Ameriška Domovi m a mm le/iriii—hoiwie ->■ V^ \: ' ■ r!’.'V ': ;i.v. AM€mCAN IN SPIRIT .FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 26, 1963 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LXI — VOL. LXI Afriške dežele bodo sprejele v Sirapni !ro Razburjenje zaradi francoske z a v r nitve sprejema Anglije v Skupni trg se je unes!o. BRUXELLES, Belg. — Včeraj so se1 zbrali tu zunanji ministri šestih članic . Skupnega trga na redni sestanek in posvet. Diplomati in javnost so z zanimanjem zasledovali odnose med zastopniki posameznih držav, da bi dognali, ali je Francija ostala še osamljena ali se je' jeza Belgije, Holandije in Italije zaradi francoske zavrnitve sprejema Vel. Britanije v Skupni trg že ohladila. Razprava sama je pokazala, da se je razburjenje poleglo in da obe strani položaj treznejše presojata. Na sestanku razpravljajo največ o pridruženem članstvu nekdanjih francoskih, belgijskih in italijanskih kolonij v Afriki. Napovedovali so, da bo Holandija zahtevala pridruženo članstvo tudi za bivše angleške afriške kolonije, kar naj bi začasno zadržalo tudi sprejem francoskih. Iz krogov nemške delegacije je prišla vest, da bodo ministri razpravljali, če že ne uradno, pa vsaj privatno, o pridruženem članstvu za Vel. Britanijo ter o ustvaritvi carinske unije za industrijske izdelke med država-roi Skupnega trga in Vel. le tanijo. ‘ r.- Gfnepev na¥z@?ki&s!! časnikarjev v leSi hm pri uradnih sprejemi!! WASHINGTON, D. C. — U-radni sprejemi v Beli hiši so važen del obiskov tujih državnih poglavarjev in predsednikov vlad v naši deželi. Pri njih je mogoče dognati marsikaj, iialijani so zavrnili ionska odlikovanja zTS " SOVJET!« IN KITAJSKA SE pred napadem iOiajeav Josip Broz je podelil trem ; italijanskim generalom vi- NEW DELHI, Ind. — Indija je debila pred par tedni štiri' POGAJATA 0 POMiRJENJU MIG-21 jot soka odlikovanja, ti pa j zveze in obljubo za .postavitev jih odklonili. j tovarne, ki bo taka letala izde- RIM, It. — V nedeljo, 17. fe-jlovala v sami Indiji. Do tovarne letala iz Sovjetske; Razgovori med zastopniki Sovjeti je in rdeče Ki- kar ni izključno družabna no- bruarja, so hoteli v jugoslovan- m letal, ki jih bodo v njej -zde- vica. Časnikarji so prihajali do sfeem poslaništvu tu izročiti nedavnega na te uradne spre- trem nekdanjim poveljnikom tajske v Moskvi in Peipingu ter pisanje glavnih glasil sovjetske in kitajske partije kažejo, da iščeta Hruščev in Mao-Tsetimg pot k pomiritvi in končanju sedanjega spora. WASHINGTON, D.C. — Predsednik sovjetske via- lovali, je še dolga pot, Indija pa bi rada imela letala že sedaj, če jeme in se svobodno mešali z'italijanske divizije “Garibaldi”, J bi se Kitajska odločila za nov Nikita Hruščev in vodnik rdeče Kitajske Mao-Tsetung drugimi gosti in se seveda tudi'ki je po zlomu Italije 8. seotem- napad na njene severne meje. j iščeta možnosti in načina za končanje javnega prepira, ki Tako se je po izjavi namest-,je do neke mere razklal komunistični svet v dva sovražno nika zunanjega ministra cbrn-jsi razpoložena tabora. V zadnjih 10 dneh je bilo več stvari Skušali vplesti v razgovore, Be-.bra 1943 ostala v Jugoslaviji in la hiša je nato izdala precejšnje!se borila na strani Titovih par- cmsjitve te časnikarske svobo-jtizanov, visoka vojaška odliko-1la na AuktuLo, Bmtanijo in Av-:ki kažejo, da SO Rusi in Kitajci voljni končati medsebojni de. Časnikarji bi smeli priso-'vanja. Ob času izročitve dva od stralijo za letala, s katerimi bi prepir in vsaj za svetovno javnost obnoviti slogo in enotno stvovati le prvemu, uradnemu generalov sploh nista na pova-jse mogla braniti preč! kitajskim j j mijo. Sovjetski poslanikov Peipingu je bil spiejet pri W^O-i , .. •_ • __j--.« ____j___________ j-_____+« i-nEma,rlrvm Posebna knimisiia. se- Tcetiincni Htfl'islfi nri Gromiku V Moskvi. Glavni glasili delu sprejemov in se držati čisto sami za sebe. Ta določila so sprožila med poročevalci veliko nevoljo in Bela hiša, ki se jim ni marala zameriti, je večji del določil u-maknila. V glavnem je tako po kratkem razburjenju ostalo vse pri starem, kot je bilo v navadi v glavnem še od časa predsednika F. D. Roosevelta, Trumana in Eisenhower j a. bilo poslala odgovora, tretji, napadom. Posebna komisija, se- j setungu, kitajski pi i A. Zavattaro, pa je Titovo stavljena iz predstavnikov cme-jebeh partij skušata ustvariti boljše razpoloženje in zmanj- ( • ■ . .... t-b. ; Če pride do kakih nemirov ali PLOVEČE QR0IMIE MANILA, Filip. — Ameriška armada je- dobila nove “ploveče orožarne”, ki omogočajo njen nagli nastop v katerem koli delu sveta. Za jugovzhodno Azijo so tu v stalni pripravljenosti tri tovorne ladje z vsem potrebnim orožjem in opremo za ar- gon odlikovanje naravnost odklonil. Poveljniki divizije Geribaldi so jugoslovanska odlikovanja zavrnili češ, da so partizani Italijane zlorabljali in tudi mnoge pobili, ker niso hoteli postati komunisti. Titovi diplomati so prišli zaradi objavljene podelitve odlikovanj in njihove zavrnitve' od strani odlikovancev v zelo neprijeten položaj. Ves dogodek je vzbudil precej pozornosti, pa tudi pikrih pripomb na Brozov režim v Jugoslaviji. Broz bi si bil sramoto lahko prihranil, če bi bil preje za odlikovanje izbrane italijanske generale po primerni poti povprašal, ali so voljni njegovo odlikovanje sprejeti ali ne. Tujini ni za njegovo, odlikovanje toliko kot njegovim domačim “narodnim herojem”, to bi lahko v Begradu spoznale tudi manj brihtne glave, da jim ni nevarnosti, ki bi zahtevali poseg ameriške armade, bo ta z letali pripeljala svoje čete na določen kraj, kjer jih bo že čakalo partizanska slava stopila tako orožje in oprema. Nove “plove-jhudo v glavo. če orožarne” bodo po mnenju , -----o------- vojaških strokovnjakov prihra-; nile od 45 do 60 dni priprav za ! Wilson za priznanje Vzhodne Nemčije LONDON, Vel. Brit. — Novi Življenje pod Stalinom vodnik a n gl e š k e njenih držav, je te dni končala pregled i n d i j s kih obrambnih potreb in bo podala poročilo svojim vladam. Kanada je med ten? že ugodila prejšnji indijski prošnji in ji obljubila večjo pomoč v orožju in vojaških potrebščinah. Natančnih količin niso objavili, ker se Kanada ne mara zameriti Pakistanu, ki gleda zelo ne-zaupno na indijsko oboroževanje. -----o---- Jlngfeškf ksaservilivei lalsl! fMltmm gtufg pršil dsfaisk! stranki LONDON, Ang. — Angleška vlada mora razpisati nove parlamentarne volitve najkasneje do jeseni 1964. Vendar ima ministrski predsednik po stqiri navadi pravico, da jih lahko razpiše tudi preje, ne da bi se o tem posvetoval s svojo stranko. Ali se bo Macmillan poslužil te šujeta pomen spornih vprašanj, obe sta prinesli poročilo o pripravljenosti partijskega vodstva za sestanek, ki naj bi prepir končal. ; " ~ ! navzoča predsednik vlade Ču- BisiV/o ideološkega spora je v različnem gledanju na pota, j Enlaj in bivši poslanik v Moskvi Li Šao-Či. ki naj vocujo komunizem ^ v Moskvi je sovjetski zunanji končni zmagi nad kapitahzmom. | A Gromlko povabil kj. Kitajci so za trdo pot, za upo-1 rabo revolucij in vojn, Rusi trdijo, da je komunistični sistem boljši od kapitalističnega in bo zmagal nad njim v mirni gospodarski tekmi. Poleg tega spora povzročajo prepir tudi različni interesi Kitajske in Rusije. Rusija se je razvila v industrijsko državo in postopno se bo življenjska raven naroda dvigala, v kolikor ne bo mednarodna napetost rastla in zahtevala velik del narodnih sredstev za narod-no'obrambo. Kitajsko gospodarstvo je še zelo primitivno in pot k njegovi modernizaciji- dolga tudi v slučaju, da uživa polno podporo Sovjetske zveze, še veliko daljša seveda brez te. Sovjetski zvezi v bistvu ni do nastop v “krajevnih” vojnah. pa odru v Moskvi MOSKVA, ZSSR. — V najboljšem ruskem gledališču, ki ji3: znano pod imenom Umetniško gledališče, bodo kmalu igrali igro “Metež”, ki jo je spisal 1. 