COLCRiEVE
iliFOSmACijE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XV.	JUNIJ 1986	2 6 Č) O h 0 St. 6 (164)
Kdo se je bolje pripravil?
V	sklopu CZ je v DO »Color« formirana tudi enota prve medicinske pomoči. Ta šteje deset članic, ki smo se usposabljale na za to prirejenih 20 oziroma 80-urnih tečajih. Poleg preverjanja znanja ob vsakoletnih akcijah NNNP, je za omenjeno enoto vsako leto organiziran preizkus znanja, ki ima tekmovalen značaj. Organizira ga Občinski štab za civilno zaščito. Letos je potekalo tekmovanje v avli o-snovne šole Valentina Vodnika v Šiški, in sicer pod pokroviteljstvom DO »Avtomontaža« Ljubljana.
Ne le zaradi samega tekmovanja, temveč tudi iz razlaga, ker je pridobljeno znanje potrebno utrjevati, smo se dogovorili z dr. Jocičem, da nam znanje »-osveži«.
Naš cilj je bil, da se usposobimo do take stopnje, da bomo poškodovanca ali bolnika lahko čim prej in v kar najboljšem stanju pripravile do prihodne strokovne medicinske pomoči. Vedeti je namreč treba, da je edinole hitra in seveda pravilno nudena prva pomoč porok, da bo bolnik oziroma ponesrečenec preživel. Edine smo si bile, da je bil z obnovo znanja naš cilj dosežen.
V	znanju iz prve medicinske pomoči so se pomerili tudi osnovnošolci iz nekaterih šol na področju občine Ljubljana-Šiška. Prav zanimivo je bilo opazovati spretne in mirne rake teh otrok, ki so oskrbovale ponesrečenca, ki je bil seveda v ta namen »pripravljen« kot model. Treba je dodati, da je večina tekmovalcev pokazala precejšnjo mero znanja.
Naša ekipa je oskrbela dve poškodbi. Naši ocenjevalci, moram reči, so imeli kar ostre kriterije, kljub temu smo od 26 ekip dosegle trinajsto mesto — zlata sredina.
Znanje s področja prve medicinske pomoči je za slehernega zelo potrebno, saj nesreča nikdar ne počiva.	JU
Kratke
ZBOR DELAVCEV V MEŠALNICI
V ponedeljek, 9. 6. 1986 je bil v mešainici zbor delavcev, ki se je sestal, da bi obravnaval določene nejasnosti, M so se pojavile v zadnjem času. Povod za zbor je bila podpovprečna skupinska ocena delavcev v mešainici (98,3 %), ki je posledica neizpolnjenega plana. Ob tem pa se je pokazala še cela vrsta drugih vprašanj predvsem okoli osebnih dohodkov, pa tudi zaupanje vodstvu na sploh.
Kljub prisotnosti vodilnih in vodstvenih delavcev, zbor ni mogel razrešiti odprtih vprašanj, zato je bila imenovana komisija iz predstavnikov delovnih enot, 'M naj bi podala konkreten predlog zahtev oziroma povečanje osebnih dohodkov ... Omenjena komisija je 10. 6. 1986 predlagala, da se za vse zaposlene v DO Color poveča število točk za 100.
NOVA IMENOVANJA
Delavski svet DO Color je na svoji seji 30. maja 1986 imenoval za namestnika predsednika delavskega sveta delovne organizacije tovariša Braneta Kršinarja. Dosedanji namestnik Julij Nardoni te funkcije ne more več opravljati zaradi nezdružljivosti z nalogami, ki jih sedaj o-pravlja.
Delavski svet TOZD »Smole« pa je na svoji seji 29. 5. 1986 imenoval za vršilca dolžnosti TOZD »Smole« tovariša Jožeta Gortnarja.
Za delegata v skupščini KS Medvode pa smo imenovali tovariša Vida Koželja.
ŠTIRIDESETLETNICA
»DONITA«
novice
OSEBNI DOHODKI PRIPRAVNIKOV
Do sedaj so se osebni dohodki pripravnikov obračunavali na osnovi republiškega povprečja OD in še to za leto nazaj. Zaradi velike inflacije so bili tako pripravniki zelo oškodovani, zato je nov družbeni dogovor (prej pa že branžni sporazum) prinesel novost, po kateri ima pripravnik pravico do akontacije mesečnega OD v višini 70 % vrednosti analitične ocene del in nalog, za katere se usposablja. Omenjena novost se od 1. 5. 1986 dalje uporablja tudi za naše pripravnike.
