teto LXVI /bStnfna plačana » gotovini. V LJubljani, v sreflo, "dne 17. avgusta 1938 štev. 187 ž Cena 1.50 nin Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Cek. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitar* jeva uiica štev.6^ Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Nemirni svet Pravilno je nek evropski diplomat te dni označil mednarodni položaj kot posledico im-perializmov, ki ne poznajo nobenih ozirov. Med temi imperializmi zavzema gotovo eno prvih mest japonsko cesarstvo, ki je pred petimi leti izstopilo iz Zveze narodov, da bi dobilo proste roke za svojo politiko v Aziji. V nasprotju z evropskimi velikimi silami, ki svoje osvajalne namene skrivajo za raznimi puhlicami, ki jim dajejo ime »večnih človečanskih principov«, katerih nedotakljivost da morajo braniti, pa Japonska ni nikoli prikrivala vzrokov, ki ji narekujejo njeno ekspanzivno politiko tako na zapadnem obrežju Tihega morja od Kamčatke do Zadnje Indije kakor na jugu do Avstralije in Nove Zelandije, do katere vodi pot skozi Havajsko otočje, ki ga severnoameriška Unija pravkar strahotno utrjuje. Spričo naravnost bolestnega ljubosumja, s katerim velesile druga drugo zasledujejo, da onemogočijo vsak poskus, ki bi ogrožal njihove dejanske ali navidezne koristi, bi bilo popolnoma nerazumljivo, kako sta tako Evropa kakor Amerika mirno gledali, kako Japonska svoj imperialistični program dosledno izvršuje korak za korakom, če ne bi vedeli, da je strah pred novo svetovno vojno v našem času tako velik, da je Japonska mogla na račun tega dejstva v Aziji sprožiti ogromen preobrat več-tisočletnega stanja na tej celini, kjer so obmejni narodi velikansko kitajsko državo večkrat nadlegovali, evropske velesile pa so ji v devetnajstem stoletju odtrgale nekaj pristanišč, dočim jo hoče Japonska danes popolnoma razkosati in se polastiti vse kitajske tihomorske obali od Tjencina do vrat Hongkonga ter dobiti bogati porečji Modre in Rumene reke popolnoma pod svojo oblast. Japonska je v teku petih let zasedla Mandžurijo ter mongolski deželi Džehol in Čahar. Lani se je pa odločila za »kazensko ekspedicijo« proti Kitajski, pri kateri zadeva na ogromne težkoče, je pa le prodrla v sredino kitajske republike ter se je ustavila šele te dni, ko je general Bliicher na korejski meji sprožil krvav spopad z Japonci zaradi čangkufenških gričev, da razbremeni kitajskega vrhovnega državnega vodje Čankaj-šeka. Sovjetska Rusija, ki jo razdirajo hudi notranji spori in kjer je vladajoči režim v neprestani nevarnosti, da ga krvavo strmoglavi ali strankarska opozicija tako zvanih Ijeninov-cev ali pa na tihem tleče nacionalne sile, je sicer ukazala generalu Bliicherju, da miruje, vendar pa je dosegla toliko, da so Japonci morali ustaviti svoj v velikem slogu pripravljeni prodor na Hankov in da so sedaj naleteli na resen in nevaren odpor Čankajšekove armade. Vidimo torej, da se tudi ruski imperializem, ki je dediščina carskih časov, ni odpovedal svojemu programu, ki so ga boljševiki spremenili le v toliko, da gredo za boljševizacijo kitajske republike, katera bi ne pomenila ničesar drugega kakor hegemonijo Rusije na azijski celini. Zato premirje okoli čangkufenških gričev ne pomeni pravega miru, ampak le krajši ali daljši odmor, nadaljnja politika Rusije bo pa odvisna od tega, kako se bo razvil mednarodni položaj v Evropi, kjer so diplomati pred enim tednom plavali še v najbolj rožnatem optimizmu, danes pa evropski veliki časopisi zopet alarmirajo ves svet, kako da je naenkrat evropski položaj zopet na ostrini noža. Imamo na primer pravkar minule vaje italijanske armade v južni Italiji, ki jih je zaključil državni vodja Mussolini z govorom, v katerem je dejal, da bi hilo noro, če bi se kdo vdajal utvaram, medtem ko na tolikih straneh sveta grmijo topovi. »Kdor se ne pripravlja, ta bi bil kriv zločina. Mi si ne delamo utvar in se pripravljamo.« Seveda so zdaj francoski in angleški listi polni komentarjev teh besed, čeprav povedo nekaj danes čisto samo po sebi razumljivega, saj sta tudi Anglija in Francija nedavno zaključili vojaške vaje, ki pač po svojem obsegu, tehnični oborožitvi ter taktičnih nalogah prav nič ne zaostajajo za italijanskimi. Mussolini je bil po svoji navadi samo toliko bolj odkritosrčen, nego so drugi, ki se pečajo s svetovno politiko, da je priznal, kakšen namen da so imele italijanske vojaške vaje: namreč tega, da privadijo italijanskega vojaka in civilista na vojsko s sredstvi, ki gredo za tem, da bi se bodoči svetovni pokolj končal čimprej. Dočim namreč tako zvane zapadne demokracije pripravljajo vojsko, ki naj bi se čim delj zavlekla in v tako zvani pozicijski borbi nasprotnika počasi popolnoma utrudila in izčrpala, se avtoritarne države prizadevajo, da razvijejo način naglih in bliskovitih odločitev s pomočjo čim številnejšega človeškega materiala ter nagroinadenja in izrabe ogromne količine tehničnih sredstev. Razlog je ta, ker morajo avtoritarne države gledati, da zastavijo za zmago čim več človeškega materiala in razpoložljivega orodja najučinkovitejše kakovosti, ker jim nedostaja denarja in surovin ter drugih gospodarskih virov, ki jih imajo zapadni kolonialni imperiji v izobilju, tako da lahko vodijo zelo dolgo vojno. Bolj je na mestu presojanje sedanjega kritičnega položaja v Evropi z moralnega stališča V vv, -.!•«/ . T - -J I k . A. i » . - — v t. A k * -«v" • V- - A Ik A >. . . . • 'T- Vi- J; t * ■* •»•> ";»'•'«. V i^k-ft, c - / i - . j.- A , .<»o potrebno, da se v knjigi zgodovine piše o nas, se bomo borili za svobodo in za svoje pravice. Ves narod bo ena armada, a armada ves narod.« — V istem smislu so imeli govore tudi ostali ministri po raznih drugih krajih ter številni narodni voditeljL Balbo v Berlina svetovat zmernost London, 16. avg, TG. Tukajšnja »Sunday Times« objavlja daljši članek o bivanju italijanskega letalskega maršala Balba pri Hitlerju in pri raznih članih nemške vlade v Nemčiji Ugledni londonski list spravlja italijanski obisk v zvezo z zunanje političnim položajem v srednji Evropi in pravi, da »Nemčija za to tako utrjuje svojo za-padno, proti Franciji in Belgiji obrnjeno mejo, ker bi rada imela zavarovan hrbet, ako bi za njo postalo nujno, da zasleduje kakšne posebne načrte na vzhodni meji«. »Kaj hoče Nemčija storiti s svojo okrepljeno močjo? Ali želi nasprotnika samo prestrašiti, ali pa tudi po njem zares udariti. Ni kdo o tem ka j točnega iie ve. Toda moti jo se tisti, ki mislijo, da je Nemčija v tem oziru že sprejela končnoveljavne sklepe.« Potoni prehaja čiankar na češkoslovaško vprašanje in piše dobesedno: »Iz popolnoma merodajjnega mesta izvem, da je italijanski letalski maršal Balbo tako ob priliki svojih razgovorov z maršalom Giiringom v Berlinu kakor s Hitlerjevim namestnikom Hessnm v ilfonakovein sicer izTaxil simpatijo italijanske vlade za stališče Nemcev glede Češkoslovaške, toda pri isti priložnosti je tudi jasno podčrtal, da hi Italija ne imela nobenega interesa na kakšnem sporu, ki bi v srednji Evropi mogel nastati zaradi kakšnega nepremišljenega koraka.« Razgovori med Madžarsko in Malo zvezo napredujejo Konferenca na Bledu bo že mogla razglasiti popoln sporazum Pariz, 16. avg. TG. Tukajšnji »Temps« objavlja brzojavno poročilo z Budimpešte, v katerem f>ravi, da so razgovori med Madžarsko in državami MZ že tako daleč dozoreli, da lahko govorimo o zadnjem poglavju. Madžarska in države MZ, to so Jugoslavija, Romunija in Češkoslovaška, so se sporazumele, da se Madžarski prizna popolna enakopravnost v oboroževanju in organizaciji njene oborožene sile, in da Madžarska sprejme obveznost, da se ne bo posluževala nasilnih sredstev pri reševanju sporov, ki bi mogli nastati med njo in državami MZ. (Podobno obveznost je tudi Bolgarija podpisala v nedavno v Solunu podpisani pogodbi z državami Balkanske zveze.) Pogajajoče se stranke so se baje tudi že zedinile glede tega, da sporazum, ki bo podpisan med Madžarsko ia državami MZ, ne bo stopil v veljavo vse dotlej, dokler vprašanje narodnih manjšin na Češkoslovaškem ne bo popolnoma rešeno. Romunija in Jugoslavija, da so to omejitev že sprejele. Češkoslovaška vlada je bila naprošena, da se pridruži. Do sedaj praška vlada še ni dala nobenega odgovora. »Temps« pravi, da ni treba pričakovati, da bi češkoslovaška vlada odgovorila pred prihodnjo nedeljo, ko se na Bledu v Jugoslaviji prične konferenca zunanjih ministrov MZ, toda iz poučenih virov izhaja prepričanje, da bo odgovor zadovoljiv in da bo konferenca MZ na Bledu inogla proglasiti že popoln sporazum z madžarsko sosedo. To bo zopet dejanje, ki bo v izredni meri pomirilo srednjeevropsko področje in se bo zapisalo kot eden največjih uspehov v delovanju za mir držav Male zveze. Berlin, 16. avg. AA. (Havas) Po odloku kanclerja Hitlerja bo pri proslavi 1000-letnice krone sv. Štefana, ki bo od 17,—20. avgusta v Budimpešti, sodelovalo tudi nemško vojaško odposlanstvo, ki bo predstavljalo vlado nemškega rajha. Nemško zastopstvo bo vodil general v. Kluge, poveljnik VI. divizije. Nad 750.000 nemških rezervistov pod orožjem London,' 16. avg. Berlinski dopisnik »Dally Telegrapha« poroča, da cenijo število rezervistov, ki so bili poklicani na vojaške vaje, približno na 750.000. Med njimi so tudi že starejši letniki nad 45 let stari, ki so večinoma bili žo v svetovni vojni. Prihodnje tedne bo nad ozemljem, kjer bodo vojaške vaje, praktično izvajano vojno pravo, ker bodo po potrebi rekvirirana stanovanja, hlevi in živila. V četrtek je bilo razglašeno, da ne smo noben moški pod 65 leti zaposliti Nemčije. Železniški promet je na mnogih krajih močno omejen, prav tako tudi avtobusni promet. Enako bodo po-klicani na vojaške vaje tudi zdravniki, bolniški strežniki in bolničarke. Nekatere pokrajine izgledajo kakor vojno zaledje. Posebno pozornost vzbujajo številne letalske čete in priprave za zračno vojno. Ceste so polno korakajočili čet, vlaki so prenatrpani vpoklicancev, ki odhajajo na odka-zana mesta. r t'« ' ' * —• t T f f e ' •> > , 1 • 9' * v . - . V T- 'f* o . ' f ' m> •J 3 * -r « V'* - . ■ * > -'b*» -v. .f. —g. ,3 ' »_ "t- r r i' . . y tfh - » V V ' J i- r -1 -'i—1 -»J. i- r_^ T It f M. 1 ■ * ' 1 * t >*• O I— . .» ih J V i-r- v J. T. » ^»-p- r i •io. V v ./- a ■a b ' 4.' t. "ly ' * ' .Al ^ir v**- * ' V .-i«^ r V . A 6 jl> A-t O. J* . c- A. (i ^ • -o • « • V v ' -m t • I L't t • ». r i (. ' *> k * t trt & h — /v t t, -d K.ta. /O «. *'V Hitler pri vajah nemške vojske Berlin, 16. avgusta, b. »Times« poroča: Povratek Hitlerja v Berlin, ki ga je zabeležil tisk s par besedami, je izzval v Nemčiji iznenadenje in začudenje. Takoj po svojem povratku je imel Hitler daljšo konferenco z maršalom Gor i ligo m , generalom K e i 11 o m , maršalom B r a u -c h i t s c h e ni ter z višjimi častniki nemškega generalnega štaba. Poročajo, da se je Hitler raz-govarjal s šefom vrhovne vojne uprave predvsem o manevrih ter o bližnjem obisku madžarskega guvernerja IIorthyja, verjetno pa tudi o svojih razgovorih z maršalom Blombergom v Berchtes-gadenu. Poročajo, da je Hitler v ponedeljek prisostvoval vojnim manevrom južno od Berlina na ma-neverskem področju Giiderbprg. To je bil pri-četek velikih vojnih vaj. Akoravno na merodajnih mestih izjavljajo, da gre za navadne vojaške vaje, se vendar odgovorni politični krogi tujih držav na razpolago delavce ter veliko število vozil, predvsem motornih koles. Vaj se bodo morali udeležiti rezervni vojuki in častniki v nenavadno visokem številu in kdor ni prekoračil 65. leta starosti, odslej nemških mej ne sme več prestopiti. Tudi zdravniki in sestre usmiljenke bodo v gotovi meri mobilizirane Troba je reči, da vojaške vaje v takem obsegu in v takem momentu evropskega položaja po pravici vznemirjajo vse one, ki se prizadevajo za mirno rešitev obstoječih sporov, seveda pa ti spori sami niso taki, da bi jih mogli obedve stranki gledati prekrižanib rok ter se ne pripravljati za slučaj, če bi se izkazalo, da jih res ni mogoče poravnati, pa naj bo krivda na tej ali na oni strani Na vsak način so namreč na delu sile, ki nočejo miru, pa naj si bo to na desnici ali na levici, in ki napenjajo vse sile, da bi preprečile uspeli Runcimanove naloge, ker se jo z dneva v dan bolj pokazalo, da bi Runciman res utegnil sudetske Nemce in češkoslovaško vlado spraviti ter posredovati ?a obe strani sprejemljiv kompromis. *' ."v ' v • V oj* ~r v . • * i,- r, "-r c -v V- -r * - \ X ' ■v V -l.i. Kakor da tega ne bi bilo dosti, se je začelo tudi špansko vprašanje zavlačevati v neskončnost, ker sta v zadnjem času zopet obe skupini evropskih velesil dejansko posegli v državljansko vojno in obe stranki tako okrepili, da je nastal zastoj na frontah, in o kakšni odločitvi na tem bojišču še dolgo ne inore biti govora. Nerazpoložcnje, ki je zaradi tega nastalo med tekmeci v Evropi, se izraža med drugim tudi v tem, dn sta sedaj Italija in Francija zaprli svoji meji za medsebojni turistični promet, kar seveda daje listom na obeh straneh povod za medsebojna obračunavanja, vsaj na polju retorike Upajmo, da bo pri tem ostalo..» vprašujejo, zakaj se ti manevri izvajajo v tolikšnem obsegu. Začetka manevrov se je udeležil poleg Hitlerja tudi maršal Goring, ki je prišel v Giideborg ob 8, Hitler pa pol uro za njim. Oba sta gledala vajo ves dan na zgodovinskem inane-verskem področju, ki jc že za časa cesarja Viljema bilo pozorišče neštetih manevrov in priprav. Vajam v vzhodni Prusiji bo prisostvovalo največ inozemskih opazovalcev. Po monakovakih ulicah neprestano koraka vojaštvo, ki zavira ves promet. Močni protiletalski oddelki se zbirajo okrog tega mesta, ki je glavno vojno taborišče. Pariz, 16. avgusta, b. Tukajšnji »L'Ordre« jo objavil iz Prage posebno alarmantno poročilo, da je v okolici Glatza pod poveljstvom generala A r m i n a nemška armada, ki ima 100.000 mož in ki se na nekaj pripravlja, po primeru d'Annun-zia na Reki. Isti list poroča, da Henlein namenoma zavlačuje pogajanja s češkoslovaško vlado in z lordom Runcimanoin. V ostalem pričakujejo odločilnih sklepov o sudetsko-neniškcm vprašanju na strankinem kongresu v Niirnbergu. Velike priprave za hitlerjevski kongres v Niirnbergu Niirnberg, 16. avg. Priprave za veliki letni strankin kongres so v polnem teku. Ker šteje sam Niirnberg vsega 450.