1960 znani ruski dramaturg pravice, ne vedo torej niti njegovi lastni pristaši. Zato je an-j tega, da bi Kitajcem pomagala gleška konservativna stranka iz1 gospodarsko na noge in si v njih previdnosti že, sedaj začela na-1 ustvarila nevarnega tekmeca, padati socialistično opozicijo. ! Kitajci se tega zavedajo in so Kot povod za napad ji služi zaradi tega nejevoljni na “brat-novi voditelj socijalistične | sko” sovjetsko partijo. Pri tem stranke Wilson, ki velja v jav-,se sami zavzemajo za odločno, nosti za levičarja. Konsbrva-1 bojevito politiko, ki naj bi za- IFL-GIi ss hm (J, gospodarskega latlep! MIAMI BEACH, Fla. — Vrhovno vodstvo AFL-CIO, ki je pretekli teden zborovalo tod, jo v posebni .izjavi poudarilo nevarnost novega gospodarskega 'Zastoja, če ne bo zvezna vlada pravočasno izvedla vrste nujnih ukrepov za njegovo prepreče-nje. Sedanje vladne predloge smatra vodstvo organiziranega delavstva za nezadostne, da bi ^ugli zagotoviti deželi polno zaposlenost. AFL-CIO predlaga znižanje davkov v letošnjem letu za naj-10 bilijonov dolarjev pretežno ljudem z malim in sred-Nim dohodkom, obširna javna dela, več zveznih sredstev za sclstvo, obnovo mest, gradnjo stanovanj, ureditev prevoznih sredstev v velemestih in upo-Uibo in zavarovanje naravnih 2akladov dežele. Posebno zahte- se razširitev določba o naj- , ^ .. . - ^ » ^-'zjih plačah še na one množi- lični krogi in seveda vsi tujci, stranke pri. novih parlamentar- — p0 :S0dbi Washingtona je dali v Sofiji, Rimu in v Pragi, o? • --- Delavske stranke Harold Wilson je dejal, da morajo biti zahodni zavezniki pripravljeni “dejansko pr:- tivci so začeli očitati socijali-' pletla Ameriko in Rusijo v a-znati” Vzhodno Nemčijo kot ce- stom, da imajo tiho željo, da bi tomsko vojno in po njunem medno za zajamčeno svobodo pro- Zopet začeli vse od kraja naci-jsebojnemuničenjupomagalaKi-metnih zvez z Zah. Berlinom. j jonalizirati, ako bi zmagali pri1 tajski do vodstva sveta. Wilson je Narodni uniji soci-j prihodnjih volitvah. Najprvo bi: alističnih dijakov dejal, da naj ponovno naci/onalizirali jeklar-' Živahni stiki in objave Leonid Leonov. Igra še ni bila bi zahodne sile priznale tudi »ko industrijo, potem pa še le-' Mao-Tsetung je pozval k se-objavljena, slika pa življenje v trajnost sedanjih meja med takko in vse panoge obrambne bi sovjetskega poslanika Stepa-Stalincvih časih. i Nemčijo ter Poljsko in češko- industrije. na V. Červonenka na daljši res- Da jo bodo sedaj igrali v Mo- slovaško. i Konservativci so naračunali razgovor. Pravda v Moskvi jkvi, je znak časa. Za njegovo Oba omenjena predloga sta v kar 104 podjetja, ki naj jih pre- ie prinesla o tem razgovoru ob-/sebino ve gotovo Hruščev in nasprotju z uradnim stališčem vzame država. Delavska stran- sežno poročilo na prvi strani, brez njegovega pristanka igra zahodnih sil in utegneta te ka seveda oporeka konservativ- Pri sestanku je bil navzoč Wane bi našla poti na oder. Za igro spraviti v neugoden položaj pri com in trdi, da .je obtožba le Hsiu-Čuan, ki ga je žalil Hraše radi tega ne zanimajo samo .novih razgovorih o nemškem plod konservativne domišljije, ščev na kongresu komunistične literarni, ampak tudi diploma-'vprašanju v slučaju delavske _____n____i— partije v Berlinu, ki so ga napa- delavstva, ki doslej z njim nise kriti, ter znižanje števila Ur delovnega tedna. Največja farma v Združenih državah je King Ranch of exas, ki meri približno en mi-iijon akrov. kar jih je v Moskvi. jnih volitvah v Vel. Britaniji. svetu pomanjkanje kobalta. Prav tako sta bila pri razgovoru ran emki ž/ečinoma sončno in mrzlo. — Najvišja temperatura 10. Danes Uutraj ob 3:30 je kazal termo-uieter v Clevelandu —16, v Wil-loughbyu —19, v Twinsburgu pa celo —22, kar so za ta čas naj-nižje temperature, kar jih poznajo vremenski zapiski. ijedali kruh. Drugi njihov so- ako rabijo kemikalije le $119. Pelial nekaj Hsoč Rusov s Kube. Gosi so družna perutnina, Sejvražnik so bile kemikalije, ki so |Ako rabijo gosi, znašajo stroški Voditelj republikanskih sena- Poljedelski delavci dobili nevarnega tekmeca v -- goseh CLEVELAND, O. — Farmar- pesojnina pa znaša $1.50 za .se- da varujejo gosi pred divjimi lani jih ni bilo niti 200,000. ji na jugu, ki pridelujejo bom- zono. Farmarji rajše kupujejo'psi in zvermi, ki strežejo gosem Farmarji so seveda tudi izra-baž, vedo prav za prav že de- gesi, če le morejo. Gosi živijo po življenju. Ičunali, koliko stroškov imajo se tlet j a, da gosi prav pridno pu- namreč zelo dolgo, tudi do 25 i Sezonski poljedelski delavci posameznimi načini čiščenja iujo plevel na nasadih, kjer ra- let, so torej uporabne za dolga so se do sedaj najbolj bali po-'pLvela. Ako zaposlijo delavce, ste bombaž. Do zadnjih let tega leta. Ako so prestare, jih pa djedslsikih strojev, ki so jim od-'znašajo stroški $124 po akru, also gospodarsko izrab Ij ali, se-! op. ta j o za trg. daj pa je prišel čas, da farmarji uporabljajo sistematično gosi za čiščenje nasadov od plevela. Cenijo, da bo letošnjo pomlad vpreženo v poljedelsko delo že nad milijon gosi. Spretni trgovci so že začutili konjunkturo. Na jugu že dobimo farme' ki se pečajo samo z rejo gosi kitajske pasme, ki so menda najbolj pridne pri pletvi plevela. Ko gosi dorastejo, jih farmarjem ali prodajajo ali pa posojajo za celo sezono. Cena za gosi se .suče okoli treh dolarjev za žival. tajskega poslanika Pan Tžu-Lija na obed, kar je Pravda prinesk preteklo nedeljo tudi kot važno novico. Hruščev je tekom slavnostnega sprejema v čast laoškemi. kralju prijel kitajskega poslanika prijateljsko preko rame in javno zatrjeval “večno bratstvo med iSovjetijo in rdečo Kitajsko”. Pravda je nato v dolgem članku obsodila javne okoliščine spora in se. zavzela za njegovo rešitev potom prijateljskega razgovora. Takemu sestanku, ki bi končal spor, naj bi sledilo zasedanje vodnikov svetovnega komunizma. Glasilo kitajske partije “Ljudski dnegnik” je nato objavilo obširno sovjetsko kritiko kitajske ‘trde linije” brez vsakega komentarja, prineslo Pravdin predlog o sestanku med obema partijama s posebnim poudarkom na konferenco vodnikov vseh komunističnih partij. Glasilo kitajske partije je nato pokazalo na francosko in italijansko partijo kot povzročitelja prepira, sovjetsko časopisje pa skuša med tem omalovaževati sovjetsko vojaško pomoč Indiji v njenem sporu z rdečo Kitajsko zaradi severne meje. Želja in volja po končanju prepira je očitna, vprašanje je le, ali je vez komunističnega bratstva dovolj močna, da bo mogla premagati sile različnih koristi Rusije in Kitajske, ki gonijo deželi v nasprotne smeri. Iz Clevelanda in okolice Žalostno sporočilo— Henrik Kremžar, 2234 Overlook Rd., Cleveland 6, Ohio, je dobil žalostno sporočilo, da mu je na Brezovici pri Ljubljani umrla 89 let stara mati. Pokopali so jo na Brezovici 19. februarja x963. Tukaj zapušča sina