SESTANEK
DRUŽBENOPOLITIČNEGA AKTIVA DO »COLOR«
S PREDSTAVNIKI OBČINE IN SOZD-A
Nadaljevanje zgoraj opisanih dogodkov je bilo v četrtek, 12. 6. 1986. Zbrali so se predstavniki družbenopolitičnih organizacij v »Colorju«. Vodilni delavci, predstavniki delovnih enot iz proizvodnje, skoraj popolne občinske vodstvene strukture s predsednikom SO in izvršnega sveta ter predstavniki poslovodnega odbora SOZD »Kemija«.
Na sestanku je bila predstavljena trenutna situacija v »Colorju« po eni strani, kar ugodna gospodarska situacija po lanskoletni izgubi, po drugi pa določeno nezadovoljstvo med delavci zaradi osebnih dohodkov, zaradi po njihovem mnenju prepočasnega reševanja razmer, pa tudi zaupanja v vodstvo.
V razpravi so bila nakazana vsa protislovja, ki že dalj časa razjedajo »Color«, dogovorjeno pa je bilo, da se ponovno organizirajo zbori delavcev v celi delovni organizaciji, na katerih bodo sodelovali tudi predstavniki SOZD in občine in na ka-katerih se bomo ponovno opredeljevali do sanacijskega programa. Po mnenju prisotnih odstopanje od sanacijskega programa ne more biti, zato je tudi zahteva komisije, ki je bila imenovana na zboru delavcev v mešainici nerealna, saj pomeni tak način nagrajevanja popolno nasprotje sanacijskemu programu, kjer se zavzemamo za dosledno nagrajevanje po delu.
SPREJEM
SANACIJSKEGA
PROGRAMA
Delavski svet DO Color je 30. maja dokončno sprejel sanacijski program. Po obširni javni razpravi je bilo na sami seji podanih še nekaj pripomb, ki jih bomo vnesli v program, predvsem gre za ekološka vprašanja. Sprejet je bil tudi sklep, da se o izvrševanju nalog, predvidenih v programu, poroča vsake tri mesece.
IK
Naša soseda »Donit« letos slavi 40-letnico obstoja. Septembra se bodo zaposleni iz enajstih »Donitovih« TOZD zbrali v Medvodah In proslavili visoki jubilej.
Preteklo leto so dobro poslovali, ustvarili so 18,6 milijarde dinarjev skupnega prihodka, od tega so 11 milijonov dolarjev iztržili z izvozom. Izvoz želijo še povečati, zato posvečajo veliko pozornost razvoju. V zadnjem času poživljajo tudi množično inovativno dejavnost. Čeprav jim dislociranost TOZD in obratov včasih prinaša vrsto težav, skupni interesi delovne organizacije niso ogroženi. Ker je proizvodnja zaradi prostorske stiske že zelo utesnjena, bodo izdelavo filtrov preselili na novo lokacijo v Vodice. Velik problem jim predstavlja tudi skrb za varstvo o-kolja, ki pa se ga zavedajo, zato pripravljajo ekološko sanacijo proizvodnje.
Čestitkam ob njihovem jubileju se pridružujemo tudi delavci »Golarja«.
COLOR 2
Nov dostavni avto za ekonomat skupnih služb...
Obvestilo
Sanacijski program predvideva med ukrepi tudi zaostritev delovne discipline. To naj bi bilo opozorilo in hkrati obveza vsem delavcem, prvenstveno pa tistim posameznikom v naši sredini, ki so in še kršijo delovno disciplino. V prihodnje se bodo nedopustna ravnanja obravnavala disciplinsko in tudi odškodninsko. To pomeni, da bomo proti »kršiteljem« uveljavili tudi pavšalno odškodnino za škodna dejanja, ki so negativno vplivala na delovni proces in izpolnjevanje obveznosti drugih delavcev, ugotavljanje s tem nastale škode pa bi povzročilo nesorazmerne stroške. V 130. členu pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti smo določili primere, v katerih je delavec odškodninsko odgovoren in plača pavšalno odškodnino. Ti primeri so:
1.	neopravičena zamuda prihoda na delo za izmenske delavce za vsako uro izostanka, za delavce v dnevni izmeni pa za vsake pol ure 1 % neto mesečnega osebnega dohodka delavca;
2.	za zapuščanje dela brez dovoljenja pooblaščenega delavca za vsake pol ure 1 °/o neto mesečnega osebnega dohodka dnevno;
3.	za neopravičen izostanek z dela dnevno do 10 °/o mesečnega osebnega dohodka, vendar največ za štiri zaporedne dni do 40 % mesečnega osebnega dohodka;
4.	prenehanje delovnega razmerja v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, v višini 10 °/o neto mesečnega OD za mesec, v katerem je škodljivo dejanje storil;
5.	malomarno opravljene delovne naloge, ki jo je bilo zato treba ponovno opraviti ali jo je moral opraviti drug delavec, 5 °/o neto mesečnega osebnega dohodka delavca, ki je malomarno opravil delovno nalogo za mesec, v katerem je bilo to storjeno;
6.	za zavlačevanje zdravljenja, ki ga je ugotovil kontrolor bolniških izostankov 10 °/o neto mesečnega osebnega dohodka delavca za vsak dan, ko je opravljena kontrola.
