskem Kinu klubu, študirala pa je na Akademiji uporabnih umetnosti v Beogradu. Aleksander Obrenovič je skoraj povsem nasproten tip debitanta. Je veliko bolj racionalen, najprej se poglobi v misel in zasnuje, pa šele potem snuje; resen je, natančen in pri njem je izredno dober znak to, da nima rad cenenih efektov in oblikovnih filmskih bravur. Obrenovič je av tor najboljšega izmed vseh filmov, ki smo jih doslej videli na temo skopske katastrofe (»Po tragičnem jutru«), sicer pa je bolj znan kot dramatik (z Lebovičem je napisal »Nebeški odred«), ki je i doslej dobil za svoje literarno delo tudi nekaj mednarodnih priznanj. Njegova ambicija, da se poskusi tudi v sedmi umetnosti, bi lahko dala ob tem njegovem dramaturškem talentu pomembne uspehe. Tako, to je tisto, kar bi kar najbolj na kratko lahko rekli o skupinici najuspešnejših debitantov letošnjega filmskega festivala v Beogradu. Prav nič pretirano ni, če pričakujemo, da bomo katerega izmed njih že prihodnje leto videli v prvi vrsti ustvarjalcev našega kratkega filma. Obeti so upravičeni že zaradi njihovega letošnjega uspeha, predvsem pa zaradi njihovega nedvomnega talenta. MIHAILO BLECIC N EVA ZAGREB FESTIVALSKE FANFARE SO UTIHNILE. »VELIKE PREDSTAVE« JE KONEC. ZDAJ VEMO ŽE VSE: 0 NAGRADAH IN NAGRAJENIH, 0 USPEHIH IN NEUSPEHIH ... V P0STFE-STIVALSKIH RAZPRAVAH TOKRAT NI TISTE OBIČAJNE ZVIŠANE TEMPERATURE. SAJ SO NAGRADE VEČINOMA RAZDELJENE TAKO, KOT SMO PRIČAKOVALI, SE PRAVI . TISTIM, KI SO JIH ZASLUŽILI TO JE ZNAK KAKOVOSTI... DEBUT UPOV .. prosim vas, da mi pošljete, te .je le mogoče, 3 zavitke OCTA kreme, ker je tukaj ne morem dobiti, Jo pa zelo nujno potn^, bujem. USLUŽBENKA iz^sOmbora da ml boste količino OCTA iprej poslali, ker potrebujem v <5e sploh lahko govorimo o kakem nestrinjanju z uradno listo nagrajencev, potem to velja samo za film »Meščan Urban« Jožeta Bevca. Režiser je sicer dobil producentsko nagrado, toda nekateri filmski ljudje menijo, da je kot popolni avtor zelo zanimivega filma zaslužil tudi osebno priznanje. Te pripombe so nedvomno upravičene, saj je Bevc zelo impresivno in originalno povedal nekaj resnic o težavah in nadlogah sodobnega časa in sodobnega človeka. Vse to je nedvomno zahtevalo precej senzibilnosti, daru in poguma. In zdi se nam, da je Bevc vse to tudi imel. Najpomembnejše festivalske nagrade so dobili Stjepan Zaninovič, Milenko Štrbac in Rudolf Sremac. To so vse sami prekaljeni in preizkušeni filmski ustvarjalci. Tako se nam takoj vsiljuje vprašanje: kaj je z novimi močmi, kje so mladi entuziasti, kaj počno? Vprašanje je umestno, saj je kinematografija brez mladih, novih imen, kinematografija brez svežine, drznosti in upanja. Tega pa kljub temu ne moremo reči za naš kratkometražni film. Čeprav na tem festivalu mladi niso imeli glavne besede, so vseeno zelo učinkovito in uspešno dokazali svojo prisotnost. Z vztrajnim iskanjem novih izraznih sredstev so učinkoval^ pogumno in simpatično. Kateri naj bi torej bili najuspešnejši debitanti letošnje- Najbolj iskana gramofonska plošča Festivalsko presenečenje: Divna Jovanovič ga, enajstega festivala jugoslovanskega dokumentarnega in kratkometražnega filma? Prvi med njimi, ker je dobil uradno nagrado (tretjo nagrado: 150.000 dinarjev), je Dragan Mitrovič. Nagrado je dobil za režijo in kamero v filmu »Med oblaki«. V svoji utemeljitvi je žirija napisala, da je ta film nagradila za doseženo enotnost filmskih vrednot v prikazovanju in uveljavljanju ene izmed številnih oblik človeškega dela. To je nedvomno veliko priznanje debitantu, ki je pustil za sabo številne veterane kratkega filma: Mimico, Ba-stača, Djordjeviča, Deneša, Velimirovdča, Ranitoviča, Kosmača... Mitrovičev film je bil tudi med kandidati za mednarodni filmski festival v Oberhausnu, kar je po svoje tudi že veliko priznanje temu mlademu avtorju. JUGOSLAVENSKI LEKSIKOGRAFSKI ZAVOD ZAGREB, poštni predal 297 2iro račun pri podružnici NB Zagreb - 400-11-603-94 N. 1 Na ponovna vprašanja naših naročnikov in interesentov obveščamo o izidu naslednjih zvezkov in novih izdaj ter možnostih prednaročil. Zavod pripravlja za tisk in izdajo; 1. ENCIKLOPEDIJA LEKSIKOGRAFSKEGA ZAVODA (Občo enciklopedijo). II. izdaja Delo bo izšlo v 6 zvezkih med 1. 1965—1967, bo bogato opremljeno in ilustrirano, precej predelano in dopolnjeno z naj novejšimi podatki in vsemi spremembami ki so nastale po izidu 1. izdaje. Cena kompleta ▼ prednaročilu 30.000 din (zvezek 5.000 din), mesečni obrok pa 500 din. 2. ENCIKLOPEDIJA TELESNE KULTURE Izdajo tega dela je oskrbela zvezna komisija za telesno kulturo in bo izšla v letih 1966—1968 v dyeh zvezkih po 800 strani besedila in ilustrativne snovi v štiribarvnem tisku, offsetu in bakrotisku. Cena v prednaročilu 10.000 din (zvezek 5.000 din), mesečni obrok po 300 din. 3. TEHNIČNA ENCIKLOPEDIJA Izšla bo v 8 zvezkih po 720 strani besedila in prilog v bakrotisku. V prednaročilu ie cena 40.000 din (zvezek 5.000 din), mesečni obrok 500 din. I. zvezek je že izšel, naslednji zvezki pa bodo izhajali v razdobjih 12—18 mesecev. 4. KMETIJSKA ENCIKLOPEDIJA Delo bo izšlo v 3 zvezkih po 800 strani. Priloge bodo bogato ilustrirane v bakrotisku. štiribarvnem tisku in offsetu. V prednaročilu stane 15.000 din (zvezek 5.000 din), najmanjši mesečni obrok pa 500 din. Delo bo izhajalo med 1. 1965—1968. 5. ENCIKLOPEDIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Delo bo izšlo v 4 zvezkih po 800 strani besedila in prilog, bogato ilustrirano v bakrotisku in večbarvnem tisku. Doslej sta izšla. I. in II. zvezek. En. zvezek bo izšel junija t. 1. Cena kompleta v prednaročilu je 20.000 din (zvezek 5.000 din), plačljivo v mesečnih obrokih po 700 din. 6. ATLAS SVETA Aitflas ie enciklopedičnega formata, ima okoli 250 strani besedila, je bogato ilustriran s era. 150 kartografskimi prikazi in 200 fotografi- jami v bakrotisku. Atlas ima 175 strani zemljevidov v 12—18 barvah, zemljevide neba in uradnega časa ter tri tabele zastav najpomembnejših držav in posesti. Atlas ima tudi indeks vseh zemljepisnih pojmov. Cena je 6.000 din, plačljivo v mesečnih obrokih 500 din in se pošlje naročniku takoj po podpisu zaključnice m plačanem obroku. 7. ATLAS JUGOSLOVANSKE OBALE JADRANA Delo bo izšlo v aprilu 1964 V formatu 14 x 24 cm, vezano v temnomodri polivinil; ima 33 zemljevidov v 8—10 barvah m indeks. Večji zemljevidi obale so v.merilu 1:300.000, vsebujejo pa vsa naseljena mesta, glavne in stranske ceste, obale in otoke. Na zemljevidih so zaznamovani moteli, prostori za taborjenje, bencinske črpalke, servisne delavnice za motoma vozila itd.; za športni ribolov in jadranje pa so zaznamovane morske globine, podmorski grebeni in peščine. Cena Atlasa je 1.500 din foo. kupčev naslov, plačljiva takoj ali v treh obrokih po 500 din. Atlas pošljemo po prejemu vsega zneska. 8. OTORINOLARINGOLOGIJA - PR0PEDEU-TIKA IN KLINIKA To je prvo delo v vrsti specialnih del iz medicine, ki bo izpopolnilo splošno Medicinsko enciklopedijo. V tisku ie KLINIKA. Naročniki si jo lahko obetajo ob koncu leta. PROPEDEUTIKO pa v letu 1965. Cena Klinike ie v predplačilu 6.500 din z mesečnim obrokom po 600 din, komplet pa stane 11.500 din z mesečnim obrokom po 1.000 din. Delo bo tiskano v standardnem enciklopedičnem formatu in prav tako bogato ilustrirano kot Medicinska enciklopedija. 9. BIBLIOGRAFIJA RAZPRAV IN ČLANKOV DOMAČE PERIODIKE Delo izhaja po strokah v cca. 30 zvezkih. V prednaročilu je 'cena zvezka 5.000 din. Prodajamo samo komplete strok. Dobiskana je prva stroka — književnost (domača in tuja) v 7 knjigah (I.—VII.). V tisku je stroka zgodovine. Letos bo izšla prva knjiga iz te stroke. Za vse navedene izdaje pod št. 1,—9. sprejemamo predplačila po naročilnici tega oglasa. 10. ENCIKLOPEDIJA JUGOSLAVIJE Dosedaj so izšli I—V zvezek. VI. zvezek je v tisku, prednaročniki ga bodo prejeli v novembru. 11. ENCIKLOPEDIJA LEKSIKOGRAFSKEGA . ZAVODA, I. izdaja Izšli so zvezki I,—VI., v tisku je VII. — zadnji zvezek. Naročniki ga bodo prejeli predvidoma avgusta. 12. POMORSKA ENCIKLOPEDIJA Izšli so I,—'VII. zvezek. V tisku je VIII. — zadnji zvezek. Naročniki ga bodo prejeli verjetno julija. 13. GLASBENA ENCIKLOPEDIJA Izšla sta I. m II. zyezek in je s tem delo zaključeno. II. zvezek že razpošiljamo in ga bodo prejeli naročniki v marcu. 14. GOZDARSKA ENCIKLOPEDIJA Delo, t. j. I. in II. zvezek, ie že dotisikamo. 15. MEDICINSKA ENCIKLOPEDIJA Izšli so I.—VIII. zvezek. V tisku je IX. zv., naročniki ga lahko pričakujejo v septembru. Vse izdaje pod št. 10-15 so razprodane. Ce se želite naročiti na katero od naših del, navedenih od št. 1.