Henrika, doma pa hčere Frančiško, Marijo in Ivano, sina Franceta, snega brata in več drugih sorodnikov. V bolnišnici— Charles Strukel, 473 E. 142 St:., je v Euclid Glenville bolnišnici, soba št. 818. Obiski so dovoljeni! Louis Stepic s 2321 Willow-iale Ave. je v St. Luke's bolniš-lici, kjer ga bodo operirali. Je :lan Društva sv. Vida št. 25 LSKJ. Obiski so dobrodošli! šegljanje— Slov. dom na Holmes Ave. ob-avlja, da se bo spomladansko trojno kegljanje začelo letos 4. narca in bo trajalo 8 tednov, /sak kegljač lahko pripelje s eboj enega gosta. Vsi tekmovalci se morajo prijaviti do sobote 2. marca. Združitev TWA in Pan- American še daleč NEW YORK, N.Y. — Največji letalski družbi v deželi Pan American World Airlines in Trans World Airlines se želita družiti čim prej, toda federalna kontrolna agencija (Odbor za civilno letalstvo) zavlačuje odločitev. Svoje zavlačevanje utemeljuje1 na zunaj s tem, da rdi, da imata omenjeni letalski družbi- ves letalski promet preko Atlantika v svojih rokah. Ako bi se združili, bi imeli monopol v letalskem prometu čez severni Atlantik, kar nasprotuje naši federalni zakonodaji. Za .kulisami igra veliko vlogo tudi dejstvo, da so delničarji TWA zelo sprti med seboj m da se tožujejo. Odbor za civilno avijacijo ne želi biti zapleten v sodne spore in bi radi .ega naj rajše počakal, da sodnija uredi spore med TWA delničarji. Republikanci bedo še dalje napadali politiko do Kube WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je pretekli teden povabil 17 senatorjev in kongresnikov obeh strank v Belo hišo, da jim pove najnovejše dogodke v zunanji politiki in jih razveseli z novico, da mu je Hruščev pisal, da bo od- brzijo v tropih blizu vode, ki jo farmarji umetno ustvarjajo v malih močvirjih. Skušnja je pokazala, da par gosi populi plevel na akru zemlje, 12 gosi pa opravi delo enega sezonskega delavca. Seveda imajo'gosi tudi svoje muhe. Aikoravno niso organizirane v nobeni uniji, rade lenarijo in v vročih urah pobegnejo v senco. Farmarji imajo navado, da ogradijo nasade, toda ne toliko iz strahu, da bi gosi pobegnile, kolikor z namenom. morile plevel. Sedaj so se pridružile še gosi. Proti tolikim sovražnikom s'e delavci niso mogli braniti. Njihovo število pada cd leta do leta. To se da zelo lahko ugotoviti. Večina delavcev za dela v nasadih za bombaž prihaja namreč iz sosednje Mehike. Število začasnih delav- samo $98 po akru. Vzdrževanje tor jev Dirksen ni smatral te no-gosi je namreč zelo poceni, jv-ce za tako važno, da bi jenja± Stroškov z njimi ni več kot let-j kritizirati sedanjo zunanjo po-no pol dolarja. i lit .ko. Edina senčna stran pri tem jej Rekel je Kennedyju, da pi-gosem prirojeno pomanjkanj e'smo Hruščeva ne more sipreme-pazljivosti. Gosi včasih koncu-,niti njegovega sklepa, da bo še jejo tudi nasade pavole. Prebri- naprej gledal zelo kritično na sane glave že mislijo na to, da zunanjo politiko zvezne vlade, cev je vsako leto dogovorjeno s bi vzgojile tako pasmo gosi, ki Predsednik Kennedy se ni čutil pogodbami med našo deželo in j bi pulila samo plevel in ne pa- prizadetega, pač pa državni taj-Mehiko. še pred petimi leti je prišlo na sezonsko delo okoli 400,000 mehikanskih delavcev, vole. K raznim vrstam dresiranih živali bo torej moderna a-grarna tehnika dodala še gosi! nik Rueik, ki kar ne more verjeti, da je treba njegovo politiko tudi od časa do časa kritizirati. Zadnje vesti BRUXELLES, Belg. — Italija in Holandija sta zavrnili podpis nove pogodbe o sprejemu 18 afriških držav za pridružene članice Evropske gospodarske skupnosti. Od 18 je 16 bivših francoskih kolonij. Zavrnitev sprejema je odgovor na francosko zavrnitev sprejema Vel. Britanije pretekli mesec. Franciji bo povzročila precejšnjo gospodarsko škodo. Na eni strani bo morala še dalje nositi sama breme gospodarske pomoči tem državam, na drugi pa bo morala plačevati carine na uvoz kave in kakaa iz njih. WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je sinoči v govoru bankarjem povedal jasno, da hoče znižanje davkov in je voljan to sprejeti letos tudi brez predložene davčne reforme. LONDON, Vel. Brit. — V ustju reke Schelde v Belgiji sta trčili skupaj dve petrolejski ladji in se vneli. Mrtvih naj bi bilo 21 mornarjev s panamske petrolejske ladje Miraflores. KOBI, Jap. — Tu se je prevrnil potniški brod, pri čemer ja utonilo 40 oseb. / SSMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 26, 1963 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 40 Tues., Feb. 26, 1963 Pred burjo v Latinski Ameriki? Politični oblaki se zbirajo nad republikami Latinske Amerike. Tako trdijo z desne in leve. Nekaj bo torej na tem že res. Poseben odbor Organizacije ameriških držav (OAD), ki ga je postavil že lansko leto svet zunanjih ministrov OAD, je deset mesecev študiral političen položaj v posameznih republikah Latinske Amerike, posebno pa poročila o nameravanih akcijah levičarjev vseh vrst pod komunističnim vodstvom in sedaj sestavil o tem posebno obširno poročilo. Poročilo je namenjeno za prihodnji večji sestanek delegacij OAD in je še tajno, toda nekaj važnih njegovih ugotovitev je že prišlo na dan. Pač pa so poročilo dobile že vse delegacije posameznih republik Latinske Amerike. Poročilo se največ peča s podtalnim rovarjenjem komunistov, ki imajo svoje centrale v Havani na Kubi in v Moskvi. Podtalno rovarjenje ni dobilo nobenih novih oblik, pač pa načrte, odobrene od vodilnih komunistov, ki gredo zelo v podrobnosti. Poročilo trdi, da igra Castrova bratovščina v pripravah za rovarjenje odlično vlogo. Kuba ima namreč v vseh državah'še odlične zveze z domačimi komunisti, akoravno nima več diplomatskih stikov z vsemi republikami. Ima jih trenutno samo še z Brazilijo, Mehiko, čilejem, Bolivijo in Urugvajem. Castrova poslaništva v teh republikah so glavni kanali, ki pošiljajo levičarjem navodila, denar, propagando in orožje. Glavna zaloga propagandnega materijala in orožja je seveda na Kubi. Poročilo trdi, da so levičarji postali zadnje čase zelo aktivni. Povsod se pripravljajo na pomladanske in poletne akcije. Povod zanje jim bodo dale parlamentarne in predsedniške volitve, ki se bodo letos vršile v precejšnjem številu južno-ameriških republik. Razlog zanje je seveda ostal isti. Delavci in kmetje v vseh republikah se nahajajo v obupnem gospodarskem stanju in so lahko dostopni vsem podtalnim akcijam, ki vodijo v demonstracije in nemire, kjer ne pokajo samo puške in revolverji, ampak teče tudi kri. Letos mislijo levičarji tudi stopnjevati sabotažna dejanja. Da znajo dobro organizirati take “podvige”, vidimo ravno sedaj v Venezueli, kjer je politično uničevanje tovarn in prometnih podjetij na tekočem traku. Poročilo se v tej točki ne strinja s trditvijo našega državnega tajnika Ruska, ki poudarja, da ni nobenega dokaza, da bi bila Kuba glavna baza za komunistične akcije v Latinski Ameriki. Poročilo OAD trdi, da Kuba ni edina baza, podobno vlogo 'igrajo tudi Castrova poslaništva in poslaništva komunističnih držav, ki bi jih bilo po mnenju poročila treba gladko zapreti. Ali pa bodo ameriške republike voljne, pretrgati diplomatske stike s komunističnimi državami, je seveda odprto vprašanje. Naše državno tajništvo ni tako črnogledo in se ne strinja z izvajanji poročila. Da ima prav, bi človek težko verjel, ako vpošteva sledeče podatke o delu levičarjev vseh vrst, ki prihaja naravnost iz njihovih vrst. V marcu 1. 