PoStnlnu platana o ootoofnl	^	Ona	Din	I—
Vloumshl dimi
Sten. 292
U Cpibl|anl» o tresk, 22. dctcmbu 1935
Big—
Uvod v itarjansko-angleškl sporazum, kateremu se bo morala pridružiti tudi Francifa
Anglija in Francija
sta priznali zasedbo Abtsinije
London, 22. dec. o. Angleška vlada je včeraj po svoji seji sporočila italijanskemu zunanjemu ministrstvu v Rimu, da je sklenila svoje poslaništvo v Addis Abebi, ki je ostalo neizpremenjeno še izza časa samostojne Abesinije, spremeniti v generalni konzulat. S tem je Anglija dejansko priznala italijansko zasedbo Abesinije ter proglasitev italijanskega cesarstva.
Pariz, 22. dec. o. 'Francoski odpravnik poslov na poslaništvu v Rimu je dobil včeraj od svoje vlade nalog, da sporoči italijanski vladi, da se je Francija odločila spremeniti francosko poslaništvo v abesinski prestolnici v generalni konzulat. S tem je tudi Francija priznala sedanje stanje v Abesiniji in ni dvoma, da bo temu sledilo v kratkem tudi priznanje po Zvezi narodov, ker imata Francija in Anglija vso, odnosno edino besedo.
Tako angleška, kakor francoska vlada pa poudarjata, da je ta sklep o priznanju italijanske zasedbe Abesinije popolnoma samostojen. Nobenega dvoma pa ni, da je to samo opravičilo za ta korak, ki je v popolnem nasprotju z vso dosedanjo abesinsko politiko Francije in Anglije. Angleška vlada tudi trdi, da nima ta sklep nobene zveze z italijansko-angleškimi razgovori glede Sredozemlja.
Pariz, 22. dec. c. Francoski listi, zlasti tisti, ki so usmerjeni proti sedanji vladi, pišejo, da je treba smatrati ta sklep francoske in angleške vlade kot dejansko priznanje italijanskega cesarstva, kljub temn, da se obe vladi hočeta proti taki razlagi svojega sklepa zavarovati.
Kar se tiče Anglije poročajo pariški listi, da je priznala sedanje stanje v Abesiniji predvsem zato, da bi olajšala potek pogajanj z Italijo glede Siedozemskcga vprašanja. Anglija se je prepričala,
da je Mussolinijeva politika zmeraj stvarna politika in da je mogoče najti soglasje med angleškimi in italijanskimi koristmi edino po tem, če tudi Anglija stopi na stvarno pot. Zaradi čudnega svetovnega položaja, ki je bik, da ograža koristi angleškega cesarstva na vseh koncili, tako v Evropi kakor v Aziji in na Tihem morju, je Anglija uvidela, da mora najti primernih oblik za sožitje na Sredozemskem morju z razvijajočo se italijansko državo.
Desničarski listi zahtevajo od francoske vlade, da se tudi ona pridruži angleškemu stališču in se sporazume z Italijo na podlagi prijateljske pogodbe iz leta 1931, katero je sedanja socialistična vlada dejansko spravila ob vso veljavo. Listi očitajo predsedniku vlade Bluinu, da ga v njegovem političnem delu vodi naravnost nerazumljivo in zaslepljeno sovraštvo do fašizma in še posebej do itnlijanskega fašizma. Blum pa ne vidi, da je italijanski fašizem v svojih socialnih delih in pre-osnovah vse njegove socialistične ideale daleč prekosil.
Italifansko-angleški sporazum bo objjavl;en pojutrišnjem
Pariz, 22. decembra, o. »Matim piše, da bo prijateljski sporazum med Anglijo in Italijo objavljen 24. decembra. Pogajanja so že prišla v zaključno stopnjo in ni med obema državama več nobenega spornega vprašanja. Italija se je Angliji obvezala, da ne bo težila za nobeno spremembo sedanjega stanja na Sredozemskem morju, zlasti pa, kar se tiče Balearov. Francoski listi pa pristavljajo, da mora Italija s tem, ko kupuje velike predele zemlje na Balearskih otokih vendarle imeti kake namene.
Kakor poročajo iz Rima, sta stanje v Abesiniji leg Anglii
priznali poleg verna Amerika in
lije in Francije včeraj tudi Se-vica.
Francija sprejme španske otroke
Madrid, 22. decembra. AA. (Havas) Zaradi neprestanega obstreljevanja Madrida, je odlior za obrambo Madrida izdal proglas na prebivalstvo. V tem proglasu pravi med drugim:
Francija je ponudila da prevzame španske Otroke od 5. do 14. leta. Ta' prfložnjjst je posebno dragocena, da rešite svoje otroke v kar najboljših okoliščinah.
Proglas pravi dalje: Za vaše otroke bo kar najbolje skrbelo francosko ministrstvo za narodno zdravje in španske ustanove za socialno zbližanje.
Proglas izraža upanje, da bodo matere znale premagati svojo materinsko ljubezen in tako obvarovati svoje otroke nevarnosti bombardiranja.
Podmornice v Sredoiemlfu
London, 22. dec. o. Po poročilih angleških listov je zaradi potopa sovjetske ladje »Komsotnolr, ki je vozila orožje za špansko rdečo vlado, prišlo v Moskvi do ogromnih demonstracij proti fašizmu. Sovjetska vlada je zaradi tega poslala v Sredozemsko morje 8 podmornic, 3 lorpedovke in 2 rušilca, ki naj varujejo sovjetsko ladje na Sredozemlju, da bodo mogle neovirano vozili.
Vesti o tein sklepu Sovjetov so vzbudile v Angliji veliko nervoznost, ne toliko zaradi bojazni, da bi moglo priti na Sredozemlju do spopada, marveč predvsem zaradi tega, ker je to prvič po svetovni vojni, da bi šle sovjetske vojne ladje iz
č.rncga morja. Ni še znano, kaj bo storila zaradi tega Anglija.
Po drugi strani poročajo, da je nemška vlada pripravljena poslati generalu Francu toliko čet, kolikor'jih jiotrebuje za končno zmago nad komunisti.
Nacionalistično brodovje je včeraj obstreljevalo katalonsko obalo pri Port Bouju blizu francoske meje, da bi pretrgalo cestno in železniško zvezo s Francijo.
Saint Jean (le Luz, 22. decembra. AA. (Stefani) Semkaj so prispeli na neki britanski torpedovki člane baskiške republike, ki bodo kakor govore, uredili podrobnosti o zameni ujetnikov za božične praznike.
Pogajanja la odkup Cankajšeka
Šanghaj, 22. dec. o. Po poročilih iz Sianfuja se razgovori med uporniki maršala Čansuljana in med zastopniki nankinške vlade, bližajo koncu ter se zdi, da bodo izpadli v prilog vlade. Nanking bo Cansuljanu plačal veliko vsoto kot odkupnino za Cankajšeka, Čansuljan pa se bo po tem umaknil iz kitajskega Javnega življenja in odpotoval v Evropo, lorej bo vsa ta kitajska revolucija izzvenela kot navadna roparska dogodivščina.
Po včerajšnjih vesteh je opaziti ob severni kitajski meji močno gibanje mongolskih čet, ki je nedvomno v zvezi z uporniškim poskusom Can-suljanovim.
Nanking, 22. dec. AA. DNB: Včeraj popoldne je zunanji minister Sangsun izjavil japonskemu veleposlaniku, da je vlada čvrsto odločena, da se
Tudi beJgijski kralj odstopi
/ A f
I I	i	t
London, 22. dec. o. »Daily Miror« poroča, da je treba v kratkem pričakovati , zaroko belgijskega kralja Leopolda z dansko princeso Teodoro I.uizo, 26-letno nečakinjo danskega kralja. Po vesteh drugih listov pa je ravno nasprotno, namreč da belgijska vlada zeli, da bi se kralj poročil in sicer s kako princeso iz srednjeevropskih vladarskih hiš, ker bi Belgija rada prišla v čim ožje zveze s Srednjo Evropo Kralj pa še zmeraj žaluje za svojo prvo ženo Astrido, ki jo je izgubil pred dvema letoma ob strahotni avtomobilski nesreči v Švici. Med kraljem in vlado je zaradi tega izbruhnil spor, ker vlada noče razumeti čustev, ki jih kralj goji do svoje pokojne žene. V Bruslju krožijo že glasovi, da je kralj Leopold sklenil odstopiti v korist svojega najstarejšega sina^, princa Baudoina, ki je zdaj star šes* M. ’	' ' '
Evropska desničarska fronta
Berlin, 22. dec. o. Ves nemški tisk z zadovoljstvom razlaga predvčerajšni govor voditelja francoske socialne stranke polkovnika de la Rocguea na kongresu stranke. Listi zlasti podčrtavajo tisti del, kjer zahteva voditelj bivših »Ognjenih križeve odpoved zveze s Sovjeti in zbližanje z Nemčijo. V zvezi z zadnjim obiskom desničarskih zastopnikov Francoske industrije in tiska v Berlinu vidijo nemški politični krogi francoski poskus za zbližanje z Nemčijo. Vrh tega jia prerokujejo iz teh znakov, da gre francoskim desničarjem za to, da bi se osnovala evropska desničarska fronta kot protiutež boljševiški ljudski fronti. To desničarsko fronto bi tvorile Francija, Nemčija, Italija, Avstrija, Madžarska ter še kaka srednjeevrojiska država.
Vseameriška konferenca, v Buenos Airesu p<v
časi končuje delo in ji prizadevajo težave zlasti predlogi o razorožitvi. Teh je vloženih okrog 20.
Škandal s francoskim orožjem za Sovjete in Španijo
ne bo pogajala z maršalom Čansuljanom in da z njim ne bo sklenila nobenega kompromisa. Kazenska ekspedicija se že razvija. Vendar ni mogoče računati s tem, da bi kazenska ekspedicija bila kmalu končana. Kitajska politika napram Japonski se ne bo nič spremenila. Japonski zastopnik je izjavil časnikarjem, da je zelo zadovoljen s stališčem kitajske vlade.
Ropanje
Pejping, 22. dec. AA. DNB: Pristaš kuoniin-tanga, ki se je nedavno tega napotil v Sianfu, je prisjiel včeraj v čenču. Tu je izjavil, da je tik pred prevratom prišlo do splošnega ropanja uporniških čet maršala Čansuljana. Uporniki so ropali po trgovinah, bankah in drugih denarnih zavodih v Si-anfujn. Pri tej priliki so se polastili približno 8 milijonov kitajskih dolarjev v zlatu in 12 milijonov bankovcev. Po poročilu tega begunca so v Sian-fuju poleg maršala Čankajška prejeli tudi 6 visokih uradnikov, nankinške vlade.
Pariz, 22. decembra, o. Pred štirimi dnevi so francoske oblasti na zahtevo vojaških krogov prijele socialistično uradnico zun. ministnstva Ju-njo Suzano Linder, ki je bila zaposlena v arhivu tega ministrstva, la žencka je živela silovito razkošno, imela je krasno stanovanje ter si vzdrževala moške Prišlo je na dan, da je imela intimne zveze s sovjetskim finančnikom Judom Rosenfeldom, ki je bil pred tremi leti iz Francije izgnan, a si je znal zmeraj kupiti dovoljenje za bivanje v Franciji. Rosenfeld je dobavljal orožje za Sovjetsko Rusijo in za komunistične organizacije po vsem svetu. Lindnerjeva je bila po drugi strani tudi zaupnica rdeče vlade v Valenciji in je v zunanjem ministrstvu kradla tiskovine za dovoljenje izvoza orožja v inozemstvo. S temi ukradenimi dovoljenji je Rosefeld pošiljal cele transporte v Španijo, kar tii ostalo skrito fracoskiin opozicionalnim listom,
ki so vse te liste razkrinkavali. Zaradi teh Rosen-feldovih spekulacij je bila francoska vlada velikokrat v zelo zopernem položaju. Policija in vojaške oblasti so zaradi mogočnih zaščitnikov, ki jih je Rosenfeld imel v ljudski fronti, bile proti njemu brez moči. Linderjcva je v zunanjem ministrstvu celo ukradla akt z osebnim podpisom Rosenfelda, ki je bil zanj neugoden ter ga nadomestila s ponarejenim ugodnim.