—9., vas prosimo, da izpolnite priloženo naročilnico, jo odrežete in pošljete na naš naslov. NAROČILNICA, za predplačilo — za nakup enciklopedičnih izdaj Prosim, pošljite mi v podpis narooilnicb za nakup v prednaročil Pri trnek, ime in nadiov (v tiskanih črkah)" Delovno razmerje pri i :>--------------------------------------------------------------------- Ce ste že naš naročnik, navedite svojo prednaročniško številko ŠOIOHOV NE OBLJUBLJA VNAPREJ V Sovjetski zvezi bo letos izšla cela prva knjiga najnovejšega dela Mihaila Andrejeviča šolohova — »Bojevali so se za domovino«. Znano je, da je Šo-lohov začel pisati ta roman že med drugo svetovno vojno (1943. in 1944. leta), izšlo je že nekaj poglavij, ki so jih hitro prevedli v številne tuje jezike. ^Takrat je bil Solohov vojni dopisnik s činom polkovnika, vendar je začel pisati tretji roman pred drugim pred »Zorano ledino«. Zadnja leta Pa se je sovjetska kulturna javnost začela vse 'bolj zanimati, kdaj bo Solohov napisal svoj tretji roman. Toda Solohov, ki je oster nasprotnik naglice v ustvarjanju (pa tudi sovražnik navade nekaterih pisateljev, ki bralcem marsikaj obljubijo, česar ne morejo storiti v določenem roku), se šele zdaj »približuje« drugi knjigi romana o usodah med zadnjo vojno. Čeprav sb literarne revije objavile nekaj poglavij, je vendar manjkala za-- °kroženost, saj je šlo le za fragmente. Tudi posebna izdaja iz leta 1959 ni zalegla, kajti bila je tiskana kot »poglavja iz romana«. Šele pred kratkim pa so najavili knjigo, ki bo približno dvakrat obsežnejša od vsega, kar so doslej objavili In ki bo le prvi del — vendar cel — novega romana o branilcih domovine. V skoraj polovici knjige bodo poglavja, ki jih Solohov še ni objaVil, zato je razumljivo, da je zanimanje zanjo zelo veliko. Bralcem so se namreč že zelo priljubili junaki, ki so jih spoznali v »poglavjih iz romana« (Peter Lopahin, Ivan Zvjagincev in Nikolaj Strelcev), zato si žele zvedeti kaj več 0 njih. Knjigo bo objavilo moskovsko Vojno založniško podjetje. I Jaka Hafner - mojster baletnih grotesk W Y Opica, koza, petelin... to je Jaka Hafner. Pa še zelo dober pijanec, ljubljanski pobalin in čisto navadna lutka! Ta je pa lepa. In vendar — podpisani avtor javno izjavljam, da so vse zgoraj navedene trditve (lahko tudi z dodatnimi superlativi) točne. Vse tiste utelešene zlobe, ki me že vidijo, kako bom sklonjen stal pred sodnikom, naj se obrišejo pod nosom. Figo! Res je, čisto res je, da je Jaka Hafner pristna opica, alj pa, da je bil pristna opica. V »Danini« namreč. Nisem ga zmerjal, niti klevetal, naštel sem le peščico njegovih najbolj uspelih baletnih vlog, s katerimi si je priplesal mesto enega izmed najboljših baletnikov pri nas. — Koliko časa že plešeš? — Sedemnajst let in pet mesecev. — Katera je bila tvoja prva vloga? — V amaterskem gledališču na Jesenicah sem nastopil v »Princeski in pastirčku« v vlogi Trebuščka. — Kaj bi bil, če ne bi bil baletnik. — Strojni ključavničar. Sem namreč že izučen. Na neki amaterski predstavi na Jesenicah me je Emil Frelih povabil v ljubljansko opero. Tedaj sploh še nisem vedel, kaj je balet. Oče in mati sta bila proti, vendar so me odrske deske zvabile. Septembra leta 1946 sem odšel v Ljubljano in od tedaj plešem v Operi. — Kaj so dejali doma? — Oče je bil silno hud. 2elel je namreč, da bi postal strojevodja. Poldrugo leto nisem smel domov. — Katere vloge so tl najbolj pri srcu? — Vloga opice v »Danini«, vloga ljubljanskega pobalina v »Našem ljubljenem mestu« in ena zadnjih vlog, to je lutka iz »Petruške«. — Si zaljubljen? — Da, »Zaljubljen v tri oranže« in v vlogo pijanca, s katero sem dosegel še zlasti velik uspeh v Haagu. — Kdaj si najteže plesal? — V lutki pri »Petruški«, ko sem si med predstavo nalomil rebro. — Kaj delaš, kadar ne plešeš? — Veliko se ukvarjam z ročnimi lutkami. Učim jih plesati, če lahko tako rečem. Brez plesa, kot vidiš, ne gre. — Ali vedno tako plešeš, kot drugi žvižgajo? — To v glavnem počnejo vsi, čeprav niso baletniki. — Plešeš twist? — Ne. — Kaj misliš o modemih plesih? — Sem nasprotnik modemih plesov, so mi pa kljub vsemu všeč, če jih plešejo dostojno — in drugi. TONE FORNEZZI Slika desno: Jaka Hafner V levi »špengl«, v desni »akl« — sitar »navačva«. »Knofe«, »enčonce« in »griben« je obesil na »kozu«. Sitar v statvah, ki pa niso popolne. V desnici drži »špolo«, ki pri tein delu nadomešča čolniček. Sitarske statve s sitom na »špici« in obešenimi »knofi«; desno petrolejka Jd kozla do statev je potekal zanimiv proces, ki je že izumrl. Zato postavljajo v Škofji Loki Muzej v Škofji Loki bo v dobrem poldrugem mesecu izpopolnil in deloma preuredil nekatere zbirke. Predvsem velja to za narodopisni oddelek, ki obeta največ novosti: predstavil bo streharstvo na loškem ozemlju z deli streh v naravni velikosti — in sicer tri vrste kritine: slamo, Skrilj in lesene, klane Skodle. Izpopolnili bodo pa tudi zbirko predmetov in orodja, ki za zdaj še nekoliko pomanjkljivo predstavljajo eno še pred kratkim zelo značilnih obrti za loški okoliš — sitar-stvo. Pri tem se bo vodstvo muzeja oprlo Zimo, že pobarvano, ki jo je sitar dp-bil od trgovca, je 1 moral najprej sortirati po dolžini in barvi. Zakaj po barvi, bomo videli pozneje. Potem je moral narediti ,knofe’, to se pravi, povezati žimo v šope in vanje zabiti češminove ,cveke’ — to pa zato, da je povečal trenje, da žima ne bi uhajala iz ,knofa' in da ne bi bilo .puteglarjev’ — izpulkov. .Knofe’ je sitar obesil na ravno os in vtaknil vse skupaj v ,kozu’. Potem pa je začel .navačvat’: žimo je iz ,knofov’ po- nredvsem na zunanjega sodelavca, absol- . tegnil skozi ,enčonce’ (začetni e se lzgo-venta slavistike Matka Omana iz Straži- varja polglasni ško), to so vzporedno na- šča pri Kranju, še enega redkih — zlasti pete vrvne zanke med dvema počezmma, izobraženih — ljudi, ki lahko o sitarstvu ravnima letvama. Potem pa še skozi ,gri- kaj pove in napiše. Sam zna namreč izdelovati sita, ker se je kot otrok še naučil pri starem očetu — njegov oče pa že ni več znal... »V zadnjem času, to se pravi še pred prvo svetovno vojno,« pripoveduje Matko Oman, »so bili v Stražišču še trije trgovci z mešanim blagom, ki so imeli tudi gostilne. Ti so nabavljali žimo in jo dajali Sitarjem, ki jih je bilo v Stražišču in bližnjem Bitnju polno —v prejšnjem stoletju je bilo samo v Stražišču 500 statev! Ali dela modernih slikarjev ne bodo dočakala leta 2000? ena umetniška slika z začetka stoletja ne "0 25 let veti povsem cela«, je izjavila angle- specialistka miss Helen Gluck v nekem poročilu za Royal Society of Arts v Londonu. Pri Je namignila na slabo kakovost likovnih izdelkov in na tehnično neizkušenost avtorjev biodcrnih likovnih, zlasti še slikarskih del. Co bo prerokovanje uresničilo, potem naši vnuki *)e bodo mogli več videti niti ene Impresionistlč-ali futuristične sli kut v dobrem stanju. Francoski strokovnjaki pa niso tako pesimistično razpoloženi. Na primer madame Hours, ki ^di restavratorski oddelek v Louvru trdi, da Jo Približno dvajset odstotkov modernih slikarskih del preživelo prelom tisočletja. Sama naj-°1) kriv.1 predvsem uvedbo centralne kurjave v depoje in razstavne prostore, ►►ki je napravita na umetninah več škode kot dve svetovni vojni«. Seveda, umetniki, ki so slikali ined loti 1890 in 1910 so postali žrtve najslabših restavratorskih Posegov, ki so takrat veljali za uspešne. Vendar Pa ta izgovor ne more več veljati za sodobne škarje. Današnji specializirani proizvajalci barv sove-mt mobilizirajo strokovne izkušnje in preizku-SaJo obstojnost svojih proizvodov v različnih Podnebjih, tako v Afriki, na Floridi, v Skandinavskih deželah; prav tako pa tudi njihovo ^zdržljivost v različnih okoljih v razdobju pot-PajsUh let. '►'Toda«, poudarjajo proizvajalci, »ta Jamstva so odveč in prazna, če se pa današnji slikarji-diietanti ne ozirajo več na nobena pravila uraduje slike in na stare izkušnje, ne upoštevajo občutljive tehnike .doziranja, skrivnostne kvalitete piijmentov. umefnosti restavriranja in Prepariranja posamezne — podobe. Namesto te-Ka pa se,, nabiti z demonom originalnosti, tru- dijo uporabljati katerikoli material, tudi najbolj nemogoče kot različne čVepinje, jajčne lupine, stekleni prah, žlindro in podobno, in s tem preparirajo svojo slikarske cocktaile.« y J (»IL GIORNO«) ben' (greben). ' Pri tem delu — ,navačvanju' — si je pomagal z ,aklnom’ in .špenglnom’. .Griben’ pa ima še po starem mrežo iz medi, okvir pa' iz drete, da lepo razporedi mrežo. Pozneje so izdelovali okvirje samo iz lesa. Zobje oziroma ploščice mreže so lesene, po pravilu iz pušpana. Navlečeno sito — to so pravzaprav samo po barvah razporejena žimna vlakna — je sitar prenesel s kozla na statve in napel na valj. Potem je na .brade’ obesil .pudvožnke’ (nekakšna pedala) in začel šele res delati sito. Sita so delali tako, kot so tkali platno, le da je čolniček na statvah nadomeščala ,Spola’ — to je votla, izžgana bezgova palica v kateri je bila žima. Narejeno sito je sitar snel, napel s .špringarjem’ in obesil na .