1981 se je zbralo 280 levičarjev v Mexico City in tam sklenilo na komunistično pobudo, da začno organizirati v vseh republikah Latinske Amerike ljudske fronte in širiti “osvobodilna” gibanja. Ta načrt so začeli potem takoj izvajati, pri čemur niso dosegli takih uspehov, da bi se zanje zmenila naša ameriška javnost. Tisti pa, ki so sledili levičarskim akcijam, vedo, da so bile kar dosti uspešne in velikokrat spodkopale delo in napore naše Zveze za napredek, pri čemur so seveda sodelovali tudi politično slepi in zakrknjeni desni reakcijonarji v vrstah veleposestnikov in velikih podjetnikov. Letos se bodo zopet sestali v marcu v Rio de Janeiro. Svojemu sestanku so dali ime Kontinentalni kongres solidarnosti s Kubo. To ime naj bo vaba za razne odlične levičarske nacijonaliste, ki bodo komunistom posodili svoja imena in svoj ugled v javnosti. Komunisti so že določili glavni namen za ta sestanek. Pospeši in poglobi naj vse priprave za razna “narodno-osvobodilna gibanja”, obenem pa tudi pospeši in poveča obseg terorističnih akcij, ki so jih komunisti v nekaterih državah, kot so Venezuela, Peru in Mehika že začeli. Napravili bodo tudi načrt, kako čim tesnejše povezati revne kmetske sloje z mestnim delavskim proletarijatom. Mnogo uglednih javnih delavcev je že posodilo svoje ime nameravanemu kongresu. Med njimi je bivši levičarski predsednik republike Mehike Cardenas, dalje Gasella iz Argentine, Velasco iz Brazilije, Poblete iz Čileja itd. Tam seveda ne bo manjkalo poklicnih komunističnih sopotnikov iz Evrope in naše dežele. Levičarske in komunistične organizacije iz Argentine, Urugvaja, Čileja, Peruja, Venezuele in iz držav Srednje Amerike so tudi že obljubile, da pošljejo svoje delegacije. Manjkalo seveda ne bo tudi intelektualcev iz naše'dežele in Kanade. Za udeležen- ce ne bodo torej organizatorji kongresa v zadregi. Za program, dnevni red, resolucije itd. bodo pa poskrbeli komunisti, ki bodo stvarni voditelji kongresa. Že čas sklicanja kongresa pove namen sestanka. Kot smo rekli, bodo v nekaterih državah Latinske Amerike kongresne in predsedniške volitve. To priliko je treba porabiti za razburkanje javnosti in za motnje javnega miru. Vlade v Južni Ameriki so na splošno politično prešibke, da bi levičarskim nakanam mogle stopiti na prste, in to tem bolj, ker bodo levičarji vsaj na zunaj čisto upravičeno hudo kritizirali posamezne vlade. Kaj se bo iz vsega tega izcimilo, ne vemo. Pričakovati pa moramo politične burje, ki bodo naši diplomaciji prizadele marsikako težko uro. 0 sps^!iiši©ali in razmarinu v Hamilta !iitiš@¥d s@ se zbrali Cleveland, O. — Meniševsko ime je že dolgo znano tukajšnjim ameriškim Slovencem, posebno vas Begunje pri Cerknici. Pokojni Janez Debevec jo je zelo čislal in jo cipisoval v svoji koloni “Če verjamete al’ pa ne”. Pred stoletji je stal mogočen gred nad Cerknico in Rakekom. Njegove razvaline so vidne še danes. V njem so stanovali menihi in k njim 'so hodili na tlako mladi in stari ljudje iz Begunj, Bezuljaka, Bobca, Kožlje-ka, Selščlka in Topola. Ljudje iz teh krajev so bili meniševski tlačan j e ali kratko “Meniševci”, njihovi kraji po Menišija. V nedeljo, 17. februarja, popoldne smo se zbrali vsi vašča-nje, prijatelji in znanci v Baragovem domu na St. Clair Ave. na prvo veselo snidenje in izvrstno kosilo. Prišli so domačini in sošolci, kateri se nismo videli že dolgo let; nekateri smo se v Ameriki tu prvič srečali. Marsikateremu je zaigrala solza v očeh, ko smo si segli v roke po tolikih letih, prej mladi, sedaj stare mamice in stari očetje. Namen tega sestanka je bil, da pomagamo naši cenki sv. Jurija v Begunjah kupiti orgle. Te stanejo dosti denarja in siromaki v starem kraju si jih sami ne morejo preskrbeti. Župnik se je obrnil na gospo Josephino Knific s prošnjo, če bi bila tako dobra, da bi sc v njegovem menu obrnila za pomoč na so-farane. Z veseljem je šla na delo s pomočjo soproga Johna. Obvestila sta vse Meniševce in druge prijatelje ne samo v Clevelandu, ampak tudi drugod po Ameriki. Lepo število se jih je odzvalo in prispevalo v omenjeni namen. Bog vsem plačaj! Vsa čast naj gre tudi ge. Jo-sephini Fajdiga, ki se je tako trudila. V najhujšem mrazu je šla od hiše do hiše in prodajala listke. Nič jo ni ustrašilo, nič ustavilo. S svojim delom je doprinesla veliko k lepemu uspehu. Prav tako je vneto pomaga-jla tudi Jennie Pugely iz Garfield Heights, šla je okoli članic SŽZ in prodala veliko listkov. Hvala Jennie! Kuharice Jennie Ivančič, Ana Urbas, Ana Zailar in A. Debevec so imele lica kot rože, ko so nam pripravljale in kuhale kosilo. Tone Žnidaršič je skrbel, da ne bi bil kdo žejen. Kar nas je prišlo samo na kosilo, smo sedeli pri mizah ter se pogovarjali o lepih časih, obujali spomine iz naših mladih dni. Lepo je bilo, da smo se zopet sesli v tako lepem številu. Rada bi slišala, kadar bodo nove orgle prvič zabučale v cerkvi sv, Jerneja in bodo ljudje tam videli, da jih mi v Ameriki še nismo pozabili. Dobrotniki in sovaščani prisrčno pozdravljeni! Ako kdo želi še kaj darovati, bo njegov dar s hvaležnostjo sprejet, določene vsote namreč še nismo dosegli. Mrs. Louis Osvvald-Blaževa letošnjo prireditev zaigrali Sheriffovo dramo iz prve svetovne vojne “Konec poti”. Dejanje se vrši v angleških jarkih na francosko-nemški fronti ter nam odkriva vse tiste notranje borbe in doživetja, ki jih doživlja samo človek, ki je bil po sili razmer ponižan na stopnjo živali: zarije se v zemljo in kadar se prikaže na dan, je njegov edini namen ubijanje in moritev. Moderni svet si je sicer od tistega časa izmislil b o 1 j elegantne načine medsebojnega obračunavanja, toda konflikt v človekovi notranjosti je (še vedno in mora biti isti: čemu vsa ta brez-misalna morija, kaj res ni poti in načina, da bi si bili ljudje drug drugemu bratje in ne volkovi. Konec poti predstavlja zgovoren poskus obtožbe človeške družbe, ki si je znala pridobiti vse mogoče olajšave in udobnosti v življenju, ni pa. se mogla dokopati do osnovnega spoznanja, da smo in moramo biti vsi ljudje drug drugemu enaki, bratje. Režija te prireditve je v rokah IMjlana Dolinarja, igra-jjo pa sami preiskušeni igralci, j kar vam je poroštvo, da bodo .svoje vloge v resnici zaigrali tako, da bo pisateljev namen izpolnjen v naj večji možni , meri. Pridite torej v nedeljo, 3. i marca, ob pol štirih popoldne j v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave., na prireditev Slovenskega odra. S. O. “ICsiisg peli” m Slovenskem odri Cleveland, O. — V nedeljo, 3. marca, nam bodo igralci Slovenskega odra kot svojo. Javite takoj nov naslov na Soda! Sgorily! Cleveland, O. — Zavod za socialno zavarovanje je objavil, da na tisoče oseb, ki dobivajo čeke s O' c i a lneg,a zavarovanja, teh ne prejmejo pravočasno, kalkor bi morale iz enostavnega razloga, ker pozabijo obvestiti urade socialnega zavarovanja o svojih novih naslovih. Prijava spremembe naslova na poštah ne zadostuje za spremembo naslova v podatkih za socialno zavarovanje, je izjavil John Pederson, upravnik okrajnega urada za Cleveland, Ohio, danes. Najboljši način, da se vsakega meseca zagotovi hitra in točna dostava vašega čeka za sccialno zavarovanje je, če takoj, ko se nameravate preseliti, pošljete Zavodu za socialno zavarovanje vaš novi naslov. Prijava