Rosenfelda so prijeli šele zdaj, ko so razkrinkali Linderjevo. Verjetno pa je, da ga bodo njegovi zaščitniki spravili kmalu na prosto, kakor so že veliko sovjetskih spionov in agentov, med njimi proslulega Eberleina, ki bi/ moral priti pred vojno sodišče, zaradi tatvine načrtov francoske vojne mornarice. Rosenfeld je v Parizu slovel zaradi svojega bogastva in razkošnega življenja kot drugi Saharov.
Omiljen!« avstrijskega sistema
Dunaj, 22. decembra, o. Včeraj je imela avstrijska vlada sejo, na kateri so sklepali o tem, kako bi se sedanje izjemno stanje, ki vlada v Avstriji, omililo in spremenilo. Na seji so ministri stavili različne predloge. Nekateri so bili za to, da se nekaj najobčutnejših izjemnih odredb glede politične svobode ukine, drugi, da se omilijo, tretji pa, da ostanejo, pa se v celoti spremene, tako da bi v vsakem primeru bilo zaznamovati olajšanje. S tem se namerava avstrijska vlada približati delavskim krogom, ki so še zinerai do nje sovražno razpoloženi in pa narodnim socialistom. Ni pa še znano, v kaki obliki se bodo te spremembe izvedle.
Dunaj, 22. decembra. A A. Tukajšnji uradni krogi izjavljajo, da je bila sinočnja seja vlade zelo burna. Minister Honstenau |e grozil z odstopom, če bi se zakoni o pobijanju opozicionalnih strank podaljšali za eno teto. Tako je prišlo do kom-
Pronusne rešitve, ki je bila že poprej objavljena, oleg tega je Horstenau zahteval obširno amnestijo, ki je pa Schuschnigg ni hotel sprejeti in je pristal le na tako zvano »malo« amnestijo. Pogajanja o tem vprašanju še niso zaključena.
Člani upravnega odbora Jug. Fen xa
Belgrad, 22. decembra, m. Trgovinski minister je v sporazumu a finančnim ministrom imenoval za člane upravnega odbora Jugoslovanskega Fonixa: šefa statističnega odseka SUZOR-ja v Ljubljani Ivana Laha, bančnega ravnatelja v pokoju Kamila Bošnjaka, odvetnika Momčila Jankoviča, ravnatelja trgovske šole Branislava Todoroviča in vseučiliškega docenta dr. Jovana Kara-mato. Nadzorni odbor bo imenovan pozneje.
Belgrad, 22. decembra, m. Društvo »Putnik« v Belgradu pripravlja po odobritvi pristojnih oblasti izlet v Budimpešto. Ta izlet tudi dokazuje, da so se odnosi med našo državo in Madjarsko zadnje čase zelo izboljšali.
Idr 1.
Vesti 22. decembra
Bolgarija je priznala zasedbo Abesinije s tem, da je sklenila ustanoviti v Addis Abebi poslaništvo in je to sporočila italijanskemu zun. ministru.
Turškemu zun. ministru Arasu je umrla mati, prav v času, ko se mudi na važnem političnem potovanju v Franciji.
Samo tri vrste moke bo dovoljene v Nemčiji
od zdaj naprej. Do zdaj so imeli osem vrst tega hranila. Tak sklep je sprejelo društvo pridelovalcev žitaric, ker potrebuje nemška vojska žitnih zalog in se mora zmanjšati poraba pri civilnem prebivalstvu.
Neguševo blago so prodajali včeraj na javni dražbi v Londonu. Na dražbo je prišla predvsem srebrna roba, ki jo je ljudomili abesinski cesar pobral iz svojih in drugih zakladnic, da ne bi prišla v roke komu drugemu.
Povečanje ameriške vojske je zahteval v Wash-ingtonu vojni minister Boodring, in sicer bi morata Amerika dobiti v letu 1937 600 novih letal, 2000 častnikov in 140.CC0 rezervnih vojakov.
Novi sirijski parlament izvoljen po proglasitvi libanonske republike za neodvisno, 6e je sestal včeraj v Damasku.
Prost uvoz pšenice za prehrano prebivalstva
v mesecih januarju in februarju 1937 je dovolila albanska vlada.
Poveljnik nemškega brodovja, admiral Forster, 6topi koncem meseca v pokoj. Za njegovega naslednika bo najbrž imenovan admiral Cars.
Angleška kraljevska družina bo prebila božič v gradu Sandringhamu in se je že odpeljala tja.
Romunska kraljica mati je odpotovala na Dunaj k svojemu zetu Antonu Habsburškemu, v grad Somberg pri Dunaju. Tja bo prišel najbrž tudi vojvoda Windsorski, ki je v tej rodbini že znan, še preden se je romunska princesa Ileana poročila z Antonom Habsburškim.
Poziv za mir bo jvoslal na sveti večer vsem narodom sv. Oče, ki pripravlja že besedilo za ta svoj govor.
Silovit vihar divja ob norveških obalah ter je
povzročil strašno škodo, tako na obrežjih,'kakof. na ladjah.
Gradbeni program nemške vojne mornarice za
leto 1937 so objavili v Berlinu. Ta program obsega v celoti 41 bojnih pomorskih enot, od oklopnic eo podmornice. Ta seznam so objavili v odgovor na program o bodočih sovjetskih gradnjah, ki ga je pred kratkim jx»vedal rdeči admiral Orlov.
Zaradi sovjetske ladje »Komsomal«, katero je potopilo Francovo brodovje pred nekaj dnevi na Sredozemskem morju, je včeraj v Londonu govoril z angleškim	!‘‘
Majsky.
zim. ministrom sovjetski poslanik
Ognjenik je opustošil srednjeameriško državico San Salvador pred 3 dnevi. Ognjenik so smatrali za mrtev in se je na njegovih pobočjih razvilo polno naselij, ki jih je pa zadnji izbruh vse sežgal. Natančnih vesti o obsegu tega groznega zemeljskega izbruha še ni.
Pet milijard inozemskega kapitala je naloženega v naši državi pri različnih delniških družbah. Po večini je ta kapital judovski in je v veliki meri kriv, da smo in ostanemo beraška država. Največ so pri tem izkoriščanju Jugoslavije udeleženi fran: coski. angleški, švicarski, ameriški in češkoslovaški kapitalisti.
Posojilo za oboroževanje bo razpisala Anglija, namesto da bi zvišala v ta namen davek, češ da naj Angleži prostovoljno prispevajo za svojo varnost in da tisti, ki jim ni za to, ne bodo fiotem goder-njali.
O francoski zun. politiki bo imel zadnjega decembra velik govor zun. minister Delbos, ko bodo v Chateaurauxu blagoslovili spomenik padlim junakom.
Poljska išče posojila za svojo oborožitev. To
posojilo zahteva njena državna obramba, in sicer jvotrebuje jvoldrugo milijardo francoskih frankov.
Razgovori med arabskimi vladarji in med pa-Arabci se bodo začeli v Bagdadu, kjer
kralj Gazi, ter v Riadu, prestolnici
lestinskimi stoluje iraški Ibn Sauda.
10 letalskih prog v polarnih krajih je imela v preteklem letu Sovjetska Rusija v prometu. Za 1938 pa bo v obratu 14 prog v najsevernejših krajih Rusije, njihova skupna dolžina znaša 18.000 km.
Nove odredbe za italijanske potnike, ki gredo v inozemstvo je izdala rimska vlada. Te odredbe veljajo za denarne zneske, ki jih smejo potniki vzeti s seboj v inozemstvu.
126 vladnih letal so do zdaj zbili španski nacionalisti, sami pa so izgubili v državljanski vojni devet aparatov.
Obisk Hitlerjeve rojstne hiše v avstrijski vasi Braunau je dovoljen samo nemškim državljanom, ne pa Avstrijcem. Tako je sklenila dunajska vlada, ker se boji, da se ne bi Avstrijci hodili navduševat za Hitlerja v njegovo hišo. kjer je Hitlerjeva soba spremenjena v narodno socialistični muzej.
Splošno vojaško dolžnost v Angliji naznanjajo za leto 1987 londonski listi in pravijo, da je ta namen angleške vlade najboljši znak za to, kakšen je položaj v Evropi.
Vse nove zgradbe v Italiji bodo morale imeti prostore za zaščito proti zračnim in plinskim napadom. Ti jirostori bodo morali biti tako veliki, | da se bodo vanje lahko umaknili vsi stanovalcih
Bruno Govedič: na vešala
Maribor, 21. decembra.
O krivdi in zagovoru morilca Bruna Govediča, ki je umoril v Pirkerjevi grabi 16-letnega trgovskega vajenca Branka Pušaverja, da mu je oropal 5000 Din, «mo obširno poročali že v včerajšnjem »'Slovenskem domu«. Pri tem pripominjamo, da slika, ki smo jo objavili a poročilom, ne predstavlja morilca Govediča, temveč njegovo žrtev, mladega Branka Pušaverja.
Današnja razprava je bila za Maribor in okolico pravcata senzacija. Na sodišču je bilo še menda malokdaj toliko ljudi, kakor danes dopoldne. 2e mnogo pred osmo uro, ko se odpro glavna vrata na okrožnem sodišču, je stalo na cesti več sto radovednežev, ki bi bili gotovo v divjem diru vdrli v prvo nadstropje ter se borili za boljša mesta na sedežih in atojiščih, da ni bila pri vhodu močna straža, ki je spuščala gledalce posamič enega za drugim naprej. Vse je bilo živahno in razgibano, vsa dvorana je samo ugibala, kako kazen bo sodišče prisodilo mlademu morilcu in povsod so se oglašali tozadevni preroki-»pozna-valci« paragrafov, ki ne zamude nobene, količkaj zanimivejše razprave. Splošna je bila sodba, da morilec ne zasluži drugega, kakor smrtno kazen in čudno dobro so to pot ljudje uganili, kaj obtoženca čaka.
Zasliševanje
Točno ob pol 10 je zasedel sodni dvor svoja mesta in obtoženca sta pripeljala dva paznika močno vklenjenega v razpravno dvorano, mu razvezala verige ter je sedel na zatožno klop. Bil je miren in brezbrižen, kakor da se vse to njega ne tiče. Po običajnih formalnostih se je začelo takoj zasliševanje. Predsednik dr. Tombak mu je stavil vprašanja tako, da je Govedič pripovedoval najprej potek svojega življenja od mladosti naprej, zadnje dogodke, v katerih je dozoreval v njem sklep za zločin in potem 6Voje zločinsko dejanje. Po prečitanju obtožnice vpraša predsednik najprej, če se čuti krivega. »Ja«, se je glasil odgovor, »tako, kakor sem v preiskavi povedal«. Nato je opisal svoje šolanje na Vranskem in v Mariboru. Bil je dober učenec. V družini je vladala harmonija in lepo so živeli. Dali so ga učit za trgovske posle. Najprej je bil v Seršenovi, potem ▼ Osetovi trgovini, kjer je dela! tudi kot pomočnik, dokler ni leta 1933 šel k vojakom. Leta 1934 je prišel od vojakov. Ostal je brez posla in vzdrževal ga je oče. Službe ni mogel najti nikjer.