špico’ na prednjem delu statev. Pozneje je dal sito se v prešo. Pred zamenjavo jih je po nekaj skupaj zvil v butarico, pač po velikosti: če so bila velika po 2, manjša po 4, 6 ah še več. Trgovec je potem stehtal sita in odštel od teže žime, ki jo je oddal sitarju. K razliki je prištel še Sitarjev.dolg in vse tisto, kar je hotel sitar ob tej priložnosti še kupiti. Seveda je ostalo le malo ali nič. Sitar pa ni nikoli vedel natančno za ceno žime in prav tako ne sita! To je bilo prepuščeno trgovčevi matematični nadarjenosti. In tako seveda ni čudno, da so si s pomočjo takega, nekam .naturalnega’ gospodarstva in trgovanja lahko opomogli le trgovci, Sitarji pa začuda ne. Izdelovali so mnogo vrst sit. Merili so v colah in po merah so jih tudi nazivali: .ajnzrčk’, .cvajerčk’, .drajerčk’ in tako naprej. Ti nazivi pa so bili določeni tudi za vsak tip barvnega vzorca. Kajti barvni vzorec sita ni tako preprosta stvar. Pri situ je namreč treba v tem pogledu ločiti ,pism’ in ,pasm’. ,Pasm’ je enobarvni pramen, medtem ko je ,pism’ vzorčast pramen. Ko potem sitar pretke ta dva pramena žime nastajajo vzorci, ki spominjajo na škotske. Seveda je bilo točno določeno koliko žimnih vlaken in kakšne barve gre v posamezni ,pism’ in prav tako seveda v ,pasm’. Razen teh vrst sit so izdelovali še .mlinske pajklne’, pravokotniška sita v eni barvi in dvojno tkana, pa ,ta kriščkast porhant’, ki je tudi neke vrste sito, ,doj-kle’, ,šajbe’ in kdo ve koliko vrst še... Okrogla, ovalna, kvadratna, pravokotniška ...« , Zdaj sitarstva v loškem okolišu praktično ni več. Izumrlo je kot toliko drugih obrti, ki sta jih moderni čas in industrijska revolucija onemogočila. Tu in tam po nekaterih hišah še hranijo posamezen ,kozu’ in statve, največkrat le v kosih, ki se valjajo na podstrešjih ali v ropotarnicah. Le redek še zna delati sita, saj je primer Matka Omana malone izjemen: da bi tradicija preskočila celo generacijo! Loški muzej pa bo svojo, zbirko predmetov, ki so jih uporabljali pri izdelovanju sit še izpopolnil in skušal, kot je dejal ravnatelj Andrej Pavlovec, predstaviti to obrt živo, s proizvodnim procesom. S tem bo še ena dejavnost'naših ljudi osvetljena in primerno zaščitena kot delček našega gospodarskega razvoja v polpretekli dobi. J. M. Knjige in ljudje Američanom skoraj ni mogoče očitati, da se premalo zanimajo zase. Nasprotno, z vrsto najrazličnejših institucij so dosegli, da so neprestano v obravnavi. Tako niso nikoli v zadregi, če naj izvedo kaj o sebi. Na razpolago so vedno naj novejši podatki o tem, kakšnega mnenja so o kaki stvari, kje so najraje na počitnicah, v kakšnih ovitkih se ‘jim zdi čokolada najboljša, kako se počutijo glede na vesoljske raziskave in še mnogo drugega. Vendar Johnu Steinbeoku vsi podobni pa še bolj precizni podatki očitno niso zadostovali ali pa ga vsaj niso povsem prepričali in menil je, da bi si bilo morda dobro vse to ogledati tudi čisto laično in prav od blizu. Zato se je odločil za veliko, povsem samostojno in precej nenačrtno potovanje čez razsažne Združene države, če sd je že celotni postopek prikrojil precej neznanstveno, si tudi cilja ni zastavil previsoko. Razen prirojene potepuške strasti ga je na pot gnala kvečjemu še čista, neprikrita radovednost. Ker pa bd ga popolna samota utegnila deprimirati, razen tega pa bd zaradi pomanjkanja diskusije lahko ostali njegovi vtisi o stvareh in ljudeh preveč enostranski, je vzel na pot še Charleya. Izkazalo se je, da je bilo to povsem pravilno, kajti kuža Charlejr se je imenitno obnesel. Ne le, da si je s potovanjem razširil svoje pasje obzorje in se je odtlej lahko prišteval med bolj izobražene kodre, tudi svojemu gospodarju — pisatelju je z doslednim zavzemanjem stališč o vsakem problemu mnogo pomagal, saj mu je bilo treba le malo povohati in že je ločil bistveno od nebistvenega. »Potovanje s Charleyem« (Državna založba Slovenije, zbirka Kiosk — prevedla Meta Gosak, opremil Marijan Sežun) je tako knjiga, kd bi se je marsikdo sramoval. Odlikuje jo namreč velika neresnost, razen tega pa še prav pretresljivo pomanjkanje potrebne globine. Predvsem pameten človek ne gre na pot brez pravega smotra, če pa že mora, ker je pisatelj in ima namen pisati potopis, se tega loti s primemo prizadetostjo. Zavedati se mora, da je svet poln problemov, ki samo čakajo, dai jih nekdo, ki je dovolj pameten, načne in pove o njih svoje mnenje. Seveda prepričanje o poklicanosti za izrekanje dokončnih mnenj, ki jih bo tudi kdo upošteval, zahteva dobro mero samozavesti. Te pa Šteinbecku očitno primanjkuje. Zaupanje v lastne sodbe si jemlje predvsem sam, kajti njegovo skeptično razpoloženje nd namenjeno le drugim, pač pa najprej in predvsem njemu samemu. Tako mu rojaki vsaj ne morejo upravičeno zameriti, če tudi z njihovimi najbolj vzvišenimi prizadevanji opravi bolj zviška in na hitro in jih raje pogleda s tiste strani, ki sploh ni namenjena za razkazovanje, čudovita, pretirano velika in nadvse cvetoča mesta — ta skoncentrirana razstavišča silne gospodarske moči, ga puščajo precej hladnega, kar žaljivo jih obide, brez primerne osuplosti. Z velikim zanimanjem pa se posveča nepomembnim srečanjem na samotnejših odcepih magistral. Pa ne, da bi vedno hiteči Ameriki nalašč nasprotoval z deklarativnimi izleti v romantiko, le včasih si vzame čas, da pogleda, če vsa ta nervozna naglica pušča za seboj kaj posebno mikavnega oziroma če sploh kaj pušča. Po njegovem mnenju sicer rezultati niso v sorazmerju s prizadevanji, vendar zato še nikogar ne prepričuje, naj ravna drugače. Nasprotno, celo dopušča, vso možnost, da imajo drugi prav in da z njim samim nekaj ni v redu. Res svojevrsten potopis. Ne morda zaradi izjemne literarne vrednosti, ki jo je pisatelj dokazal že kje drugje in si zato mimo lahko dovoli kratek oddih, pač pa zaradi iskrive duhovitosti, originalnih pripomb in živih vtisov. Pa vendar ves živahni humor, s katerim skuša pisatelj v svojih razmišljanjih o Ameriki zabrisati čustvenost, ne more zakriti dejstva, da ga marsikaj boli in vznemirja. MARIJA CVETKO Z VSEH VETROV • Z VSEH VETROV «Z VSEH VETROV • Z VSEH VETROV »Akl« in »špengl« — pripomočka m »navačvanje« Francoski igralec in režiser Jean Vilar, do lani vodja slavnega TNP (The-&tre National Populaire), je za milansko Scalo režiral Verdijevo opero »Macbeth«. „ • I-ondonski »Times« je objavil zanimivo statistiko. Televizijski družbi BBC m ITV sta imeli v enem tednu 440 ur programa (več kanalov), pri čemer sta posvetili kulturi le 40 minut. • Prva češka izdaja romana »Leopard« italijanskega pisatelja Tomasija de Bampeduse v nakladi 20.000 izvodov je bila razprodana v dveh dneh. Prevaja-lec: Jaroslav Pokomg. Frankfurtska založba Fischer je pred kratkim izdala drugo knjigo pisem Thomasa Manna z naslovom »Bricfe 1937—1947«. Knjigo je uredila pisateljeva hči Erika Mann, ki je napisala tudi komentar k pismom. • Knjiga, ki jo je francoski pisatelj Georges Bernanos posvetil španski civilni vojni — »Velika pokopališča pod mesecem« — sc je pred kratkim prvič pojavila v izložbah madridskih knjigam. • Francoski popevkar Gilbert Bčcaud bo junija odšel na. gostovanje v Ljudsko republiko Kitdjsko. V Londonu je bila pred dnevi premiera Janačkove opere »Makropulos« (po čapkovi drami). • Newyorški kardinal Spellman je ostro obsodil »Namestnika« Rolja Hochhutha, ki so ga pred časom uprizorili tudi v ZDA. Delo kritizira stališče papeža Pija XII. do nemškega preganjanja Zidov. Spellman je izjavil, da je drama le »sramotna pro-janacija«. • Friedrich Diirrenmatt je po naročilu južnonemškega radia napisal televizijsko dramo »Dic Schauspiler« (»Igralci«). OB NAJNOVEJŠEM MEDNARODNEM USPEHU NAJBOLJŠIH JUGOSLOVANSKIH VATERPOLISTOV V ZAGREBU TIHI ČETVERCE \ Videli smo dva četverca — dve fenomenalni obrambi inž. Milana Muškatiroviča, najboljšega vaterpolskega vratarja sveta! / Videli smo dva četverca — dva topovska strela Mar-kovicsa (Madžarska) in Puškarova (Sovjetska zveza)! Videli smo dva četverca — dve nepozabni vaterpolski dirami v piscini olimpico v Rimu In zimskem bazenu v Zagrebu! Zgodilo ne je 2. septembra 1960 v piscini olimpico v Rimu: Mar- kavics se je na tekmi Jugoslavija — Madžarska po bliskoviti kombinaciji z Demeterjeim inKa-niszo znašel sam pred Mušikati-rovičem. Ježid se je kot zadnji branilec pri rezultatu 1:1 lahko odločil samo za eno — grobi prekršek. Četverec in topovski sitrel Markovicsa v sam desni zgornji kot.: Muškatirovid se je z vrhom prstov dotaknil žoge, ki se je tako od stative odbila daleč v bazen. Nekateri časopisi eo poročali o stativi. Nekateri sako nad vodno površino z nasmehom na obrazu, kakor da, se ni prav nič zgodilo. Puškarov se jetpdločil za topovski strel v desni zgornji kot. Muškatirovid je v svojstvenem slogu odbil žogo v kot. Partizan je na koncu zmagal s 4:3 in veliki srebrni evropski pokal bo leto dni v beograjski vitrini. 0 Inž. Milan Muškatirovid 0 Kapetan Partizana (Beograd) 0 Datum in kraj rojstva: 9. marca 1934 — Bibač. nega prvaka — Jadran iz Her-ceignovega!« 0 Cc bi bili še enkrat deček n 15 ali 16 leti, ali bi se ponovno odločili za vaterpolo? »Težko vprašanje — toda vaterpolo je in bo šport mojega življenja! Zanimivo ‘ je, da sem si vedno želel igrati tenis, čeprav še nikoli nisem, imel v rokah reketa! Saj veste — Mitid, Palada, Jovanovid, Pilid! Ko ne bom igral več vaterpola, bo moj rekreacijski šport — tenis!« 0 Jadran iz Hercegnovega je bil vaš prvi kvalitetni klub. Zakaj ste odšli iz Hercegnovega v Beograd? »V študentskih letih sem pač lahko živel v Beogradu in igral v — Hercegnovem! Ko so končali študije, so se v Beograd vrnili ali prišli še Šiljak, Cukvas, Radan in Vuksanovič;, sestavili smo močni prvoligaški ekipa Partizan in Crvena zvezda!