spremembe naslova na poštah se vrši zaradi dostave onih čekov na vaš novi naslov, ki so bili še poslani na stari naslov. Ta prijava pa ne bo pospešila dostavo čekov, ki bodo poslani v bodoče. Prijavo vašega novega naslova Zavodu za socialno zavarovanje lahko izvršite potom poštne dopisnice, ki ste jo dobili skupaj s prvim čekom. Lahko pa tudi pošljete Centru za nakazovanje socialnega zavarovanja vaše ime, naslov, številko vašega predmeta, vaš novi naslov in datum nameravane selitve. Naslov centra za nakazova- HAMILTON, Ont. — Spomin- kojne, č. g. Jožef Cvelbar, po-čice ali potočnice so divje cvet- šlal v dar hamiltonski slovenski ke, ki rastejo ob bregovih potokov in uspevajo na vlažnih travnikih. Cvet je drobna zvezdica svetlo sinje barve, s še drobnejšim foledorumenim očescem v sredini. Kjer stotisoče teh sinjih zvezdic zagrne travnike, se zdi, kot da se je nebesna sinjina zdrobila in vsula na zeleno trato. “To so pa ‘frgis-mani’ ”, me je resno poučil sosedov Stane, ko sva nekoč kot cerkvi. Kakšen lep spomenik ima pokojna! Vem, da ga je bolj vesela kot marmornatega kamna ali pa grmade venečega cvetja. Kadar držim ciborij v roki, vzdihnem k Bogu za večni pokoj njene duše: “Ljubi Jezus, ti ji daj mir in pokoj vekomaj!” Živela je v Clevelandu dekle, Anica po imenu. Tiha, skromna, malo poznana. Pridno je delala, skrbela za svojega starega oče- S kapelo Vernih duš in s kapelo Vseh svetih, obenem š spominslkimi napisi na vseh de-jlih poslopja, in na cerkveni o-| premi bi hamiltonska cerkev 'res živo poudarjala nauk o cb-ččstvu svetih. Postala bi velik šopek nevenljivih spominčic. Kdorkoli bi želel postaviti, v hamiltonski cerkvi sv. Gregorija Velikega manjši ali večji spominek kateremu svojih rajnih, mu bomo radi dali vsa potrebna navodila. Samo pišite nam, da bi ga radi imeli in pa kakšen dar bi zmogli v ta namen. Pišite na naslov: 120 Sherman Ave. North Rev. Louis Tomtz Hamilton, Ont., Canada dečka gledala široke lehe sinje:ta in molila. Zagrizla se je va- leipote za domačim vrtom. Beseda je očividno iz nemškega “Vergiss mich nicht”, kar pomeni ne pozabi me, spominjaj se me, ostani mi zvest- V srcu me ohrani tudi potem, ko se ločiva, ko odidem, na vojsko ali pa na tuje. Ne pozabi me, posebno tedaj, ko se podam na tisti zadnje potovanje, s katerega ni več vrnitve: v krsto, v grob, v večnost. “Plavili rožic natrgajte, na moj grob jih nasajajte, glave rož’c e naj cveto, moje truplo spalo bo.” Tako umirajoči prosi svoje domače, v naši narodni pesmi. Tudi vedno zeleni rožmarin, ki ohrani svoj prijetni duh, pa naj bo zelen al’ pa suh, je znak ne-pozafbnosti, trajnega spomina in zveste ljubezni, ki sega onkraj groba. Na pokopališčih širom sveta še šopirijo bahati marmornati spomeniki. Toliko jih je, kar celi gozdovi, da jih že nihče ne gleda, da nihče ne bere napisov na njih. Mrtvi ležijo pod njimi pozabljeni in potlačeni pod težo dragega in nepotrebnega kamenja. Prav je imel Gregorčič, ko se je branil nagrobnega kamna: “Čemu mi na grob kamenit spomenik, da bele kosti bi mi tlačil, saj breme, ko kamen neznosno težak, do konca življenja sem vlačil.” Nihče ni rad pozabljen v življenju. Razen tega je še v vsakem človeku živa želja, da bi tudi po smrti ostal trajen spomin nanj v srcih njegovih dragih in drugih ljudi. Žal, da se spominčice hitro osujejo, trajni rožmarin uvene in iz grmade cvetja ob krsti pokojnega že drugi in tretji dan po smrti puhti težak mrtvaški vzduh. Železni križi zarjave in se nagnejo, nagrobni kamni razpokajo in razpadejo. Na srečo imamo še druga lepša in trajnejša sredstva, s katerimi lahko sebi in svojim pokojnim zagotovimo trajen spomin pri Bogu in pri ljudeh. Nevenljive spominčice njo nevarna bolezen, ki jo vsa ljubezen domačih, vsa prizadevanja zdravnikov niso mogla ustaviti. Dolge mesece je trpela in umirala. Posvečena in preiz-kušana v ognju trpljenja je slednjič odšla ženinu Jezusu nasproti z deviškim vencem na glavi. Oče in sestre so sklenili, da ji bodo postavili v hamiltonski cerkvi lep spomenik, in sicer tabernakelj na glavnem oltarju. Tam spodaj pri vratih svetega šotora bo tablica z napisom: “To hišico darujejo Jezusu v spomin pokojne Anice N. njen oče in sestre.” Skriti Bog bo stanoval sedaj v njenem, tabernaklju, kakor je za življenja stanoval v njenem srcu. Ona v večni domovini hodi z Jagnjetom, kamorkoli gre, in poje z izbranimi tisto pesem, ki jo nihče drugi peti ne more: pesem deviških duš. “Kadar jaz umrla bom, venček lep imela bom, ’z rožmarina zelen’ga, ’z nageljna rdečega.” Spominski tabernakelj bo lepši spomin njenega devištva in njene ljubezni, kot zeleni rožmarin ali rdeči nagelj. “Imel sem brata,” mi je pravil neki drugi slovenski rojak, “tam v kočevskih gozdovih so ga mučili in umorili. Bil je dober in fjubezniv fant, da me srce zaboli, kadar se spomnim kakšne smrti je umrl. Pravili so, da so ga teptali, z blatnimi škornji hodili po njem in tlačili njegov obraz v gnoj. Plačal bom stroške za tlak in stopnice pred velikim oltarjem v spomin na njegovo mučeništvo, iker ne vem, kje trohnijo njegove kosti.” Tam na oltarnih stopnicah bo njegovo ime in vrsta iz 110. psalma: V tla poteptani na poti iz mlake pil bo, zato pa oskrunjeno glavo, dvigne v višave, v strmeče oblake, čelo ponosno ovenčano s slavo. Žalno oblečena gospa me je prosila, naj eno prvih klopi v cerkvi pustim, da jo bo plačala V hamiltonski cerkvi imamo sama v spomin svojega pokoj-že leto in pol majhen ciborij za nega moža. Pravila je, da ni Ikakšnih 200 hostij. Kadarkoli, bil posebno .veren in dolga leta ga jemljem iz tabernaklja za;ni niti za Veliko noč prejel za- obhajilo, mi obstane pogled na napisu, ki je vrezan na podstavku: “V spomin pokojne Marije Connaly, New York.” Gospa je umrla v New Yorku. Njeni sodelavci in sodelavke so kramentov. Zgrudil se je pri delu v tovarni zadet od srčne kapi. Tam na tisti klopi bo njegovo ime in napis: “Duša, ki se tukaj na perutih molitve dvigaš k Bogu, prosi se meni za večni Hiše pod vodo Znani podvodni raziskovalec Cousteau je dejal, da bodo v Monaku kmalu začeli graditi podvodne hiše, opremljene z vsemi pridobitvami sodobne tehnike: na tem področju. V takih hišah se bodo mogli potapljači oddahniti in po potrobi tudi prenočiti. Za poskuš-njo bi zgradili hišo v globini osmih metrov, kasneje pa bi postavili naselje 16, 30 in nazadnje celo 60 m pod vodno gladino. ftag. i, Fdgtiais debi! prkiaiaje m s¥@p li§rls prsti rdašam nasilju sklenili počastiti njen spomin, mir.’ Zbrali so denar in kupili sveto posodo, ki jo je bratranec po- nje se nahaja na vašem odloku o izplačilu. Lahko pa tudi pokličete krajevni urad socialnega zavarovanja za vaš okraj in mu dostavite spremembo našlo-'dolžnosti. Tam notri naj bi bila va. A. D. ]imena malih za ljubeč spomin. Take spominske tablice in napisi naj bi prišli na vsak oltar, na vsako okno, na vsak steber, na vsak kip, na orgle itd. Prostore za vekajoče otročiče naj bi plačali starši, ki so izgubili male angelčke v krstni ne- HON. MICHAEL A. FEIGHAN, CLEVELAND, O. — Kongresnik Michael A. Feighan, demokrat iz, Clevelanda, je dobil od AH -Arne r ican Conference to Combat Communism 1962 Vigilant Patriot Recognition Award- All-American Conference za boj proti komunizmu sestavlja 45 veteranskih, bratskih, narodnih, ženskih in mladinskih organizacij iz vse dežele s skupnJ preko 50 milijoni člani. Korig-M. Feighanu je bilo podeljen0 gornje priznanje za njegov govor “Zgodovina in vsebina komunizma in nevarnost komunistične agresivnosti” v Ameriškem seminarju za mrzlo vojr10 na univerzi v Buffalo, 30. marca 1962. Feighan je bil med 30 osebami, ki so dobile priznanje omenjene organizacije za svoje napore pri pravilnem informiranju ameriške javnosti o komunistični nevarnosti. Kongresni/k Feighan je znal1 tudi kot odličen nasprotnik komunizma vseh vrst, sovjetskega. kitajskega, pa tudi titovskega- K visokemu priznanju za nje' govo delo mu iskreno čestitamo! • AD Zavore za mokre eesfe Na letališču v Wellesbournu so preizkusili nove avtomobil-tke zavore, ki preprečujejo drsenje vozil na mokri cesti. Bivši dirkač Parnell se je najprej peljal po zmočeni letalski stezi Z navadnim, nato pa z avtomobilom, opremljenim z novimi zavorami, ki so jih izdelali v tovarni družbe “Lockheed”. Zavore je preizkusil večkrat, vendar ni avtomobila niti enkrat zaneslo, na mokrem cestišču- V Veliki Britaniji bodo nove zavore po 10 funtov SMEEISKA DOMOVINA, HANADSH4 DOMOVINA Iz slovenskega Toronta špranje in razpoke imir in stoS°’ “Duh ie’ ki oživ' Špranje v podu povzročajo, da fla”. Pa tudi druži in spaja škriplje če hodimo po njem. Napačne b. brio nuAtr, da je Tudi nesnaga se nabira v njih. tudi notranjost ljudi nasičena Razpoke v zidu nas opozarjajo, in uravnovešena, ce nimajo dol-da z njimi ni nekaj v redu. Ali gov, če imajo uravnovešene rabo odpadel omel ali pa se je ™ne, če stopajo po preprogah stena nagnila. Skratka, špranje in se vozijo v avtomobilih, se in razpoke nam povzročajo sit-.vedno imajo notranje proble-nosti in nihče jih ni vesel, naj me, ki so duhovnega značaja. se pojavijo v zidu ali v podu ali Njihov prijatelj je, kdor Jim po- maga reševati te notranje za-pletljaje v resnici in pravici ter v pravi naklonjenosti. Kjer pa je veliko bogastva, je tudi veliko socialnih krivic. Kako malo jih je med, nami, ki hi bili pripravljeni prisluhniti krikom teh krivic, čeprav vpijejo po maščevanju. Kdor jih pa posluša in razume, je pa že dobrotnik človeštva. Ce sedaj v luči gornjih kratkih misli pogledamo v “Šprahi nastajajo med ljudmi, kje drugje. “Špranje in razpoke” nastajajo cesto tudi med ljudmi, v večjih ali manjših skupnostih. Tudi med krščansko mislečimi ljudmi jih najdemo. Dostikrat se zdi, da se v skupnosti vezi rahljajo in pokajo; nastajajo “špranje in razpoke, ki grozijo razbiti skupnost na male skupinice. Toda razpokana stena ni močna; tudi razpoke med ljudmi slabijo njihovo skupno 0^Zanimivo>Cje opazovati, odkod kaj bomo videli v prihajajo med ljudi špranje in ci”. Vsaka stane $5. Tretja plošča, ki se lahko dobi, je t. zv. “Slavčkova”, tudi iz Clevelanda, po $4.25. Vse tri so t. zv. “long play” 33.3. Na razpolago je tudi še nekaj malih plošč iz Chicaga z božičnimi pesmimi. Uprava slovenske pisarne 618 Manning Ave., Toronto 4. Newtorontske novice razpoke. Kdo jih povzroča ali bolje, kaj jih preprečuje? Da dandanes ni med ljudmi edinosti, so v veliki meri krivi komunistični termiti. Oni so poklicni sejavci razprtij in nemira. V razdejanju družbe so jim enaki vsi totalitarci. Da morejo osvojiti družbo, jo najprej razbijejo in le v kosce razbiti družbi morejo vladati. Totalitarni sistemi nimajo življenjskega počela, ki bi združevalo in spajalo. Pri njih dela videz enotnosti samo sila. Kadar se torej med svobodnimi ljudmi pojavijo razpoke, je treba vedno najprej ugotoviti, če niso v ozadju poklicni razdiralci. So pa še drugi viri razprtij ki preprečujejo, da ljudje ne morejo živeti v edinosti. Eni jih vidijo v različnih političnih prepričanjih, drugi pa izvirajo iz splošnih človeških slabosti. Toda namesto, da bi se spuščali v česa v njih ni opaziti? “Špranje nastajajo, kjer manjkajo dela duha, kjer je pehanje za materij alnimi dobrinami stopilo na prvo mesto, kjer je stvar višje cenjena kot človek, ki je duh ali vsaj tudi duh. In preče-sto vidimo, da na dnu teh “špranj” leži dolar. Pehanje za tem, kdo ga bo prej pobral, pa dela iz “špranj” razpoke. To-do. Olasbeni Imllml ¥ Toreifi Toronto, Oni — Organizatorji lanskega Glasbenega festivala pri Mariji Pomagaj smo takrat sodelavcem in udeležencem obljubili, da bomo letos — in vsako leto, ako Bog da — pripravili slično prireditev. Danes sporočamo, da se bo to v resnici zgodilo. Glasbeni festival je napovedan za soboto, 16. marca, ob 8 zvečer in nedeljo, 17. marca, ob 4.30 popoldne v dvorani Marije Pomagaj. Po poti, na katero je lani krenil mladi slovenski rod v Torontu, bomo letos napravili korak naprej. Iz svoje srede bomo za festivale izbirali najboljše umetnike in jih predstavljali slovenski javnosti. Upamo, da bomo ustvarili glasbeno tradicijo, ki bo dolgo živela med nami. Pri pripravah n a prireditev smo ponovno ugotovili, da nas Vso srečo želijo V soboto, 16. felbruarja, sta se poročila g. Matija Ambrožič iz znane Trnovčeve družine na Dobrovi pri Ljubljani, in gdč. Mimi Golobič iz Semiča na Dolenjskem. Poročil ju je v cerkvi Marije Pomagaj ženinov brat preč. g. Lojze Ambrožič, profesor v St. Augustine’s Seminary. Poročnih obredov s sveto mašo so se poleg številnega občinstva udeležili tudi ženinovi starši, štirje bratje in dve se- Slavnostni banket, ki so ga pripravile žene Katoliške Ženske Lige 16. februarja, je odlično uspel. Trud ge. Franoke Jakovčič in njenih učenk na gospodinjskem tečaju je bil kronan z usipehom. Tako večerjo zmorejo res le strokovno izvež-bane gospodinje. Ga. profesor F. Jakovčič je pač dobila to izobrazbo v Ljubljani, kulturnem središču Slovenije. To ni več samo kuharska spretnost, je že prava umetnost. Torte lepih o-blik, labodi, breskve in druge imitacije narave iz peciva so pričale, da vise to ni le dobro za okus, ampak tudi lepo za pogled. Brez dvoma je ta gospodinjski tečaj izvršil tudi lepo Ikulturno poslanstvo. Šest tednov in vsak teden najmanj 10 ur so te žene in dekleta žrtvovale za ta gospodinjski tečaj. In to v poznih večernih urah. Naj je bil še tako hud mraz ali sneg, vendar ni nobena od tečajnic manjkala. Med njimi so bile žene s petimi in več otroki. Zadnji dve noči pred banketom pa skoraj niso več spale; jutranja zora jih je že pozdravila v kuhinji, ko so odhajale, če tak trud ne zasluži priznanja, in če taka prizadevnost, da bi se v gospodinjstvu izpopolnile, ne žanje pohvale, potem si je težko predstavljati, kaj naj v slovenski javnosti še pohvalimo. ni smel skavtski teden ne- podnačelnik F. Velikonja; smu- . stri s svojimi družinami iz To-obravnavanje negativnih Poja-;ronta ter nevestina stric in teta vov, poglejmo raje, kaj prepre- ^ clevelanda_ Meld mašo in še čaje razprtije. Ko si bomo to e med koisilom je krasno stran ogledali, nam bo ^olj yal moš(ki ^bor. jasno, kaj leži v špranjah in razpokah, ki jih veča in veča. Poročno slavje je bilo zvečer dvorani Marije Pomagaj na ena najvažnejših stvari, da je dobra in skrbna gospodinja. In na tem banketu so te žene in dekleta pokazale, da hočejo postati dobre in skrbne gospodinje. Gotovo ni pretirana ugotovi-1 Marining Ave_ udeležilo se ga tcv, da se pošteni in krščansKi veliko število prijateljev o-ljudje ne veselijo ob pogledu kek novoporočencev. V .ponede-na špranje in^razpoke. Razprti-1ek zjutraj se je miadi par 0d-je jim niso všeč. Ni jim prije- peljal na poročno potovanje v ten nemir, ki ga povzročajo raz- ujcUdo. Tja grede bosta obiska- prtije. Človeška duša teži k slogi- Zdi se, da današnji svet ceni in občuduje samo to, kar je materij alno veliko in mogočno: o-gromne zgradbe, lepe avtomo-. bile, vsemirske ladje in podobno. Pa vendar še vedno drži, “duh je, ki oživlja”. Zato je občudovanje materij alnega le navidezno. V resnici se ljudje še vedno dobro počutijo ob človeku, ki je bogat na 'duhovnih dobrinah in na srčni kulturi. Ob- čaka dolga vrsta najmlajših, ki so se v preteklem letu od- Mislim, da je za sleherno .