O delavčevi odškodninski odgovornosti bodo odločali gospodarski odbori v TOZD, oziroma odbor za delovna razmerja v DSSS po postopku, ki je določen s pravilnikom.
Prepričani smo, da teh postopkov ne bo veliko. Opozarjamo pa, da veljajo dosledno in brez izjem zoper vsakogar, ki bo ravnal v nasprotju z dogovorjenim.
Generalni direktor Rihard Jerebic, dipl. occ.
Prišli - odšli
(1.1.1986 do vključno 12. 6.1986)
TOZD SMOLE
ODŠLI
Franc Bergant Pavel Kavčič — upokojen Franc Volk — smrt Janez Sbil
TOZD PREMAZI
PRIŠLI
Boštjan Pečenko Bogdan Šetina Marjetka Strle Vanja Jenko Darko Jaklič Miroslav Zakrajšek Marko Sedej Anton Senčar Majda Šiler
ODŠLI
Bojan Dobnikar
Jože Ilešič
Janez Svoljšak
Zlatko Klobučar
Emil Naglič
Tomaž Škulj
Franjo Žalac
Boštjan Pečenko
Marija Alič — upokojena
Cecilija Sedej — upokojena
Ksenija Škrjanec
Stanislav Jamnik
Ludvik Bezlaj — upokojen
DSSS
PRIŠLI
Rihard Jerebic Vojislav Žgur Ivanka Podobnik Liljana Bezlaj Maja Potokar Bojan Sever Anton Ahac
ODŠLI
Gustav Šimic
Mario Koprol
Marija Perčič
Zvone Rožnik — upokojen
Osman Telarevič — upokojen
Slavka Mladenovič — smrt
Osovnikar Ljubomir
Jože Jenko — upokojen
Alojzija Goropevšek — upokojena
PREMEŠČENI
Milan Bertoncelj iz TOZD SMOLE v DSSS
COLOR 3
Nevarne snovi
2. PLINI
Plini so snovi, ki so pri normalnih pogojih (temperatura 0° C, tlak 1 bar) v plinastem stanju. Pri teh pogojih nimajo svoje oblike niti določene prostornine, ampak se razširijo po celem prostoru, ki je na razpolago. Tudi če je v enem prostoru več plinov, vsak zavzame celotno prostornino, torej se plini med seboj dobro mešajo.
Večino plinov moremo stiskati (komprimirati) in jim na ta način zmanjšati prostornino, kar je veliko bolj primemo za shranjevanje in transport plinov, seveda pa se s tem, ko plin stisnemo v majhen prostor (n. pr. jeklenko), poveča njegov pritisk (tlak), plin pa ostane v plinastem stanju. Na ta način shranjujemo pline: kisik, vodik, metan, dušik, argon ...
To so komprimirani ali stisnjeni plini.
Nekateri plini pa imajo lastnost, da se precej lahko utekočinijo, če jih stisnemo in pri tem odvajamo sproščeno toploto.
Taki plini so: propan, butan, eti-lenoksid, C02, freoni, haloni ...
To so utekočinjeni plini. Dobra lastnost takega shranjevanja je v tem, da pri relativno nizkih .pritiskih shranimo v posodah velike količine plinov.
Nekateri plini, kot npr. acetilen, se ne dajo komprimirati. Acetilen že pri majhnem nadpritisku razpada, kar lahko privede do eksplozije. Zato izkoriščamo njegovo lastnost, da se v velikih količinah raztaplja v acetonu, vse skupaj pa je porazdeljeno v porozni snovi in spravljeno v jeklenki.
To so pod tlakom raztopljeni plini.
Nevarnosti plinov
1.	Zaradi velike pritiska jeklenke lahko poči ali eksplodira. 'Plin izhaja iz jeklenke. Plin izhaja iz jeklenke pod velikim pritiskom. Reaktivna sila lahko požene jeklenko v nasprotni smeri z veliko hitrostjo. Jeklenka pri tem lahko poškoduje ljudi in povzroči materialno škodo.
2.	Če je plin vnetljiv oziroma eksploziven in uhaja v prostor, lahko pričakujemo eksplozijo oziroma požar, če se v tem prostoru istočasno pojavi visoka temperatura ali plamen ali iskra.
Požar lahko pričakujemo tudi tedaj, če uhaja plin, ki pospešuje gorenje (npr. kisik).
3.	Če je plin strupen ali zadušljiv, je nevarnost zastrupitve ali zadušitve.