« 0 Najlepši spomini iz plavalnih bazenov? Vaterpolo je zanimiva in dinamična igra 4 časopisi so poročali o izrednem refleksu Muškatiroviča. Sedel sem v liniji naših vrat. Videl sem eno najlepših obramb olimpijskega turnirja splbh. Jugoslavija je po nekaj lepo izvedenih protinapadih premagala v pravi drami Madžarsko z 2:1! Zgodilo se je 14. marca 1964 v zimskem bazenu v Zagrebu: sodnik Diggenaro (Italija) je ob glasnih protestih publike dosodil v odločilni tekmi Partizan (Beograd) — Dinamo (Moskva) četverec pri rezultatu 4:2. Takrat Je ostalo do konca še dolge 3 minute in Dinamo bi v nezadržni ofenzivi morda celo zmagal, če... Mšvemderadze,' Cinfcvanaja in Puškarov so se z očitno nestrpnostjo dogovarjali — kdo bo streljal s 4 m! Muškatirovid se je v Partizanovih vratih dvignil vi- Inž. Milan Muškatirovič 0 Število tekem v državni reprezentanci: 74. V hotelu »Dubrovnik« v Zagrebu smo čestitali Muškatirovi-du, Sandidu, Jankoviču in ostalim že drugič za naj.večji klubski uspeh v zgodovini jugoslovanskega vaterpola. Najboljši vaterpolski vratar sveta inž. Milan Muškatirovid. je samo 60 minut po prejemu prelepega srebrnega evropskega pokala odgovoril za naše bralce na 15 zanimivih vprašani o vaterpolu včeraj, danes in jutri. 0 Kdaj ste začeli igrati vaterpolo? »Bilo je leta 1949 v Beogradu, ko sem prvič zaigral vaterpolo v letnem bazenu. Devet let pozneje sem prvič igral za držav- mm KAVA JE RESNIČNO DOBRA IN PRIJETNEGA OKUSA I mmm .‘SSL Dosedanji olimpijski prvaki v vaterpolu: Pariz 1900 — V. Britanija Saint Louis 1904 — ZDA < London 1908 — V. Britanija Stockholm 1912 — V. Britanija Antwerpen 1920 — V. Britanija Pariz 1924 — Francija Amsterdam 1928 — Nemčija Los Angeles 1932 — Madžarska Berlin 1936 — Madžarska London 1948 — Italija Helsinki 1952 — Madžarska Melbourne 1956 — Madžarska Rim 1960 — Italija ®> Ali bi šport — na primer vaterpolo — lahko bil Vaš življenjski poklic? »Nikakor ne — niti šport niti vaterpolo! Z leti se človek spremeni; zame je mesto asistenta na tehnološki fakulteti v Beogradu mnogo važnejše od športnih ambicij! Res je tudi, da ni mogoče povsem združiti nenehnega kvalitetnega napredka v poklicu in športu in treba se je pač odločiti — poklic ali šport!« 0 Kaj mislite o amaterizmu in profesionalizmu v športu sploh? »Profesionalizem je edina pot, da človek doseže maksimalno kvaliteto ‘v športu, posebno če lahko šport izpolnjuje tudi vse . življenjske želje človeka. Zame — * kakor za vaterpoliste sploh — profesionalizem ne prihaja v poštev!« 9 Vaš hobby v privatnem življenju? Kaj sta za vas glasba in film? »Gledališče in arhitektura — toda ob vaterpolu in službi ostane le malo časa. Glasba in film sta tako neizpolnjeni želji mojega življenja!« 0 Kako bi sestavili lestvico desetih najboljših športnikov sveta? »Prvi — Brumel (atletika), drugi — Schollamder (plavanje), tretji — Pennell (atletika), četrta — Dawn Fraser (plavanje), peti —- Di Stefano (nogomet), šesti — Lukas (košarka), sedmi — Clay (boks), osmi — Clark (avtomobilizem), deveti — Saari (plavanje) in deseti — Yang (atletika)!« 0 Vaterpolisti ste seveda tudi dobri poznavalci plavanja! Povejte nam svoje mišljenje o meji zmožnosti Dona Schollanderja na 200 m prosto? »Koliko je pravzaprav svetovni rekord na 200 m prosto? 1:58,4! To je vsekakor največji plavalni podvig doslej, toda Don Schol-lander se je — tako vsaj mislim — že močno približal meji človeških zmožnosti in zares ne verjamem, da bo v olimpijskem letu 1964 plaval bolje od 1:58,0! 0 Vaterpolisti Jugoslavije ste tudi svetovni potniki! Naštejte mesta, ki so Vam najbolj ugajala! Zakaj? »Pariz — zaradi svojstvene atmosfere, tudi 'če sediš v sobi! Rim — mesto antičnih spomenikov! Amsterdam — mesto modeme arhitekture, ki je pač moj konjiček!« (P Kakšna je bila Vaša cena slave? »Slavni športniki najdejo v svojih uspehih zameno za ves vloženi trud. Ceno njihove slave bolj občutijo drugi — starši, družina ...« *» 0 Ali verujete v talent ali trd trening kot garancijo za uspehe v športu? »Odločilen je — trd trening, za vrhunske uspehe pa tudi — talent!« 0 Ali bi odgovorili na vprašanje, ki Vam ga ni postavil še noben novinar, o katerem pa ste že razmišljali sami? »Do kdaj bom igral vaterpolo? Za državno reprezentanco — do Tokia. Za Partizan — dokler me bodo rabili. O prenehanju igranja vaterpola v celoti zares še ne razmišljam!« Spoznali smo inž. Milana Muškatiroviča — najboljšega vaterpolo vratarja sveta. Spoznali smo inž. Milana Muškatiroviča —.asistenta na tehnološki fakulteti v Beogradu. Spoznali smo inž. Milana Muškatiroviča — jugoslovansko nado za zlato kolajno v Tokiu! / A. PASTERNJAK Njegovi kratki, prav po francosko pristriženi lasje, ki so bili nekoč povsem črni, so danes žo na gosto posejani s sivimi prameni pa tudi v njegov od visokogorskega sonca ožgani obraz so se že -zarezale številne gube. Vzlio nedavnemu srečanju z »Abrahamom« pa je za bivšega alpskega smučarja in današnjega trenerja francoskih študentov Charles Fahrc iz Greneohla še vedno pravi mladenič \in kot izrazit zastopnik športnikov iz dežele »galskega petelina«, vedno nasmejan m vsak hip pripravljen za šalo. Večkrat sva se že srečala; zadnjič je hilo to pred dnevi na smučiščih pod 1 Mont Blancom, ko so študentje številnih držav merili svoje znanje na tradicionalnih tekmah za memorial »Ferrucia Gilerc«. Tedaj, ko sem ga prvič skušal »nadlegovati«, je bil ves v ognju. Nestrpno je pričakoval, kako se bo v drugi vožnji ženskega slaloma odrezala njegova varovanka, članica francoske olimpijske ekipe Cecile Prince. »Mon ami! Ali ne vidite, da delam? Pustiva najin razgovor za pozneje. Ali se ne bi raje pogovorila po večerji v kakem bistroju ob Šilcu dobrega /Courvasiera?« Pri tem je utegnil zadovoljno tlesniti še z jezikom, hip nato pa se je njegov pogled zopet oddaljil proti startu. Ko je naposled Gccilc odlično prismučala skozi cilj, je bil takoj pri njej; zmagovalka pa je za nagrado dobila še poljub na potno čelo.« Fabre je držal besedo. Točno ob dogovorjeni uri je prikorakal skozi vrata prijetne kavarnice »Monte Bianco« in pozdravljal številne prijatelje, meni pa je z nasmejanim obrazom dejal: »Pet, štiri, tri, dva, ena, smuk! Pa začniva!« • KAJ JE ZA VAS ALPSKO SMUČANJE? »Poklic? Ne, nikakor! To je moj hobby in še marsikaj drugega. 2e vrsto le* — po poklicu sem realitetni posrednik iz Grenobla — vodim ekipe francoskih študentov s smučišča na smučišče. To delo opravljam z največjim veseljem, saj SREČANJE POD MONT BLANCOM POSREDNIK Z NEPREMIČNINAMI CHARLES FABRE IZ GRENOBLA JE SVOJE ŽIVLJENJE ZAPISAL ŠTUDENTOM-SMUČARJEM se med mladimi počutim kar najbolje. Menim, da mladi študentje prav v drznih smukih po zasneženih strminah najdejo tisto potrebno sprostitev po intenzivnem študiju, ki jim zagotavlja še uspešnejše učenje, potem ko se vrnejo v univerzitetne klopi.« • DOLGOLETNI ČLAN MEDNARODNE ŠTUDENTSKE ŠPORTNE ORGANIZACIJE RTE. ALI MENITE, DA JE FISU IZPOLNILA POSLANSTVO MED AKADEMIKI? »Zc vrsto let sodelujem v študentskih športnih organizacijah, doma in v mednarodnem merilu. FISU se je vedno trudila, da hi na svoja tekmovanja pritegnila ne samo najboljše športnike — študente, temveč da bi se teh tekem udeležila kar najštevilnejša zastopstva posameznih univerz ali nacionalnih študentskih športnih organizacij. Zdaj se na primer trudimo, da bi organizirali še nekaj tradicionalnih študentskih tekmovanj v posameznih državah v alpskih disciplinah. Naloga teh tekmovanj seveda ni samo v športnem merjenju sil, temveč predvsem da se mladi ljudje raznih nacionalnosti čimbolje spoznajo med seboj.« • KDAJ STE NAJBOLJ SREČNI? »Pod mojim varstvom so začeli strmo pot v svetovno elito številni francoski alpski smučarji, predvsem pa smučarke. Omeniti moram, da ne vodim samo študente, temveč da skrbim tudi za pravilno delo s srednješolsko mladino. Prav iz teh vrst pa kdaj pa kdaj prodre med elito kaka nova »zvezda« belih strmin, ki jo pa takoj oddam v nadaljnjo »obdelavo« mojstru Bonetu. Vsak uspeh takega smučarja me neveseli! Srečen pa sem najbolj takrat, ko se taka zvezda odzove klicu »starega« Fabra in pohiti na študentsko tekmovanje, večkrat pa zaradi tega *pusti vnemar marsikatero pomembno smučarske prireditev FIS.« , • KAJ MELITE O BODOČNOSTI ALPSKEGA SMUČANJA NAJVIŠJEGA RAZREDA*? »Povprečno je vsa svetovna alpska elita zadnja leta izredno napredovala, tako da dandanes na smučiščih FIS tekmuje morda kakih 20 tekmovalcev, katerih plasma večkrat zavisi zgolj od štartne številke. V vseh alpskih državah pa tudi drugod se ta čas vsi trenerji trudijo, da bi vsako leto ¥ »Prvo mesto Jadrana iz Her-oegnovega v prvi ligi leta 1958 in Partizana iz Beograda leta 1964! Srebrna kolajna na evropskem prvenstvu leta 1962!« ^ Najboljši vaterpolist sveta vseh časov in najboljša vaterpolo reprezentanca sveta brez vratarja? »Prvič — Mšvenieradze (Sovjetska zveza)! Drugič — Cinikva-naja (SZ), Karpati (Madžarska t, Demeter (Madžarska), Stamšič (Jugoslavija), Sandič (Jugoslavija) in Pizzo (Italija)!« 0 Kako bi napovedali razvrstitev štirih najboljših reprezentanc sveta v vaterpolu na olimpijskem turnirju v Tokiu? »Prva — Jugoslavija, druga — Sovjetska zveza, tretja — Madžarska, četrta — Italija!