(KH) prebivalcev, se je pojavil največji problem v tem, kako nastaniti 800.000 udeležencev tega kongresa. Za častne gosle je pripravljalni odbor pripravil 4000 sob v hotelih. Niirnberško prebivalstvo je stavilo na razpolago 45.000 zasebnih sob, 450.000 udeležencev pn bodo razmestili po šolah in pod šotori. Zagrebška vremenska napoved: Zjasnilo sc bo, pad avinc bodo popolnoma prenehale, temperatura relativno nizka Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme na severni polovici, kjer utegne biti tudi dež. Delno oblačno bo na jugu in v, Primorju. Toplota se nc bo znatno spremenila. Dunajska vremenska napoved: Oblačnost sc' bo zmanjšala. Po nedavno sklenjenem premirju nove vojne priprave na sovjetsko-mandžurshi meji Tokio, 16. avgusta, b. Japonski odgovorni krogi in tisk trdijo, da so bile sovjetske čete prisiljene preiti pri Čangkufengu v obrambo. Po najnovejših poročilih gradijo Sovjeti utrdbe, ker pričakujejo v primeru nesporazuma novih japonskih napadov, Japonski tisk dalje trdi, da skoraj vsak dan nekaj ruskih vojakov pobegne na Japonsko, kar je v poveljstvu vzhodne armade povzročilo pravo paniko, ker ne morejo računati z zvestobo vojske. Zlasti nižji častniki, proti katerim so se v zadnjem času izvršile številne preiskave, so nerazpoloženi in nezanesljivi. Sovjetsko poveljstvo se naslanja le na udarne čete, ki so zanesljivi komunisti in imajo nalog, da držijo tudi redno vojsko v šahu. Nadalje poročajo, da je maršal Čankajšek sprejel včeraj sovjetskega poslanika ter se z njim razgovajal o položaju pred Hankevom. Maršal Čankajšek je prosil zj nujno sovjetsko pomoč. Tokio, 16. avgusta. AA. (Havas) Odposlanstvo japonskih parlamentarcev, ki sestoji iz 20 članov parlamenta in zgornjega doma, bo odpotovalo 27. avgusta v Mandžukuo, kjer bo pregledalo vzhodno mejo med Mandžukuom in Sovjetsko Rusijo, posebno na onem odseku, kjer leži hrib Čangkufeng. Hankev, 16. avgusta. AA (DNB) Okrog 30 japonskih letal ' je dane« opoldne bombardiralo Hanjang in Vučang. V mestih so nastali požari, ki jih večji del še niso mogli omejiti. Število ranjenih in mrtvih je zelo veliko. Banke v Vučangu bodo popoldne zaprte, prav tako tudi večji del trgovin.. Prekinitev bojev na Jangceu so Japonci porabili za utrjevanje 6vojfh postojank. V Kiu-kiang je priplulo več japonskih prevoznih ladij. Sovjetski letalci so opazili, da pluje po reki nazv-gor 71 japonskih ladij. Japonske čete sedaj napredujejo zahodno od Jangcea, ofenzivo na severni obali te reke pa so morali zaradi velikih poplav prekiniti. Kolera v Kiukiangu Šanghaj, 16. avg. TG. V Kiukiangu je izbruhnila kolera. Japonsko vrhovno poveljstvo izjavlja, da bo kolera verjetno pobrala vseh 10.000 Kitajcev, ki so po odhodu Japoncev ostali v Kiukiangu. Japonsko poveljstvo javlja nadalje, da so Kitajci zbrali 120.000 policistov, ki so jih spravili na južni breg reke Jangtse. Tamkaj se je razvila silno krvava bitka. Usoda Kiukianga še ni dokončno odločena. O športu in športnikih v Jugoslaviji Sov'etski ultimat maršalu Čanghajšehu Tokio, 16. avg. TG. »Ni-Čini-Či« objavlja brzo-jav iz Honkonga, da jo sovjetski veleposlanik Oreiski dne 14. avgusta izročil maršalu Cankajšku v Hankau ultimat, v katerem v smislu kitajsko-sovjetske nenapadalne pogodbe zahteva, da se v najkrajšem času sprejmejo sledeče zahteve sovjetske vlade: 1. Čankajšek mora takoj mobilizirati vse komunistične čete. ki so na kitajskem ozemlju in jih pozvati na fronto pri Hankau. 2. Maršal Čankajšek mora takoj imenovati sovjetskega generala kot vrhovnega svetovalca za vse vojaške operacije pri vrhovnem generalnem štabu kitajske armade. 3. Čankajšek so mora obvezati, da pod nobenim pogojeni ne bo opustil obrambe Hankaua. 4. Poveljniki komunističnih armad, kakor tudi poveljniki kitajskih armad na jngu se morajo imenovati za člane vrhovnega voj. sveta v Hankau. 5. Maršal Čankajšek naj takoj izda proglas, da vojaška diktatura na Kitajskem preneha. Sovjetski ultimat pristavlja, da bo sovjetska vlada Kitajsko z vsemi silami podpirala, ako izpolni gornje pogoje. Če bi jih pa ne izpolnila, sovjetska vlada ne bo dala nobene pomoči, ki jo zahteva Kuomitang. Čankajšek je odgovoril v Mo- Msgr. HI i tiha nevarno bolan Praga, 16. avg. A A. Štefani: Zdravstveno stanje predsednika slovaške ljudske stranke Hlinke je sc "Vedno triko iu bati se je, da bi'to noč mogla nastopiti katastrofa. Praga, 16. avg. A A. Havas: Iz Ružomberka pofočtijo: Zdravstveno stanje inšg. •Hlinliir' se Je poslabšalo. Hlinka boleha na črevesni jetiki. Bolnik nič več ne reagira na injekcije kafre. V kraj prihajajo kmetje iz raznih krajev in na ulicah molijo za zdravje Hlinke. Po poročilih iz poučenih krogov bo Hlinka zapustil svoj politični testament. Upravni odbor Hlinkove stranke je sklenil hraniti ta testament do skrajnosti, ker bo ta testament vsekakor imel vpliv na notranjo politiko. Kakor je znano, sta v stranki dve struji. Umerjeno strujo vodi msgr. Jožef Tiso, ki je star 50 let, bolj radikalno pa vodi Karel Sidor, ki je star 38 let. Poleg tega je Karel Sidor politični ravnatelj stranke in glavni urednik lista >Slovak«. Belgrad, 16, avgusta. AA. Minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundžič sc je 14. t. m. vrnil iz zamejstva^ Na postaji so ministra sprejeli vsi načelniki in šefi odsekov v ministrstvu, osebje kabineta in številni prijatelji. skvo, da bo takoj odgovoril, kakor hitro se bo posvetoval s Kuoniitangom. Bliicher in Lilvinov sla se Stalinu zamerila Pariz, 16. avg. AA. Štefani: V pariških krogih, ki so naklonjeni Sovjetom, se potrjuje vest, da je padel v nemilost pri Stalinu komisar za zunanje zadeve Litvinov zaradi incidentov pri Čangkufengu in zaradi diplomatskega poraza, ki ga je pri tem sovjetska Rusija doživela. V Parizu tudi mislijo, da bo general Fedko, pomočnik Vo-rošilova, zamenjal maršala Bliicherja. Belgrad, 16. avgusta. Da bi bila naia športna javnost obveščena o naporih in delu za napredek našega športa, je dal načelnik strokovnega odseka v ministrstvu za telesno vzgojo gospod Drago Ulaga sledeča zanimiva obvestila: Zasebni športni iniciativi je treba izreči priznanje, kajti vse, kar je bilo doslej storjenega v jugoslovanskem športu, je v največji meri plod marljivih in požrtvovalnih športnih delavcev v državi, V zadnjem času je morala javnost opaziti vse večjo delavnost ministrstva za telesno vzgojo ljudstva, ki ima za cilj nadzorstvo in podpiranje športa ali skratka: koordiniranje državne in zasebne športne iniciative. Ministrstvo za telesno vzgojo je pred dvema letoma dobilo prve strokovnjake, ki so dovršili visoke šole za fizično vzgojo v Berlinu, v Varšavi, v Pragi. Seveda 6e nesporazumljenjem med državno in zasebno športno iniciativo v času dozorevanja in razvoja športnega gibanja ne da izogniti. Nekateri klubi bi želeli od države podporo, ne da bi država imela vpogled v njihovo delo, ministrstvo pa ima to nalogo, da se šport, planinstvo, skavtizem in gimnastika podrede telesno vzgojnim namenom države. Denarna sredstva, ki jih država daje športu, se ne smejo porabiti samo za izpopolnitev elite tekmovalcev, temveč za izpopolnitev splošnega narodnega športa. Rekorderji se bodo pojavili kot posebni talenti iz gostih vrst fizično vzgojene mladine ter jih ni treba zato iskati samo med člani klubov ali pa jih gojiti kot zimsko cvetje, skratka; ne plačani šport, niti profesional-stvo, niti demonstriranje privilegiranih, temveč šport ljudstva, ki nudi mladini zdravo zabavo in telesno okrepitev. Najvažnejša naloga bo vsekakor izvedba zakona o obvezni telesni vzgoji mladine. Ta zakon je bil uveljavljen morda prezgodaj, to je prej, preden so bili ustvarjeni pogoji za izvedbo obvezne telesne vzgoje. Občine še nimajo telovadišč, nimajo inštruktorjev, nimajo tudi denarnih sredstev. Toda prvo je dobra volja in razumevanje in v tej 6meri je potrebna močnejša propaganda nadrejenih po občinah. Za sedaj je najvažnejše, da mestne in tudi vaške občine rezervirajo vsaj potrebna zemljišča za telovadišča in igrališča, kar je sicer predpisano j z. gradbenim' zakonom iz leta 1931. Kljub vsemu temu pa obvezna telesna vzgoja postopbma napreduje. Do sedaj sodeluje okrog 250.000 mladine, kar pomeni prvi uspeh, ko vemo. Domači odmevi Duhovščina v zagrebški nadšholiii in volitve Uradno glasilo zagrebške nadškofije »Katoli-ški list« priobčuje sledečo okrožnico nadškofa in hrvatskega metropolita dr. Stepinca: »Ker se v zadnjem času vedno več govori o skupščinskih volitvah in s tem v zvezi o raznih kombinacijah, dajem duhovščini zagrebške nadškofije v vednost: Noben duhovnik zagrebške nadškofije, naj bo aktiven ali upokojen ali v kakršnikoli službi, na teh volitvah ne bo mogel kandidirati, brez ozira na to, kakšne stranke ali skupine nameravajo pri teli volitvah nastopiti. ^Zato ^l.aj se noben duhovnik, ako bi do takih volitev prišlo, ne obračrf? sem za dovoljenje, da bi kandidiral, ker nobeden takega dovoljenja ne bo dobil.« Drobiž ob obishu dr. Mačka Po prvih suhoparnih poročilih o obisku dr. Mačka v Belgradu, ki so govorila o uri prihoda, sprejemih, konferencah in udeležencih, prihajajo poročila o nekaterih podrobnostih glede organizacije, obnašanja posameznih veljakov itd. Tako zlasti belgrajsko časopisje poroča, da je bilo samo za vzdrževanje reda na peronu belgrajskega kolodvora pripravljenih 150 rediteljev, ki jih je postavila »združena opozicija«. Za red pred kolodvorom in po ulicah pa je samo bivša demokratska stranka postavila 700 rediteljev iz mesta, 400 pa jih je dobila iz okoliških vasi. Prav toliko rediteljev je postavila skupina, Ace Stanojeviča in nekdanja zemljoradniška stranka, le da je morala ta iskati svoje redi-i tel je bolj v notranjosti, ker v Belgradu samem Dr. Maček odpotoval iz Belgrada Belgrad, 16. avg. m. Vodja SDK dr. Maček, ki se je od nedelje mudil v Belgradu na obisku pri voditeljih srbijanske opozicije, je z vsem svojim spremstvom in vso svojo telesno stražo zopet odpotoval v Zagreb. Na železniški postaji se je zbralo do 150 opozicionalcev, ki so dr. Mačka, Davido-viča, Aco Stanojeviča in Jovana Jovanoviča pozdravili ob prihodu na kolodvor. Dr. Maček je bil snoči na večerji, ki jo je priredil Davidovič v Veljkovičevi hiši. Na večerjo so bili poleg šefov povabljeni tudi člani tako zva-nega delovnega odbora. Kakor smo že poročali, so imeli vse priprav-ve za sprejem dr. Mačka v rokah bivši demokrati. Ti so vse priprave tudi vodili tako, da so že na zunaj pokazali, cla imajo bivše zemljoradnike in nezadovoljno skupino bivše radikalne stranke samo za privesek in da jim ne pripisujejo posebne politične važnosti. Tako so bivši demokrati za svoje somišljenike dali natisniti posebne značke z Davidovičevo sliko ter so jih brez vednosti in seveda tudi brez pristanka bivših zemljoradnikov in skupinice nezadovoljnih radikalov delili med svoje ljudi. Šefi srbijanske opozicije so se tudi dogovorili o številu funkcionarjev, ki jih bo vsaka politična skupina poslala k sprejemu dr. Mačka na železniško postajo. Bivši zemljoradniki so poslali tja dogovorjeno število svojih ljudi, enako tudi skupinica nezadovoljnih radikalov. Bivši demokrati se pa dogovora niso držali in so postavili na peron dvakrat več ljudi, kakor sta jih imeli ostali dve politični skupini. Demokrati so to napravili čisto preračunano, da bi množica pred dr. Mačkom klicala najbolj Davidoviču, da bi se dr. Maček na la način prepričal, da je med srbskimi opozicionalci najmočnejša Davidovičeva skupina. Davidovičevci so to povsod delali, tako na peronu kakor pred postajo. Bivši demokrati so nadalje izdajali vsa poročila in komunikeje ter so na vsakem navedli, da ga je izdala »pisarna demokratske stranke. Davidovičevci 60 dosegli tudi to, da je dr. Maček V Belgradu stanoval pri Davidovičevem odličnem pristašu inž. Veljkoviču in ne pri zem-ljoradniku Joči Jovanoviču ali pri bivšem radikalu Miši Trifunoviču, ki imata v Belgradu lepše hiše, kakor je Veljkovičeva. Davidovičevci so tudi na včerajšnjo konferenco na stanovanju Jovanoviča pripeljali več svojih ljudi, kakor je bilo dogovorjeno, ter so v poročilu o tem sestanku imenoma navedli kot udeležence samo svoje ljudi, ostale pa le sumarno. Zaradi tega postopanja bivših demokratov so bivši zemljoradniki in nezadovoljna skupina bivših radikalov naravnost ogorčeni ter 60 danes izjavljali, da bodo morali po Mačkovem odhodu vsa ta vprašanja račistiti. Posebno se huduje radikalna skupinica, v kateri so itak skoraj samo šefi in kandidati za različne položaje. Tej skupinici se je prislonil tudi dr. Dinko Puc, jevtičevski petomajski ban, ter je na konferenci zastopal samega sebe in osebje, ki je zaposleno pri uredništvo »Slovenska beseda«, Dr. Kukovec, ki pripada zagrebški in ne belgrajski opoziciji, se je pa v času konference opozicionalcev sprehajal po belgrajskih ulicah. nima takega kadra. Vsak reditelj je imel na levem rokavu trak z napisom »Narodni sporazum — reditelj«. Dr. Maček pa je imel veš čas ob sebi »telesno stražo«, ki ga je spremljala prav iz Zagreba. Ko so se voditelji srbskega dela združene opozicije zbrali na peronu, da pričakajo dr. Mačka, je Ljuba Davidovič, očividno dobre volje, dejal časopisnim fotografom: »Glejte, da bomo vsaj dvajset let mlajši! Samo tega nam še manjka.