Prvi korak navzdol
V	dobi brezposelnosti je izvršil prvi korak navzdol. PrHel ja spor i očetom. »Zakaj ste prekinili zvezo s starii?« ga vpraša predsednik. »Kupil sem si obleko, ki je oče ni hotel plačati. Ka-siral sem potem za očeta denar ter z njim plačal obleko. Pisal sem očetu pismo, ki je bilo vzrok, da sera moral od hiše. O vsebini pisma pa ne more« ničesar izdati. Na akrivaj me je podpirala nekaj časa mati, pa se je tudi ona ustrašila in ostal sem brez zveze z domom. Najel sem si stanovanje zunaj, hranil 6em 6e pa v Narodnem domu*. To življenje brez doma in brez službe je bilo zanj usodno. Ni imel sredstev, dela! je dolgove in na vse kriplje je iskal izhoda. Dobil je mesto akviziterja pri »Jutru« in »Večerniku«, kjer ..i• imel samo provizijo. Zaradi pičlega števila ogla-sov je bil tudi zaslužek majhen. V tej dobi se je seznanil pri svojem znancu trgovcu Kotniku s pokojnim vajencem Pušaverjem. Pripoveduje, kako jc skušal fanta dobiti na svojo stran, da bi začela s poneverbami. Delal mu je skomine, kako prijetno bi bilo imeti veliko denarja ter potovati po tujem. Kakor ▼ preiskavi, je tudi sedaj trdil, da sta se • PuJaverjem skupno dogovorila, da bosta odnesla Kotniku denaT, kako sta dvakrat preložila čas pobega. Nato opisuje natančno njuno pot 4o Kamnice in do mesta umora. Hodila sta po stranskih potih, da ju ljudje ne bi videli. Pušaver ni hotel plena v mestu deliti in zato sta odšla v okolico.
Ubil ga |e v prepiru
Prav natančen je v opisovanju strašnega dogodka. Pri delitvi denarja je zahteval od Pula-verja natančno polovico, ta pa se je branil in mu nudil največ 2000 Din. Vso pot od otoka do Pir-kerjevega jarka sta se prepirala. Ko sta zavila v jarek ter priSla kakih 25 korakov od ceste, je hotel Pušaver pobegniti. Takrat ga je zgrabil za plašč, začela 6ta ae ruvati in v jezi je zgrabil za kamen v potoku ter ga udaril po glavi. Zvrnil se je in močno hropel. Morilec se je ustrašil, da bi slišali hropenje ljudje, napravil je iz vrvice zanjko ter mu jo zadrgnil okrog vratu. Zavlekel ga je
4	metre višje ter ga pokril s peskom, kamenjem in dračjem. Sodnik dr. Turato pravi, naj pokaže z vrvico, s katero je usmrtil Pušaverja, kako je napravil zanjko. Obtoženec nespretno to poskuša, pa se mu to ne posreči. Končno še prizna, da je vzel svoji žrtvi denar, ko se je prepričal, da je že mrtva. »Kaj se niste bali, da vas bodo prijeli?« vpraša predsednik. »Ne, na to nisem niti pomislil.« Hladnokrvnost, s katero je morilec pripovedoval vse podrobnosti svojega gnusnega dejanja, je med poslušalci vzbujala ogorčenje; da tudi njegovo vedenje po umoru kaže, da je imel vse na-
tančno preračunano. Predsednik: »Ker Kamnico dobro poznaš, ali si imel tudi pri tistem zločinu, ki se je pripetil v Rošpohu, svoje prste vmes«. Obtoženec je to odločno zanikal.
Nato so bile zaslišane še nekatere priče, nakar je bilo dokazno postopanje zaključeno.
Govor državnega pravdnika Severja, ki je vidno razburjen povzel besedo, je logično prikazovanje dokazov, s katerimi izpodbija obtoženčeve zagovore drugega za drugim. Zahteva od sodišča najstrožjo kazen. — Zagovornik se je trudil naslikati obtoženca kot žrtev gospodarske krize in družinskih razmer ter je prosi! za milo kazen. Končno vpraša predsednik obtoženca, če ima še kaj povedati. Vsak obtoženec ob taki priliki prosi za milo kazen, Govedič pa je mrko odvrnil: »Kaj bi povedal, nimam ničesar.«
ffNe pričakujte usmil^cnfa"!
Sodni dvor se umakne k posvetovanju, ki je pa le kratko. Točno ob 12 razglasi predsednik sodbo: Bruno Govedič se obsodi na smrt na ve-šalih, na trajno izgubo državljanskih pravic, na plačilo odškodninskih zahtev zasebnima udeležencema Puiaverju in Kotniku ter na plačilo stroškov kazenskega postopanja, ki se pa izrečejo kot neizterljivi. Predsednik je utemeljil sodbo z besedami: »Niste poznali usmiljenja in ga tudi od nas ne morete zahtevati.« Obtoženec je mirno, brez vidnega znaka sprejel obsodbo' Zagovornik je prijavil revizijo in priziv.
Filmi,
ki jih velja videti... ali ne videti
»Madam Dubarry« (Kino Sloga). Ta film je
razkošje in razbrzdano življenje francoskega dvora v osemnajstem stoletju v drugi izdaji. Prvo smo videli pred mesecem v Unionu. Gitta Alpar s svojo madam I)ubarry je kljub svojim pevskim kvalitetam morala zbledeti spričo Nagyjeve v s-Madam Pompadour«, Čeprav je današnji film mnogo bolj opereten v vsakem pomenu te besede kakor pa prvi. Zvoka je mnogo več kakor vsebine, za opereto prepotrebno razkošje in bleščeči nostumi pa so vaba za oko. Če ne iščemo problemov in lepe igre, bomo ostali pri petju in muziki, ki edino zadovoljita. Ce gre kdo po to v kino, mu ne bo dolg čas.
Delo v skupščini
Belgrad, 22. decembra, m. Po včerajšnji seji narodne skupščine, na kateri so bili verificirani mandati namestnikov obsojenih poslancev, bo danes skupščina nadaljevala z delom. Danes bodo izvoljeni novi odbori za proučevanje zakonskih osnutkov, ki jih je kr. vlada predložila narodni skupščini. Po današnjem sestanku pa se bodo seje narodne skupščine zaradi bližajočih se božičnih katoliških in pravoslavnih praznikov zaključile. V drugi polovici meseca januarja se bo pa gotovo sestal vsaj finančni odbor ter bo nadaljeval razpravo o predloženem proračunu za leto 1937-38. Ravno tako se bodo pa sestali tudi vsi oni odbori, ki bodo izvoljeni na današnji seji. Ko bodo pripravili gradivo za plenum, bo takoj sklicana seja narodne skupščine.
Vlom v stojnico
Ljubljana, 22. dec.
Ko je danes na vse zgodaj prišel mesarski mojster iz Zavrtja g. Alojz Jesih na živilski trg, kjer ima svojo mesarsko stojnico, je pred lojnico začuden obstal: na prvi mah je spoznal, da je bilo ponoči vlondjeno.
Jesihova stojnica je prva mesarska stojnica na desni strani v smeri od Zmajskega mosta proti živilskemu trgu. Vrata ima obrnjena proti strani,
vrata so so bodisi
zlikovci s z rokami,
Mojstrovina slovitega režiserja
Walterja Reischa
ki ie s tem velefilmom prekosil
..Epizodo*' in vsa svoja prejSnja dela!
Božiini spored v kinu Unionu
Najlepši film slovitega režiserja!
Bela žena z rdečo ruto
Moravče, 21. decembra.
Molk, ki je nastal po zadnjih občinskih volitvah, je pretrgala novica o veliki beli ženi, ki se je začela ponoči prikazovati. Najprej se je pojavila na promenadni Zaloški cesti blizu graščine in zbujala spomine na čase, ko so naši predniki še verovali v strahove. Stari ljudje vedo še danes povedati o ognjenih kočijah in nočnem peketanju konjskih kopit; voznik je pokal z bičem, da je odmevalo daleč na okoli. Tudi ponosne grajske gospe s šumečimi črnimi krili so srečavali; mlajši rod pa je dočakal belo ženo z rdečo ruto. Pozno ponoči se je nedavno pridružila nekemu možu, katerega je spremila do njegovega doma. Vprašal jo je, kdo je in kaj bi rada, pa ni bilo odgovora. Ko je mož utihnil, je začela tiho ječati. Zunaj pred hišo se je nekam izgubila, a je pozneje spet pogledala skozi okno, Videli so jo tudi drugi — tako ponoči ob uri duhov, kakor tudi zvečer o mraku in zjutraj, sedečo pod kozolcem ob Zaloški cesti. Tam jo je videl neki deček, ko je šel v cerkev, pa se ni upal dalje. Na Trznu je sledila dobri Korunovi materi, s ceste pod Sotesko je spretno izginila v jarek, celo na obzidju pokopališča so jo menda opazili. V neki moravski kuhinji je več noči nekam čudno rožljalo; pri štedilniku je nekaj premetavalo železne obročke kakor nekdaj spomin, ki je pomenil smrt ali kako drugo nesrečo. — Zdaj je zagonetno rožljanje menda že pojasnjeno; razkrita pa je tudi bela žena v pomirjenje onim, ki še verujejo v strahove.
pri vratih. V Tremerjih so se blizu čuvajnice št. 503 naenkrat vrata odprla, Zakrajšek je padel z vlaka in priletel na tračnice. Pri padcu je dobil močne poškodbe na glavi. Pri njem niso našli voznega listka, pač pa še 11.50 Din gotovine. Poklicana je bila celjska rešilna postaja, ki je fanta prepeljala v celjsko bolnišnico.
Umrl je v celjski bolnišnici Skalič Franc, 14-letni sin progovnega delavca od Sv. Miklavža pri Marija Gradcu.
Za »božičnico« pobirajo darila. Dandanes že vsi pobirajo darila in prirejajo božičnice. Tudi bolniki v bolnišnici se smilijo nekaterim usmiljenim STcem. Dobili smo namrerč sporočilo, da hodijo po Celju od hiše do hiše nekateri ljudje in nabirajo darila za božičnico, ki jo bodo menda priredili bolnikom v celjski bolnišnici. Pri vsej tej dobrodelni akciji, pa vodstvo bolnišnice ni o tem prav nič informirano, zaradi česar tudi opozarjamo občinstvo, da ne naseda takim »karitativnim« delavcem. Vodstvo celjske javne bolnišnice ni namreč pooblastilo nikogar, da bi pobiral za bolnike darove za božičnico.
kjer stoji Zmajski most. Ta
silo odprli na ta način, da	_	_7
'bodisi s kakim orodjem tako dolgo vlekli za vrata’ da je ključavnica popustila in da so na ta način prišli v stojnico. Tu so pobrali okrog 30 kg slanine, 8—10 parov klobas in okrog 10 kg čiste masti. V bližini stojnice stojijo gare, ki so last ^evca. s temi garami so zlikovci očividno hoteli ukradeno blago odpeljati, ker se vidijo še odtisi v zemlji pod garami. Tatovi namreč najbrže niso opazili, da so gare zavrte z verigo in so to opazili sele potem, ko so jih malo premaknili in ko se kolesa niso vrtela ter tako pustila sledove.
Danes zjutraj je na trgu v zvezi s tem dogodkom nastalo živo razpravljanje ne samo o nocojšnjem vlomu, marveč sploh o razmerah na trgu. Pred vsem poudarjajo prodajalci, da je na trgu z? varnost premalo poskrbljeno. pred v8enl gre<K onazke na račun policije; mi smo že pred nedav nim zapisali, da ljubljanska policija stori vse, ka> more, celo več, kakor bi mogli pričakovati. Tod: snričo dejstva, da razpolaga ljubljanska policija • 200 možmi, bo pač vsakdo razumel, kaj lahko i tako pičlim številom stražnikov policija opravi (Zagreb ima 800 stražnikov!). V zvezi z omenje nim vlomom pripovedujejo stojničarji tudi pra\ čudne zgodbe, ki se dogajajo na trgu in ki daje misliti. Tako je na pr. baš g. Jesih, pri katereu' je bilo nocojšnjo noč vlomljeno, pred kratkim imel opravka s celo skupino postopačev, ki so mu tako rekoč izsilili, kar so zahtevali. Prišel je proti večeru, ko je bilo poleg neprodirne megle še hudo mračno, v svojo stojnico, da je tam nekaj urejeval. Naenkrat je prišlo večje število postopačev, ki so se postavili pred stojnico in zahtevali od g. Jesiha vse mogoče stvari. Pri ten) so tako silili v stojnico, da so skoraj odtrgali pri njej desko, ki zamenjava navadni »pudk. Pri tem so mu na vse načine grozili, in vsi so — kakor naučeni — ponavljali : >Kmalu bo pri nas tudi tako, kakor v Španiji!« Spričo takih in drugih dogodkov, bi bilo vsekakor v interesu tržnih prodajalcev ter občinstva sploh, da se na trgu res organizira temeljita in stalna varnostna služba.