ženo ločili za glasbeno umetnost; mnogo otrok slovenskih staršev je začelo dbiskovati glasbene šole in v njih vztrajno napreduje. Zato bo Glasbeni festival vsako leto ne le pomembna prireditev, ampak tudi vedno nova. Festivali po svetu in v naši daljni domovini imajo dandanes različen značaj in različne namene. Glasbeni strokovnjaki in vzgojitelji dajejo festivalom visoko priznanje, poudarjajo njegov pomen za nastopajoče in kažejo njegove posledice v bodočnosti. Pri Mariji Pomagaj smo letos spre j eli 124 nastopajočih sodelavcev. Nastopili bodo z zborovnim petjem,, z rajanjem v narodnih nošah in z igranjem najrazličnejših inštrumentov; izvajali bodo dela slovenskih in tujih skladateljev. Na programu je slovenska narodna pesem in glasba ter la ženinovo teto v Washingtonu skladbe Matije Tomca, Emila go. Antonijo Natlačen. Nazaj grede se bosta pa oglasila pri nevestinem bratu in stricu v Clevelandu. Srečno potovanje ter mnogo sreče in blagoslova v novem stanu vama želimo prijatelji. Adamiča, Franka Jankoviča in Andreja Blumauerja; od tujih so zastopani: Anton Dvoršak, Franz von Blon, Feliks Borow-ski, Franz J. Haydn, Charles Gounod, Augustin Lara, Sergei V. Rachmaninoff, Franz Schubert. Nastopali bodo sami Slovenci. Festival hoče imeti primerno višino in soliden program ter jev roman “Ljudje pod bičem”, čudu je j o tistega, ki veliko ve in|R0'man bo po dosedanjih vesteh Iz Slovenske pisarne Po pošti in po telefonu ljudje sprašujejo in naročajo Mauser- pritegniti čim več sodelavcev. Župnija je ge. profesor Francki Jakovčič hvaležna za njeno strokovno in skrbno vodstvo na gospodinjskem tečaju. Nič manj pa ni hvaležna ženam. Katoliške Ženske Lige, ki so ta tečaj organizirale in so ob zaključku banketa župniji poklonile 216 krasnih kozarcev, več prtov, serviet in predpasnikov. * Po veselem predpustnem času pride Pepelnica in z njo resni postni čas. Kako nam je resni postni čas potreben! Nekateri se ga boje, ker njegovega namena ne poznajo. Premnoge strese Pepelnica in pepeljenje v cerkvi! Ali bo res vse pepel? Ali se potem sploh splača živeti? Taka in podobna vprašanja vstajajo ob Pepelnici, ki nas spominja, da smo prah in da se v prah povrnemo. Vendar to ni ves smisel Pepelnice. Če bi bil cilj vsega le pepel in uničenje, potem bi se pač ne izplačalo živeti in delati. A Pepelnica ni cilj, ampak sredstvo do cilja. Za tiste, katerim so materij alne dobrine in čutni užitki KAJ JE DEČEK? Deček je resnica z zamazanim obrazom, lepota z obvezanim palcem, modrost z razmršenimi lasmi, upanje bodočnosti z žabo in železjem v žepu. Mati ga ljubi, sestra ga črti, brat ga trpi in nebo ga varuje ... Deček je magična osebnost. Lahko ga zapodiš skozi vrata in vržeš iz svoje delavnice, ne moreš ga pa izključiti iz svojega srca. Lahko ga spodiš iz hiše, ne moreš ga spoditi iz svojih misli. Oče, ko prideš domov ves truden od dela, ko te tarejo težke skrbi in si doživel veliko izgubo, se vse to razblini v nič, ko te pogledajo velike in jasne oči tvojega fantka, ki te s sončnim obrazom pozdravi: Halo očka! * Te besede so kot nalašč za skavtovski teden, ki smp ga v Kanadi praznovali od 17. do 24. februarja. Prav taki so tudi slovenski dečki, ki jih srečujemo po Torontu, Clevelandu, Chicagu in drugod, kjer žive Slovenci. So mešanica slabega in dobrega. Kdor jih bo znal zagrabiti in jih oblikovati, bo vzgojil iz njih krasne fante, plemenite značaje. Če jih bo pa oblikovala ulica in razni gangsterski klubi, se bodo razvili v zločince. In prav zato so skavtske organizacije tako zelo važne. Začno oblikovati in vzgajati že osem let stare dečke in jih potem oblikuj ej o vse do zrele dobe, ko postanejo fantje. Geslo, da morajo vsak dan storiti vsaj eno dobro delo, jim plemeniti srce. Navajanje k discipliniranosti jim oblikuje voljo; taborjenje na prostem in premagovanje raznih naravnih zaprek v življenju jim krepi značaj. Vse je pa povezano v eno: zvestoba Bogu in nesebična služba bližnjemu. Vse to je preč. g. F. Sodja, C. M., naglasil naši skavtski grupi pri njihovi službi božji v cerkvi za začetek skavtskega tedna, ko jim je blagoslovil zastave. V župniji so praktično vsi dečki od 8. do 12. leta v dkavtski organizaciji. Sedaj jih je 25; tisti pa, ki še niso 8 let opaženo mimo nas. Že eno nedeljo poprej nas je g. župnik v nedeljskem govoru opozoril na ta teden in vsem vernikom obrazložil, kakšen odnos imajo skavti do Cerkve in dti verskega življenja. Rekel je, da je to vprašanje važno, ker ima skavtska organizacija že več kot 7,000.000 članov na vsem svetu, med njimi blizu 3,000.000 katoliških skavtov. Med drugim je g. župnik v svojem govoru nekako takole izvajal: “Skavtsko življenje nima samo v sebi namena, marveč je le način, metoda, kako doseči višje namene. Namen ima v prvi vrsti vzgojiti katoliškega dečka v dobrega državljana in prvovrstnega, praktičnega katoličana. Skavtska metoda si nikakor ne umišlja, da bo delala čudeže. Računa s človekom, kakršen je. Pred očmi ima dečka v vsej realnosti, postavljenega v čisto določeno socialno, kulturno in versko okolje. Temu dečku hoče pomagati, da pravilno razvije svoje naravne kakovosti, primerno njegovi starosti in spretnosti. Katoliško skavtstvo nima namena in ne gre v prvi vrsti za tem, da bi mladega skavta razvilo v odraslega skavta, marveč hoče skavtu predvsem pomagati, da bo postal odrasel, vzgle-den katoličan. Skavtska metoda naj bi bila Is v pomoč katoliškim staršem pri njihovem prizadevanju, da vzgoje svoje otroke v. poštene ljudi in praktične katoličane.” Robert Baden Powell, ki je leta 1908 ustanovil skavte, je od vsega početka postavil to organizacijo na versko podlago, ker je spoznal, da brez te podlage vsa pravila poštenega življenja ne bodo veliko pomagala. Kako važno se je ustanovitelju skavtov zdelo versko življenje, vidimo iz njegovega nagovora, ki ga je imel 1. 