« Nato so funkcionarji pisarne prinesli stole za Stanojeviča, Davidoviča in Joco Jovanoviča, da so sede počakali do prihoda brzovlaka. . - — Pozornost je vzibudilo tudi to, da je bil v spremstvu dr. Mačka samo en musliman Na nobeni postaji niso vstopili zastopniki muslimanov, razen v Okučanih, kjer je vstopil inž. Suljaga Šalinagič, stavbenik iz Banjaluke, in dr. Maček ga je — kakor poroča »Vreme« — vprašal: »Kje so naši muslimani?« Pa jih je iinž. Šalinagič opravičil, da niso mogli priti, ker je to pač dolga pot. S to razlago je bil zlasti nezadovoljen odvetnik dr. Šutej, vodja bosenskih Hrvatov. Slovenski list v Kočevju V Kočevju je začel izhajati — trikrat na mesec — list »Kočevski Slovenec«. Pravkar je izšla prva številka s kaj pestro vsebino. Izdaja ga konzorcij, ki ga predstavlja župnik Karel Škulj, urednik mu je Fran Radešček, tiska se pa v Kočevju samem, v tiskarni I. Pavliček. Kakor je iz prve številke razvideti, bo prinašal zlasti poročila iz domačega življenja, predvsem iz kočevskega okraja, pod vidikom ondotnih narodnostnih razmer. Na prvem mestu je v poudarjenem tisku napovedan »Slovenski dan v Kočevju«, ki bo 4. septembra, pod pokroviteljstvom dr. Antona Korošca. Z Bleda Včeraj dopoldne je dopotoval na Bled z bel-grajskim brzovlakom italijanski poslanik in opol-nomočeni minister na našem dvoru g. Indelli. Naselil se je v hotelu Toplice, kjer se nahaja tudi vsa pisarna italijanskega poslaništva. G. poslanik namerava ostati na Bledu do začetka septembra. Na Bledu se mudi že dva dni tudi minister za gradbe g. Dobrivoj Stošovič, ki rad napravlja izlete v blejsko okolico. Na Bled je prišel zaradi sestanka Male zveze tudi šef protokola dr. Marinkovič, da vse potrebno pripravi za sprejem zunanjih ministrov držav Male zveze. Včeraj zvečer se je odpeljal z Bleda z večernim belgrajskim brzovlakom kr. namestnik dr. Ivo Perovič s svojo soprogo. V njegovem spremstvu se nahaja šef kabineta namestništva dr. Miša Pantelič. Žalostnega srca naznanjamo, da nas je previdena s svetotajstvi sv. Vere zapustila v starosti 68 let naša nadvse ljuba zlata mama, stara mama, sestra, svakinja in tašča, gospa Valentina Kočevar roj. Eržen vdovn vinskega trgovca, posestnika in gostilničarja na Vrhniki i Nepozabno pokojnico spremimo na njeni zadnji poti v četrtek, dne 18. avgusta 1958, ob 3 popoldne iz hiše žalosti, švabičeva cesta št. 20, na farno pokopališče. Vrhnika, 16. avgusta 1938 Žalujoči ostali: Joško, sin: Minka por. Zore; Nada por. Hočevar; Anica, učiteljica — hčere Itudolf Zore, trgovec; mr. pli. Slavko Hočevar, zeta: Jakec, Mojca, Janez, Andrejček. vnuki, in ostalo sorodstvo da »e je Nemčiji posrečilo po drugem letu obvezne športne vzgoje organizirati 70% mestne in samo 30% vaške mladine. V smislu razpisa z dne 14, julija 1938 se ministrstvo za telesno vzgojo strogo bavi z reprezentiranjem našega športa v zamejstvu. Športne zveze in klubi so prejeli obvestilo, da je treba posamezne turneje v zamejr Stvd ocenjevati s stališča ugleda jugoslovanskega športa in naroda. V tej smeri so športniki pokazali polno razumevanje. Tako je n. pr. jugoslovanska plavalna zveza poslala v London na evropsko plavalno prvenstvo samo dva tekmovalca, ki sta pa naš šport dobro predstavljala. Napake so se delale v zadnjih letih, ko so odhajala v zamejstvo nepripravljena moštva. Te napake se ne bodo več ponavljale. Zaradi tega se lahko pričakuje, da bodo leta 1940. poslani na olimpiado v Helsinkih samo tisti, ki bodo dorastli višini olimpijskih tekem. Prepovedi neposrednih turnej v zamejstvu imajo poleg tega še ta dober učinek, da se prihrani denar in nato porabi za tečaje za športne učitelje in za podpore manjših športnih klubov. Z ukinitvijo taks na športne prireditve je vlada omogočila denarno ozdravljenje naših klubov. Podpore s strani države se bodo podeljevale samo izjemoma za posebne naloge ali za posebne zasluge. Ker bo novi proračun veljal za predolimpijsko leto, se bo zato posvetila posebna pozornost turneji olimpijskih kandidatov, katerim je treba omogočiti težje tekme, da bi si pridobili potrebno olimpijsko rutino. Za napredek zimskega športa in za napredek zimsV^a turizma se obeta, da bo leta 1941. v Jugoslaviji svetovno prvenstvo v zimskih športih. Vprašanje naše kandidature za organizacijo te prireditve, bo preučila komisija, ki se bo zbrala takoj po Balkanskih igrah. Ker bi zimsko prvenstvo; prirejeno v Jugoslaviji, pomenilo veliko propagando za naše zimsko-športn® kraje in ker bi to zelo uspešno izpopolnjevalo jugoslovanski zimski šport, zato bo ministrstvo toplo podprlo akcijo jugoslovanske zimsko-športne zveze. Napredku zimskega športa in zimske turistike ne more nobena akcija toliko koristiti, kolikor utegne dobra organizacija svetovnega prvenstva Fise v naši državi. t i t Sprejem pri dr. Stoiadinoviču Bled, 16. avgusta. AA. Danes je ministrski predsednik dr. Stojadinovič sprejel nemškega poslanika na našem dvoru Viktorja von Heerena, francoskega poslanika na našem dvoru Brugera, ki mu je ob tej priliki predstavil novega francoskega vojaškega odposlanca v Belgradu polkovnika Mersona, ter angleškega odpravnika poslov Solina. ' Izvoz našega lesa Belgrad, 16, avgusta, m. V Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine je bila danes seja ožjega strokovnega odbora za lesne' izdelke. Seje so se udeležili zastopniki Zveze lesnih industrijskih podjetij iz vseh banovin, zastopniki ministrstva za gozdove in rudnike ter trgovinskega ministrstva. Na seji je bilo najprej prečitano poročilo o novih trgovinskih pogodbah, ki jih je naša država sklenila z Grčijo in Švico, predvsem glede izvoza našega lesa v ti dve državi. Nato so udeleženci konference razpravljali o pripravah za csefo' nemško-jugoslovanskega lesnega odbora, ki bo 22. avgusta v Crikvenici. Iz poročila, ki ga je podal inž. Dubravcič, je razvidno, da Neiiičija "pržalaga znižanje cert za naš Ks iti re'šitev ne-? katerih drugih tehničnih vprašanj, tako na primer razdelitve kontingentov za les. Posamezni govorniki so tudi poudarjali, da se Nemčija posebno v zadnjem času močno zanima za jugoslovanski les. Lani je Jugoslavija izvozila v Nemčijo lesa v vrednosti 160 milijonov din. V prometu z Madžarsko se je pa za našo državo pojavil pasivni klirinški saldo 40 milijonov din ter je zaradi tega izvoz lesa iz naše države v Madžarsko skoraj prenehal. Toda v zadnjem času se je začela tudi Madžarska zelo zanimati za naš les, predysem zaradi tega, ker je docela prenehal izVoz lesa iz bivše Avstrije na Madžarsko. Na konferenci so zastopniki lesne industrije razpravljali tudi o vprašanju izvoza orehovega lesa ter so sklenili naprositi merodajne kroge, da bi se orehov les mogel izvažati tudi po kliringu. Nazadnje je konferenca razpravljala še o raznih tarifnih vprašanjih. Osebne vesti Ta odlokom ministra za prosveto so ljili premeščeni naslednji meščansko-šolski učitelji in učiteljice: Ernest Česnik iz Ljutomera na Rakek, Edgar Vončina iz št. Vida na Rakek, Iva Costa-Pucelj iz Brežic v Šoštanj, Frane šegula iz Maribora v Baško, Miroslav • PresI iz Ljutomera v Črnomelj, Olga Premiižič iz Bog-ojine v Sarajevo, Matija Dolenc, upravitelj, iz Kutine na Jordanovec v Zagrebu, Viktor Rom iz Ljubljane v Celje, Sonja Žvan z Jesenic v Dol. Lendavo, Rudolf Pečjak iz št. Vida na IT. meščansko v Ljubljano, Ana Pečjak iz št. Vkla v Ljubljano, Antonija štampar iz IT. meščanske na I. meščansko v Ljubljani, Vida Pogačnik iz Novega mesta na I. meščansko v Ljubljani, Maksimir Rožman iz Št. Vida na III. meščansko v Ljubljani, Jelka čokan iz Belgrada ria II. meščansko v Ljubljano, Alojzij jelko iz Slov. Gradca v Ormož, Gotard Roti upravitelj, iz Tržiča v št. Vid. Rot Ana iz Tržiča v št. Vid, Filip Bečko iz Dol Lendave v Žalec, Gaspari Anton, upravitelj, z Rakeka v Domžale, Gaspari Terezija z Rakeka v Domžale, Grobelnik Franc iz Šoštanja v Št. Vid, Antom Costn z Jesenic v Tržič, Helena Vukan iz Žalca na I. meščansko v Ljubljani, Franc Druškovič iz Kastva v Litijo, Blagorodna Diklič iz Strumice na III. meščansko v Ljubljani, Angela Pucelj iz Žalca v Domžale in Hermina Ilrovat iz Zagorja ob Savi v Litijo. Po španskih bojiščih Salamanca, 16. avg. A A. Štefani: Glavni štab nacionalističnega vrhovnega poveljstva poroča: Na bojišču pri Ebru so naše čete nadaljevale s svojimi operacijami in prizadejale sovražniku težko izgube. Včeraj smo na tem bojišču vjeli 600 sovražnih vojakov, danes pa še 500. Vsi siloviti napadi sovražnika nn bojišču pri Segre so bili odbiti in je sovražnik tudi tu pretrpel velike izgube. Negrinova vlada odstopila Barcelona. 16. avg. TG. Danes popoldne je zaradi velikih notranjih prepirov, ki so jih povzročili porazi rdeče armade, odstopila Negrinnva vlada. V vladnih krogih pravijo, da bo novo vlado sestavil zopet Ncgrin in da ho prisegla še to noč. Zmaga JRZ v Sv. pri Kostanjevici Zadnjo nedeljo bo bile občinske volitve v občini Sv. Križ pri Kostanjevici, pri katerih je JRZ z nosilcem Kerinom Francem dobila 23 odbornikov, skupna opozicija pa enega odbornika. Ni še od tega 14 dni, ko so gospodje združene opozicije na vse grlo vpili po vsej krški dolini, da bodo pri občinskih volitvah z lahkoto zmagali. Gospodje od opozicije so pred nekaj tedni ponudili našim kompromis in sicer tako, da bi imeli oni najmanj polovico odbornikov in župana. Da tega nihče ni mogel vzeti resno, je jasno ko beli dan. Pred tednom dni so v svoji korajži odnehali za toliko, da so dejali: Slo bo za kakih 5 do 10 glasov in sicer v dobro opoziciji. Dva dni pred volitvami so z jezikom sicer še zmagovali, toda njihovo srce je bilo že za pasom. V nedeljo zvečer so pa videli, kako sijajno so zmagali in upamo, da jim je apetit po gospodarjenju v občini popolnoma pošel. Ko človek vse tole premišlja, si ne zna drugače razlagati, kot da so se gospodje-opozicionalci najbrže spomnili na občinske volitve v občini Sv. Križ pred 77 leti. Takrat je bil namreč razpuščen zbor občinskih mož in so bile razglašene nove volitve. Ker pa ni prišlo dovolj volilcev, so drugo nedeljo zopet razglasili volitve in povabil volivce, naj pridejo naslednji dan na volišče ter si zbero župana ter občinske svetovalce. V naslednjem podajamo točen prepis oznanil v cerkvi, ki ju je takratni župnik prebral rnozem-volivcem s prižnice. Dne 3. 3. 1861: Volitev odbornikov in namestnikov za župnijo Sv. Križ bo v sredo popoldan: izvoljeni odborniki in namestniki bodo pa župana in svetovalce izvolili. Volitev se bo ob 9. uri začela. Priti dolžni k volitvi so vsi gospodarji kri-ževske županije, kateri fronke plačujejo, ce niso davkov za lani na dolgu. Vsak volilec bo 9 odbornikov in 5 namestnikov izvolil, tedaj skupaj 14 mož; ker bo 14 mož v prvem in 14 mož v drugem oddelku izvoljenih. Nove volitve župana, svetovav-cev in odbornikov je zato v novič potrebna, ker poprejšnjih so nekateri pomerli, nekateri ne zaslužijo več zaupanja soseske in tudi zato, ker bo sčasoma več opravil soseski izročenih. Volitev bo zanaprej na vsake tri leta ponovljena. Farmanil nikar se ti volitvi ne umikajte, in nikar ne mislite, de boste skoz vstavlanje osnovani tek celiga cesarstva spremenili. Kakor je za nas, tako je za vse carsko kraljestvo. Kakor malo zamorete Savo al Kerko oberniti, de bi gori nazaj tekla, zato ker ne bi hotli po nji doli plavati, tako malo zamorete povsot vpeljane volitve s svojim vstavljanjem vstaviti. Ker mora trikrat toijko volilcev priti, kakor ima izvolenih biti, tedaj nar manj 84, de volitev velja, torej je narbolj pametno, da pridete. 10. 3. 1861 oznanjeno: volitev odbornikov in namestnikov, župana in svetovavcev — se Vam spet v drugič na jutri napove, zato, ker je blo zadnič volilcev premalo. V vsaki soseski želite kaciga svojiga moža imeti; pridite tedaj jutri ob 9. uri dol tudi iz daljnih vasi, ga botejahko sami izvolili. Gosposka vam zanaprej nič več ne bo županov in soseskinih mož postavljala, sami jih morate voliti. Poslušajte, kaj Lavantinski škof, ki v Marburgi prebivajo v letošnjim pastirskim listu od te volitve svojim škofjanom pišejo (lege Danica No. 5 pg 34 erste Spalte:) Tudi bodo štiri može izvoljeni, kteri pojdejo v mesto in bodo z možmi iz Kerškiga in Novomeškiga kantona enega izmed sebe izvolili, kteri bo na deželni zbor v Ljubljano 6 dan maliga travna poslan. Priznanje občanom Sv. Križ, ki v nedeljo niso pozabili, kdo jim je leta 1933 pri volitvah kradel glasove ter niso pozabili, da so jim isti ljudje kradli glasove tudi pri ponovnih volitvah na belo I nedeljo 1. 