Na$ sijajni božični spored:
Smeha in krohotanja, da bo vse pokalo!
KINO SLOGA
Zensftc vladalo
Vesela kmetska burka
oTo
(Weiberregiment)
Boljše kot »2ene stavkajo«
Celjske novice
Celje, dne 21.
dec.
Tri žrtve nesreč. Breznik Pavla, hišna posestnica v Celju, Frankopanov« ul. 1, je padla doma po stopnicah in si zlomila levo nogo. — Ko je 22 letni dninar Špom Janez od Sv. Jošta pri Bočni doma sekal drva, se je s sekiro vsekal v levo roko in si presekal kite. — 3 letni Rošer Ivan, sin dninarja na Klancu pri Dobrni, je doma padel s stola in si zlomil levo nogo.
Nesreča na vlaku. V nedeljo je prišel v Celje za kruhom 23-letni brezposelni delavec Zakrajšek Alojzij, ki je prišel daleč, prav od laške meje, doma je namreč z Ravnika, občina Bloke v logaškem. okraju. Prišel je v Celje, iskal delo, a zaman. Še poleti je težko najti tu zaposlitev, ker je že itak preveč brezposelnih domačinov, tem težje je z delom pozimi. Stokrat težje je še za tujca, ki se ne zna nikampr obrniti, ker ne pozna razmer. Zakrajšek je taval v nedeljo po Celju, ker pa ni dobil nobene zaposlitve je sklenil, da se bo z nočnim vlakom, ki odhaja iz Celja ob 23.20 odpeljal proti Zidanem mostu. Imel je pa smolo, da je zamudil vlak, vsled česar je bil prisiljen, da je prenočil v kolodvorski čakalnici. Po prespani noči se je podal res na vlak danes zjutraj in se odpeljal z osebnim vlakom, ki vozi iz Celja ob 7 zjutraj proti Zidanem mostu. Ni pa slutil fant, da se podaja v nesrečo. Na vlaku je namreč slonel
Potreba mostu čez Muro
na Srednji Bistrici
Dolnja Lendava, 20. decembra.
Velika večina lendavskega okraja ima zelo slabo zvezo s kraji onstran Mure. Cez Muro vodita sicer dva mostova, ki sta v Veržeju in pri Murskem Središču. Oba mostova 6ta pa na skrajnih robovih našega okraja, na skrajni meji okraja na zahodu in na vzhodu ter tako zelo odročna za ves gospodarski promet lendavskega okraja s kraji v ljutomerskem in čakav&ikem okraju. Večino zvez tvorijo sedaj le brodovi kot prevozna sredstva čez reko Muro, ki pa odpovedo oziroma so velika nevernost ob večjih povodnjih za življenje ljudi in živali. Veliko pa je tudi posestnikov, ki imajo svoja posestva onkraj Mure, zlasti vse tri Bistrice in deloma tudi Melinci.
O	potrebi tega mostu na Srednji Bistrici je bi! že govor za ča6a postavitve mostu v Veržeju. Ker pa so takrat predpostavljali most čez Muro v Veržeju, se gradnja tega mositu na Bistrici še dosedaj ni izvedla, dasi bi bil ta most velike gospodarske važnosti za vse predele lendavskega okraja. Poleg gospodarskega momenta bi igral zelo veliko vlogo tudi v narodno - obrambnem oziru, ker bi vezal transverzalne ceste z banovinsko cesto v ljutomerskem Okraju. Ceste, ki bi se stekale do mostu na Bistrici, bi imele eno skupno cesto Mttra-Turnišče, kjer sedaj sicer obstoja subvencionirana cesta do
Jan Kiepura
Slager sezone I
v svojem najnovejšera in najboljšem dunajskem ve-lefilmu kot šofer, priprost mladenič in slaven pevec
Pod srečno zvezdo
Za božične praznike v
Elitnem kinu Matica
Turnišča, vendar pa je za važnejši ali avtomobilski
Er omet popolnoma neprikladna. Od Turnišča naj
i	se »gradila direktna transverzalna cesta do Dobrovnika z mostom čez Lendavo in bi tako tvorila sijaino direktno zvezo z mejo, to je Dobrovnik— Motvarjevci. oziroma bi se priključila na banovinsko cesto Martjanci—Provsenjakovci. Dolžina te ceste bi znašala približno 22 km in stroški za nJ° približno 200.000 Din. Poleg te glavne transverzale pa je bil zelo ugoden priključek od vseh strani do mostu, zlasti velika večina občinskih cest, oziroma že obstoječih banovinskih in subvencioniranih cest, tako od smeri Hotiza, Beltinci, Melinci in od drugih krajev. Ker pa obstoja važno križišče na Zgornji Bistrici, odkoder vodijo občinske ceste v Odran-ce, Beltince, Melince in dalje P1-.0*' 'Jakovcem, bi se na ta način vsi prebivalci, ki hočejo v Medji-murje ali v druge kraje, ki leze onstran Mure, izognili velikmeu loku, ki ga morajo sedaj delati, ako hočejo prestopiti Muro ob vsakem vremenu. Na ta način bi se zveza zelo skrajšala s spodnjimi štajerskimi kraji ge veliko bolj pa s hrvaškimi kraji, ^kamor hodi veliko število naših ljudi na sejme, ^e sedaj, ko obstoja subvencionirana cesta, je promet veliko živahnejši kakor prej, v slučaju zgraditve ntostu pa bi se promet ne samo podvojil, temveč posestoril, zlasti še, če bi se sedanja subvencionirana cesta preuredila, temeljito popravila m bi jo prevzela banovina v svoje oskrbovanje. Vsa dejstva, ki jih je ogromno, govore v prilog potrebe zgradbe mostu, zato upamo, da bo banovina podj>rla naš poizkus in željo po novem mostu.
Smučarjev božič
Dom na Komni: —srež, mirno, snega 60 cm, Končno, smuka izborna v višjih legah.
Črna prst: —5, jasno, 45 cm snega.
Sv. Janez v Bohinju: —7, srež, jasno, 90 cm snega.
Kožea: —3, jasno, srel. SO cm snega.
Erjavčeva koča na Vršiču: —7, srež, jasno, 45 cm snega.
Velika planina: —5, jasno, 60 cm snega.
I)om na Krvavcu: —5. jasno, 40 cm snega.
Čeprav dosedanja poročila o kakovosti snega v srednjih legah niso najugodnejša, smo z več strani dobili verodostojna obvestila, da je sneg v višjih legah za smuko naravnost Izboren. Tako se ie vrnil včeraj med drugimi s Komne g. Kveder, id je potrdil, da je sneg n. pr. v smer! proti Bogatinu naravnost sijajen. Božični prazniki torej ne bodo za smučarje tako obupni, četudi bi prej ne zapadel nov sneg. Razlika bo pač v tem, da se bodo morali smučarji potruditi malo višje.
Pri tej priliki opozarjamo smučarje, da se bodo na božič na Gorenjskem tudi v tistih cerkvah, kjer ni sedež župnije, brale sv. maše. Za tiste pa, ki se odpeljejo iz Ljubljane na božični dan, bo maša, kakor navadno, pred odhodom prvega vlaka v kapelici Vzajemne zavarovalnice.
.	ša..*-
Dušeslovni značaj naše dobe
Predavanje vseuč. prof. dr. Webra v filozofskem društvu
Ljubljana, 22- decembra.
V soboto, dne 19. t. m. je predaval predsednik našega Filozofskega društva, univ. prof. dr. Fr. Veber, o dušeslovnem značaju današnjega časa. Predavanje je bilo Izredno dobro obiskano, tako da so številni poslušalci docela napolnili predavalnico mineraloškega inštituta.
Slikajoč glavne in značilne gonilne sile današnje krize, ko so se vsa nasprotja tako silno poostrila, je prešel predavatelj na zahtevo, da moramo kljub vsemu motriti načo dobo s prijaznejšimi očmi. Ne smemo ostati samo pri obodu današnje dobe, prodreti moramo do njenega življenjskega jedra in samo po njem jo smemo soditi.
Gre za to, kje je težišče našega udejstvovanja, ali na snovni strani, na torišču ali pa na tistem, ki se udejstvuje. Prvo imenuje predavatelj torlšfni materializem, drugo, če je težišče_ na tistem, ki se udejstvuje, imenuje toriščni idealizem.
V naši dobi je poudarek na človeku. naša doba je doba toriščnega idealizma. Znak zato je ravno oni neizprosni boj, ki se bi je dandanes proti kapitalizmu, ki suialra človeka le za sredstvo go-
spodarske proizvodnje. Tudi v šoli je torišče na otroku, ne več na predmetih. Današnji človek se je na novo vzravnal. Ne sprejema več brez vs*>ga nauke in zaj>ovedi, o vsem hoče imeti lastno sodbo. Oblast hoče jx)dpirati samo tedaj, če ta podpira njegovo prepričanje. Človek je prenehal biti samo sredstvo dela.
Osnovni vidik naše dobe je subjektolojSki vidik, poudarek je na tistem, ki se udejstvuje, ne pa na predmetu dela, na objektu. S tem je povezana kolektivna psihološka usmerjenost naše dobe. Saj prava živa individualnost ni v nasprotju s pravo živo socialnostjo. Še tretjo važno potezo označuje današnji čas. Človek je zopet postal središče sveta in življenja. Naša doba ima antropocentričen, človekozorni enačaj.
V	svojem globinskem jedru je doba, v kateri živimo, sestavno enotna, grajena je na treh med seboj tesno povezanih osnovah, na suhjektološkem, na kolektivno-psihološkem in na antropocentričnem motrenju sveta in življenja. Samo ena doba je bila tudi tako enotnega značaja, samo da je bila po svojem jedru naši popolnoma nasprotna. Bila je
to doba od francoske revolucije do svetovno vojne, doba tik pred nami. To je doba toriščnega materializma, ko so gojili umetnost zaradi umetnosti, znanost zaradi znanosti, gospodarstvo zaradi gospodarstva, ne pa zaradi človeka. Današnja doba ima na svojem obodu s to polpreteklo dobo še mnogo skupnega in samo to je v naši dobi kritično, ker nasprotuje njenemu globinskemu jedru.
Naša doba pa je po svojem središčnem teženju svetla in čista. Ni razklana s samim soboj, temveč je sestavno enotna. Predavatelj je izrazil svoje globoko prepričanje, da bo prodrla svoj obod, ki je še ostanek prejšnje dobe in da bo s tem postala ena najsvetlejših dob v zgodovini človeštva.
Občni zbor SK Ljubljane
Dne 9. januarja ob 8. zvečer se vr?> v prostoru, ki bo objavljen naknadno občni zbor športnega kluba Ljubljana. Do 9. januarja do naš in-kasant obiska! vse članstvo, ki ga poz.vanio naj radi glasovalne pravice poravnajo svoja obveznosti.
Naročafte in širite ffSSovenski donU"
Kulturni koledar
Stefan Kuzmič
22. decembra 1779 je umrl v šurdu prekmurski protestantski pisatelj Stefan Kuzmič. — Rodil se je 1723 v Strukovcih v bodonski fari. V šolo je liodil v razne madžarske kraje (Szegedin. Požun). Posvečen je bil 1755 in še istega leta je prišel za ]K>štarja v šurd. Tu so od 1718 živeli slovenski naseljenci in prekmurski protestanti so sem hodili k pridigam in po občo odvezo. L. 1752 je izdal za šolsko rabo mali slovenski katekizem, 1753 pa abecednik. Od imenovanih knjig nam ni nobena ohranjena. L. 1754 je izdal anonimno: »Vore krs-čanske kritki ndvuk ...« Najvažnejše njegovo delo je: Nouvi zakon ali testamenton Gospod’na našega Jezusa Kristuša... Ta prevod svetega pisma je bil pozneje še večkrat izdan. Štefan Kuzmič je položil temelj prekmurski pismenosti. Prekmurski dialekt imenuje »stari slovenski jezik« ali pa >na-ših vogerskih Slovenov jezik<. Napisal je glavne šolske knjige in ob tem zgledu so postali tudi katoličani aktivnejši.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, torek, 22. decembra: Demetrij.