« v ,/u V IM3UB1JU odigrali prvo finalno tekmo letošnjega tekmovanja n pokal evropskih šampionov v odbojki. Naš državni prvak zagrebška Mladost je izgubil z moško u vrsto šampiona nun i/ Leipziga 1:3. čeprav je rezultat. sam presenetljiv, saj so Zagrebčani nazadnje igrali na domačem terenu, pa vendar ni nepričakovan, če vzamemo pod drobnogled tradicijo. Zelo velikokrat — ali kar največkrat doslej — se namreč dogaja, da naša izbrana moštva (bodisi državne reprezentance, pa tudi klubsko ekipe) na velikih mednarodnih preizkušnjah izsilijo plasma v zaključno tekmo, prav nazadnje pa jim zmanjka moči za poslednji juriš in se morajo tako zadovoljevati s srebrnimi priznanji. To trditve niti ni treba posebej dokazovati: kolekcije drugih mest naših nogometašev, vvaterpolistpv, košarkarjev, rokometašev itd. so znano. Kaže torej, da gre zlasti za psihičen pojav, ki bi mu bilo treba pri pripravah na odločilna srečanja posvetiti več pozom Torej: kako dolgo še? NDR iz svet, za katerega se navdušuje Charles Fabre (na sredi slike) Foto: M. D. ROD VRHOM najboljšemu - plaketo branka ziherla JUDOISTI TOKRAT NAJBOLJŠI »Večno drugi« med najboljšimi jugoslovanskimi judoisti Macarol je po desetletnem udejstvovanju na blazini na državnem prvenstvu v Ljubljani osvojil naslov državnega prvaka v srednji kategoriji enak podvig pa je uspel tudi Žnidaršiču, medtem ko je mladinec Smolnikar osvojil kat dva naslova. 1. Macarol (TAK Ljubljana) — judo, 12, 2. Smolnikar (TAK Ljubljana) — judo, 11, 3. Žnidaršič (TAK Ljubljana) -- judo 10 -1—5 Umaut (Fužinar) odbojka in Tome (Gradis) - kegljanje po 8 6. Knšorok (Ljubljana) - skoki v vodo, 7, 7. Vccko (Olimpija) — namizni tenis, 6. 8. Jenko (Ilirija) - skoki v vodo S 9 13 Oh (Maribor) — nogomet, Mladenovič (Olimpija) nogomet Vogrinc (Branik) — smučanje, Corn (Olimpija) — nogomet in šumim (Maribor) — rokoborba, po 3, 14.—17. Zagorc (Olimpija) — nogomet, Tolič (Maribor) — nogomet, Pustoslemšek (Mežica) — smučanje in Ankcle (Triglav) — smučanje, po 2. ali »lansirali« mer čarja. Za talin delo imamo zdaj zagotovljene več vse pogoje (žičnice, trenerji), 1 naposled pa tudi sredstva, tako da lahko pritegnemo k vilno mladino. Prav zaradi tega seboj nadvse lepe razglede.« še in še sva kramljala o študentskem športu nasploh pa o alpskem smučanju, o minulih olimpijskih igrah pa še o marsičem, tako da sva naposled spoznala, da sva bila v »Monte Biancu« Čisto sama. Točilec za šankom je dobro zehal že nekaj časa Pred slovesom pa je moj sogovornik, potegnil Iz žepa šop ključev, pomahal z njim po zraku in modroval: »Smučanja je za nekaj časa dovolj! Gremo v Grenoble in zopet bom nekaj mesecev samo posrednik z neprimični* nami, gospod Charles Fabre. Ko pa bo zapadel prvi jesen* ski sneg. pa si bom oprtal nahrbtnik in pripel smuči, pa hajdi z mladino na sneg.« ^ Areuar, monsieur Fabre! Še mnogo veselja med Študenti — alpskimi smučarji! M. DERMASTIA ‘V. ® *vf i kratko! toda novo IWIllll!ril!1llllllll|l||l||f|||!||||!i||||||||||||!||||i||)|(|||||||||||!|||||||||[|iti|||||j||||||||||||||||||||;||i!!||||||t||||||||||jti|||||||||jt||[||||j||||||||||||||j||||||||||||j||||||||j|||j||||||||||||||||||||j||||||||||||||||||||||, ■ ■ *■ IUA.jMrW.irth JU Mlada republika Madagaskar je bila pred kratkim začasno sprejeta v organizacijo IOC. Pristopne listine je pregledal se uradujoči kancler Otto Mayer v Laussani. Dokončno bodo sprejem tega novega člana verjetno potrdili na jesenskem zasedanju komiteja na Japonskem. Postopek So pospešili zaradi tega, ker se želijo športniki Madagaskarja udeležiti že letošnjih v Tokiu. Avstralskim teniškim ■P®®*’ i§ kom s slovitim Emersonom''a čel« so se zadnji čas prfclni- žili še trije novi, in sicer Mar-tin Miilligan (tudi član Davisove ekipe) ter dekleti Jan Lebane iti Don na Schacht, ki so sprejeli vabilo epitovskih aranžerjev velikega mednarodnega turnirja. Raje so jim ponudili tako ugodne pogoje (reci: tako odškodnino v cvenku), da so jim ros ni kazalo pomišljati, ali naj s<* pokoravajo bolestnim ambicijam svojih amaterskih voditeljev ali pa jo uberejo naravnost proti cilju . . . Ameriško J- avstrijski smučarski par Egon Zimmermcnn in Petmy Piton je letos prvič Pripenjal na smučišča 16-meseč-nega prvorojenca Christiana, o katerem pravita, da mora zarana Začeti trenirati 2a zimsko nllmpiado leta 19*0. Oba smučarska ipoj"tra vzdržujeta v ZDA že dobro znano smučarsko šolo, sem in tja pa s*© odpravita tudi na kakšno tekmico — za dolarje in pa kruhek seveda. Graditelj berlinskega olimpijskega stadiona, \Verner Mach je odklonil pristanek na predlog, da h j podstavek olimpij-neko napisno tablo, kako in stadionu od 1. 1*136, namestili d M. čaka deset minut, dvajset minut, pol ure, nič se ne zgane. Počasi jgostane nemiren. Prisluškuje, čeprav to ni posebno svetovljansko. Nobenega glasu! Se četrt ure zadržuje svoj naraščajoči strah, potem pa ne zdrži več. Potrka, potrka glasneje, počasi odpre vrata tn stopi v ordinacijo. Zdravnik mu s prijaznim smehljajem takoj pride nasproti. »Bonjour. prijatelj, vem, zakaj prihajate. Saj so vas mi že najavili.« Draguljarjevemu uslužbencu se odvali kamen s srca. »Torej ste se že odločili — glede nakita, mislim,« izjeclja zmeden in negotov, kot sicer ni njegova navada. Zdravnik ga miri, lepo govori z njim, medtem ko gospod M. čedalje bolj izgublja prisebnost. Vedno znova začenja govoriti o nakitu, zdravnik pa vselej obme pogovor na drugo stvar, govori o tem m onem. Obiskovalec slednjič obupa, se razburi in postane nasilen, kriči, hoče pojasnilo, kje so dragulji in hoče na vsak način govoriti z zdravnikovo ženo. Zdaj je zdravniku popolnoma jasno. Neopazen pritisk na gumb zvonca — In nenadoma stojita dva postavna moža v bolničarski obleki v sobi. Gospod M. izbulji oči. še enkrat zahteva, da mu vrnejo dragulje, zakriči in stopi proti zdravniku — potem ga obvladata oba paznika in nesrečnik zapusti sobo v prisilnem jopiču. Majaje z glavo sede zdravnik za mizo m si zapiše opombe, preden pokliče po hišnem tele-jonu svojega asistenta. »Žalosten primer, dragi kolega!« Potem opiše asistent, kaj je doživel v zadnjih desetih minutah. »Včasih poglejte k njemu,« meni potem. »Tudi jaz si ga bom danes zvečer še enkrat ogledal.« Draguljar v svoji razkošni trgovini čaka eno, dve, tri ure na svojega sodelavca, še vedno tolaži svoj slabi občutek s prepričanjem, da je storil vse za varnost. Vendar pa se mora kljub vsemu prepričati, če je s kupcem vse v redu. Telefonira mu — in še sreča, da sedi na stolu — zakaj, to, kar zdaj izve ... Da, drži, prt nas smo morali sprejeti nekoga, ki je začel divjati. Seveda, saj smo vedeli, da ima fiksno idejo. Dama? Ne, nikakor ne zdravnikova žena! Bila je vendar mati nesrečnega bolnika. In res je tako tudi bilo — vsaj tako je povedala slavnemu psihiatru. Prišla je k zdravniku, se predstavila kot mati umobolnega moža, kt čaka pred vrati, in je obseden od fiksne ideje, da so mu ukradli dragulje velike vrednosti. Rekla je zdravniku, da je on njeno zadnje upanje in naj ji, veliki zdravnik, pomaga. Začasno naj bol-/lik ostane tu v privatni kliniki. Poleg tega bi si rada prihranila ločitev od ubožca. Gospod doktor naj ji dovoli zapustiti sobo po drugi poti. Sicer pa mu svetuje, naj bolnika ne pripelje sčm, ampak naj počaka, da bo prišel sam. Drugače bi imel potem spet napad.« Tako se je dama poslovila. Plačala je stroške za štirinajstdnevno nego. Seveda so ubogega uslužbenca takoj osvobodili; ni mu manjkalo dosti do živčnega zloma — tako, kot draguljarju. Imenitna dama pa je izginila — in dragulji tudi. PREVEDLA ANICA URBANEC Anekdote Neki urednik se je dal pregovoriti in je prebral novelo, ki jo je napisal njegov zobni zdravnik. Ugotovil je, da je brezupno dolgočasna. Ko je zobnemu zdravniku vrnil rokopis, je svojo kritiko začel s pomirjevalnim uvodom: »Zdajle vas bo malce bolelo ampak...« « * « Pred mnogimi mnogimi leti je zavzel odpor angleških mornarjev, da bi izpluli na petek, že tolikšne mere, da je vlada sklenila napraviti konec tej obliki vraževerja. Tako je torej dala postaviti kobilico za novo ladjo ravno na petek, ladja je bilo potem krščena na petek, dobila je ime H. M. S. Friday (Petek) in je na prvo vožnjo odplula v petek. Vse lepo in prav — samo da o ladji in njeni posadki odtlej nikdar več niso slišali. • * • Neld uzmovič je na newyorški policiji izpovedal, da ropa po točilnicah izključno samo podnevi. »Ponoči se s takšnimi vsotami bojim na cesto,« je rekel. * * * Ko je bila slovita podoba Da Vincije-ve Mone Lise razstavljena v washington-ski Narodni galeriji, so vrele tjakaj tolikšne množice ljudi, da so jih bili čuvaji do grla siti. V dežurno sobo so obesili napis: »Mona go home!