1934, ter so bili takrat zastraženi, ko so hodili na volišče, od slopeterih orožnikov. Sprehod po šentviški razstavi Ponovno smo že poročali o krasno uspeli šentviški obrtniški razstavi, ki je že peta po vrsti, to razstavo, katere pokrovitelj je ban dr. Marko NaUa-een, so obiskali poleg pokrovitelja in drugih visokih osebnosti iz tukajšnje banovine med drugimi tudi kraljevi namestnik dr. Ivo Perovič, minister za socialno politiko g. Dragiša Cvetkovic, minister dr. Miha Krek, belgrajski nadškof dr. Ujčič in drugi, a temi obiski je dobila šentviška obrtniška razstava m z njo marljivi šentviški obrtniki priznanje tudi z najvišjih mest. Ban dr. Marko Natlačen, ki je letos že tretjič pokrovitelj te razstave, pa je ponovno izjavil, da letošnja razstava še mnogo presega prejšnji dve, ki Jima je tudi bil pokrovitelj in ki sta tudi lepo uspeli. Zanimanje za to razstavo je ves čas zelo veliko. Iz Ljubljane, pa tudi iz drugih krajev prihajajo številni obiskovalci, med katerimi so zelo pogosti tudi tuji le-toviščarji, ki so sedaj v Sloveniji Marsikateri mojster na razstavi je prodal razstavljeno pohištvo po dvakrat, trikrat in še večkrat, pa tudi si je pridobil novih naročnikov in odjemalcev ter navezal stike. Ze v tem je dosežen glavni namen te razstave, da ponese glas o izvrstni kakovosti šentviškega pohištva med najširše °bemVtsa°'velika šola je nabito polna sijajnih mizarskih izdelkov, dasi so zastopane tudi druge obrh. V pohištveni stroki prevladuje pretežno orehova korenina, to je pohištvo iz vezanega lesa. Orehova korenina ;e zadnja leta sploh zelo v modi, je pa tudi zelo pripravna in trpežna ter daje najlepši lesk in sijaj pohištva Tako so razstavile spalnice in jedilnice iz orehove korenine naslednje tvrdke: Anton Zalokar lepo jedilnico v baročnem slogu, Franc Šenk dve jedilnici, od teh je ena iz orehove korenine, druga iz palisandrove-ga lesa, Škrbinc & Co. spalnico, deloma kombinirano z brestom, Jože Kocjan orehovo spalnico, enako Alojzij Tonkli, Franc Velkavrh, Franc Kuhar, ki je razstavil dve spalnici in sicer eno iz orehove korenine, drugo iz jesenovega lesa, Joško Kregar spalnico iz orehove korenine, Jakob Kregar dve spalnici in sicer eno iz orehove korenine, drugo jesenovo, Andrej Kregar spalnico iz mahagonijevega lesa, Franc Cepelntk pohištvo iz orehovega lesa, bratje Erjavci (g. Karel, solastnik tvrdke, je šentviški župan) so razstavili spalnico iz orehove korenine, jedilnico iz enakega lesa in še dve jedilnici Karel Kregar je razstavil preprosto kuhinjo in spalnico iz orehove korenine. Spalnico iz istega lesa je razstavil Josip Kuhar; Slovenska produktivna mizarska zadruga je razstavila tri spalnice iz Letovišče Laško naravno topli vrelci, živahna in bistra Savinja, slikovita okolica: Sv. Mihael, Sv. Krištof, Marija Gradec, Hum, ravaline »Tabor« in gostoljubni meščani vabijo na prosvetni tabor 2i. avgusta Dve avtomobilski nesreči Med Slov. Bistrico in Slov. Konjicami je okrog Prihove nekoliko zelo nevarnih klancev, na katerih je prišlo že do več prometnih nesreč, celo s smrtnim izidom, kar pričajo številni spomeniki ob cesti. V nedeljo sta bili dve avtomobilski nesreči. Precej od Teponja se je na prvem klancu prevrnil težek tovorni avto, polno naložen z velikimi balami podplatov. Šofer in njegov pomočnik sta se srečno izmotala brez hujših prask. Avto 6am je tudi ostal sposoben za vožnjo. Druga nesreča se je zgodila pri kilometrskem kamnu 108. Tu zavije cesta v pravokotnem ovinku v hud klanec. Razen tega je povsem nepravilno zgrajena. Namesto da bi ves ovinek bil primerno nagnjen na notranjo stran, je pa približno v drugi tretjini cesta nagnjena na zunanjo stran. Šofer, ki ne pozna ceste, ne sluti nevarnosti. V prehitri vožnji je naenkrat na navzven nagnjenem delu ceste. Vozilo izgubi ravnotežje in nesreča je tu. To se je pripetilo trem madžarskim zdravnikom m ženi, ki so se peljali iz Budimpešte v Italijo. Avto se je prevrnil in obležal sredi klanca v grmovju. Zdrobila so se prednja sekuritna in obe levi navadni šipi, pri čemer so vsi štirje potniki dobili poškodbe na glavah in rokah. S sabo so imeli potrebe obveze in so se sami obvezali. Vozilo je bilo zelo poškodovano. Moral ga je mehanik iz Slov. Konjic popraviti za silo, da so mogli vožnjo nadaljevati do Ljubljane, kjer je bilo treba dati voz v temeljito popravilo. Ti dve nesreči spet kažeta, da je treba prihov-eke klance prestaviti. Načrte banska uprava že izdeluje, le da ne vemo, kdaj 6e pričnejo prepotreb-na dela. orehovega lesa ter eno kombinirano jedilnico. Franc Erjavec je prav tako razstavil spalnico iz orehovega lesa, brata Pangos spalnico iz orehove korenine in jedilnico. Franc Kregar & Co. je razstavil preprosto sobo iz palisandra, Viktor Šetina spalnico iz češnje in ptičjega javorja, Anton Mrak spalnico iz orehove korenine, Ivan Slovša spalnico iz brestovega lesa in jedilnico iz orehove korenine, Alojzij Uresk dve spalnici iz orehove korenine in dve kuhinji, Franc Kregar obednico in dve spalnici iz orehove korenine in iz češ-njevega lesa, Ivan Bernik kuhinjo iz mehkega lesa, Ciril Križnar jedilnico iz mehkega vezanega lesa in spalnico iz orehove korenine, Ivan Štrubelj spalnico iz orehove korenine in spalnico iz češnje, kombinirano z jesenom, Trampuš & Trebušek sta razstavila spalnico in jedilnico iz orehove korenine, kuhinjo pa iz mehkega lesa, Ivan Mrhar je razstavil spalnico iz orehove korenine, Jože! Škof pa je razstavil spalnico iz orehovega masivnega lesa. Vam bo potrdilo iz lastne skušnje: najbotjla rtega ta dragoceno perilo je zares dobro milo, kakor je Schicfitovo terpentinovo milo. To milo odprav! temeljito !n prizanesljivo vso nesnaga. Perilo je bolj trpežno in vedno bleščeče belo. SCHICHT0VC TERPENTINOVO MILO pere ■ I v v v bleščeče belo Med drugimi obrti razstavlja Rok Arhar mizarske potrebščine. Tapetniška dela je napravil domačin Franc Zalaznik, zastore je dala na razpolago tovarna »Štora«, radijski aparat pa »Radio d. z. o. z.« iz Ljubljane. Krojača g. Ivan Vrhovec, predsednik šentviškega obrtniškega društva, in Vinko Plevel razstavljata lepe moške in tudi damske obleke, Svoje izdelke razstavljata obe veležganjarni v Št. Vidu, Franc in Ivan Zaletel. Ciril Križnar razstavlja zanimive slikarije, kakor Križevi pot, sodar Ivan Medved lepe sode, od katerih je eden že prodan v Ameriko, razstavljajo pa še nekatere druge trgovske tvrdke. Prikupna je tudi mala razstava Antona Možeka, ki razstavlja torbice, dalje S. Omejca, ki razstavlja čevljarske izdelke in F. Fiderška, ki razstavlja izdelke strojnega pletarstva. Razstava se bo zaključila v nedeljo 21. t. m. z velikimi obrtniškimi prireditvami Ta dan bo izžrebana lepa kuhinja, vredna okoli 200 din za lastnika srečne vstopnice. V nedeljo bo v Št. Vidu velik obrtniški tabor s sveto mašo in z zborovanjem v Ljudskem domu, na katerem bodo govorili priznani obrtniški voditelji ter drugi činiteljl Na ta tabor opozarjamo že s«Hai vse obrtnike. Prevejana tatica Perkova prijeta Izdajala se je za učiteljico iz Rimskih Toplic Litija, 16. avgusta. Kakor je »Slovenec« že poročal, je v okolici Litije, posebno po hribih okrog Konja in Ponovič, kradla kot sraka po kmečkih hišah mlada predil-ka Zofija Perko, rojena v Nemčiji, pristojna pa v Loke pri Zidanem mostu. Več kot mesec dni je epala ponoči v obširnih ponoviških gozdovih, kjer se je tudi pajdašila z mladimi moškimi. Čez dan pa je oprezovala pri kmečkih hišah, kdaj eo odšli vsi domači na polje na delo, potem pa je vlomila v hišo, kjer je pokradla prav vse, kar ji je prišlo pod roke. Ker so ji pa v zadnjem času postala tla v litijski' okolici prevroča, saj so ji bili za petami litijski in vaški orožniki, jo je pred 14 dnevi od-kurila proti Zagorju. Tako 6e je pojavila pri posestniku Kokoli Francu p. d. Čelešniku v Lodu pod Sveto Goro, kjer se je izdala za učiteljico Slavko Prekovo iz Rimskih Toplic; ker se je na moč dopadla domačemu sinu, saj je Zofka drugače prav prikupne zunanjosti, zato so jo pri Kokole-tovih prav radi sprejeli, saj tako »nobel frajle« že dolgo ni bilo pri hiši. Pomagala je pri hišnih delih ter prav pridno šivala, pri tem pa oprezovala ter čakala na priložnost, da Kokoletovim le-pegi dne izprazni hišo. Domači, posebno sin, so bili z došlo »letoviščarko« prav zadovoljni in tako je šel domači sin z »učiteljico« Zofko v nedeljo 14. avgusta v Kandrše na gasilsko veselico, kjer so se prav dobro imeli. Toda Zofka je imela smolo. Na veselici je bil tudi poveljnik vaške orožniške postaje g. Miha Štrajnar, ki je takoj postal pozoren na v okusno obleko napravljeno tujo »damo«. Po opisu tiralice, ki je bila za Perkovo izdana in pa po časopisnih poročilih se je njena zunanjost absolutno ujemala z iskano tatico Perkovo. Ker pa Strijnar ni bil v elužbi, je odredil strogo opazovanje. Pozno v noč je odšla s svojim fantom domov na Log, zasledovana po vaških orožnikih. Drugi dan, na Veliki Šmaren, je bil velik cerkveni shod na priljubljeni Sv. Gori, 849 m visokem hrabu, kamor je leto9 prišlo od blizu in daleč nad 1000 romarjev. Po 10. sv. maši, katero ie daroval g. kanonik dr. Gregor Žerjav, so se romarji razkropili na obe gostilni, pri mežnariji in k planinski koči. Pri planinski koči se je pri mizi zabavala večja družba, pri kateri je bila tudi Perkova v družbi svojega fanta. Budno oko komandirja g. Mihe Štrajnarja je takoj opazilo Perkovo. Šel je k njej ter jo poprosil za majhen razgovor med štirimi očmi. Vprašal jo je, kako se piše, nakar je Perkova ogorčeno izjavila, da je učiteljica Slavka Prek iz Rimskih toplic; povpra-šana po legitimaciji, pa je rekla, da je legitimacijo pustila na domu pri Kokoletovih na Logu. Rekla je, da 6e bo pritožila, ker jo orožniki »vznemirjajo«. Slučajno so bili na Sv. Gori štirje, ki so Perkovo prav dobro poznali, ker so hodili z njo v šolo. Med njimi je bil tudi nek uradnik banske uprave. Na podlagi teh dokazov je bila Perkova takoj na Sveti Gori aretirana, nakar sta jo oba orožnika odvedla na orožniško postajo na Vače. Ko so šli s Svete Gore, je Perkova izjavila, da bo že na Vačah povedala, kdo da je. Ko je patrola šla čez reber nad vasjo Vovše, je Perkova poskušala pobegniti oziroma 6kočiti v prepad, kar sta pa orožnika preprečila. Zaradi tega poskušenega bega so potem Zofko uklenili ter tako spravili na orožniško postajo na Vače, odkoder so jo danes zjutraj prepeljali v litijske zapore. Naravno, da je aretacija Perkove zbudila med številnimi obiskovalci Svete Gore veliko senzacijo, posebno še, ker je bila tako elegantno oblečena. Veličasten sprejem ministra g. Dragiše Cvetkoviča v Nišu preteklo ncdoljo. f S. M. Luitgardis Schweiger ravnateljica zasebnega ženskega učiteljišča V Mariboru. Maribor, 16. avgusta. _ Zarana v nedeljo, 14. t. m., ko so se oglasili zvonovi in je zadonel jutrnji Ave Maria širom našega mesta, je zapustila to solzno dolino šolska sestra M. Luitgardis Schvvciger, ravnateljica tuk. zasebnega ženskega učiteljišča. Ugasnilo je življenje, ki je bilo posvečeno Bogu v redovnem poklicu, posvečeno naši mladini v prelepem in vzvi« šenem poklicu na vzgojnem in učnem polju... Enajst tednov jo je zavratna bolezen priklc« pala na bolniško posteljo. Bili so to dnevi velikega in težkega trpljenja, ki pa ga je vdano in mir« no, brez tožba in z junaško potrpežljivostjo prenašala. Pokojna s. M. Luitgardis Schweiger se jo rodila dne 3. oktobra 1881. 1. v. Marenbergu, kjer je obiskovala ljudsko šolo. Ko so se pa njeni staTŠi preselili v Maribor, se je šolala v zavodu šolskih sester, kjer je dovršila učiteljišče 1902. L ter postala članica kongregacije šolskih sester. Kot učiteljica je službovala v Mariboru, v Veli-kovcu, v Repnjah na Gorenjskem, v Toroaju in slednjič bila nameščena v Trstu. Po prizadevanju tedanje predstojnice zavoda šolskih sester v Trstu, s. M. Rafaele Kovačič, ki je spoznala odlične sposobnosti pokojne s. M. Luitgardis, je nadaljevala študije na vseučilišču v Innsbrucku, nakar je bila nameščena na tuk. zas. ž učiteljišču, ki mu je bila ravnateljica zadnjih pet let. Svoje poklicne dolžnosti je vršila vseskozi a veseljem, z ljubeznijo, z vztrajnostjo in odločnostjo. Vso skrb je posvečala šoli, napredku učenk, ki jih je dobro poznala od najmanjših v otroškem vrtcu do največjih na učiteljišču. Njene zmožnosti kot učiteljica, odnosno profesorica in ravnateljica so bile res odlične. Znala je izborno učiti, znala pridobivati srca mladine ter jih navduševati za vse plemenito in dobro. In mladina jo je cenila ter ji je bila vdana, kar je vedno dokazovala, zlasti pa za časa njene bolezni. Pogosto so prihajale učenke, tudi bivše, in njih starši in so poizvedovale, kako je glede zdravja s. ravnateljice. Sicer so vselej žalostni odhajali, a iskrica upanja je tlela vedno v srcih. Toda nedoumljivi 60 božji 6klepi! Dokončana je bila njena zemska pot in On, ki se mu je odzvala, ko jo je poklical v redovni stan, jo je pozval sedaj v večno domovino, da ji podeli večno plačilo. Ob njenem preranem grobu žaluje številna samostanska družina, žalujejo njene učenke in njih starši, žalujejo zlasti njene tri sestre, ki jih je zadela dvojna velika izguba. Jedva je minilo teden dni, odkar so spremljale k zadnjemu počitku svojo sestro Josipino, danes pa jokajo ob krsti 6voje druge sestre, naše predrage s. M. Luitgardis. Blag ji spomini 28. avgusta vabijo Slovenske gorice mladino, fante in dekleta, na tabor v Ljutomeru. Zbrani mladini govori predsednik FO dr. Stanislav Zitko. Vsa mladina, v krojih in v civilu, mora biti takrat zbrana na taborul Na veselo 6videnjel Prijeti konjski tatovi Rajhenburg, 15. avgusta. Iz Rajhenburga nam poročajo, da so konjski tatovi v noči na 3. avgusta ukradli posestniku Ribiču Karlu iz Kališevca pri Rajhenbtirgu par lepih težkih konj, vrednih 10.000 dn. Takoj je padel sum na cigane, ki so se dan prej peljali na vozeh mimo Rajiionburga. Po vaseh so spraševali za konje, zglasili so se tudi pri Ribiču in konji so jiin bili prav všeč. Naslednja noč je bila deževna in ker Ribič ni imel hleva zaklenjenega, so lahko cigani nemoteno odpeljali oba konja. Komandir postaje g. Brimskele je šel e svojimi orožniki takoj na delo. Orožniki so šli na razne strani, narednika g. Popovič in Rus ter Ribič so se pa podali v Hrvatsko Zagorje, kjer v tamkašnjih šumah cigani stalno taborijo. Na Hrvatskem sta naša orožnika zaprosila še za dva orožnika in odšli so na nevarno delo. Sest dni in šest noči so jih iskali in v zadnji noči se jim jo posrečilo prijeti v Bistri vse tri cigane, zloglasne Nikoliče. Enega konja so že prodali, toda lastnik ga jo moral orožnikom vrniti. Ribič, ki je bil že ves potrt, jo z veseljem odpeljal oba konja proti domu. Nikoliče sta pa močno uklenjene prignala orožnika v Rajhenburg, odkoder so jih v nedeljo odvedli v celjske zaporo. To je bila v našem kraju že tretja konjska tatvina. Upamo, da bo sedaj konec, ko s onevarni Nikoliči za zapahi. Orožnikoma g. Popoviču in g. Rusu pa vso priznanje I Zveza slovenskih obrtnikov priredi ob zaklju&ku 5. obrtne razstave v Št. Vidu nad Ljubljano v nedeljo, dne 21. avgusta, velik obrtni tabor Ob 9. sveta maša, katero bo daroval gospod dekan Valentin Zabret. — Ob 10. bo občni zbor Zveze slovenskih obrtnikov v cerkveni dvorani v Št. Vidu nad Ljubljano. — Ob 11. bo veliko obrtniško zborovanje v veliki dvorani Ljudskega doma v Št. Vidu nad Ljubljano. Obravnavala se bodo tekoča pereča vprašanja. Dolžnost vseh zavednih slovenskih obrtnikov je, da pridejo v nedeljo, 21. avgusta, na 6\oj tabor v Št. Vid nad Ljubljano, da s tem okrepijo udarnost obrtniških vrst za pravice obrtnega stanu. Popoldne ob 3. velika vrtna veselica z bogatim sporedom na vrtu gospoda Cirmana, kjer bo tudi žrebanje vstopnic za moderno kuhinjsko opremo. — Vstopnine k veselici ni. Koledar Sreda. 