Jutri Viktorija.
•
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 iu mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Drama: Zaprto.
•
Opera: Boheme, red A.
Kino Union: Taras Buljba.
Kino Sloga: Dubarrv.
Kino Matica: Maharadžina ljubezen.
* K IN
trn
UNION
Prefcrasnl fllm po Gogoljevem romana
Taras Bullba
Harry Baur, Danieli« Darrieuz
27-30 SLOG
Slavna, fenomenalna sopranistka GUI* UPM
v opereti
Dubarry
ATI CA
Svetovni vUollnskl mol eter Tut Prihoda
Maharadžina ljubezen
Gustav Diessi, Isa Miranda, AttUa Horblgcr
- 0\*j±e>tcLve o&: 16., 19.13 <>i 21-
Ravnatelj naše dramo, pesnik Pavel Golia.bo g drevi ob 20 bral svojo najnovejšo zbirko pesmi v mali filharmonični dvorani. Na recitacijski večer priljubljenega avtorja še prav posebno opozarjamo. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice, začetek točno ob 20.
Na božično mizo izborna vina iz Kraljevbrega v vinarni KAIFEŽ
Ljubljansko gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. uri.
Torek, 22. decembra: Zaprto.
Sreda, 23. decembra: »Kralj r. neba«. Premiera.
Izven.
Četrtek, 24. decembra: Zaprto.
OPERA. Začetek ob 2.0 uri.
Torek, 22 decembra: »Boheme.« Red A.
Sreda. 23. decembra: »Botra smrt.« Red Sreda. Četrtek, 24. decembra: Zaprto.
V sredo, 23. t- m. bo premiera E. Gregorinove igre »Kralj z neba«. Delo ima sedem znamenj in se vsako začne z branjem svetega pisma, govorečega v smislu sledečega prizora, ki je ponekod čisti prizor iz svetega pisma, drugod pa ge razvije v realistične, močne oderske prizore. Čas Herodovega vladanja in njegovih grozodejstev je podan v delu izrazito, z veliko plastiko; kontrast k blesku njegovega dvora pa predstavljajo slike, v katerih je orisano rojstvo Jezusa, pastirji na pašnikih itd. »Kralj z neba« ni realistična drama, pa tudi ne misterij v 6mislu srednjeveških iger, temveč sedem realističnih podob v jedrnato stiliziranem odersikem jeziku, postavljenih v svetopisemski okvir. Igra bo vsem dobrodošla, ker je pisana nalašč za božični čas, Delo je zrežiral avtor gosp. Edvard Gregorin.
V torek, 22. t. m. se
poje Puccinijeva opera »La Boheme*. Libreto, posnet po Murgejevem romanu, slika življenje pariških bohemienov v quartier Latinu. Invenciozna Puccinijeva glasba in Številne lepe arije, ki so znane pač vsakomur, so velika privlačnost za vse ljubitelje melodijozne glasbe. Dirigent: N. Štritof, Predstava je za red A.
Za red Sreda se poje v sredo, 23. t. m. opera Botra smrt« z g. Marčecem v vlogi zdravnika in z gospo Golobovo v naslovni partiji.
Mariborsko gledališče
Torek, 22. decembra ob 20. uri: »Božji človek -. Red C. Znižane cene.
Sreda. 23. decembra: Zaprto.
Četrtek. 24. decembra: Zaprlo.
Petek, 25 decembra ob 15. uri »Ukročena trmoglavkam. Znižane cene. — Ob 20. uri vVisokost plešec. Izven. Premiera.
Sobota. 2<>. dec. ob 15. uri »Baron Trenk\ Znižane cene. — Ob 20. uri »Ciganski primaš«. Znižane cene.
Okrog sveta potuje mlada Dunajčanka Marija Pctrischitz. Prepotovala je že skoraj vso Evropo ter je sedaj prišla v Zagreb. Dunajčanka potuje peš. Pred kratkim bi se ji skoraj zgodilo najhujše.
V	snegu je onemogla in skoraj zmrznila. Iz Zagreba gre proti vzhodu.
Zaradi večdnevnega dežja in snega so ponekod v južnejših krajih nastale že poplave. Na
Kninskem polju je vodu /alPa dolino in so zaradi tega morali ustaviti tudi vsa dela na gradnji nove proge.	|
Edvard Gregorin: ffKrfllj Z IlCbS
II
Jutri premiera v drami
Ljubljana, 22. dec,
Z Gregorinovo božično igro: »Kralj z neba«-smo dobili nadvse primerno delo za praznike, kajti snov je zajeta iz časa Kristusovega rojstva za Herodovega vladanja, kar prikazuje na slikovit način kontrast med kraljestvom duha in materije. Slike: Marijino Oznanjenje, Jasli, Na betlehemskih pašnikih in Jezus v templju, so verni prizori jz sv. pisma, dočim so prizori pri Herodu napisani svobodno, močno učinkovito ter prikazujejo njegovo strahovlado. V njih nastopajo najrazličnejši predstavniki njegovega ljudstva in odposlanci iz Rima. Zanimivo je orisano okolje kralja Heroda, ki ga sovraži in pričakuje končne odrešitve izpod njegovega jarma. HeVod, zastražen od prerokb, ki mu jih čita modri Sirah, zapira, daje mučiti in usmrtiti mnogo svojih resničnih sovražnikov, a tudi mnogo nedolžnih. Sovraštvo med ljudstvom je tolikšno, da se pojavi celo v njegovi neposredni bližini dekle iz ljudstva, plesalka Tamara, ki postane njegova ljubljenka, samo, da bi našla priložnost, da ga pogubi. Celo Rimljan, njegov svetovalec Agripa, se zgrozi ob njegovih grozodejstvih. Slepi gluhec je najvidnejši predstavnik izčrpane-
ga in izmučenega naroda. Publij Sulpicij Kvirinij, cesarski namestnik v Siriji, izroči na slovesen način Herodu naslov »Veliki«. V delu so prikazane razmere med tedanjim duhovništvom, Herodom in rimskim imperijem, njihovo medsebojno nesoglasje pod krinko prijateljstva itd. Prihod modrih iz Jutrovega, Herodov nalog, da naj pomore otroke in njegova smrt, tvorijo poleg drugih učinkovite prizore. Biblijski motivi: Oznanjenje, prihod pastirjev k jaslim in Jezusa v tempelj so slikoviti, prepleteni s petjem psalmov in povezani z branjem božje besede.
S	to igro, ki nam jo pripravlja Narodno gledališče za božične praznike, je napisal g. Gregorin delo, ki predstavlja prvi del k njegovi pasijonski drami: »V času obiskanja«. Delo je nadvse vestno in z V60 ljubeznijo pripravil avtor. V njem sodeluje večji del dramskega ansambla, pomnožen s statisti, glasbo za psalme, pozavne, trobente, rogove itd., je zložil g. prof. Tomc, glasbo za ples pa g. Raha. Za igro vlada tudi na podeželskih odrih največje zanimanje, 20 odrov jo bo vnrizorilo za praznike, najboljši dokaz za vrednosst dela.
Petindvajset let S. K. Ilirije
Ljubljana, 22. decembra.
Snoči ob pol devetih je bil v mali dvorani Filharmoničnega društva občni zbor ljubljanskega matičnega športnega kluba Ilirije. Ilirija slavi letos majhen jubilej: 25 letnico svojega obstoja. To obletnico pa je proslavil klub na prav skromen način: izdala je v lični brošuri zbrano poročilo o stanju kluba koncem 25. poslovnega leta. V tem poročilu so zbrani vsi podatki, ki se nanašajo na klub in na njegove razmere. To poročilo nam med drugim opisuje, da je bilo preteklo poslovno leto
najtežje klubovo leto
Zahtevalo je od vodstva in članstva neprestano skrajnega samozatajevanja, izredne vztrajnosti in resnično velike vdanosti športni stvari. Prečesto je manjkalo najpotrebnejšega, prečesto je bilo treba stisniti zobe in zategniti pasi Športnim sekcijam je delovanje otežkočeno že zaradi občutnega davka in raznih taks na prireditve. Dvakrat težavno je bilo delovanje onih sekcij, ki še vedno nimajo lastnih urejenih prostorov za vežbanje in tekme, zlasti lahkoatletske in ženske, v manjši meri tableteniške in sabljaške. Pri velikih obveznostih, ki bremenijo klubove finance iz prejšnjih let ter vse preveč nestrpnih upnikih ni mogel upravni odbor še odpomoči temu zlu tako kakor bi rad, čeprav je n. pr. vložil znaten znesek za ureditev lahkoatletskih naprav na igrišču SK Slovana in sploh za prevzem igrišča. Iz istega vzroka niso dobivale nekatere sekcije zadostnih sredstev za vzgojo članstva in naraščaja in za organiziranje tekem. Izvzeti je treba plavalno sekcijo, ki je bila v okrilju kopališča letos v vsakem pogledu saturirana, dalje teniško sekcijo, ki ima na sijajnih igriščih pod Cekinovim gradom zelo po-voljno eksistenco, ter smučarsko sekcijo, ki ima v okrilju doma v Planici vse pogoje za uspešno delovanje, če jih le zna izkoristiti. Drsalna sekcija ni mogla delovati zaradi premile zime.
Športni uspehi članov
Posebej omenja poročilo kolektivni uspeli, katerega predstavlja uvrstitev 12 naših članov v državno reprezentanco, ki je zastopala Jugoslavijo v Garmisch-Partenkirchenu in Berlinu. Ta uspeh postane lem pomembnejši, ker smemo reči, da so najboljše uspehe med reprezentanti naše države dosegli naši člani — med njimi zlasti Ziherl, Wil-fan, Marion, Pribošek — in sploh slovenski tekmovalci. To je gotovo častno in nekaj, česar bi se mogli radovati, če ne bi grenil radosti trpek občutek, da smo bolj od drugih prepuščeni samim sebi, da oblastva, prav posebno še ministrstvo za telesno vzgojo, ne uvažujejo primerno in sorazmerno našega športa, da mu ne stoje ob strani kakor zasluži, kakor bi ustrezalo njegovim potrebam in se skladalo z njegovimi uspehi. Olimpijada je pokazala, da se pri nas naložena glavnica najbolje rentira!
Poudariti pa moremo še nekatere druge pomembne uspehe: državno prvenstvo v smuških skokih (Pribošek) in 77 m istega člana v Planici — sodelovanje naših lahkoatletov v dvoboju ČSR: Jugoslavija na Češkem, rekorda N. Zupančiča v skoku ob palici in inž. Stepišnika v kladivu ter drugo mesto našega moštva v državnem cross-countrjrju — zmago v plavalnem dvoboju Graz : Ljubljana, nekoliko plavalnih rekordov, državno prvenstvo v vodnih skokih in drugo mesto v državnem in juniorskem plavalnem prvenstvu — državno prvenstvo v floretu — državnem prvenstvu v table-tenisu in Weisbacherjeva zmaga na mednarodnem turnirju v Porečah na Vrbskem jezeru — teniško prvenstvo dravske banovine — časten uspeh Sernecavna mednarodni drsalni tekmi v Pragi.
Slede skoraj 30 strani obsogajoča poročila posameznih sekcij, dočim je v nadaljnein delu knjižice, ki obsega 48 strani, obseženo poročilo o Iliri jinem gospodarstvu.
Kako naj klubi vzdržno?