« PREVEDLA: S. O. ILUSTRIRAL: JANEZ STARMAN imJ m wm Nikoli ni prezgodaj za nego prs. Samo tako je mogoče preprečiti, da ne bodo prekmalu ohlapne. Odlično sredstvo za nego je mrzla voda, h kateri sodijo še otiranje, telovadba in šport. Tudi dobra in pravilna drža je važnai Zjutraj in zvečer umijemo prsi z mrzlo vodo. Občutljivo tkivo bo ostalo krepko in elastično, če bo dobro prekrvljeno, kar dosežemo z mrzlo vodo. Prsi torej oplaknemo z gobo ali krpo pod tekočo mrzlo vodo, in sicer kakšni dve minuti od spodaj navzgor in od strani okrog proti sredini. Pri tuširahju lahko uporabimo ročno prho. Po kopanju v topli vodi vselej nazadnje prsi polijemo z mrzlo vodo. Dvakrat na teden jih je treba po umivanju rahlo natreti z mastno kremo: previdno okrog in okrog od spodaj navzgor. Redno vtiranje z limoninim sokom, s špiritom s kafro krepi kožo in tkivo. Pri ohlapnih prsih pomaga masaža s koncentrirano slano vodo. Uspeh bo večji, če firsi masiramo z rokavico od strani čez prsne mišice do ramen, toda bradavic se ne smemo dotakniti, ker so preveč občutljive. Razen tega je treba dvakrat na dan s primernimi vajami krepiti prsne mišice, ki postanejo ohlapne tudi zaradi nepravilne drže. Zato rame nazaj! Veslanje, plavanje in tenis so športne panoge, ki krepijo hrbet, rame in prsne mišice. Važno je tudi, da imamo dobre nedrčke. Slabi stiskajo prsi, jih ploščijo ali pa vlečejo vstran. Predvsem pa pretesni motijo cirkulacijo krvi. Žato je treba modrček pri nakupu pomeriti. Slabo razvite prsi je mogoče zdraviti s hormoni, toda samo pod nadzorstvom zdravnika! Sicer pa velja za lepe prsi: mrzla voda, plavanje in krepitev mišic z vajami. Nikjer ne piše, da morate ravno vi nositi mamarskn modre ali roza obleke, ki ao slučajno letos v modi. Sploh nd rečeno, da boste ljubko napravljeni, če boste atedale modi ▼ korak in se naprimerr letos odevale v vse odtenke rožnate ali pa peščene in Upore zelene barve, da ne govorimo posebej o beti. Prav nič narobe ne bo. če boste nosile obleke v tastih barvah, ki pristajajo vašim lasem in koži. Da ne bo nepotrebne zadrege, smo prav za vas zbrali naslednji kratek pregled. ČRNA Skoraj vsem ženskam pristoja črna barva. Plavolaske s svetlo kožo lahko nosijo tako črne bla-gove modlih prelivov kot svetlikajoče črne svile ah sateme. Rja-volarfte in črnolaske morajo topo črno obleko poživeti z nevki- W «3* M za vas-..,VEGETA 40” »Vegeto 40« je nenadomestljivi »PODRAV-KIN« dodatek za izboljšanje okusa jedi. »Vegeto 40« lahko dodaste različnim prikuham, omakam, juham, mesnim jedem in ostalim jedem s povrtnino ali mesom. , tam in svetlejšimi dodatki pri čemer pa ne smejo pozabiti, da mora biti »make-up« v svetlih rožnatih odtenkih, sicer bodo zgledale — posebno zvečer — mrke in čemerne. Svetlikajoča črna blaga so pač ugodnejša. BELA Bela barva najbolj pristoja temnolaskam s temno poltjo. Pristoja pa tudi plavolaskam rdečelaskam in sivim, če so lepo rtja/vo zagorele ta imajo svež fegled. Sicer jih bo bela barva naredila blede. srvA Pristoja čisto temnim in svetlolasim ženSkam. Tiste, ki imajo napol blood (svetla) ta svetlo rjave lase, morajo tdvo obleko jirživitt z barvastimi modnimi dodatki. MORNARSKO MOORA To je dnevna barva, ki zvečer zgubi sijaj. Zato napravi vsako žensiko, pa naj bo rjava, rdeča, črna alla plavolaska, nečimrno, pusto in mačkasto. Momarsko-modra odlično pristaja, kajpak samo podnevi, plavolaskam, s svetlimi modnimi dodatki pa tudi rjavolasim ženskam. RJAVA Rdečelasim ta rjavolasim pristajajo rumenkasto rjavi tani, med tem ko plavolaske mnogo bolje izgledajo v rdečkastorjavi barvi. Pri vsem tem pa mora biti skrbno narejen tudi make-up: bežalato tenirana polt in svefilo-rdeče — 'barva mora rahlo težiti k bakrenordeči — ustnice harmonično dopolnjujejo rjavo barvo; modrikasti toni ne slišijo poleg. RDEČA IN ROŽNATA Zelo ugodne barve za svetlo ta temnolaske, zlasti zvečer. K obema barvama .pa mora točno odgovarjati prava barva črtata za ustnice. Rdečelične plavolaske ne smejo za nobeno ceno nositi rdeče barve, da ne bo prišlo do neokusnih nasprotij z naravno barvo lic. Cinoberrdeče obleke k od mraza modrordeči koži prav nič prijetno ne delujejo. RUMENA Ta barva posebno lepo pristoja temnolasim ženam, zlasti še, če se lasje prelivajo v medu podobnem sijaju. Rumena barva lepo deluje zvečer, zahteva pa primeren make-up. Plavolaske pozor: vedite, da vam pristaja samo zelenkasto rumena • barva. V VSAKEM ZAVITKU-I ŽETON! 5 ŽETONOV VAM LAHKO PRINESE LEPO NAGRADO GOSPODINJE! Pošljite v pismu zbrane žetone (5, 10, 15. itd,) in z njimi fodelujte v nagradnem žrebanju. Imeli boste toliko možnosti, kolikokrat po 5 žetonov boste poslali. Nagrade bodo žreba,ne vsake tri mesece. Prvo žrebanje bo sredi aprila, nadaljnja pa junija, septembra in decembra. Imena nagrajencev bomo objavili konec meseca v časopisih: -Borba-**, -Nedeljski dnevnik« in -Vjesnik u srijedu«. * V pismu navedite čitljivo: ime in priimek, ulioo in ) Številko stanovanja. Napišite tudi. katero izmed spodaj navedenih daril želite, če boste izžrebani: 1. BOGATO ZLATOROGOVO KOLEKCIJO, 2. OTROŠKE IGRAČKE (za dečka in deklico) 3. LEPE GOSPODINJSKE POTREBŠČINE in pošljite na naslov: »ZLATOROG« - MARIBOR SVEŽE, BELO- Zdaj, ko je zima pri kraju., ste nenadoma opazili nekaj nevšečnosti: mehak in voljan trebuh in bohotno ozadje. Toda zavoljo tega si ne belite glave, pač pa zaupajte te svoje težave dvema neobičajnima vajama, ki ju lahko izvajate, ko stojite ali hodite. Vadite lahko, ko čakate na avtobus ali vlak, ko telefonirate ali v vrsti pri mesarju (kadar dobi telečje meso). Pri vsem tem je najbolj imenitno: nihče vas ne vidi ko telovadite, če te vaje lahko prištevamo v to dejavnost, vaša zimska maščoba pa bo vseeno izginila. TREBUH potegnite tako močno vase, kot, da bi ga hoteli pritisniti v hrbtenico. V tem položaju štejte do deset Pri tem dihajte in ostalo telo ne krčite. Potem se sprostite. Vajo naredite najmanj petkrat na dan, lahko pa jo naredite tudi stokrat. OZADJE ali točneje rečeno zadnjični mušici prav tako hitro in močno nategnite. Najmanj dvajsetkrat na dan. Od te redne vaje se bo ozadje kmalu spet napelo. Rok ni treba polagati, pač pa lahko v začetku kontrolirate učinek. domača lekarna REVMATIZEM mišični, akutni ali krnn|j^ni. .le vnetje mišic. Akutni mišični revmatizem je lahko posledica napačne prehrane, pomanjkljivega izločanja sečne kisline, ki kristalizira po staničju, navadno pa pomeni alergično vnetno reakcijo na žariščni streptokokni infekt (angina, granulomi itd.) Povod bolezni morejo dati prehladi, mokrote, zlasti nog, trdovratno zaprtje, gripa ta angina. Znaki: v okolju mišic nastopijo često hipne bolečine, ki ovirajo gibanje. Včasih mrzlica in potenje. Ge ne odpraviš tega obolenja, more preiti v kronični mišični revmatizem. Zdravljenje: Čistila želodca in črevesja, potenje, obkladki, ogrevanje, oziroma odstranitev vzrokov obolenja. Kronični npr. je navadno posledica prvega ali pa posledica napačne prehrane, pomanjkljivega izločanja in kroničnega vnet,ja mandljev. Zdravljenje: Sončenje, trenje, telovadba, obsevanje, rastlinska hrana, zdravljenje mandljev. Znaki: Revmatične bolečine na nestalnem kraju- Sklepni je obolenje sklepov, katerega razvoj pospešuje prema,jhna odpornost telesa, prehlad, nepravilna prehrana, bivanje v vlažnih in mrzlih stanovanjih, trajna mokrota ta prehladi, vzrok pa je navadno že zgoraj omenjeni infekt (angina). V Znaki: Predvsem nerazpoloženje, utrujenost, mraz, brez-tečnost, mrzlica, pot, vnetje sklepov, Id so na pritisk ta pri gibanju zelo občutljivi, celo otečejo, so često modrikasto rdeči ta včasih pokriti z mehurčki. Zdravila za vse revmatizme kol zgoraj in poleg tega še čaji kot betonike, bezga, bibernelice, breze, brinja, brusnic, češmtaa, gladišniko, gUadeža, glistnvnice, gornika, hmelja, jegliča, kokovičnika, kopitnika, koprive, krhlike, lapuha, lipe, lisičjaka; medene detelje, milnice, mrzličnika, omana, peteršilja, plešca, potonike, preslice, rutice, sretene, svišča, trn jo-lice, vrbe. Caj napraviš tako, da vzameš smrdljivega bezga (koren), koprive (koren), gladeža in peteršilja (koren). Kuhaš ta daš bolniku zjutraj 1 — 2 skodelici! — Ali: 5 — 8 gr mešanice regačice, kadulje in brinjevih jagod. — Ali: Breze, koprive (listi), fižola (iuščine), košeničice ta lapuha. Kot zgoraj. — Ali: Gornika, košeničice, vre«ja, krčnice, kolmeža, mačehe, kadulje, preslice in gladeža (koren). Kot zgoraj. — Ali: Divjega kostanja, bezga (cvet), lipe (cvet), vrbe, breze ta preslice. Pripravi kot prej! Kopanje ta umivanje v kisn bora ta kravojea, v vortl H stvke. Trenje s hrenom (zdrob), kokovičnikom, kostanjem, kr*-vojeem, lilijo, materino dušico (olje ta tinkture), meliso, repuhom (olje, ostalo kot tinktura). Obkladki z dobro mislijo, iropom, kaduljn, kamilicami, gnrjušico, majoranom. materino dušico, medeno deteljo, rutico, triplatom (z medeno vodo). Sveže: Jagode (suhe) brinja, olje (na sladkorju) materine dušice, sok (na sladkorju) krvavega mlečnika. PROTIN ALI GIHT nastane zaradi usedita sečne kisline, zlasti v sklepih, kar povzroča hude boleče napade ter vnetje sklepov. Vzroki: Dednost, preobilna hrana, dobro življenje, preobilica alkoholnih pijač, nikotin itd. Znaki: Bolečine v sklepih, otekline. Zdravila: Izmed domačih zdravil priporočamo čaje iz rastlin, ki pospešujejo izločanje seča, kot npr. betonika, bezeg, bibernclica, bor, božji les, breza, brinje, češmin, dresen, fižol (Iuščine), gladež, hmelj, .jabolko, .jeglič, jagodnjak, kol-mež, kostanj, kopriva, košeničica, krhlika (čistilna), kravo-jec, krvomočnica, mačeha, madronščica, marjetica, materina dušica, milnica, peteršilj, pirika, poprova meta. potonika, preslica, redkev, regrat, repinec, repuh, rman, rozga, sivka, vratič, vrba. - Priporočajo tudi