17. avgusta: Hiacint, spoznavalec; Ju- lijana, devica. Četrtek. 18. avgusta: Helena (Jelena), cesarica; Agapit, mučenec. Zadnji krajec ob 21.30. llerscliei napoveduje lepo vreme. Novi grobovi + Koželj Gorči. Na praznik Velikega Šmarna je umrl v ljubljanski bolnišnici g. Koželj Gorci, sin g. Gregorja Koželja, spložno znanega in spoštovanega posestnika in trgovca iz Mokronoga. Rajni Gorči je bil star šele 28 let, krepak in cvetočega zdravja, tako da nihče ni mogel slutiti, da ga bo hitro nenadna bolezen položila na mrtvaško posteljo. Pred nekaj leti se je poročil z gospodično Anico iz znane mokronoške Zlajpahove družine in si ustanovil srečen dom v Zagradcu, kjer je pokojni vodil trgovino in gostilno. Mnogo obetajoči mladi mož se je sedaj zrušil v grob in zapušča bridko prizadeto mlado ženo, s katero je živel v najsrečnejšem zakonu, in globoko žalujoče starše ter brate in sestre, ki so pred dvema letoma izgubili na tragičen način prav tako v cvetju let preminulega brata Stanka. Vsem hudo prizadetim iskreno sožalje. Pogreb rajnega Koželja Gorčita je danes, v sredo ob pol štirih popoldne na farno pokopališče v Mokronogu. Naj mu sveti večna luč! ■f V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Heide Poje roj. Rauber, soproga odvetnika. Pogreb bo v četrtek ob 5 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Poroka. Na praznik Marijinega vnebovzetja se je poročil na Jezerskem kranskj odvetnik g. dr. Anton Megušar 7, gdč. Majdo Murijevo iz spoštovane Murijeve rodbine na Jezerskem. No-voporočencema želimo mnogo sreče in božjega blagoslova! = Iz sodno-upravne službe. Napredoval je Oskar Dobovišek, tajnik pri upravnem sodišču v Celju, iz 4.-II. skupine v 4.-I. duhovne vodje, pa tudi vse druge gg. duhovnike, ki se za stvar zanimajo, vabimo, da v obilnem številu in takoj prijavijo svojo udeležbo Zvezi fantovskih odsekov in obenem sporoče, če reflektirajo na hrano in prenočišče v zavodu. Enak tečaj do 25. in 26. avgusta v Celju in 29. in 30. avgusta v Mariboru. — Pregled avtobusne proge Gorica—Bled. Goriško avtobusno podjetje S. a. inž. Ribi & Co, ki ima v Julijski Krajini nad 18 avtobusnih prog in ki razpolaga z okoli 72 avtobusi in avtomobili, je dobilo od naše vlade koncesijo za prevoz potnikov iz Italije v Ljubljano in na Bled. Podjetje sme prevažati in sprejemati le potnike v območju Italije, ne pa potnikov na jugoslovanskem ozemlju. V soboto popoldne se je vršil oficielni pregled avtobusa in proge od Planine pri Rakeku do Bleda. Pregleda so se udeležili zastopniki banske uprave, ki je progo kolavdirala, ravnatelj Tujsko-prometne zveze dr. Žižek, zastopnik Združenja avtobusnih podjetij tajnik g. Novak in zastopniki tiska. Komisija je določila kraje in prostore, kjer bo imelo podjetje svoja postajališče in to v Logatcu, na Vrhniki, v Ljubljani, Kranju in naposled na Bledu. Podjetje bo prevažalo izletnike na Bled vsako soboto popoldne in se bo vračalo z avtobusom, ki je najmoderneje urejen, dolg nad 8 m in ima 26 udobnih sedežev, v nedeljo zvečer. Podjetje bo vozilo na progi Gorica—Trst—Postojna— Ljubljana—Bled. Vožnja Gorica—Bled bo veljala 50 lir. Treba je omeniti, da je r tem mnogo storjenega za povzdigo našega tujskega prometa in je zlasti v Julijski Krajini veliko zanimanje za Bled. Tudi Zveza za tujski promet se je mnogo trudila, da dvigne promet in da privabi v naše kraje, zlasti na Bled, ki je letos prav močno obiskan od Goričanov in Tržačanov, čim več tujcev iz sosedne nam Italije. Avtobus bo začel voziti že konec avgusta. in popolnejši je sedaj Trilysin, ker mu je dodana posebna substanca, ki varuje teme in lase pred drobnimi, glivicam sličnimi organizmi. Nova biološka izkustva potrjujejo, da povzročajo te klice srbež, prhljaj in izpadanje las. To dejstvo je našlo takoj praktičen primer pri Trilysinu, ker TRILYSIIM VEDIMO VZPOREJA SVOI KODAH Z VEDO. Trilysin ie biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja, prhljaj ter preprečuje izpadanje las. — Združenje kinopodjetnikof dravske banovine sklicuje izredno skupščino, ki se bo vršila dne 2. septembra ob 9 dopoldne v garderobni dvorani kina »Union« v Ljubljani. Dnevni red skupščine je v posebni okrožnici dostavljen vsem članom. — Uprava. — Kinopodjetniki bodo zborovali v Belgradu. Dne 14. 6ept. bo v Belgradu v prostorih Trgovske zbornice skupščina Osrednje zveze kino podjetnikov Jugoslavije. Po poročilih dnevnega reda se bo razpravljalo o težkem stanju kinematografske KINO UNION 'M* Danielle Darrieux Oglejte >1 danes t. sporedi v gi'a'ni veseloigri Danes neprek icno zadnjikrat ob 19*15 in 21'15 MUHASTA NEVESTA — V škofijsko duhovsko semenišče r, Ljubljani 6e sprejemajo bogoslovci na novo do 31. avgusta. Do tega dne se mora tudi vsak prosilec predstaviti seineniškemu vodstvu. — Zaradi slinavke in parkljevke so živinski sejmi do preklica v Ljubljani ustavljeni. — Romarjem k sv. Hemi v Krko na Koroško. Vseh romarjev iz ljubljanske škofije ee je priglasilo 300. Iz Ljubljane odpotujemo v soboto z rednim vlakom ob 7.12. Od Jesenic dalje bomo potovali s posebnim vlakom, ki bo prispel v Celovec okrog 11.80. V Krko bomo prišli nekako ob pol devetih zvečer. Bakle za lurško procesijo bodo na razpolago v vlaku po 1 din kom. Prav tako boste lahko v vlaku zamenjali denar. 1 marka stane 15 din. Svetujemo, da vzamete s seboj odejo ali vsaj toplo obleko, ker leži Krka precej visoko in utegne biti ponoči hladno. V Ljubljano se vrnemo s posebnim vlakom v nedeljo okrog osmih zvečer. Vsa nadaljna navodila prejmete po okrožnici, ki jo odpošljemo danes. Ne dovolite, da Vam kukavica znese jajce v Vaše zdravje! stroke, katere obstoj je zaradi previsokih javnih dajatev ogrožen. Predstavniki Osrednje zveze bodo obiskali razna ministrstva, kjer bodo predložili, v zvezi s sklepi skupščine, predmetne resolucije. Dan pred skupščino dne 13. sept., bo predkonfe-renca kinopodjetnikov v restavraciji pri Kolarcu. KINO SLOflA Tal. 27-30 s poslednjič! JAN KIEPURA Pod srečrto zvezdo Predstave ob 16., 1U'1B. in 21'15. uri renca Kine r— ■ Danes I Po I_I i ftoiarcu. EPURA I do i *_I originalna, naravna in zdravilna Je samo ena, ona z rdečimi srci. Zdravje in užitek I — Cestna dola v dravski banovini. Z ozirom na razne časopisne vesti o predstoječih cestnih delih v dravski banovini je Društvo za ceste na podlagi verodostojnih informacij na merodajnih mestih ugotovilo, da je oddaja del za modernizacijo odseka Jeprca—Kranj razpisana za 5. september t. 1. v gradbenem ministrstvu v Belgradu ter da je v najkrajšem času pričakovati prav tako razpisa del za odsek Kranj—Naklo in Maribor— Pesnica. Načrti za sodobno ureditev državne ceste Maribor—Slov. Bistrica se na banski upravi predelujejo za težko cestišče, a podrobni načrti za razširitev že dograjene ceste Ljubljana—Jeprca z 1 metrskim obrobnim trakom bodo v najkrajšem času dogotovljeni ter nato predloženi ministrstvu v odobritev in razpis za oddajo del. — Društvo za ceste pa je merodajna mesta še opozorilo na nujnost ureditve obmejnih cestnih prehodov, predvsem pri Planini in Korenskem sedlu. 2e prvi dan dopusta lahko sonce polno izrabite, ako uporabljate Tschamba Fii. Drogerija Gregorič, dr. z o. z., Ljubljana, Peršernova 5. — Prvovrstnih stonografov še vedno primanjkuje. V enem letu se lahko poleg stenografije naučite vsega potrebnega za trgovski in pisarniški poklic na Trgovskem učilišču in stenografskem institutu Robida, Ljubljana, Trnovska ul. 15. Vpisovanje vsak dan osebno ali pismeno. — Zveza fantovskih odsekov priredi v Zavodu jv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano v dneh od 22. do 23. avgusta dvodnevni tečaj za duhovne voditelje fantovskih odsekov. Prvi dan je posvečen splošno delu v organizaciji, drugi dan pa vzgoji naraščaja. Vse — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 13. t. m. je objavljena »Uredba o klasifikaciji gostinskih obratov in o maksimiranju cen v teh obratih«, dalje »Preselitev tajništva jugoslovansko-madžarskega inešanegk razsodišča«, »Ratifikacija konvencije, da se prepreči dvojna obdačba z dednimi taksami med Jugoslavijo in Češkoslovaško«, »Izmena ratifikacij-skih listin o izmeni not s Češkoslovaško, s katero se spreminjajo nekatere postavke zakona o občni carinski tarifi« in »Mednarodna konvencija o fiskalnem režimu tujih motornih vozil«. — Slovenska fotografija 1938. Na obči raž-stavi fotografije in filma od 1. do 12. septembra na Ljubljanskem velesejmu bodo razstavili slovenski amaterji in drugi krogi v raznih odd. preobilico del, ki bodo pokazala trenutno stanje sld-venske fotografije. Poseben izbor teh del umetniškega značaja pa izide v katalogu III. mednar. razstave umetniške fotografije, ki je priključena 6plošni razstavi. Katalog si je prireditelj, Foto-klub LJubljana, zamislil tokrat kot dopolnilo k svoječasnemu zborniku »Slovenska fotografija«. Obsegal bo 20 večjih reprodukcij najboljših razstavljenih del slovenskih mojstrov fotografije. Opozarjamo na to publikacijo, ki bo imela kmalu vrednost književne redkosti in ki bo neobhodno potrebna vsakomur, ki bo kdaj proučeval razvoj slovenske fotogiatije. Katalog bo po zmerni ceni na razpolago vsakemu obiskovalcu jesenskega velesejma; naročite si ga pa lahko tudi posebej na naslov: Fotoklub Ljubljana. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Redno vpisovanje v trgovsko učillšče — Christofov učni zavod — Ljubljana, Domobranska resta 15, prične 20. avgusta. Kdor želi podrobne informacije glede sprejema in vseh pogojev, naj piše na ravnateljstvo, da mu pošlje nova šolskn določila s slikami, ki jih je zavod izdal ob svoji 35-letnici obstoja. — Državno priznani Enoletni trgovski tečaj pri trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole), vpisuje dnevno od 9 do 12 in od 4 do 6 ure popoldne. Tečaj je priznano prvovrsten. Izpričevala o zaključnem izpitu tega tečaja služijo absolventom kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Zavod razpolaga z zares odgovarjajočimi, velikimi učilnicami in zbirkami ter ima edinstveno lego v središču mesta. Vodstvo in učno osebje je kvalificirano, pouk vzoren. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno. — Da boste stalno zdravf, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost — Najdena jc bila pretekli teden na poti od Aljaževega doma proti Škrlatici moška žepna ura. Lastnik naj se oglasi pri g. Suhadulcu Vinku, akademiku, Šuji-ca 7, p. Dobrova pri Ljubljani s točnim opisom ure. — 8 izbranih pesmi ta moški sbor, zl. Vinko Vodopivec. Cena izvodu 14 din. Zvezek obsega 8 moških zborov, ki so bili nekateri objavljeni že v raznih letnikih Pevčeve pesmurice. Napevi so naslednji: 1. Na poljani. 2. Jaz bi rad rdečih rož. 3. O večerni uri. 4. Fantovska pesem. 5. Pobrati-mija. 6. Oj nikar ne hodi. 7. Ob poti tam za vasjo. 