Vsa ta poročila so bila namenjena za si nočni občni zbor, ki je — ker se poročila niso čitala — potekel prav hitro. Otvoril in vodil ga je zaslužni klubov predsednik g. inž. Stanko Bloudek, ki je obenem častni predsednik kluba. Po uvodnem pozdravu je v lepih besedah |>oudariI smisel športa ter ostro obsodil nešportne pojave v nekaterih športnih disciplinah, kar vse velja predvsem za nadrejene instance, za nekatere zveze in podzve-ze. Pojmovanje športa danes je bistveno drugačno, kakor je bilo to pojmovanje tedaj, ko je bila n. pr. ustanovljena Ilirija. Sedaj se' » temi načeli baranta in zato ni čudno, če se na vsej črti opaža dekadenca športa. Nato jo inž. Bloudek poudaril tudi razliko med š]x>rlom in telesno vzgojo, ki jo nekateri — zlasti ministrstvo za telesno vzgojo — istovetijo. »Ce je dolžnost klubov, da vršimo telesno vzgojo za državo, potem je dolžnost države, da nam to omogoča. Toda mi še nismo dobili niti pare, dočim smo za telesno vzgojo investirali ogromne zneske! Toda ne samo to. V športu igrajo važno vlogo prireditve. Te prireditve pa slonijo na zamisleku nekih dohodkov, ker so zvezane s stroški. To se mora kriti z vstopnino. Toda zopet pridejo državne takse, ki nam to onemogočajo. Kako je mogoče v takih razmerah vzdržati še dalje, boste sami razumeli.«
Nato se je predsednik inž. Bloudek javno zahvalil za podpore mestni občini ter banski upravi, ki sta edini pokazali pri stvari razumevanje, Svetoval pa je, da bi se dosedanji način
dajanj* podpor spremenil v toliko, da bi obe ob-lastvi odredili subvencije, ki naj bi bile v skladu z delom in z uspehi posameznih klubov. Na ta način bi se odpravilo dosedanje beračenje pri teh uradih.
Nato je predsednik izrekel resen apel na vse sekcijske načelnike in na vsakega llirijana, naj skrbi za klubski naraščaj, v katerem je bodočnost Ilirije.
Nova uprava
G. Miklavčič je podal nato nekatera dodatna pojasnila k gospodarskemu in blagajniškemu poročilu. Tajnik g. Baltezar pa je prečital poročila revizorjev, ki sta obe predlagali odboru razrešni-co s pohvalo, ki jo je občni zbor podelil soglasno.
Po petminutnem odmoru so sledile dopolnilne volitve. Kakor znano, je uprava voljena na dve leti in izpada vsako leto nekaj odbornikov. Novi upravni odbor je po dopolnilnih volitvah sestavljen takole: predsednik inž. Stanko Bloudek, podpredsednik I.: Bettelo Evgen, podpredsednik II.: Končan Anton; tajnika I. in II.: Baltezar Evgen iu Verbič Drago, blagajnika I. in II.: Medič Rudolf in Stropnik Franc; gospodar: Dinberger Feliks; arhivar: Komar Ivo; odborniki: dr. Lapajne Stanko, podpolkovnik Keller, Prezelj Boris, dr. Vrhunec Vinko, dr. Berce Janko, arh. Hugo Schell, Nagv Ernest, inž. Miran Stegu, Pogačnik Tone. Revizijski odbor: Janežič Matko, Rabič Viktor, Kosec Ladko. Namestniki: Posolil Hugo, Seunig Jože. Razsodišče: primarij dr. Ivan Jenko, primarij dr. Jernej Demšar, dr. Jože Pretnar, dr. Josip Prodan in dr. Žužek Bogdan. Načelniki sekcij: za plavalno inž. Franc Fine, za lahkoatletsko Polajnar Karel, za tenis Bezjak Branko, za table-tenis Nagy Ernest, za hazensko dr. Mayar Ernest, za drsalno inž. Stanko Bloudek, za hockev Vodišek Viktor in za sabljaško podp. Cvetko Cvir, dočim za smučarsko načelnik še ni bil izvoljen, ker smučarsko sekcijo reorganizirajo.
Pri slučajnostih so posamezni člani obrazložili nezdrave razmere v nekaterih športnih panogah. Zlasti nazorno sliko o sedanjem položaju v vrhovni lahkoatletski instanci v zvezi je podal g. Megušar, ki je bil obenem z g. Polajnarjem klubov delegat na občnem zboru v Zagrebu. Občni zbor je ostro obsodil nešportno postopanje nekaterih klubov in instanc, ki s svojim delovanjem za zelenimi mizami tako usodno rušijo današnji šport.
Smuško prvenstvo univerz
Ljubljana, 22. febr.
Akademski športni klub na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani priredi v četrtek, dne 28. januarja 1937 na Rakitni prvenstvo jugoslovanskih univerz v teku na 12 km. Pravico nastopa na leh tekmah imajo redni slušatelji univerz v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu ter pravne fakultete v Subotici in filozofske v Skoplju, Razen teh pa. imajo pravico nastopa tudi ab.solvirani slušatelji, ki jim na dan tekme še nista potekli dve leti po absolutoriju. Diplomirani slušatelji pa nimajo pravice nastopa. Pred startom bo moral vsak tekmovalec predložili akademsko legitimacijo, <jziroma potrdilo univerzitetnih oblasti o času absolutorija.
Tekme v teku veljajo kot specialna panoga in kot prvi del klasične kombinacije.
Prijave je treba poslati najpozneje do 20. januarja 1937 na naslov: Akademski športni klub, Ljubljana, Univerza. Tekmovalci, člani akademskih smučarskih, oziroma športnih organizacij, morajo poslati prijave preko svojih klubov. Prijaviti ie treba ali tekmuje tekmovalec v teku kot specialni panogi ali za kombinacijo ali za oboje. Prijavnine ni.
Tekme se vrše v četrtek, dne 28. januarja 1937 ob 11 dopoldne. Proga bo dolga 12 km in bo imela približno 120 m višinske razlike. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JZSZ.
Žrebanje startnega vrstnega reda bo v sredo, dne 27. januarja ob 20 zvečer na Rakitni v gostilni pri Logarju.
Vodstvo tekem bo objavljeno naknadno.
Zmagovplec v teku dobi naslov: »Prvak jugoslovanskih univerz v teku za leto 1937«. Even-tuelno prehodno darilo bo razpisano naknadno.
Rezultati bodo objavljeni na dan tekem ob 15 popoldne na Rakitni v gostilni pri Logarju.
Akademski športni klub si pridržuje pravico za morebitne potrebne izpremembe tega razpisa.
Akademski športni klub.
Kdo le vlomil v Vodmatu
Včeraj je prijavila policiji Blažena Berta iz Vodmata, da ji je bilo v času od 17. do 19. t. m. ukradenih h nočne omare 340 Din. Policija je tedaj ie imela zaprtega 22-Ietnega mehanika Franca H„ ki so ga varnostni organi aretirali, ko so opazili, da nekam sumljivo zapravlja visoke vsote denarja. V kavarni Leon in tudi drugod je plačeval pevačicam šampanjec, nakupoval je tudi druge dobrote, ki jih je lahkomiselno visoko plačeval, kar je vzbudilo sum varnostnih organov, ki so ga aretirali. Izkazalo se je tudi, da je on listi, ki je vlomil v stanovanje Blažene erte. Pri njem so našli 1.800 Din. Fant bo polagal račune na sodišču.
Od tu in tam
Na včerajšnji seji narodne skupščine je prišel na dnevni red tudi predlog poslanca Mravljeta in tovarišev o izmeri in dopolnitvi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Med drugim je predlagal, naj bi likvidacijo izvršile zadruge in hranilnice same po predpisih uredbe ter bi se tako izločila Privil, agr. banka. Mravlje se ni tudi ob tej debati brzdal in je demagoSko govoril kakor vedno. Napadal jc vse po vrsti, m pa utemeljeval svojega
gredloga. Njemu je odgovoril minister dr. Miha rek in poudaril, da je sedanja vlada vedno imela v vidu ozdravljenje naših zadrug brez izjeme, in je prav ta vlada izposlovala za mestne hranilnice v Ljubljani, Mariboru in Celju 50 milijonov Din, da se oživi denarni trg. To se za časa vlad, ki jih je podpiral Mravlje, ni zgodilo. Nikdar pa ni hotela in mislila podpreti te zadrug, katerim stoji na čelu notranji minister dr. Korošec. Ta debata se je potem zaključila ter se je le govorilo o man datih tistih poslancev, ki jim je sodišče za zaščito države zaradi udeležbe pri atentatu na predsednika vlade odvzelo mandate. Skupščina je z večino osvojila predlog verifikacijskega odbora, da se obsojenim poslancem odvzamejo mandati.
Tragični streli, ki so padli r Belgradn v sodišču samem, so ob pogrebu pokojnega Žike Di-mitrijeviča rodili tudi demonstracije, ki so jih priredili udeleženci pogreba pred stanovanjem očeta in matere zapel jivskega inženirja, ki leži v bolnišnici in je baje zaenkrat obvarovan pred smrtjo. Sodišče pa raziskuje krivdo ranjenega inženirja Stojanoviča. Dogodki so vplivali tudi na inženirjevega zagovornika, da je odrekel nadaljnje zagovarjanje svojemu klijentu. Policija pa mora še vodno stražiti paviljon bolnišnice, v katerem leži ranjeni inženir, ker se še vedno utegne zgoditi, da bi ga kdo napadel in ubil. Razburjenje javnosti se še vedno ni poleglo.
Stalni tujskn-prometni odbor Male antante je na svojem zadnjem zasedanju v Bukarešti od 12. do 14. oktohra t. 1., ker je Čutil potrebo, da o delovanju in ciljih tega odbora čim obširneje in smotrneje obvesti javnost vseh treh držav Male Bn-tante, in tu jsko-prometne organizacije in agencije v tujini, sklenil, da bo od časa do časa izdal osebno brošuro j>od svojo kontrolo, namenjeno propagandi tujskega prometa v državah Male antante.
Na istem zasedanju odbora je poveril to delo jugoslovanskemu odseku.’ Včeraj je jugoslovanski odsek odbora izdal prvo takšno delo v obliki bul-letina v francoščini s tole vsebino: Predgovor: 1. Delovanje tujskoprometnepa odbora, sestanki v Pragi, Bukarešti in Belgradu. 2. Olajšave za [>oto-vanje in bivanje, ukrepi izdani v Romuniji, češkoslovaški in Jugoslaviji za širjenje tujskega prometa. 3. Potovanja v skupinah in tujskoprometni vlaki, zimski in spomladanski programi, agencija Putnik in Čedok. 4. Križarjenje po morju, spomladanski programi potniških ladij, .Kraljice Marije« in jPrincese Olgec. 5. Kongresi, sejmi in razne druge manifestacije, po kronološkem redu v Romuniji, Češkoslovaški in Jugoslaviji. 6. Tujskopro-metne publikacije, izdanja romunskega nacionalnega urada za tujski promet, Putnika in češkoslovaškega urada za tujski promet. 7. Razne vesti, informativna služba v Romuniji, Jugoslaviji in če. škoslovaški. 8. Radijska kronika tujskega prometa, programi jugoslovanske, romunske in češkoslovaške radijske propagande. Uredništvo te korisine* in zanimive brošure je v tujskoprometnem odseku trgovinskega ministrstva.
Pred mesecem j* iz Zagreba nenadno izginil delavec v mestni plinarni Filip Pečnik. Policija ga je iskala in zasledovala, vendar ni mogla za njim najti nobene sledi. Šele pred dnevoma so kmetje iz Miroševca našli v gozdu že precej razpadlo truplo, ki mu je bilo videti, da je bil pokojnik žrtev zločina. Truplo je bilo Rlečeno in imelo težke poškodbe na glavi. Policija je takoj začela sumiti v pokojnikovo ženo in jo zato pridržala v zaporu. Aretirala je tudi namreč nekega čevljarja, ki je bil ljubimec Pečnikove. Iz njiju pa je spravila toliko, da je pravi morilec tovarniški delavec Peter Krekič iz Vrane. Policija je tega delavca proti večeru prijela in ji je mož res priznal, da je umoril Iečnika, vendar na prigovarjanje žene Ane in njenega ljubčka Jurija Mlakarja. Da ga je umoril, ga je zapeljalo tudi pripovedovanje žene. da nosi Pečnik s seboj 80.000 Din denarja, ki pa *i jih po umoru lahko pridrži.