kopanje v hrastovi vodi, trenje z bri-n.jevim in lilijinim oljem, uživanje pelinovega soka (20 — 25 kapljic na kavino žličko vode), lemeljeve, koknvičnikove tinkture ter hrenovega in sreteninega vina. — Ali: 8 gr mešanice vres,ja in rmana, ali K gr mešanice vrij«,ja, kamilic, materine dušice na skodelico vode. Caj moreš pripraviti npr. takole: Vzemi breze, jegliča, košeničice ter koprivice in daj bolniku dvakrat na dan po polovico skodelice! Ali pa skuhaš brezove in koprivine liste, košeničico in mačeho ter daš bolniku po 1 — 2 skodelici zjutraj. — Ali pripraviš čaj iz fižolovih luščin, hreze, kopriv (korenine) ta peteršilja. Pij kot zgoraj! Kdor boleha na protinu, naj se varuje mesa, rib, sira in naj je malo kruha, peciva, sladkarij. Namesto tega naj je sadje, krompir, zelenjavo. Tudi alkoholnih pijač, čaja (ruskega) in kajenja naj se ogiblje. Skrbi naj za redno prebavo, točno izločanje in dihanje kože. _ jevo DE10 ■ '"■-v/, 7 7 iz no meso - oousne mm »Vegeto 40« v dobite v prodaji v stekleničkah po 75 in 140 g, kmalu pa jo boste lahko kupili tudi pakirano v vrečkah iz alu-folije. PODRBVKR % 1. Drva morajo biti vedno suha, zato jih imejmo vedno nekaj na suhem in toplem prostoru, zvečer jih pa, seveda če ni Štedilnik ali peč prevroča, naložimo v odprto pečioo ali na pol hladno ploščo, ob kamin ah nanj. Iz previdnosti! lahko položimo pod drva staro pločevino. 2. Tudi trske se hitreje vnamejo, če so suhe. 3. Drva nalagamo v Stedfflruk počez, če hočemo ogreti ploščo za kuho, po dolgem pa, če potrebujemo vročo pečioo. 4. StecKjtvo kurimo, če potem, ko so se drva že dobro razgore- la, večkrat in v kratkih presledkih naložimo premog, tako da razgrejemo vso ploščo v m kuhamo po vsej površini. Ko zapremo še zračnik, se bo žerjavica izredno dolgo obdržala, nalagali pa borno le toliko, da bomo ohranili ogenj. Zato si naj gospodinja tudi poprej pripravi vse, kar bi rada, da bi ji hitro zavrelo. Očisti lahko jušno zelenjavo, nareže čebulo za golaž, naluipi krompir, jabolka za kompot, seseklja meso itd. 5. Na pol ugasel ogepj zopet vzplamti, če vržemo nanj nekaj zre soli. 6. Ce nimamo pri roki trsk, podkurimo z ostanki sveč. 7. Tudi sobne peči hitro razgrejemo, vendar nalagamo zmerno, da ne pokvarimo pečnic. 8. Vročih pečnic ne brišemo z mokro mrzlo cunjo, ker bi popokala glazura na njih. 9- Kadar praznimo pepel iz štedilnika ali peči, posodo pokrijemo z vlažno krpo ali prejmemo vsaj s časopisnim papirjem, z lopatko pa previdno spravljamo pepel pod pokrita krpo ali papir. Tako se nam ne bo naprašil ves prostor in predmeti v njem. A. K. Kadar nimamo pri roki večjega kosa mesa ali je že denarnica bolj prazna, si bomo pomagale z okusnimi mesnimi omakami, ki jih bomo izboljšale z različnimi dišavami, jušnimi kockami, vinom, limoninim sokom, kislo smetano, gorčico ta kaprami. Tudi žlička sladkorja se prilega nekaterim omakam. K vsakemu mesu pa ne pristajajo vsi dodatki, zato bi bilo popolnoma napačno, če bi k mastnemu svinjskemu mesu primešale kislo smetano ali jm dodale k pustemu govejemu le nekaj suhih dišav. Kateri dodatki — h kateremu mesu? k svinini: timijan, majarorj, kumina, česen gorčica, hren, kapre, kisle kumare. H govedini: čebula, lovor, poper, muškatov orešček, rdeča paprika, zelen peteršilj, gorčica, prekajena slanina, kisla smetana. K teletini: rdeča paprika, timijan, majoran, gobe, paradižnik, sir, limona, vino, kisla smetana. K ovčetini: čebula, česen, ingver, mota, kisle kumarice. Pa še nekaj mesnih omak: SLADKO KISLA OMAKA IZ SVININE 25 dkg šinjskega mesa narežemo na manjše kocke in ga skupaj s sesekljano čebulo prepražimo na vroči maščobi. Po potrebi ga zalijemo z nekoliko vode in ko se sok posuši, potresemo z moko. Omako razredčimo s par žlicami juhe, prilijemo skodelico ananasovega soka, malo kisa, dodamo po okusu sladkorja, začinimo s soljo, poprom in papriko, dobro prevremo m ponudimo k dušenemu rižu, krompirju v koščkih ali širokim rezancem. VINSKA OMAKA IZ GOVEDINE 30 dkg govejega mesa zmeljemo na mesoreznici skupaj s polovico čebule, dodamo naribane jušne korenine in vse prepražimo na drobno narezani slanini. Meso zalijemo z 2 kozarcema rdečega vina, dodamo sol, popei, lovorjev list, • žlico paradižnikove mezge, po okusu limoninega soka ta nekaj sladkorja. Omako zagostimo s kislo smetano ta v njej razžvrkljano moko. Mesto samega mesa lahko vzamemo pol mesa ta pol gob. Najboljše so one z nekoliko tršim mesom, da se nam )Tr0več ne razkuhajo: lisičke, sirovke, možki, temljovke, rumeni ježek, štorovke itd. SIROVA OMAKA S TELETINO Man-jši kos telečjega bočnika narežemo na liste ta podušimo na prepraženi čebuli. Meso zalijemo s kozarcem belega vina, osolimo ta popramo, dodamo ščepec rdeče paprike ta zagostimo s masleno kroglico. Kroglico zgnetemo iz surovega masla ta moke in jo vložimo v omako. Ko se razleze, omako dobro premešamo, po potrebi še zalijemo in potresemo s skodelico drobno naribanega parmezana. Omako serviramo s pečenim krompirjem, vodenimi žličniki, zdrobovimi svaljki ali riževimi krustadami. OMAKA IZ OVČETINE S KISLIMI KUMARAMI Ovčje meso pražimo na sesekljani če/buli s strokom stlačenega česna, soljo, poprom ta koščkom ingverja. Napol mehkemu dodamo drobno nasekljane kisle kumare, ki pa jih prej operemo, da ne bi bila omaka prekisla. Mehko meso potresemo z moko, zalijemo z juho in okus izboljšamo z limonino lupino, prežganim sladkorjem in v poletnem času potresemo s sesekljanim zelenjem kopra. Mesto kopra pa pozimi dodamo zdrobljena gorčična zrna. A. K. Ježek Potrebujemo 1/2 kg cenejših keksov kvadratne obUke, 1/2 litra mleka, eno do dve žlici ruma (po želji, zaradi okusa), 2 zavitka margarine, 1/4 kg sladkorja, 10 dkg zmlete Čokolade, rumenjak in 10 dkg ameriških lešnikov. Kekse namoči v mleku in rumu. i';i |o ’'* • njak dobro zmešaj tako, da postane gosto tekoče. Nato na srednje velik oval položi namočene kekse po dva in dva skopni tako, da dobiš Qbliko pravokotnika. Plast keksov in plast nadeva. Naredi kopico v obliki ježa. Na vrhu damo po en keks v vrsti, da dobi. mo nekoliko zaokroženo obliko. Ce -z celo kopico prelijemo še nadev. Za ježeve bodice razpolovimo ameriške lešnike, polovičke še razrežemo, tako da dobimo bodice. Položimo jih po vsem -hrbtu-, tanjši konci leš-nikov naj bodo zunaj. Za noge mu nataknemo polovičke lešnikov, za gobček cel podolgovat lešnik, za oči pa izberemo majhne okrogle lešnike, če ne dobimo celih majhnih, pa večje razpolovimo. Tudi ušesa naj bodo I- poiosičk. Tako prinravlinn iežek bo razveseli otroka ob njegovem prazniku. 24. MAM» m radijski jezikovni tečaji Al l c>CM TAKO 's'-lA IIL. A PSE. M GLA?>U \AEO LDUDM' *)T~ Uauo , DA -6>tb ^ PCi^A^C-VAi-i *o £1 S>AM NH^&M V/ETDBU_ DA t>SjD£na 1 ±~- LA03 606.AU ‘SEM ^VAM "ZATO \ S*jMLD'V * SJS^TAVlTl MoRAVA SEZMAM UT7^Di,k.i *oe KAo«EDO ^IT» KČMjuLD ch-boG' ,x.ifc£f>»4?K£ !>—1 ^TAf^Ct ' TO -*-H -amPav< GOSPODI Ki a A VEL M>eTPJ7l(i>4A ±EN16*sA mvdv/a PA VEVA VCOO , DE kR.AGvJLTJ.I-CADKE/' F ! J------^ r JEZITE -GE ZAUPAM VAM ' ročU&\ 1 Po^AGl 1 TU ^pEM (iKAKfiM prZAVlCO«^ rt^Tv pKHTb bojiocn. HATAUIA: M/iSm b Eojibuiofi?! H CTpauiHo pana. B HHCTHTyTe robo- Phjih ‘ito TaM cero/nia n/ier »Kiifi3b Mropb« b hobo« nocTa- HOBke. lIynno! MaMa, a *ito MHe o/icri. ? Mo>KeT, to HOBoe ciiHce naarbe? Kak tu jivMaeuib? OPJIOB: MnaaH, bh y>Ke Bunean BoJibiuoii TeaTp? MHJ1AH: H 6 bi ji na nJiomajiH CBepjuioBa h bh/icji TeaTp TOJibKO CHapy)KH. MHe TiOHpaBHJiHCb ero npocrue K.iaccmecKHe (JiopMU. A b MocKBe ecTb, kohchho, eme Teaipu? , 0PJI0B: KoHeHHo ecTb. Bcero hx b Mockbc nBannaTt, nwTb. MMJIAH: A Koma ochobhh Bo;ibiuoft TeaTp? OPJIOB: BoJibiuoii TeaTp ochobbh b 1776-om roay, ho 3naHHe, koto-poe bh BiuiejiH, nocrpoeiio b 1824-m. MMJIAH: A noieMy ero aoByr BoJibiuoii TeaTp? OPJIOB: A, n0BHAHM0My, noTOMy, hto oh 6hji b cbo8 BpeMH caMHM 6oabuiHM TeaTpoM Mockbu. M Tenepb sto HeMaaeHbKiift TeaTp: 3pHTe;ibHbift 3ait BMcmaeT ciiuiue aByx tmchm 3pHTejieit. MMJIAH: KaKHe y Hac bnjieTM? B aowy? OPJIOB: HeT, y Hac nn«. Čiine-roB b uiecroM paay napTepa. MMJIAH: A 6yneT jih TaM xopouio cjimuiho? OPJIOB: Be3ycaonHO. B naniiipyaioM 3a.ie Boabiiioro Tearpa oTmii-naa aKycTiika. MMJIAH: Cnacn6o, Hunonaft neTpoBHH, Tenepb « MHoroe y3Haa h Mne 6vjict imrepecHee nocMOTpeTb TeaTp. OPJIOB: B BonbiuoM TeaTpe ohchi, KpacHBbie 4>ofie- Eca« He ycneeM ocMOTpeTb hx ao Hauaaa onepu, to cneaaeM sto bo BpeMH aiiTpakTa. MMJIAH: Euie pa3 cnacn6o. nopa co6HpaTbCH. OPJIOB: Ilpaiinabiio! TEČAJ RUSKEGA JEZIKA TWENTY-FOUR SPECIAL VERBS NADALJEVALNI TEČAJ ANGLEŠČINE Vodoravno: 1. pozidno drevo, ki daje jeseni sladke užitne plodove, 8. diotelkanje, pritekanje, 13. odlok, ukacs, odločba, 14. sredstvo, ki povzroča bljuvanje, bljuvalo, 16. geografski naziv za visoko planoto, 17. kemična snov, ki jo izločajo žleze z notranjim izločanjem in ureja funkcije organov, 19. kemični znak sla miazurij, 20. vodna žival, 21. bodalce, 22. pevski zbor, 23. skrajšan podredni veznik, 24. zgleden, priznan umetnik, katerega dela imajo stalno vrednost, 25. pojav na razburkani vodi, 26. lepa vrtna cvetica, 29. števnik, 30. orjaška, toda nestrupena kača Azije, Afrike in Avstralije, ki zraste tudi do 10 m dolžine, 31. krilo poslopja, del stavbe, 33. zapor, ječa, 35. morski razbojnik, ropar, korzar, 37, latinski predlog, 39. naravno močan in do sebe strog človek, 41. sodoben hrvaški skladatelj in pedagog nacionalne smerj (Krsto), 42. zasedba dobrega mesta pri športni tekmi, 44. španski spoilnik, 46. vrh nad zgornjo Soško dolino, visok 2245 m, 47. maska, 48. trgovski pomočnik, prodajalec, 50. troprsrtni lenivec iz družine reidkozobcev, živi v Braziliji, 51. nova vrsta, nov odstavek, 52. ograjen prostor za kopanje, 53. pri-ležnica, metresa, 55. ime poljskega skladatelja in dirigenta Stokowske-ga, ki živi v ZDA, 57. napad, naskok, 58.’ kosanje, trganje obleke po šivih. Navpično: 1. posušeno jedro kokosovega oreha, 2. vrlina, čednost, 3. srbečica, srbenje, 4. sorodnica, strina, ,5. skrajšano moško ime, 6. kratica za »Narodna banka«, 7. razkošna zasebna ladja, 8. majhen dom, 9. zavoj, paket, 10. ime srbskega pesnika Ujeviča, 11. visoka gora v Švici, 12. japonsko vrhnje oblačilo s širokimi rokavi, 14. odlika, krepost, 15. tropski kuščar, ki zraste do 3 m dolžine, 18. pritok Sedne iz Ardemov, 21. rastlina ovijalka, ki jo gojimo zaradi lepih zvončastih cvetov različnih barv, 22. slovenski pesnik Moderne (Dragotin), 24. matematični znak, 25. rezek in oster žvižg lokomotive, 27. del knjige, pagina, 28. ozek kosbla- MAGIČNI UK Vodoravno in navpično: 1. grm, ki je razširjen v Južni Ameriki in iz katerega listov pridobivajo alakaloid kokain, 2. obrežje, obvodje, 3. večja posoda za mleko, 4. del matematike, ki računa z ob- čimi števili, 5. keltsko ime za Veliko Britanijo, ki se danes uporablja le v pesništvu, 6. prijeten vonj, vonjava, dišava, 7. osrednja pokrajina Vietnama z glavnim mestom Hue. ✓ (KAM) Bobi sedi v brzcu. V kupeju sedi le en sam potnik. »Ali se peljete v Zagreb?« vpraša Bobija. »Da,« kratko odvrne Bobi. »In kaj boste v Zagrebu?« radovedno sprašuje sitni potnik. »Izstopil bom.« XXX Filmski režiser se odpravlja na zasluženi dopust. »Kje boš našel mir?« ga vpraša prijatelj. »Napravil bom tako: spredaj in zadaj bom na svoj avtomobil prilepil velikanske fotografije Brigitte Bardot. In tam, kjer me bodo vprašali, kdo bi naj bil to na sliki — tam ostanem.« XXX »Konec je z mojimi živci,« toži Jaka prijatelju. »Kaj pa se ti je zgodilo?« »Pomisli, moja hčerka je včeraj pobegnila s tistim malopridnežem, tisto barabo! Pa saj ga poznaš, tega Franceljna, ne?« »Kaj ga ne bi! Pa še opozarjal sem te, ko sem ga nekajkrat videl v tvoji hiši, pa me nisi poslušal. Zdaj pa imaš!« »Ne, motiš se. Verjemi mi. Temu packonu sem prav tako malo zaupal kot ti, toda vedno sem upal, da mi bo odvedel ženo.« XXX K zdravniku pride mož, ki ga že precej časa boli noga. Zdravnik ga preišče. »Za božjo voljo, saj imate počeno kost. Zakaj pa niste prišli že prej?« »Da, tovariš doktor! Toda vedno, ko sem tožil, da nekaj ni v redu z menoj in mojo nogo, me je žena prepričevala, da moram nehati s kajenjem.« XXX »Mica,« se krega gospodinja, »včeraj je bil vaš ljubimec spet do enajstih v kuhinji. V bodoče to seveda ne bo več šlo!« »Na to sem že mislila,« strokovno odvrnie Mica. »Mogoče bi v prihodnje večerjali lahko že dve uri prej.« XXX McPherson iz Aberdeena nima nobenih skrbi, čeprav je ženin rojstni dan pred mati. »No, ali že veš, kaj boš kupil svoji ženi,« ga vpraša Jack McJim-my. »Vem,« žari McPherson,« drugo leto dobi par uhanov « »Dobro, dobro. Toda za letošnji rojstni dan?« ga vpraša prijatelj. »Letos ji bom pustil zvrtati luknje v ušesa.« XXX »Kako mi lahko dokažete, da je bil obtoženec pijan?« »Cisto enostavno, tovariš zdravnik,« odvrne miličnik, »ko naj bi pri kontroli potrdil svoj priimek in ime, je - najprej prosil za ogledalo. Ko smo mu ga dali, se je dolgo ogledoval, naposled pa pritrditi: »Da, to sem jaz.« XXX »Ali ste vražjevemi, Elvira?« vpraša Pepe svojo novo pridobitev. »Ne, toda zakaj vas to zanima?« »Ah, če boste sprejeli mojo ponudbo, boste natanko trinajsta nevesta!« XXX Dušan je na obisku pri lepi, mladi soprogi svojega šefa. »Ne bodite no tako nervozni, mojega moža še dolgo ne bo domov.« Kmalu zatem zazvoni telefon. Zena mimo vzame slušalko in ko jo spet odloži, se obme h gostu: »No, vidite, saj sem vam rekla. Pravkar je klical mož, ki ima baje z vami nujen sestanek.« XXX Ivo in Ančka se odpravljata z vlaka. »O, groza, Ančka, najin kovček so ukradli,« ves bled vzklikne mož. »Ne razburjaj se,« ga miri žena. »Nič se ne more zgoditi, saj imam ključe jaz.« XXX Špela je jezna. Vsa solzna reče svojemu Boštjanu. »Rekla sem ti sicer, da mi ni treba ničesar darovati za rojstni dan in ti, nesramnež grdi, mi res nisi nič poklonil!« REŠITVE UGANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE KRIŽANKA: 1. Gibraltar, 9. twist, 14. stas, 18. ograja, 19. varianta, 21. Pon«, 23. sreda, 24. Fedor, 25. Descartes, 27. pare, 28. pasiv, 29. tinta, 30. Iza, 31. cta, 32. porto, 33. nega, 34. mlekar, 37. da, 38. Barsa, 39. Samo, 40. spona, 41. pista, 42. kepa, 43. klika, 44. M(arjam) K(oetna), 4«. krokar, 48. Suma, 49. Drina, 50. pot, 51. Ram, 52. Emare, 54. slamg, 55. hdro, 5«. ek-liptika, 59. dreta, 60. Jarek, 61. stava,-62. Mariotte, 64. kutina, 65. oder, 66. blesk, 67. orangutan. MAGIČNI LIK: 1. kvadrat, 2. Barbana, 3. odbojka, 4. kraj ček, 5. parkelj. p u s t o I o v s c i n e c rs c a k i d a Ddaja lu tiska Časopisno podjetje •OELO« v Ljubljani. - Glavni urednik Milan Pogačnik. Odgovorni urednik Zoran Jerin. Uredništvo Ljubljana, Tomšičeva J/li- li- p. 150—111. — Telefon 23—522 do 23—526. Prodajni oddelek: Ljublja- na, Titova 1, telefon 20-463. Naročnina: celoletna 1.440 dinarjev, polletna 720 dinarjev, četrtletna 360 dinarjev, mesečna 120 dinarjev. Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova 1, telefon 21-806. — Številka žiro računa NB 600—11/1—167, — Rokopisov no vračamo. Rad bi vedel, kako me boste kaznovali, če koga pošteno prebutam! — Ti pa bi moral razumeti položaj, saj si pristaš skupnega trga! Vremenska napoved na TV: »Motnje z vzhoda!« V MOEl LfčC -je LAl-Odo CE. sai_M5,č>i&2!6js AO&KLKI O&vkADA Use verbs from the conversation! Leave, left. We are leaving the house teday. Our friends left yesterday. Say, said. We are saying good.bye. She said she vvas Ured. Come, came. John is coming home. A letter came this moming. Begin, began. We begin vvorking at nine every day. Our holiday began yesterday. Drive, drove. Patrick drives very vvell. He drove into the garage door. Get, got. I alvvavs get up at seven. He got out of the car. Know, knetv. I don t knovv your name. She knew it was eight o*clock. Sit, sat. Please sit down. I sat thcrc ali the moming. Give, gave. Give me a glass of vvater. He gave me my handbag. Forget, forgoL Don’t forget to ivrite to me. She forgot hier money. Think, thought. I think this is my lacket. Yesterday, he thought sbe was his friend. Bring, brought. Brmg that box to me. He brought his wife wlth him yesterday. Go went. We go to London every day. They ivent to Oxlord yesterday. Go on talking. Went on driving. The tickets to Scotiand. IDer pas šport. Specially. In any case. CONVERSATION Helen: After we left the pub, and tv ere on the way home, something funny happened. Tom: Oh! What vvas that? . _ ,, H: A car came up behind us, and began Kboting. We didn t knovv who it vvas. John thought it vvas the police. The driver on hooting. jota drove slowly, and the other car ivent past and stopped. The driver got out. H- NO? w?UdidnVt'Vkno'w him at ali. We sat and ivalted. He came up to us and looked throught the window. »Good evening,« he said. »M you have a meal at the King’s Head?« (That vvas the name of the pub.) »Yes, vve did,« lohn ansvvered. »Oh, thafs good — you are the r iglu people Weii, you forgot your handbag, raadam! So I brought It vvith me here it L . And he gave me my bag. I thanked him, and asked, »Did you come after us specially7« »No,« ho said, »Im driving to London in any case.« VVefl, novv vvasn’t that lucky? T: Was there anything valuable in the bag? H: I had ali my money, my passport, and our tickets to Scotiand in it. T: Then you neally vvere lucky! se imenuje hladilnik na utekočinjeni zraik (Carl von),. 47. vztoliik, 48. viista pokrivala, 49. posebna oblika ld,sika, ki nastaja pri preskoku električne iskre skozi zrak, 51. debelo orientalsko sukno, 52. iglasto drevo, ki raste visoko v goraih, 54. latinski predlog, 56. tuj dvoglasnik. (KAM) KRIŽANKA ga kot pas, 30. krmilna rastlina, 32. staljena snov iz katere pridobivajo elemente, 34. zgornji dei telesa, 35. dragocen vrč za nagrado pri tekmah, 36. naš rudnik živega srebra, 38. moako ime, 40. podlaga, osnova, fundaSment, 42. srbski politik (Srdžan), 43. indijanska trofeja, 45. nemški inženir, po katerem — Prav rad se kepam, toda kdo mi je vrgel tole?! , kj/o p*taiA^s v' Ponudi mu cigareto, saj vidiš, da ne najde svojih! Poglej, to so moški; trd ko skala! \ ■■ ' mm* la« i*- tf/ ■ ^ Učlr 4i„. a - **?Mk: -y,!L f SW'i %*•* «* & si privoščila urico prostosti. Preden so jih ujeli (im fotografiji), so sloni dili kar precejšnjo škodo. w^ R.,, H VRL R, JOE, NROZRDR 77 NE V/DE NO, zdrJ er LE VEN, MRL’, ^ / UR J ER RO&ETES EDO STE S' TU OR /N!RTE ' d S