8. Žabe. Vse navedene pesmi so, kakor sploh Vodopivčeve, melodijozne, zato tudi zelo pevne in efektne. Našim pevskim zborom jih toplo priporočamo in želimo, da se jih marljivo učijo in večkrat izvajajo na koncertih in drugih pevskih prireditvah. Dobijo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Od istega skladatelja so izšle tudi štiri vesele pevske koračnice za mešani zbor, uglasbene na besedilo znanega pesnika Cvetka Golarja. Tudi po teh krepkih in čvrstih napevih koračnicah bodo naši zbori radi segli in jih pri vsakih pevskih prilikah radi in z učinkom izvajali. Dobijo se istotako v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in veljajo 10 din. Gospodlnfa, ki varčuje denar in varuje perilo, pere le s PERIONOM — Pevski tečaj zbora pevovodij bo v Celju. Začetek dne 22. t. m. ob 3 popoldne, kone? v sredo 24. t. m. zvečer. V torek bo koncert v Celju, v sredo pa v Dobrni. Opozarjamo člane, da morajo priti točno. Vabimo pa prav iskreno tovariše or-ganiste in pevovodje iz bivše Štajerske, da 6e udeleže tečaja vsaj v torek, ko bo zvečer koncert, da bodo videli, kako delamo v zboru. Kdor se pravočasno priglasi odboru, mu preskrbimo zelo ceneno prenočišče in hrano — celodnevna dobra zadostna hrana 15 din. Kclor izmed članov se še ni priglasil, naj se priglasi do sobote, 20. t. m. predsedniku Briclju v Št. Vidu. Poznejše prijave bodo brezuspešne. — Odbor. — Napad z nožem. Včeraj okoli 11 dopoldne se je hotel vseliti 29 letni Franc Jenko iz Praprotne police pri Šenčurju v neko hišo na Trati. Prejšnji najemnik pa ga je napadel ter ga z nožem oklal. Jenko je moral v ljubljansko bolnišnico. — Opreznost staršev — korist otrok. Kolika želja ima vsaka mati za bodočnost svojega otroka! Ali se pa tudi vedno po tem ravna? Nobenemu otroku ne bi bilo treba poznati zobni kamen in njegove siabe posledice, če bi se ga pravočasno naučilo pravilno negovati zobe s Sargovim Kalo-dontom. To je edina zobna krema v naši državi, ki vsebuje sulforicinoleat, odpravi zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorbo. — Zemljevid Gorenjske (v merilu 1:75.000 — v velikosti 94 X50 cm), Ljubljana 1917, cena 5 din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ta zemljevid bo s pridom uporabljal vsak turist, kolesar in izletnik, ki si bo hotel ogledati zanimivosti naše lepe Gorenjske. Sega na jugu od škoje Loke in Hudejužne, na severu od avstrijske meje, na vzhodu od Cerkelj in Grintovca ter na zahodu od Mangartove skupine in Krna na italijanski meji. Risan je natančno in pregledno ter bo v okras vsaki gorski postojanki v Karavankah, Kamniških planinah in Triglavskem pogorju, dalje pisarn, hotelov in restavracij na Gorenjskem. r • t* Ljubljana 1 Razstava v Jakopičevem paviljonu je podaljšana do 21. t. m. Istega dne bo tudi žrebanje za deset nagrad, slik najbolj priznanih umetnikov. Slike so že v izložbah največjih ljubljanskih trgovin. Razstava sama ni le kulturni dogodek zase, pač pa tudi ogledalo našega kulturnega napredka, in 6icer na obeh straneh: pri umetnikih in pri publiki. Umetniki so nedvomno dokazali svoj ogromni napredek, publika pa naj s svojim obiskom dokaže s svoje strani svoj kulturni napredek. Pokaže naj, da zna razumevati težnje naše umetnosti in da zna ceniti duhovne vrednote, ki so bistveni in neminljivi del kulture sploh. Permanentne vstopnice po 10 din, ki dajejo pravico do žrebanja, 60 še zmerom na razpolago. 1 Umetnostno-zgodovinsko društvo priredi v četrtek 18, avgusta izlet v Šent Vid pri Brdu, na Brdo, Praproče, Gradišče in Brezje, Zbirališče na Kongresnem trgu. Odhod ob 2 popoldne. Priglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob 11. Avtobus 18 din. 1 Šola Glasbene Matice ljubljanske začne 57. šolsko loto meseca septembra t. 1. ter bo vpisovanje v vse razrede in oddelke v dnevih od 1. do vključno 3. sept. dnevno od 9—12 in od 15—17 v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici. Poučevali se bodo naslednji predmeti: praktični: so-lopetje, klavir, violina, violončelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot, rog, trobenta, pozavna in harmonika; teoretični: glasbena teorija, mladinsko petje in harmonija. Podrobni pogoji bodo razvidni na razglasni deski v veži zavoda. 1 Drž. konservatorij sprejema priglase za šolsko leto 1938-39 v dneh od 1. do 7. sept. t. 1. dopoldne od 9—12 v konservatorijski pisarni. lTri nesreče kolesarjev. Včeraj v opoldanskih urah so se pripetile v Ljubljani kar tri kolesarske nesreče, pri katerih je moral povsod posredovati reševalni avto. Ob 12 se je peljal s kolesom domov na Galjevico, 15-letnl kotlarski vajenec Branko Plečko, uslužben pri mojstru Otorep-cu Za Gradom. Tik pred Kraniarjevo gostilno so mu počile vilice nad prvini kolesom in Plečko je omahnil s kolesa ter padel na strto ogrodje. Dobil je hude notranje poškodbe. Dečka so prenesli v bližnjo gostilno, od koder ga je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. — Skoraj ob istem Času se je na Marijinem trgu ponesrečila Stanislava Dr. Fr. Debevec zopet redno ordinira Cigaletova št. 1 (poleg sodišča) Zobozdravnik specialist dr. Ivan Oblak začne ordinirati dne 2?. avgusta (in ne 23. t. m.) Zobozdravnik dr. Puher Gregorčičeva ulica 32 tel. 20-70 zopat redno ordinira. Dr. Fr. Toplak ne ordinira do 6. septembra Prlmarlt Dr. Jetiho zopet redno ordinira Edinstveni kriminalni velefilm Gospodar podzemlja Kine Malica ob 16., 19-15. in 21-15. uri J Lebanova, trgovska pomočnica pri tvrdki Krisper in doma v Drenikovi ulici 23. Neki kolesar, ki je prihitel z Miklošičeve ceste, jo je podrl s kolesa. Dobila je hude poškodbe na glavi. — Pred rdečo hišo na Poljanski cesti se je okoli pol 2 popoldne ponesrečila 18-letna trgovska vajenka Sabina Ra-guza, doma z Livade 9 in uslužbena pri tvrdki Matek-Mikeš. Hotela se je izogniti nekemu kolesarju, pri tem pa je sama zašla pod tramvaj, ki jo je butnil. Ima poškodbe na glavi, obrazu, na rokah in nogah. 1 Posestne spremembe. Zadnji čas so prav živahne kupčije z zemljišči in stavbnimi parcelami. Stavbišča okoli ŠiSke, St. Vida in Dravelj so v cenah zelo poskočila. Kvadratni meter je po 50 do 100 din. Posestnik v Zgornji šišld Janez Perko je prodal poštnemu uslužbencu Ivanu Dovjaku v Zg. Šiški parcelo št. 367/1 k. o. Zgornja Šiška (novo zgrajena hiša z vrtom) za 28.539 din. — Posestnik v Mali vasi pri Ježici Stanko Hvastja je prodal delavcu Tehovniku Martinu in njegovi ženi Geno-vefi hišo št. 62 v Mali vasi z vrtom za 40.000 din. Posestnica v Šmartnem ob Savi Frančiška Velepi-čeva je prodala zasebnlci Katarini Korotajevi, Jan-če št. 2, posestvo vi, št. 291 k. o. Šmartno ob Savi, obstoječe iz hiše, vrta in njive za 25.000 din. — Posestnica Ivana Marčunova iz Hrastja pri Mostah je prodala Frančiški Velepičevi svoje posestvo vi. št. 345 k. o. Šmartno ob Savi, obstoječe iz hiše in vrta, za 35.000 din. — Elektromonter Žagar Ema-nuel ml., stanujoč na Vodovodni cesti št. 28. je kupil od posestnika in upokojenega žel. nadspre-vodnika Antona Fabianija pare. št. 188/6 k. o. Spodnja Šiška v izmeri (368 kv. metrov za 36.740 dinarjev. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr, Sušnik, Marijin trg 5 ; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4, in mr« Bohinee ded., Rimska c. 31. Maribor m Pozdrav zastopnic ameriških katoliških žena v Mariboru. V soboto popoldne so se z brzim vlakom vozile skozi Maribor zastopnice Katoliške ženske zveze v Ameriki s predsednico Marijo Pri-slan in urednico »Zarje« — glasila ženske zveze — Albino Novakovo. Zastopnikom, ki so jih pričakovali na kolodvoru, so izjavile, da jim je zelo žal. da ne utegnejo ostati v Mariboru. Naroči'e so jim, naj pozdravijo g. župana in preko našega časopisa vse Mariborčane. m Slinavka se nevarno bliža Mariboru. Živinorejci mariborske okolice so zelo vznemirjeni zaradi nevarnega približevanja slinavke, ki se širi v smeri od madžarske meje proti Slovenskim goricam. 100.000 din je 13. t. m. zadela srečka drž. razredne loterije štev. 86.831 ki je bila kupljena v glavni kolektnri državna razredne loterije v bančni poslovalnici Bezjak - Maribor - Gosposka ulica 25. m Bole nogavice so izginile, Kar čudovito se zdi Mariborčanom, da so bele nogavice tako hitro izginile z ulice. Niti enega para ni bilo zadnje dni več videti, celo takšni, ki jih poprej niti menda ponoči niso sezuli, so se sedaj naenkrat izpreobrnili ter so ugotovili, da jo tudi siva ali zelena barva nogavic lepa. m Pregledi motornih vozil preloženi. Pred-stojništvo mestne policije v Mariboru sporoča, da rednih tedenskih pregledov motornih vozil dne 17. in 24 t. m. zaradi odsotnosti članov komisije za preizkušnjo motornih vozil ne bo. m Gasilsko slavje v Studencih. Na Marijin praznik popoldne je bila v Studencih pri Mariboru velika slavnost. Agilni studenški gasilci so pod vodstvom svojega dolgoletnega predsednika župana Kaloha polagali temeljni kamen svojemu novemu domu. Slovesnosti so se udeležili poleg domačinov zastopnik knezoškofa kanonik dr. Žagar, ki je blagoslovil temeljni kamen ter imel krasen nagovor, gvardijan studenških kapucinov p. Joahim, mariborski podžupan Žebot in drugi. Goste je pozdravil predsednik Kaloh, govorili pa so kanonik dr. Žagar, za studenško občino učitelj Vrane in Alfonz Kessler. Manufaktura — konfekcija najboljši nakup I. PREAC, Maribor, _Glavni trg 13 m Zveza naprednih akademskih starešin, ki šteje vsega skupaj 800 članov, je imela v Mariboru v ponedeljek občni zbor, katerega pa se je udeležilo samo — okoli 40 članov, pa še ti so bili sami starini. Niti enega mladega obraza nI bilo med njimi. Glavno poročilo je imel na zboru dr. Kramer. m 1200 din vreden Čoln ukraden. Livarju Štefanu Vavpotiču je nekdo ukradel v noči na torek za Ilutterjevo tovarno ribiški čoln s sidrom in ribolovnimi pripravami. Vavpotič ima 1200 din škode. m Za očetom v smrt. Na Meljskem hribu št. 49 je šel v prostovoljno smrt 36-letni viničar m oče 4 nepreskrbljenih otrok Ivan Gradišnik. Našli so ga obešenega na svislih. Pred nekaj leti si je na isti način končal življenje tudi njegov oče, viničar v Vodolah. Pokojni Gradišnik je večkrat sam izjavil, da si bo na isti način vzel življenje, kakor oče. Vzrok žalostnega dejanja ni znan. m Po francosko se jo poslovil iz bolnišnije. V mariborsko bolnišnico se je zatekel v ponedeljek 28-letni Jožef Beranič, mesarski pomočnik lz Dolgoš. V prepiru ga je nekdo udaril po glavi ter ga močno poškodoval. V bolnišnici so ugotovili, da ga ima Beranič tudt precej pod klobukom. Spravili so ga najprej v kopalnico, da se umije, ko pa je prišel strežnik, da ga odvede v posteljo, ni bilo ranjenca nikjer. Odprto okno v kopalnici je pokazalo, da se je bolnik po francosko poslovil iz bolnišnice ... m Razbojnik Pintarič hoče bežati. Ko so znanega Kodrovega tovariša razbojnika Pintariča ujeli, je izjavil, da ga ne bodo imeli dolgo v ječi. Res je sedaj poskusil pobegniti, toda beg iz jetnišnice se mu je ponesrečil. Odlomil je desko pri mizi ter je skušal z njo upogniti železno omrežje na oknu ter je poškodoval tudi zid. Vendar pa so budni pazniki njegovo početje opazili ter so mu beg preprečili. Iz žalosti zaradi ponesrečenega pobega pn si je Pintarič poskusil prerezali žile na roki, vendar mu tudi to ni uspelo. Sedaj so ga dali v verige, da mu tako misli preženejo iz glave. Za silose v Sloveniji V ponedeljek, dne 15. t. m. je bil v Belgradu ustanovni občni zbor Privilegirane delniške družbe za silose. Občni zbor je vodil upravnik iirž. hipotekarne banke g. Vojin Gjuričič. Na skupščini je govoril tudi pomočnik ministra za kmetijstvo g. Novakovič. Iz njegovega govora je posneti, da je bila prvotna namera zgraditi samo žitne 6ilo.se za 60 milij. din, sedaj pa je razširjena finančna podlaga in je možnost, da se grade tudi druge vrste silosov, posebno za sadje. V imenu Narodne banke je govoril njen jjiavni ravnatelj g. dr. Milan Protič, ki je posebno poudaril, da pripada važna naloga Narodni banki totem, ko bodo silosi že zgrajeni, ker bo lahko v večjem obsegu kreditirala kmetijstvo. Nato je bil izvoljen naslednji upravni svet: kmetijsko ministrstvo; pomočnik ministra g. Milan Novakovič in načelnik g. Bora Milutiuavič; Prizad; g, _ Edo Markovič, gl. ravnatelji ministrstvo trgovine in industrije: g. dir. Oton Frangeš; Priv, agrarna banka: gg. Andrija Radovič, član uprave in Žarko Gjordjevič, ravnatelj; Drž. hipotekama banka: g Vojin Gjuričič, upravnik in g. Milan Kostič, član uprave; Poštna hranilnica; g. dr, Milorad Nedeljkovič, glavni ravnatelj in g. Svelolik Lat nčič, inspEklo-. V nadzorstvo pa sa bili izvoljeni: g. Milovan Zoričič (za trgovinsko ministrstvo), g. Bude Cvijanovič (za kmetijsko ministrstvo) in g, Milan Vojinovič za finančno ministrstvo). Nadalje je občni zbor delničarjev izvolil v upravni svet: g. Jefremoviča, gl. ravnatelja Priv. agrarne banke, v nadzorstvo pa gg. Mihajla Kovačeviča, inšpektorja Narodne banke in g. Vidoja Veselinoviča, šefa oddelka Drž. hipotekarne banke. Ob priliki občnega zbora je predsednik upravnega sveta, ki je bil izvoljen na prvi seji upravnega 6veta, g. Vojin Gjuričič dal za liste naslednjo izjavo: Računa se, da trpi naše kmetijstvo zaradi rastlinskih škodljivcev letno škode okoli 25% vrednosti žetve. Če bi imeli silose, 6e to ne bi zgodilo. Tako dosegamo vnovčevanje naših kmetijskih proizvodov po najnižji ceni. Potrebne pa so nam nacionalne rezerve v žitu in hrani tako za primeru vojnih zapletljajev kakor tudi v miru, če nastane pomanjkanje, da nam kot kmetijski državi ni treba uvažati pšenice in koruze. Nato gre za sadje. Italija nam konkurira s svojim sadjem vzdolž vsega Primorja, pa tudi v središčih države, Povsod dobivamo krasno italijansko sadje. To pa zato, ker ima Italija silose za sadje. To nas poučuje, da moramo delati bolj moderno, ker je le tako mogoča konkurenca. To je bilo naše načelo, ki nas je vodilo od osnovanja silosov. Zgdovina tega vprašanja gre zelo daleč. Ze knez Miloš je v Srbiji uvidel potrebo nacionalnih rezerv v hrani in je uvedel občinske žitnice (ko-ševe). Poskušali smo z zgradbo silosov na kredit. Pred tremi leti je vlada dobila pooblastilo v finančnem zakonu, da zaključi posojilo 60 milij. din ali najde skupino, ki bi silose zgradila na kredit. Po treh letih neuspeha, ker se ni javil noben resen reflektant, se je zamisel izpremenila. Prišlo je do sklepa, da vsota 60 milij. din ni v nobenem razmerju z narodnimi potrebami takih objektov in naprav. Tedaj je bilo sklenjeno, da se osnuje družba z začetno glavnico 220 milij. din. in 6 po- oblastilom, da