1925. na skupino katoliških skavtov tik pred odhodom na romanje v Rim. Takole jim je govoril: “Kot skavti nimate dveh gospodarjev, vas edini gospodar je Bog in vaša Cerkev. Vaši skavtski voditelji so le vaši starejši bratje, ki vas navajajo, kako naj bi vi čim boljše vršili svoje dolžnosti kot dobri katoličani.” Iz takšnega in podobnega izvajanja v nedeljskem govoru je čisto naravno sledil sklep župnijske skavtske skupine, da bodo vsi pristopili k skupnemu sv. obhajilu obe nedelji: 17. in carski odsek: načelnik ing. F. Markež, podnačelnik dr.. P. Klopčič. Društvo ima na programu precej aktivnosti za to leto, med njimi zabavni večer s plesom 4. maja, soudeležba pri nastopu STZ Cleveland, soudeležba pri proslavi praznika Sv. Cirila in Metoda na cerkveni farmi, tekme 3. avgusta in športni program IV. Slovenskega dneva, izlet v Bancroft in musov banket v jeseni. Smučarski odsek planira tekme 24. marca, lovski odsek pa strelske tekme na STZ lovski farmi v Bancroftu 15. septembra. Smučarji se smučajo ob nedeljah na severnem koncu Mt. Pleasant Rd. Za tekme vprašajte ing. Markeža ali dr. Klopčiča. Telovadci vztrajno trenirajo ob četrtkih v čsški dvorani. Preč. g. Prebil nam je priskočil na pomoč in nam dal na razpolago dvorano na Manningu da bomo lahko trenirali naraščaj od 6. - 8. ob četrtkih zvečer od 21. marca dalje. Za to naklonjenost se mu prav prisrčno zahvaljujemo. Še mnogo ljudi se spominja časov, ko je naše društvo delalo nastop za nastopom, včasih tudi s Clevelandom za slovensko dvorano in cerkev. Društv-,' si ni moglo pomagati, če ni bilo čestokrat prostora za naše točke potem, ko je cerkev stala. V božjo pomoč zaupamo, da bomo še mnogo let lahko delali samostojno, a cerkvi in narodu v oporo kot pošteni krščanski demokrati. Bog živi! Lela Grmek, tajnica STZ. ga zavidajo. V dno dušne intimnosti jih prevzame bližina pobožnega človeka. Vzljubijo ga in dobro se počutijo, če ga imajo med seboj. Kdor mnogo razume in zna mnogo odpuščati, ta je ljudem blizu, ker mu je dano gledati v duhovno bedo bližnjega. Kolikokrat se dogaja, da se ljudje oklepajo kakega zdravnika bolj zaradi njegovega duha in človekoljubja kot njegovega znanja. Kljub materijalnemu nasičenju ali pa prav zaradi njega ljudi še vedno žeja po delih duha. Kdor je bogat na duhovnih dobrinah, ta gotovo ne povzroča “špranj” med ljudmi; prinaša izšel pri Slov. Kulturni Akciji v Argentini. Izida te knjige za-Icžba še ni napovedala, tako še ne vemo, kdaj bo knjiga doti-skana. Tudi cena še ni določena. Čim bo knjiga izšla in jih bomo v Torontu prejeli, bomo to takoj objavili javnosti. Ni-1 smo pa še pooblaščeni sprejemati nobenih prednaročnikov. Razveseljivo pa je dejstvo, da je toliko zanimanja za to Mau-serjevo delo. Nekateri se tudi zanimajo za “jugoslovanske plošče”. “Slovenska pisarna ima v zalogi še nekaj sledečih plošč: Dve plošči pevskega zbora “Korotan”: “Pod oknom” in “Ob desetletni- Izbrali smo kvalitetno najbolj še, zato bodo morali najmlajši čakati prihodnjih let. Vsakoletni Glasbeni festival bo povezoval umetnike slovenske krvi stari, že težko čakajo, kdaj bodo sprejeti. Vsi so tudi mašni strežniki, kakor zahtevajo pravila za katoliške skavtske grupe. Kajti že deček se mora zavedati, da ni nikdar v bolj častni službi kaikor, kadar streže pri daritvi svete maše. Slovenskih otrok ne bo težko dobiti v skavtsko organizacijo'; teže pa jim bo dobiti izvežbane voditelje. Kajti na voditeljih je največ ležeče, kako se bodo skavtske grupe oblikovale. Možje in fantje v New Torontu, ki vam je pri srcu vodstvo skavtov, mi- 24. .februarja. Hoteli pa smo poudariti važ- isšpii sode Izdelali ai&rdko orožje Ukinitev naporov za izpopolnitev rakete Skybolt je pripravila Angleže do odločitve izdelati dčma nadomestilo za njo. LONDON, Vel. Brit. — Angleški znanstveniki in strokovnjaki za orožje so izdelali novo vrst«: atomskega orožja za uporabo na njihovih strategičnih bombnikih. Novo orožje ki ga imenujejo “projektil”, bo predvidoma v rabi britanskega vojnega letalstva leta 1966. Dotlej nost skavtskega tedna tudi s'upajo, da bodo vršili nalogo vidne, snovne stvari, tudi naše telo prah in pepel. In na pepel „ . .. , ;se pač ne izplača navezovati in med seboj; jim nudil priliko za*£e zanj žrtvovatl. A v lu5i v,ere medsebojno poznanje, presojo; ^ da je pepelnica le gred_ in ocenitev. Slovenski, red, ki^ do veli|kega cilja Preko u_ retste^ v tujini po re uje, da s_ nj£enja upspeljenja gremo v pokaže in uveljavi najprej mea jc in v večno dvljcnje. svojimi, pred rojaki. vse, je Pepelnica res strašna.1 šiite na to in se pripravljajte Kajti z vsem prepričanjem in ha prevzem skavtskih grup! jasnostjo' govori, da bodo vse SiavSsli fsdan Toronto, Ont. — Od 17. do 24. februarja naj bi vse skavtske edinice prosi avile takozvani skavtski teden. To praznovanje naj bi po želji višjih skavtskih voditeljev prišlo do izraza v . . / .p potem poveličana vstala k nc-u . . ^ , T.. c«,e skritega hrepenenja tre- vemu žlTljenju. Ist0 velja « •*"*> mitek veselja m globoko 1 kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, ■j proti bolezni in onemoglosti. Jj K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje meške in.ženske od 16. do [( 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Mi imamo NAJBOLJŠE BOLNIŠKO ZAVAROVANJE za vse naše ljudi v starosti od 1. do 80. let. Za informacije kličite: KNIFIC & OKICKI INSURANCE IV 1-3408 K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in 1/ }) mladino od S500.0Q do $15,090.00. K.S.K.J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in. pristopi takoj •— bolje danes kot juiri! {( STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! fV V\ Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice Y krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD ču. Šla /sta skupaj pregledat hišo. Ni bila samo zanimiva. Dolge, sedaj puste dvorane so se drobile od dežja, ki je prihajal skozi staro streho, zlato in barve nerodnih baročnih festonov, ki so bili napravljeni iz luskin mavca, sadja in cvetlic, so bili skoro popolnoma oprani ali pa pokriti s črnim prahom, školja-šti ornamenti so bili razpokani, amoreti brez perutnic, alegorične sohe modrosti, gracije in kra- sote so bile ta brez nosa, ona brez nog in s pajčevinami pokriti maskaroni so se žalostno spakovali iz vseh kotov lisastega stropa; slepa zrcala in nekaj kosov raztrganega pohištva je spominjalo, da so bili ti prostori nekoč neseljeni. (Dalje prihodnjič) — Skoraj polovico smrti vsled nesreč v domovih povzroče razne vrste padci. ČE Si SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3. Ohio Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: .................... | PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO -A Hiša naprodaj 7713 Lockyear Ave., 5-5, dv$ furneza, dva plinska vodna AUI grelca. $13,000. Kličite EN 1-2504. — (40) CLEANERS — Bargain. Owner must sacrifice cleaning business in good neighborhood. Good patrons. PA 5-5893.. (41) V blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA Matthew Petek ki je umrl 26. februarja 1959. Minila so že leta štiri, odkar Te več med nami ni! Ko na Te se spominjamo, vse solzne naše so oči. Blag spomin na Tebe, dragi, bo živel v nas do konca dni. Pri Bogu Tvoja duša biva blaga in prosi za nas milosti! Tvoji žalujoči: SOPROGA in OTROCI Cleveland, O., 26. februarja 1963. Za vestno in hitro barvanje ,n papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234 351-353 No. Chicago St. Joliet, III. }} NAJNOVEJŠE DELO — Kipar Benny Bnfano v San Francisco v Kaliforniji pri oblikovanju glave sv. Frančiška. Kip je iz kovanega bakra. V najem Oddamo 5 sob zgoraj, odraslim, plinski furnez, n a novo dekorirano, klet za perilo. 1389 E. 52 St. EN 1-5943. — (12,19,26 feb. 5,12mar) ZULICH INSURANCE AGENCY USI 15 Neff Rd. IV 1-4221 < Cleveland 19, Ohic, “IZREDEN MLADI MOŽ” — Dr. Jc,mes W. Turpin je bil izbran za enega izmed 10 “izrednih mladih mož” v deželi od U.S. Junior Chamber of Commerce. Na sliki ga vidimo z ženo Marto in z modelom bolnišnice na mali ladji. Turpin je opustil bogato zdravniško prakso v Kaliforniji in odpotoval v Hong Kong, kjer je ustanovil dve brezplačni kliniki za pomoč beguncem, iz rdeče Kitajske. Njegova žena in njuni štirje otroci so pri njem v Hong Kongu.