Za našo pšenico vlada še Tedno veliko zanimanje. Poleg Nemčije, ki je najboljši kupec naše pšenice, se pojavlja na trgu tudi Anglija. Ta je do sedaj nakupovala pSenico v Avstraliji in Kanadi. Vendar pa je imela Kanada to leto tako slabo setev, da ni mogla zadostiti potrebam Anglije. Pač pa ima Avstralija boljši in večji pridelek kakor pa lani. Vendar to ne ho moglo mnogo vplivati na cene, ker ima Avstralija toliko stalnih odjemalcev, da bodo ti takoj pobrali odvišek pridelka. Nič slabše ni pri žetvi odrezala Južna Amerika. Argentina bo izvozila letos preko 4 milj. ton pšenice. Italija je že začela kupovati tamkaj.
V Karlovcu je nenadoma umrla velika ljubiteljica mačk 58 let stara vdova Terezija Bok ulic. \dova se je sicer precej težko preživljala, vendar je kljub temu mogla rediti vedno okrog deset mačk. v svojih sobah. Predvčerajšnjim pa vdove ni bilo več na spregled. Sosedje so poklicali policijo. da je s silo odprla vrata v njeno stanovanje. Na postelji so našli vdovo mrtvo, a na njej trnjio mačk, ki so menda žalovale za svojo rediteljico. Ker se na vdovi ne poznajo nobeni znaki nasilja, pravijo, da jo je najbrže zadušila mačka, ki se je vsedla njej na vrat. Mačke so namreč vedno delale družbo svoji rednici tudi med spanjem.
V dveh bosanskih občinah v Prijedoru in v
Kozarcu je izredno veliko kmetov, ki so zadolženi za več kakor 25 tisoč dinarjev. Ker pa so ti ljudje v katastru ocenjeni precej visoko, «e jih je združilo 800 in poslalo na oblasti prošnjo, da se kataster na novo naredi in ocenijo njihovi dohodki nižje, tako, da bodo odgovarjali resničnemu stanju!
' Zagrebli so peki povišali cene krulili. Sicer ostala dosedanja cena tudi poslej, vendar pa so zmanjšali tezo. Črni in rženi krtih so olajšali od 133 dekagramov na 120 polbelega pa za 6 dekagramov. Belemu pa so zaenkrat pustili težo in ceno po starem. Peki so že svoj čas povišali cene, vendar jiin je mestni župan zagrozil s kaznimi'. Pritožili so se pa na bansko upravo, ki jim je povišanje odobrila.
Gospodarska sloga v Zagrebu je pred nedavnim predložila mestnemu občinskemu svetu da ustreže kmetom in njihovim pritožbam čez 'prevelike mitnine ter jih zniža. Meetni svet je ugodil in zmanjšal 20% zneske, ki jih povšalno plačujejo na račun uvoznine. Prav tako so uvoznine proste cvetlice, ki jih kmetje prinašajo na trg. Znižane so pa tudi za polovico mestne takso Da perutnino, drobnico in divjačino.
Stikanje za živllenfem po zvezdah
Raziskovanje, Se ne žive morda živa bitja tudi drugod, razen na naši zemlji, ni od včeraj, pač pa se zvezdoslovci pečajo z njim že dolgo časa. Pripovedovanje in ugibanje o živih bitjih izven naše zemlje se nanaša predvsem na planet Mars. O planetih, ki jih danes poznamo že kar devet — po svoji oddaljenosti od Sonca slede v temle redu: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in leta 1930 odkriti Pluto — danes ni še bogve kaj znanega v podrobnosti, vendar pa so vsi učenjaki vsaj v tem edini, da so ti planeti nastali na enak način in istočasno, pa tudi to, da je njihova pot elipsa, po kateri se premikajo okoli. Solnca. Po najbolj verjetni teoriji so nastali iz nekih plinastih mas, čeprav še danes ne vemo, kako se je to v vseh potankostih godilo.
Najnovejše raziskavanje planetov gre pa predvsem za tem, da se ugotovi, če obstojajo tudi na njih enake razmere, kakor na zemlji, namreč če vlada na njih prav takšno podnebje kot pri nas, če obkroža tudi nje kakšno ozračje,, če je na njih sploh kaj vode in podobnega. Vse te okoliščine bi namreč tudi prinesle končni dokaz, ali pa vsaj malo verjetnosti, da morejo na planetih bivati tudi živa bitja.
Venera - puščava, Mars -Sibirija
Niti * najnatančnejšimi daljnogledi danes še ni mogoče dobiti pred oči točne slike, kakšno je v resnici pravo površje večine planetov, kajti ti so zaviti v neko meglo, ki ji danes tudi še ne verno pravega vzroka. S posebno točnimi instrumenti pa se je vendar že posrečilo, vsaj brez večjih napak, meriti toplino, ki vlada na planetih. Brez dvoma se lahko trdi, da je toplota na onih planetih, ki so bližje Soncu, večja. Tako n. pr. znaša topLina na
£
Merkurju, ki je od planetov najbližji sosed solncu, povprečno 300 do 400 stopinj Celzija, na Veneri vladajo nekako takšne toplotne razmere, kakor n. pr. pri nas v tropičnem pasu, 50—60 stopinj, nato sledi zemlja, za njo pa Mars, kjer vlada nekaka Sibirija. Srednja temperatura znaša na njej okoli 20 stopinj pod ničlo. To pa so komaj šele prvi štirje >laneti, ki so Soncu razmeroma še precej bljzu, ie smemo njene ogromne razdalje gledati z vsemir-skimi očmi. Za Jupitra so preračunali, da vlada na njem že 120 stopinj stalnega mraza. Ze na njem bi moralo biti takoj konec vsakega življenja, če bi se trenutno tam res pojavilo. Neprimerno nižja pa je toplota, ki vlada v vsemirju in kateri se dodobra približuje tudi temperatura zadnjih štirih planetov, Saturna, Urana, Neptuna in Plutona. Vedno bližje gremo pri teh planetih številki —270.
Napačno bi bilo, če bi iz teh toplotnih razmer že tudi kar sklepali, da so ti planeti pokriti z večnim snegom in ledom. Ce pa stikamo na planetih za takšnimi pogoji, kakršni so potrebni za življenjski obstoj na naši zemlji, bi mogli kvečjemu iti
tako daleč, da bi utegnili slutiti o kakšnih živih bitjih le na Veneri ali na Marsu, na katerih obstojajo vsaj približno zemeljske temperature. Ker pa je površina Venere zagrnjena v gosto meglo, tako da nam ni mogoče prav spoznati lica tega planeta,
preosta a samo ie Mars
da na njem poizkušamo najti živa bitja. Planet Mars, ki se giblje v povprečni oddaljenosti 60 do 100 milijonov km od Zemlje, je stisnjeno okroglo nebesno telo, je obdano ravno tako, kakor Zemlja, z ozračjem, v katerem tvorita glavni sestavni del tudi kisik in vodik. To so dokazali z veliko gotovostjo. Prav značilno je tudi dejstvo, da se Mars zavrti enkrat okoli svoje osi skoro točno v istem času kakor Zemlja, namreč v 24 urah in 37 minutah. Tako sta tudi na Marsu dan in noč skupaj dolga okoli 24 ur. Toda za takšno življenje, kakršno je na Zemlji, ni neobhodno potrebno ravno to, da sta dan in noč dolga 24 ur, pač pa v kakšnem zaporedju se menjajo letni časi, ki so za vse živalsko in rastlinsko življenje tolikšnega pomena. Ti letni časi nastajajo na zemlji zaradi tega, ker zemeljska os stoji v svetovnem prostoru nekoliko poševno, tako da solnčni žarki padajo pozimi bolj poševno na zemeljsko površje, kakor pa poleti, zato pa sprejme zemlja od Sonca pozimi manj toplotne energije, kakor pa poleti. Toda dognali so, da je tudi na Marsu prav tako. Marsova os leži ravno tako poševno, iz česar bi sledilo, da morajo biti letni časi tudi na tem planetu podobni, če ne enaki letni časi, kakor na zemlji.
Ledeni tečaM na Marsu
Natančni daljnogledi so nam odkrili na Marsu, čisto podobne stvari kakor jih lahko, vsaj danes že, opazujemo na Zemlji. Na Marsovem severnem in južnem tečaju se razprostirajo ogromne bele pege, ki dajo slutiti, da leže tam z večnim ledom pokrite pokrajine, severni in južni ledeni tečaj. Še več so nam pokazali daljnogledi: Kadar se Marsu približuje njegovo poletje, se počasi začno krčiti te ledene pokrajine okoli Marsovih tečajev, ko pa nastopa zima, se začno pojavljati zopet v vsem svojem prejšnjem obsegu. Kadar se ledeni pas krči, se vidijo nekake umazane pege tako, da dobi opazovalec vtis, kakor da so te pege nastale zaradi umazane vode, ko se je tajal led.
Vendar iz vseh teh podobnosti se n« smemo kar na slepo sklepati, da so tudi vse druge razmere na Marsu čisto enake kakor na Zemlji. S tem bi se utegnili prehiteti. Podobnostim stoje nasproti namreč tudi take stvari, ki si jih ali še ne znamo razložiti, ali jih ne moremo primerjati s čim na Zemlji. Važno je na vsak način tudi to, da je Mars približno še enkrat tako daleč proč od Solnca kakor Zemlja in da zaradi tega njegovo leto ne traja 365 dni, pač pa 669 dni. Velike posledice pa mora na Marsu
mm .fm
■ <
šola na smučkah.
imeti tudi dejstvo, da je pot tega planeta mnogo bolj stegnjena elipsa. To pa ima za posledico, da se oddaljenost Marsa od Solnca zelo spreminja v teku enega Marsovega leta. Zato pa tudi toplina zelo zelo na široko niha. Spričo vseh teh dejstev nam je danes še nemogoče, podati točno sliko o klimatskih razmerah, ki vladajo na Marsu, posebno že zato, ker ne poznamo točno Marsovega ozračja, ki bistveno more vplivati na tamkajšnje podnebne razmere.
».Morja", "Celine"
Zvezdoslovcu, ki naravna na Mars močan daljnogled, je mogoče videti tudi nekatere podrobnosti. Iz tega natančnega opazovanja so nastali celo globusi in karte, ki predstavljajo Marsovo površino. Na teh globusih so zaznamovana celo >morja« in »celine«. Toda pri teh oznakah je treba biti zelo previden, kajti morda ne gre tu za kakšna resnična morja ali za celine, pač pa morda za čisto nekaj drugega, kar daje opazovalčevemu očesu vtis, po nečem, kar je čisto podobno, kakor je n. pr. morje na zemeljski površini ali celini. Te pege na Marsovi površini se namreč strogo ločijo druga od druge po svoji barvi, ki je ali rumenkasta ali pa mo-drosiva. Drugi opazovalci so imeli celo več sreče ali pa morda iznajdljivosti, in so nekatere predele na Marsu celo označili kot pokrajine, ki so vse poraščene z rastlinjem. V drugi polovici prejšnjega stoletja je italijanski učenjak Chiaparelli odkril na Marsu čisto svojevrstne prekope, pri katerih je namignil, da jih je morda ustvarila roka, podobna človeški na Zemlji. Te temne črte se vlečejo na stotine in stotine km po Marsovi površini, ki jih ni prav posebno težko izmeriti. Široke so te črte okoli 50 do 100 km. Najzanimivejše je pa to, da te črte od časa do časa izginejo in se pozneje spet pojavijo, včasih pa so celo dvojne.
Tudi na Marsu visoka tehnika?
Zvezdoslovci smatrajo, da je kaj lahko razložiti ta na videz malo čuden pojav. Takole si predstavljajo: Tudi na Marsu je tehnika že toliko napredo-<ala, da so tamkajšnji prebivalci napravili velike prekope od morja do pokrajin, kjer so velike puščave, da bi na ta način napravili za že preveč obljudeni Mars, čimveč rodovitne zemlje. Da pa se od časa do časa pojavijo celo dvojne črte, je pripisati dejstvu, da Marsovi prebivalci po potrebi spremene to namakanje na enem kraju in nadaljujejo z njim na drugem.
Ta razlaga je dvignila veliko prahu v znanstvenem svetu. Kakor povsod, kadar kdo zamisli kaj novega, se je proti gornjemu naziranju dvignila kar cela vojska učenjakov, ki so vsak po svoje skušali rešiti to uganko in imeti prav. Na Francoskem so celo razipisali nagrado 100000 frankov za onega, ki se mu posreči najti način, kako bi se ljudje z Zemlje mogli pogovarjati s prebivalci na Marsu.