more izdati za še enkrat tako velik znesek svoje obveznice. Nadalje je bilo določeno, da se lahko glavnica zviša na 440 milij. din, istočasno pa se tudi obveznična glavnica naj podvoji, tako da bi delniška in obveznična glavnica predstavljali veliko vsoto. Podvojeni bi znašali ti ka-pitali 880 milij. din. Obratni kapital se more dobiti s kreditom na osnovi varantov. Zato bi tako delniška kot obveznična glavnica služili le za zgradbo naprav. Nesebično načelo je v tem, da je višina divi-dende omejena na 6%. Tantijem ni, Zato ne bo potrebe doseči velik dobiček z visoko obrestno mero. Od glavnice so vplačali: 60 milij, država, po 40 milij, Poštna hranilnica, Drž. hipot. banka in Priv. agrarna banka, 20 milij. Prizad, 5 milij. din Narodna banka, 4.2 milij. din pa Glavna zveza 6rbekih kmetijskih zadrug. Nekaj so vpisale tudi mestne hranilnice. Vsa glavnica je v celoti vplačana. Silose gradimo tudi v Sloveniji Iz prednjih poročil vidimo, da je vprašanje silosov stopiio v odločilen stadij. Zbrana je že glavnica tega podjetja, ki bo služila za zgradbe, kakor čujemo, zaenkrat samo žitnih in sadnih skladišč. Glede sadnih skladišč smo tudi že čuli, da pride v poštev tako skladišče tudi na naši severni meji. Kajti naša severna meja ima velik pridelek sadja, katerega bi bilo marsikdaj bolje vskladiščlti in počakati na prodajo v boljših časih. Nadalje je mogoč na podlagi skladiščnih iz-kazil tudi kredit, ki ga lahko dobe lastniki zalog na svoje blago v uradnih skladiščih. Ta vrsta blagovnega kredita je drugod po svetu že izredno znana, le pri nas smo še v povojih. Pomenilo pa bi to kreditiranje veliko korist za našega produ-centa, ki je prisiljen zaradi slabih gmotnih razmer takoj po žetvi, oz. obiranju prodati svoje blago, kar seveda ne prinaša najboljših cen, ker je takrat prevelika ponudba. Tudi žitni silosi pridejo za Slovenijo v poštev. Gotovo je, da se bodo žitni silosi gradili v žitorodnih krajih, toda pomisliti je treba, za kaj služijo taka skladišča in zaloge v njih. Predvsem služijo kmetu — producentu in trgovcu za vskla-diščenje blaga za nadaljno prodajo. Na drugi strani pa služijo ta skladišča za preskrbo vse države z žitom, tudi takozvanih pasivnih krajev, med katere moramo šteti tudi Slovenijo. V pasivnih krajih so bile zaloge žita doslej izredno majhne, ravno zaradi tega, ker nI bilo primernih skladiščnih prostorov za velike količine. Le na ta način, z razdelitvijo skladišč po vsej državi, se da voditi emotrena politika cen žita, ki bo vpo-števala v prvi meri i intereae proizvajalcev i interese potrošnikov žita, moke in kruha. Kakor je tudi poudaril sam predsednik uprave nove družbe g. Gjuričič, imajo silosi služiti kot rezerva hrane za vsak primer. Zato smatramo, da je primerno, da se skladišča razdele po vsej državi, da bodo dotičnim krajem na razpolago primerne količine žita v primeru potrebe. Končno je potrebno upoštevati tudi še interese izvoza in napraviti primerna skladišča tudi v ta namen, tako da bo državi omogočeno voditi smotreno_ žitno politiko, ki bo upoštevala najvišje državne interese in pravično pomagala interesom i proizvajalcev i potrošnikov. Uspeh Mariborskega tedna Maribor, 16. avgusta. Mariborski teden je včeraj zaprl svoja vrata. Svoje letošnje prireditve je zaključil z nepričakovanim uspehom, ki je tem bolj razveseljiv, ker mu letos proti običaju vremenske razmere res niso bile naklonjene. Obisk se je proti koncu stopnjeval v nepričakovano višino, največje število pa je dosegel v nedeljo, ko so množice od ranega jutra, jedva da so se odprla vrata na razstavišču, pa do pozne noči kar valovale sem in tja po vseh razstavnih prostorih, na veseličnem prostoru, v vseh lokalih, tako da takega navala od obstoja Mariborskega tedna še ne pomnijo. Zelo razveseljiv je bil letos obisk tujcev, ki 60 prišli v Maribor zlasti iz južnih krajev ter so še tudi sedaj ostali v mestu. Prav nič nismo zaradi tega letos pogrešali niti na »tednu« niti v mestu obiska severnih sosedov, ki so prejšnja leta tru-rnoma prihajali čez mejo na Mariborski teden. Vsi mariborski hoteli in ostala prenočišča so imela dovolj gostov, da so bila popolnoma zasedena, zaradi deževnih večerov pa je bil tudi obisk kavarn in drugih lokalov zelo zadovoljiv. Nepričakovan uspeh so dosegle letošnje razstave. Prvenstvo seveda gre reprezentativni jubilejni razstavi »Maribor 1918—1938«, ki je doživela tudi rekorden obisk. Vse dni je bilo na tej razstavi toliko obiskovalcev, da je bil nemoten ogled razstavljenih zanimivosti precej otežkočen. Največje priznanje je pač žela razstava Prosvetne zveze, potem mariborskih železničarskih organizacij in železniških delavnic, pa Lovskega društva, ki je v svojem oddelku pričaralo čudovito sliko življenja v slovenjegoriških in dravskopoljskih loviščih. Med ostalimi razstavami pa vnovič opozarjamo na uspeh mariborskih obrtnikov, ki so pokazali z razstavljenimi predmeti višek znanja in spretnosti, pa tudi lepe organizacije. Posebej se je odlikovala letos mariborska tekstilna industrija, ki je gotovo s svojimi krasnimi aranžmaji dosegla tudi praktičen uspeh. Saj smo videli v njenih izložbah predvsem ženski svet in pa poslovne ljudi, ki so prišli v Maribor iz drugih pokrajin. Izmed ostalih razstav omenjamo mariborske filateliste, ki so s svojim oddelkom izzvali pravo senzacijo. Nekateri so imeli svoje zbirke na razstavi zavarovane za 50.000 in več dinarjev. Potem so se odlikovali tudi mariborski fotoamaterji, ki so prodali celo vrsto svojih čudovito lepih posnetkov mariborskih zanimivosti. Mariborski trgovci, ki so se razstave udeležili, beležijo popoln uspeh. Lepo občudovanje je žel vrtnar Jeinec s svojim palmovim gajem, ki je prijetno oživljal dvorišče meščanske šole. Seveda je vzbujala izredno pozornost »Slovenčeva« razstava ter je nagradno žrebanje, ki ga je ^Slovenec« razpisal za svoje prijatelje, privabilo rekordno število kupovalcev našega lista. Posebej še moramo pohvaliti rejce malih živali za njihovo lepo aranžirano razstavo, izredno pa so se poleg tega še postavili mariborski čebelarji. Njihova razstava je bila neprestano zasedena ln malo je bilo obiskovalcev Mariborskega tedna, ki ne bi bili nosili v gumbnici čebelnega panja — znaka obiska na čebelarski razstavi. * Zbiranje statističnih podatkov o industriji. Minister za trgovino in industrijo je predpisal navodila za zbiranje statističnih podatkov o industriji. Po tem navodilu so vsa industrijska podjetja dolžna dati kakor tudi periodično dostavljati statistične podatke, katere bi od njih zahtevali. Podatke mora dati vsaka tvornica posebej (ne za podjetje skupaj). Vse odgovore, izpolnjene for-inularje itd. je treba pošiljati pravočasno. Kazni so visoke: 2—5 let zapora in denarno od 10.000 do 100.000 din. Statistični podatki se ne bodo porabili za nobene druge svrhe. Nadalje je ministrstvo izdalo tudi še posebna navodila za zbiranje osnovnih podatkov in izpolnjevanje formu-larjev za tvrdke in tvornice. Predvsem je treba točno izpolniti forinularje, nadalje pa mora vsaka tvornica poslati tudi še spremno pismo, pravila, odn. družabne pogodbe, prepise dovolil in pooblastil, situacijski načrt v 2 izvodih in dispozi-cijski načrt tvornice in končno vseh lokalov z označbo, za kaj služijo. Popravek v uredbi o »počeku«. Čl. 15 odst. 1 se mora glasiti takole: Za pregled denarnih zavodov, ki zahtevajo odlog plačil, bo imenoval minister trgovine in industrije potrebno število revizorjev in sicer polovico izmed onih uradnikov Narodne banke, Drž. hij>otekarne banke in Poštne hranilnice, ki se bavijo z revizijo denarnih zavodov, katere mu bodo omenjeni zavodi predložili, drugo polovico pa iz vrst strokovnjakov po predhodnem zaslišanju odnosnih organizacij denarnih zavodov, odn. revizijskih zvez. Mestna hranilnica v Sisku. Banska uprava savske banovine je dovolila osnovanje mestne hranilnice v Sisku in potrdila predložena pravila. Na osnovi tega dovoljenja je pričakovali v kratkem otvoritve mestne hranilnice v Sisku. Borza Dne 16. avgusta 1938. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nelzpremenjen na 237.20—238.80. Nemški čeki so popustili v Ljubljani na 14.37—14.57, v Zagrebu na 14.86—14.56, v Belgradu na 14.3578—14.5578. Nadalje so beležili v Zagrebu za konec avgusta 14.375—14.575, za sredo septembra 14.4—14.60, za konec septembra 14.35—14.55. Grški boni so beležili v Zagrebu 20.025 do 29.725, v Belgradu 29 denar. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,349.795 din, v Belgradu 2,534.000 din, V efektih je bilo v Belgradu 1,735.000 din prometa. Ljubljana — tečaji s primom; . 2373.66-2388.26 . 1744.02-1757.90 . 732.45— 737.51 Amsterdam 100 h. gold. . Berlin 100 mark .... Bruselj 100 belg .... Curih 100 frankov...... 996.45-1003.52 London 1 funt Newyork 100 dolarjev Pariz 100 frankov . . Praga 100 kron . < < i • 211.79— 213.84 4322.26-4358.57 118.22— 119.65 150.19- 151.29 Trst 100 lir........ 228.44- 231.53 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.905, London 21.2975, New York 436.75, Bruselj 73.50, Milan 22.975, Amsterdam 238.25, Berlin 175.10, Dunaj 33, Stockholm 109,725, Oslo 106.95, Kopenhagen 95.025, Praga 15075, Varšava 82.20, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad ■ 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingiors 9.38, Buenos-Aires 112.625. Vrednostni papirji Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 99—102, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 483—485, begluške obveznice 92.50—93.50, dalm. agrarji 92.50—93.50, 8% Blerovo posojilo 98—99, 7% Blerovo posojilo 94—95, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100. — Delnice: Narodna banka 7200-7300, Trboveljska 180-190. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100, agrarji 61.50—63, vojna škoda promptna 484—485.50 (485.50), begluške obveznice 93 denar, dalm. agrarji 91.75 denar, 4% sev. agrarji 61.75 —62.37, 8% Blerovo posojilo 98.50 denar, 7% Blerovo posojilo 94—95, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, 7% stab. posojilo 98.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.250 denar, Priv. agrarna banka 229 denar, Trboveljska 180 denar, Tov. sladkorja Bečkerek 600 blago, Osj. sladk. tov. 115 blago, Osješka livarna 180— 222, Dubrovačka 350 denar, Jadranska plovba 350 denar, Oceania 770 blago. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.25—100, agrarji 62.50—63, vojna škoda promptna 484—484.50 (484.25), za konec septembra (484.20), za konec decembra 484.25—484.50 (484,25), begluške obveznice 93—93.50 (93.25), dalm. agrarji 92.25—92.50 (92,25), 4% sev. agrarji 61.50 denar, 8% Blerovo posojilo 99—99.50 (99.75), 7% Blerovo posojilo 94—94.25 (94), 7% posojilo Drž hip. banke 99 denar, 7% stab. posojilo 98 denar. — Delnice: Narodna banka 7,280—7,300 (7.300), Priv. agrarna banka 233—235, GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A.REIN IN DRUG OajevaS ZAGREB Iltca IS Pri predzadnjem žrebanju V. razreda 36. kola drž. razredne loterije so zadele sledeče številke; 100.000 din 80.000 din 60.000 din 50.000 din 35.000 din 25.000 din 20.000 din 15.000 din 12.000 din 10.000 din 8.000 din 6.000 din 5.000 din 5.000 din št. 16819, št. 96828, št. 12909, št. 35019, št. 46598, št. 31708, št. 41365, št. 37248, št. 16504, št. 3670, 35978, 66745, št. 22848, 29218, 53256, 75868, 82959, Št. 8629, 26027, 45120, 68788, št. 5300, 36827, 54495, 71936, 95465, št. 13116, 27302, 49694, 71598, 95927, 67317, 15621, 57487, 57541, 60578, 67348, 49150, 12336, 37867, 77039, 25718, 34364, 54001, 76221, 87884, 9291, 39273, 46048, 72781, 8884, 36846, 54704, 76014, 96233, 14757, 27929, 54176, 90737, 98417, 75719, 79530, 52987, 17181, 41217, 81369, 27819, 37051, 54813, 78089, 95207, 10314, 39621, 48139, 77775, 11420, 41357, 63480, 81953, 97244, 15787, 38974, 55728, 91231, 88360, 27962, 51791, 83474, 28019, 40885, 65915, 78092, 95629, 11557, 40726, 60028, 80354, 20985, 44137, 64406, 83617, 99547, 21130, 41675, 65716, 92786, 92599, 35903, 59201, 87451, 28944, 44938, 73616, 82534, 204R0, 44146, 64364, 32484, 49595, 68844, 92896, 26702, 45457, 68688, 93057, 200.000 din 80.000 din 60.000 din 40.000 din 35.000 din 25.000 din 20.000 din 15.000 din 12.000 din 10.000 din 8.000 din 6.000 din 5.000 din št. 3i800 din Žrebanje dne 16. avgusta: št. 51614, št. 42308, št. 87540, št. 62802, št. 25534, št. 48219, 81529, št. 2662, 5976, št. 27814. 79732, št. 852, 22101, št. 22080, 25123, ■ 40351, 43833, 64055, 65709, št. 1055, (3127, 26549, 33290, 62554, 80176, 264, 71 R, 16502, 24959, 47039, 51813, 74574, 86620, 4508, 4628, 36766, 39089, 54883, 67389, 92450, št; 11290, 18126, 3(099, 32413, 72201, 73336, 98571. št, 13887, 87746, 24380, 25578, 47793, 79969, 183(5, 4IR87, 82084, 6013, 27563, 58644, 95985, 9113, 39506. 72766, 30105, 75774, 44749, 26378, 53700, 85755, 23100, 53653, 82239, 8083, 28540, 65802, 73700, 35734, 59559, 90397, 24847, 61438, 15559, 33799, 68818, 15615, 18431, 48048,,52036, 85J279, 90650, 20484,-24072, 27807, 48313, 53749, 63268, 81406, 83357, 98567. Poleg tega je bilo izžrebanih še 1800 dobitkor po 1000 din. Prihodnje žrebanje bo dne 17. avgusta. Žitni trg Novi Sad. Plenica, bač, 147—152, srem. slav. 142—147, ban. 147—154, bač. pot. 157—153. Oves bač. srem. novi 118—122.50, slav. novi 118—120. Koruza bač. srem. 128—130, ban. 126—128. Tend, mirna. Promet srednji. Sombor. Pšenca ima Prizadove cene. 0ve6 bač. srem, slav. 114—115, Rž ne notira. Ječmen bač, srem. 140—145. Koruza bač. srem, 129—131. Moka bač. og. ogg 255—265, 235—245, 215—225, 195—205, 165— 175, 110—115 Otrobi bač. 9750—100, srem, 95—97.50. Tend. neizprem, Promet slab. 2ivina Svinjski sejem v Ptuju dne 10. avgusta t. 1. Dogon 163 svinj in 97 prascev. Prodanih 66 komadov. Cene: pršutarji 7 do 7.50 din, plemenske svinje 6.80 do 7 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 6 do 12 tednov stari 100 do 160 din za glavo. Kulturni obzornik Zbirka mladinskih knjig t,Naše ga dneva'4 Priljubljene izdaje večje zbirke mladinskih knjig ob koncu šolskega leta se je za Našim rodom oprijel tudi Naš dan. Letos je prvič izdal tri mladinske knjige: Kranjčeva Drva, Bevkovo Huda čarovnica Čirimbara ter Seničinega Oglarjevega sina in druge pripovedke. Jože Kranjjc je napisal sliko Drva in Pravljico o palici. Obe delci sta sicer iz mladinskega življenja in mladini namenjeni, a vendar prav nič ne segata v stare pravljične čase in v deveto deželo, marveč obe sliki sta popolnoma sodobni z močno socialno noto. Prijetno in ljubko pripoveduje pisatelj, prav kakor je za mladino primerno, a kljub temu se mu posreči, da prav natančno označi krivico družabnega reda v današnjih dneh. Obe sliki sta dobrohotno usmerjeni v poboljšanje današnjega trdosrčnega kapitalista. Motivno sta obe sliki v resnici pravljici, saj v Drveh Kosmač z močno in resno besedo omeči kapitalista Tomaža Ordino, v Pravljici o palici pa revni Zalar s pretenjem s palico zmehča srce gospoda Lobode, da se ne brani več vzeti družinico s sedmimi otroki na stanovanje. Obe sliki sta povsem realistični, a zanimivo zaviti v pravljičnost, saj beseda in palica sta v resnici nekaj čudodelnega. Toda te palice v kranjčevi moderni pravljici nima v rokah kraljevič, ki bi odreševal zakleto kraljično, pa je palica kljub temu čudodelna ker tako lahko in tako hitro spremeni trdosrčnega kapitalista v usmiljenega človeka. Obe sliki sta tako lepi, svetli in optimistično risani, da sta kot nalašč primerni za sodobno mladinsko čtivo, kakršno je razumljivo današnjim otrokom. Kranjc nam je tako pokazai, da je mogoče zgra- biti sodobno težko in zamotano vprašanje današnjega socialnega nereda in ga v lepi in dobrohotni obliki podali tudi najmlajšim. Ta knjiga je vsekakor najboljša v vsej zbirki. Pisatelj France Bevk je napisal pravljico Huda čarovnica Čirimbara. Ilustriral jo je Josip Pukl. Dejanje se godi nekje v vasi, z imenom Dremavci, zunaj katere živi v borni koči Bisagar z ženo in dvema otrokoma, Juretom in Mretko. Ko bi bil Bisagarju skoraj poginil njegov osel, je ta izrekel neprevidne besede, da rajši da od hiše ženo kot osla. Te besede je slišala Smrt, in v resnici je žena zbolela na smrt. Rešiti bi jo mogle le jagode, ki jih je šel oče iskat v čudovit vrt čarovnice Člrimbare, kjer so jagode rasle tudi v zimskem času. Ko je oče iskal ta vrt, je srečal zajčka, ki se je ujel v past. Oče ga je rešil in zajček mu je v zahvalo pokazal pot v čudovit vrt. Ker pa ni v vsem slušal zajčka, ga je zagledala čarovnica čirimbara in ga spremenila v mačko, kot je spreminjala v starem veku čarovnica Kirka ljudi v svinje. Ker se oče ni vrnil, je šel Jure iskat njega in jagod. Ker tudi ta ni poslušal majhne miške, je tudi njega ugledala čarovnica. Ko ji je hotel ukrasti cekine, mu je čarovnica za kazen napravila oslovska ušesa. Sele Mretka je rešila oba in prinesla materi jagodo domov. Med tem časom pa je zadrževal materino smrt pesnik s pripovedovanjem dolge pravljice. Ko mati jagode poje, ozdravi, in vse je srečno. Tako je Bevk napisal originalno pravljico, vzeto v resnici iz čiste otroške fantazije, kjer se realni in fantastični svet povsem stikata, kjer se vse lahko zgodi, mogoče in nemogoče. Pomembna pa je pravljica zlasti zaradi tega, ker brez vidne tendence uči otroke, naj poslušajo ln ljubijo starše, Knjižico Oglarjev sin in druge pripovedke je napisal Josip Senica, ilustriral jih je tudi Josip Pukl. To delo vsebuje večje število ne le pripovedk, marveč tudi pravljic, n. pr. Oglarjev sin, Trije boiri, Koščej, kraij morja, Boira sniri, Pal- ček in druge. Vse te pripovedke in pravljice so napisane po že precej obrabljenih motivih, ki jih naša mladina skoraj vse pozna že iz Meška, Mil-činskega, Lovrenčiča in drugih. Tnko n. pr. motiv o oglarjevem sinu, ki poslane kralj, o prodajanju duše zlemu duhu, o treh botrih, o predolgem življenju, ker se Človek zameri smrti, da ne pride ponj, o največji laži (Dobro je lagal), kakor je podobno napisal Milčinski pravljico Laž in Prilazič. Te pravljice in pripovedke, ki so povsem epigon-sko delo, tudi jezikovno niso na višku. V mladinski knjigi moramo namreč Še posebej paziti na gramatično pravilnost našega jezika in v nji nikakor ne smejo biti napake, kakor so n. pr. tele: o čemur (namesto o čemer), se ni nikoli več pod-stopil obujati mrtvih (namesto: se ni več drznil obujati mrtve), kakor je izgledal (pravilno: kakršen je bil); bolnik bo ozdravil (prav: bolnik bo ozdravel, toda: zdravnik je ozdravil bolnika!), o čemu (prav: o čem), precejšnje pomanjkanje ločil itd. Ta knjižica se ni Senici posrečila niti vsebinsko niti jezikovno in je v zbirki najslabša. Tudi pri izdajanju mladinskih knjig ne smemo biti površni in ne smerno izgubiti izpred oči glavne zahteve vsega leposlov ja — tudi mladinskega I — vprašanja kvalitete I F. J. ★ Nekaj misli o likovni razstavi v Jakopičevem paviljonu ob priliki XX. mrdn. kat. esperantskega kongresa. V današnjih dneh, ko se sicer ustimo in bahamo s slovensko kulturo in svojo narodno zavednostjo, pa moremo vprav ob takih prireditvah, kot je umetnostna razstava, torej kulturni dogodek, spoznali in na žalost priznati, da se je naš človek odtegnil kulturnim stremljenjem in da je svojo duhovnost odtujil tvornostim duha samega in da je postal suženj snovnosti, pretiranega športa in kina. Slovenska umetnost je bila že od nekdaj mačehovsko negovana in na žalost so slovenski umetniki šele po smrti dobili tisto priznanje, kot bi si ga bili zaslužili za življenje. O, Groharji niso osamljeni! Toda če motrimo prejšnja desetletja, moramo kljub temu priznati, da so bile tedanje generacije smotreče publike veliko bolj požrtvovalne in da so imele dokaj več smisla in predvsem več ljubezni do duhovnih tvorb, do umetnin, kot pa današnji šminkani in za rekordi hlepeči svet. Na žalost vidimo vsak dan, da se cele procesijo dam in gospodov vale iz kina, iz razstavnega paviljona, kjer so na ogled umetnine sinov čistega slovenskega porekla in kjer bi mogel vsak obiskovalec po svoje opajati se ob lepotah del, pa odhajajo le osamljeni romarji, vsi zamišljeni, kot bi jih raznolikost barv in načinov podajanja 6vojih doživetij omamila. V tem prečudežnem hramu umetnosti, ki gn je zgradila zgolj ljubezen brez kričavosti in brez reklamnih ropotarnic, nudijo Slovencem vse svoje najboljše in najbolj dognano, vse z ljubeznijo in z žrtvami ožarjeno naši umetniki. Ni jim treba govoriti, njihove slike so dovolj živ jezik, ki najjače pripoveduje o lepotah slovenske zemlje. »Tu se ustavi popotnik ...« mi prihaja na misel, ko grem mimo paviljona v Tivoliju. Srečam damo, ki se glasno razgovarja s tovarišico: »Kaj, to so jih, kar tri gole so jim zabili!« Na stežnj odprta vrata v paviljon, to rii zanjo nič, gol, gol, gol... O, pa da bi bila ta dama vsaj osamljena. Na tisoče jih je in mož nič manj, pa čeprav se ponašajo z maturami, z doktorati in svetniškimi naslovi in direktorskimi vizitkami. Razstava vsake umetnosti je kulturno zrcalo naroda samega, smisel za razstavo pa je spričevalo o kulturni višini publike same. Krivo je pričevanje, češ da se umetniki odinikajo narodu in publiki, resnica pa je, da publika v splošnem niti noče najti razumevanja za težnje umetnikov in se največkrat z nekakim cinizmom odvrača od njih, češ, kaj bi, umetnost ni več za današnji čas. Tako je na žalost pri nas in človeka boli vprav ob takih prilikah, ko imamo kolektivno razstavo, pa so najde še polno tudi takih ljudi, ki bi še razstavo radi speljali v politično brozgo. Ce. kulturno propadamoj se imamo tej vrsti ljudi še največ zahvaliti, Če 6i mislimo, da je Evropa dvignjena za 200 metrov iz morja, tedaj bi jo komaj spoznali, zakaj, kar vidimo Evrope zdaj, je le kos prave Evrope. Če vzameš zemljevid v roke, vidiš, da je krog in krog črta, ob kateri je številka 200. Ta številka ti pove, da je morje vzdolž te črte 200 m globoko. Od evropske obale se morje počasi poglablja do 200 m, nato pa 6e nenadoma poglobi na 2000 m. Ta črta ima torej prav poseben pomen, saj je obmejna črta prave Evrope. Ker sta Severno in Vzhodno morje v notrini te 200 metrske črte, bi bila oba morja suha zemlja, če bi ee evropska celina vzdignila za 200 m iz morja. Nemčija ne bi imela nič več vodnih meja. Anglija, Irska in Skandinavija bi bile zvezane z •stalo kopno zemljo. London, Hamburg in Amsterdam bi bili celinska mesta, kot sta Berlin in Pariz. Črno morje bi bilo takšno kot Kaspijsko morje in čez Jadransko morje bi mogli iti po suhem. Zgodovina zemlje pove, da more izstop ali pa umik morja močno spremeniti lice zemlje. Tako je nastal Dollart na severnonemški obali med viharjem 1. 1271., ko je 50 vasi izginilo. Iz velikega otoka Bant so med orkanom nastali 1. 1162 otoki Borkum, Juist in Norderney. Tudi Jad-eki zaliv je nastal šele 1. 1218. Dozdeva se torej, da je bila obala Severnega morja prej bolj omahljiva, kot je zdaj. Kopna zemlja in morje 6i zmeraj nasprotujeta. Ni ga kraja v Evropi, ki bi ne bil že kdaj pod morsko gladino. Tedaj ni bilo ne Nemčije, ne Francije in ne Anglije. Le večna morska modrina se je tisoč in tisoč let blestela na soncu. Po južnem delu Nemčije in po naših krajih so pljuskali mor- Sneg v Angliji Na Angleškem so v teh dneh čudne vremenske spremembe. Medtem ko je na jugu in zahodu vročina, pa poročajo iz krajev, ki so severno od Londona pa do škotske obale, da so ondi hudi snežni viharji in meteži, ki so ves promet onemogočili. Več stotin avtomobilov je obtičalo v snegu. V grofiji Yorkshire je sneg pol metra debel. Škoda zaradi muhastega vremena sredi avgusta je jako velika in bojijo se, da bo še večja, ko bodo zaradi taljenja snega nastale povodnji. ski valovi in čez milijone let kasneje je bila tu puščava. Potem se je spet prikazalo morje in se je spet umaknilo. Znižanje pokrajine pred sedanjo južno Švedsko se je razširilo preko 6evemozahod-nega obrežja Nemčije, Holandske in južne Anglije, in dalje ob francoski zahodni obali. Vse pokrajine, ki ležijo pred temi deli Evrope, so se v poslednjih dveh tisoč letih počasi pogreznile v morje. Med Anglijo in Šlezvikom, kjer valovi Severno morje, je bila nekoč rodovitna pokrajina. Tu se je Temza izlivala v Ren in ljudje iz srednjeevropske prakamnitne dobe so še po suhem hodili na Britske otoke. Šele kasneje je nastala sedanja »Anglija v otokih«. Če ne vplivajo posebne kozmične sile, se zemeljsko obličje spreminja tako počasi, da človek tega sploh ne more opaziti. Doba mogočnih povodnji se menjavajo z dobami obširnih dvigov zemlje iz morja in prav nič ne moremo vedeti, ali bo ostala Evropa za delj časa taka, kakršno videvamo zdaj, ali pa ee bo še popolnoma spremenila. Letalo ali avto? Niti to, ne ona — pač pa čoln! Zgradili so ga Angleži po načrtih rajnega Law-renca of Arabia, »nekronanega kralja Arabije«. Edward Spur, ki sedi za krmilom, bo dirkal s čolnom na rekordnih tekmah. Pilsudski, človek in maršal V nemškem jeziku so izšK spomini na velikega poljskega maršala Pilsudskega glede na njegovo mišljenje o Bogu in duhovnosti. Sicer je bilo teh misli malo najti v maršalovih spisih, ki so po večini le vojaške vrste, vendar je zanimivo, kako je bil ta vojak z dušo in telesom zaeno zmeraj v zvezi z mislimi na Boga in dušo. Maršal Pilsudski je bil vedno prepričan o od" govornosti in milosti človeka spričo Vsemogočnega. Tako je v nekem armadnem povelju po državniškem udaru 22. maja 1926 dejal: »Naj nam Bog, ki ima usmiljenje z našimi grehi, odpusti in odvrne od nas 6vojo kaznujočo roko. Mi pa se lotimo spet dela, ki nam krepi našo domovino in nam pripravlja vstajenje.« Skoraj s pesniškimi besedami je govoril o božji vsemogočnosti v prirodi in dogajanju zgodovine. V avgustu 1928 je v svojem rojstnem mestu Wilni dejal poljskim legionarjem: »Gospodje! Če se prst božji dotakne zemlje, priklonijo stoletni hrasti svoje krošnje k tlom; in če grom in strela ogražata zemljo, sc poskrijejo ptice in ljudje v in bolnikom. Bodite pozdravljeni, in Bog, ki je in vašega plemenitega soproga!« Št. 203. Rovena in Rebeha Kmalu po dvoboju na Templeatowu sta 6e poročila Rovena in Ivanhoe. V yorški cerkvi, v navzočnosti kralja Ri-harda, jc bila sijajna svatba. Nekaj dni zatem je Rebeka obiskala Rove-no, ki se je temu obisku silno začudila. »Prišla sem, da se zahvalim vašemu soprogu,« je drhteče deiala Rebeka. »Dokler bom na svetu, se bom s pobožnostjo v srcu spominjala svojega velikodušnega rešitelja. Vi pa, visoka gospa, 6pTcjmite to skrinjico kot izraz mojega prijateljstva!« Rovena je odprla skrinjico, ki je bila zvrhana samih najizbranej-ših draguljev. »Takega razkošnega darila ne morem sprejeti,« je začudeno zajcc-Ijala mlada žena. »O, prosim, vzemite,« ie zaprosila Rebeka. »Zame so denar in dragulji zdaj brez pomena. Z očetom se odpravim v drugo, daljno deželo, kjer bom služila le siromakom ustvaril kristjane in Žide, naj varuje in vodi vas Zvečer je Rovena povedala Ivanhou, da jo je bila Rebeka obiskala, To sporočilo je vplivalo nanj bolj, kot si je mislil. Ivanhoe in njegova lepa soproga 6ta dolgo in srečno živela. Ljubila sta se že izza mladih dni