Očesna prevara
Do danes to nagrade še ni nihče dobil, še bolj pa je postalo zamotano vprašanje, kako je s prebivalci na Marsu, ko so začeli tudi v zvezdoslovju po; rabljati fotografske aparate. Vsi tovrstni posnetki so namreč pokazali, da ni nikakega govora o prej imenovanih prekopih, ki da jih je ustvarila pametna človeška roka, pač pa so ugotovili, da so te črte v resnici le — očesna prevara. Ko so namreč Sfx> znali, da naše oko ni tako idealno popolno, je tudi potihnila bajka o človeku, ki živi na Marsu. Iz vsega tega pa moremo posneti gotovo to, da do danes nimamo še nikakšnih točnih znakov, po katerih bi sklepali, da na omenjenem planetu res žive kaka višje organizirana bitja, pa tudi celo to, da je njihov obstoj na teh zvezdah zelo, zelo neverjeten.
Prekratko ie iiviienle za vsemirsko potovanje
Vsekakor bi bil doprinešen najboljši dokaz za to, Če žive iudi kje drugje v svetovju, v območju drugih Sonc, kakšna živa bitja, ako se človeku posreči, zapustiti svoje dosedanje bivališče in zleteti v vsemirje med zvezde na obisk, ali vsaj na ogled. Toda kdaj bo to mogoče? Zelo verjetno je vsekakor, da nikoli 1 Kajti tudi, če bi bilo res mogoče zapustiti zemeljski planet in priti iz njegovega območja, bi to še vse skupaj nič ne pomagalo. Treba je samo premisliti, koliko milijonov let je treba, da pride n. pr. svetloba kake bolj oddaljene zvezde do Zemlje! In svetlobna hitrost znaša 300.000 km na sekundo! Pa kljub temu, da so si izmislili rakete, ki bi imele hitrost nad 11 km na sekundo, bi bilo to še vse premalo, ker bi bila doba, ki jo navadno človek na zemlji preživi, dostikrat prekratka, da bi sploh dospel do gotove zvezde, še manj pa, če bi hotel tam kaj raziskovati in se pozneje še celo vr-piti nazaj na zemljo.
»Moj oče je postavil Triglav.«
»Ali poznaš Mrtvo morje? Veš morda tudi, da ga je umoril moj oče?«
l*V*, j/ ti*.*
Italijanski odpravnik podov v Španiji baron de Cintis.
Radio
Programi Radio Ljublfana
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobile v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo 10 Din.
Torek, 22. decembra: n oo Šolska uro: Božična akademija II. defcke in dekliške meS.aua-ke šole v Ljubljani - U00 Roproduc koncert koza&kiii	— 12.45
Vreme, poročila, — 13 (F Cas, apored, obvestila — 13.15 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14.(10 Vretne, borza — 18.00 Pester spored — 18.40 FUoaof. predavanje: Zmaga popolne udaiKMti AHanu (g. urednik Fr. Terseglav) — 19 00 Čas, vreme, porocaua, spored, obvestila 19.30 Nac: ura: Slovenski božični običaji (Uudolf Do. stal) — 19 50 Žabavni zvočni tednik — 20.00 Ollomki iz Stravinskega suite «2 r tiča« (plošče) — 20.15 Hudičev kabaret — zvočna igra — 21.00 Debussy: Nokturni (plošče) — 21.30 Slovenija v slilkah, klavirski koncert goep. Josipa Babe — Rajhemda — 22 00 C as, vreme, poročila, sipored — 22.15 Veseli zvoki (Radijski orkester).
Drugi programi
Torek, 22. decembra. Belgrad: 19 50 Planino. — 20.20 Igra. — 21 Radijski orkestra-. — 22.20 Kavarniška
fodba. — 22.45 Pletene plošče. — Zagreb: 20 0|iera. — 'unaj.- 20 Božična prireditev. — 22.35 Dunajski sinfo. niki. - Trst—Milan: 17 15 I‘lo5fe. - 20.40 Igra. - 22.10 Komorna glasba. — 22.40 Plesna glasba. — Rim—Bari: 17.15 Komorni koncert. — 20.45 Verdijeva opera «AWa«. — Praga: 19.10 Lahka glasba. — 20.30 Bachov božiču? oratorij. — Variava: 20 Sinfontdni koncert. — 22 43 Plosna glasba. — Berlin: 21 Odlomki iz operet in filmov. — Konigsberg: 20 Koračnice. — Hamburg: 20.18 Narodna gasba. — Vratislava: 20.10 Slnfoničnl koncert.
Srečolov na kmetih. Gasilec kliče: »Številka 23 gos!«
Nežka (veselo): »To sem pa jaz!«
8ALDA-KONTE STRACE - JOURNAL®
80LSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
>4
Z
os
£3
p
NUDI PO IZREDNO OOODNIB CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ
K. T. D.
V	LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA # a NADSTROPJE
Sven Elvestad:
31
Zlodef se dolgočasi
>Ali še veš, kako si šel nekoč po rokah iz Wiwlovega restorana?«, je rekla predrzno. »No, in tak čudak si potem drzne druge učiti lepega vedenja!«
Rist je v svoji užaljenosti iaztegnil usta v njihovih kotovih.
»Prvič,« je dejal, »te moram opozoriti na to, da se sicer tikava, toda le zato, ker igramo komedijo in ki v njej predstavljaš nečakinjo generalnega ravnatelja, jaz pa tvojega mladega prijatelja. To je vendar čisto drugačno tikanje od sumljivega tikanja v nočnih kavarnah. To tikanje namreč pomeni, da moraš biti odkrita in da moraš zaupanje imeti do mene. Jaz sem tvoj nekoliko starejši pri. jatelj.«
»Najmanj deset let starejši,« mu je Ida trdo padla v besedo.
»To vendar ni mnogo.«
»Za mojo starost vsekakor.«
»Hm, kar pa se prizora v restoranu Wi-wel tiče, bi ta rad opozoril na to, da je šlo za stavo, ki je njen znesek bil namenjen za dobrodelne namene Ce pa gre za stavo, lahko vsak gentleman, kjerkoli na svetu karkoli napravi, ne da bi pičico svoje časti žrtvoval.
Ti boš razumela še le takrat, kadar se boš malo spoznala v svetu in se učila tudi iz izkustva drugih ljudi.«
Te prijazne opombe je napravil v hodniku brzega vlaka Miinchen—Roma. Dogovor je pretrgal znak, ki so ga dali it jedilnega vagona, da je obed že pripravljen. Vsa družba se je podala na pot, zibaje se v lahkih vla-kovih zamahih. Hitrostni tempo brzega vlaka, drvečega prek svetlih tračnic, ki se na obzorju stekata kakor puščica, je velik del po-tovanjskega čara. Ida je to razgibanost potovanja že od vsega začetka pila s sprejemljivostjo primitivne duše.
Ko je vlak odpeljal iz kopenhagenske postaje in ko so se obrazi in klobuki na peronu odmikali ropotajoči lokomotivi, je sladko razburjena pila srečo poslovilnega trenotka in se s solzami v očeh zagledala v Bredeja. Generalni ravnatelj njene razgibanosti ni prav razumel, take vrste razburjenja so mu bile tuje, vendar je zaslutil, da je nekaj lepega zavelo skozi dušo mlade žene. In takoj je napravil sklep: na potu se ji moram približati, zato se bomo ustavljali v velikih mestih...
Brede in baron Bergerona sta šla skupaj za drugimi po hodniku. Švedov pogled je občudoval mlado dekletovo postavo.
»Kdo bi si mogel misliti to spremembo,« je dejal.« Torej le ni tako daleč od dekleta v plesnem klubu do svetske dame. Pred 20 leti bi to šlo mnogo težje. To se moramo najbrž športu zahvaliti, ta je šege poenostavil. Pa tudi enostavnejša obleka je mnogo naredila.*
»Morda pa ima tudi Enevold Rist kakšen delež na tej zaslugi,« je pripomnil Brede.
Na to Bergerone nič ni odgovoril, spomnil se je le pogovora, ki ga je imel z Ristom v Mun-chenu.
Bilo je to pri »Walterspielu«. Prijatelja sta hotela biti vsaj za par minut sama. Rist je dal poklicati lastnika, Walterspiela samega, poznal ga je že od takrat, ko je imel v Buenos Airesu svoj veliki lokal. Walterspiel je bil eden od redkih umetnikov življenja, ki mu niti vojna niti povojna doba nista mogli do živega. Celo med najhujšo inflacijsko dobo v Nemčiji, ko je vse resnične vrednosti odpihal vihar, ste pri Wa!terspielu mogli popiti najizbranejše mozelsko ali rensko vino. Zatrjevali so, da je razpolagal z vinskimi kletmi odstavljenih vladarskih rodbin. Ko je nazadnje prišel in Rista prepoznal, se je le za tre-notek pomudil v vljudnem pozdravljanju, v prihodnjem trenotku pa je vzel vinski list in ga odložil, kakor da je neuporabljiv, obenem pa si je nadel obraz, ki je kazal na duševno odsotnost, na navdihnjeno stanje, znano v vsaki umetnosti. Nato so prišle steklenke na mizo, rensko vino, Walterspiel ju je skoraj šepetaie opozoril na letnik, vino je bilo iz leta triindvajset — jz najzrelejšega grozdja.
«Saj je res čudovito, da se kaj takega še dobi.« Ko pa sta odprla še drugo steklenko, je Rist dejal:
»S tem vinom je nekaj nenavadnega. Njegova skrivnost ni toliko niti v okusu, kakor pa v poletni in sončni radosti, ki človeka pri požirku preveva. Zdaj pa res lahko rečem, da me to potovanje naravnost razveseljuje. V sebi nosi in skriva počelo napetosti, kakor nobeno potovanje
dosedaj. Tako mi je, da se bližamo nečemu mističnemu in še neodkritemu, skrivnosti polnim pustolovščinam Bagdada. Najbrž zato, ker ne poznava ljudi, ki so najini sopotniki. Kaj hoče Brede? Ne veva, on je kakor zapečatena skala. Kakšna presenečenja nam bo napravil, če se enkrat razodene? Spada k norveškemu tipu, ki ga ni mogoče zadržati, če si enkrat vtepe v glavo, da hoče nekaj doživeti. Ah, že vidim njegov smehljaj in se tresem od strahu. Nobene prijaznosti in nobenega popuščanja ni v tem smehljaju, za njim namreč leži ogromna trmoglavost, tista trmoglavost, ki je rodila besne Norvežane in na južni in na severni tečaj. Potem pa to nasprotje: tudi mala kopenhagenska deklica gre lahko ravnotako dale, kakor on, toda ne iz trmoglavosti, marveč iz čiste lahkomiselnosti, iz migljajoče, razpadajoče in brezmiselne lahkomiselnosti. Pravim vam, prijatelj dragi, to bo potovanje!«
»Zdaj šele vidim, kako je Ida okusna,« je dejal Šved. »človek v njej težko spozna dekle iz bara Mephisto.«
Rist je dvignil svoj kozarec in zrl s sanjskimi očmi v zlatorumeno vino:
»Hvalite me,« je dejal, »le hvalite me, saj zaslužim. Koliko časa pa sem sploh imel na razpolago? Komaj en dan. Tisto jutro sem moral najprej ugotoviti, da so naši trije mušketirji mirni. Mislim sicer, da je Johnson precej nagibal v to, da bi nastopil napadalno, toda onadva sta ga zadrževala, najbrž sta se bala, da bi mogli jarko posvetiti v njuno preteklost.«
»Slovenski dom* izhaja vsak delavnik oh 12 Mesečna naročnina 12 Oin za inozemstvo 25 Din OredniStvo- Kopitarjeva nlica (VTTL Telefon 2904 la 299b. Uprava; Kopitarjeva 6»
Telefon 29!& Za Jugoslovauako Uskuruo * Ljubljani; K- Ce& Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik; Jože Kočiče k.