4.	Nevarnost omrzlin zaradi plinov z nizko temperaturo (C02) oziroma opeklin zaradi plinov z visoko 'temperaturo.
5.	Pri delu s težkimi plinskimi jeklenkami in pri njihovem transportu delavcem pogosto poškodujejo roke in noge (stisnine, udarci, zmečkanine).
6.	Kjer uporabljamo več različnih plinov obstaja nevarnost zamenjave jeklenk. Primer: namesto inertnega plina (CO2, N2, argon) uporabimo gorljiv (H2) ali oksidirajoč plin (O2).
V	nadaljevanju bi moral pisati o ukrepih in načinih zavarovanja pred naštetimi nevarnostmi. Zdi se mi boljše, če si te ukrepe ogledamo na konkretnih primerih.
Kisik (02)
Kisik je plin brez barve, vonja in okusa; slabo je topen v vodi. Tali se pri — 218,4° C, vre pri — 183° C. Tekoč kisik je svetlo modre barve, trden je v obliki modrih kristalov. Kisik je najbolj razširjeni element v naravi. Približno 50 °/o zemeljske skorje je kisik in sicer v dveh oblikah:
—	prost v zraku in raztopljen v vodi,
—	vezan v spojinah (silikati, oksidi, voda...).
V	zraku je 20,9 vol. % ali 23 utežnih % kisika, ki je v tej obliki nujno potreben za življenje. Kisik se spaja skoraj z vsemi elementi, z večino tvori okside, pri čemer se sprošča toplota.
Velike količine kisika pridobivamo z utekočinjanjem zraka in frakcioni-rano destilacijo le-tega. Dobimo ga tudi z elektrolizo vode.
Plinasti kisik hranimo in transportiramo v jeklenkah pod pritiskom od 150—200 barov, tekoči kisik hranimo v izoliranih posodah (rezervoarjih), manjše količine tudi v termos steklenicah.
Uporaba kisika je zelo raznovrstna: za plamensko varjenje in rezanje kovin, betona, v galvanizaciji, pri proizvodnji železa in jekla, v kemijski industriji, medicini, kot gorivo za raketne motorje, v letalih, podmornicah in pri nekaterih delih za zagotavljanje normalnih pogojev za dihanje.
Nevarnosti in varstveni ukrepi
Kot z vsemi jeklenkami za shranjevanje plinov, moramo tudi s kisikovimi ravnati previdno in pri tem upoštevati varstvene ukrepe:
—	uporabljamo samo brezhibne, preizkušene jeklenke,
—	med transportom mora biti ventil vedno zavarovan z varovalno kapo,
—	jeklenk ne premetavamo, ne izpostavljamo toploti in trenju,
—	med uporabo morajo biti jeklenke pritrjene tako, da ne morejo pasti (na steno, uporaba posebnega vozička...),
—	za mazanje ventilov, kot tudi za tesnenje je prepovedano uporabljati organske snovi,
—	če pride čisti kisik v kontakt z lahko vnetljivimi materiali, lahko povzroči požar, eksplozijo, sa-mosegrevanje in samovžig (npr. premoga, maščob, firnežev, mastnih krp...),
—	vdihavanje čistega kisika pod pritiskom povzroča vnetje pljuč, krvavitve pljuč in počasnejšo presnovo v telesu. Daljše vdihavanje čistega kisika pri normalnem pritisku tudi lahko privede do edema dihalnih poti, kar je lahko smrtno nevarno.
(Nadaljevanje v naslednji številki)
COLOR4
Pogled na staro skladišče topil z novimi rezervoarji v ozadju
Začelo se je v sodu z mešalom, šarža po 100 kg
Tudi »šefla« je še vedno v rabi
To pa je FRYMA, zadnji krik tehnike dispergiranja
Dopusti so pred vrati
Težko pričakovani dopusti so pred nami
Tudi tokrat se je največ naših delavcev odločilo, da preživijo nekaj dni dopusta v Golarjevih počitniških kapacitetah. To je še vedno naj cenejše, čeprav »najemnine« za veččlansko družino presegajo že krepko čez stari milijon. Kljub temu pa s tako »najemnino« še zdaleč ne krijemo vseh stroškov za letovanje, saj n. pr. samo ena prikolica na Pagu stane 16 starih milijonov din. To pa je le zakup prostora, kjer niso všteti nobeni drugi stroški, 'kot so: postavitev, zamenjave obrabljene in uničene opreme, elektrika itd. Glede na to, da je sezona praktično skoraj v vseh enotah le v juliju in avgustu, so stroški na enega seveda še večji, zato precejšen del stroškov pokrijemo tudi iz sklada skupne porabe.
Letos bo v naših enotah letovalo po prijavah sodeč 258 naših delavcev ter njihovi družinski člani. Največ se jih bo zvrstilo na Pavu, kjer jih bo v osmih prikolicah letovalo 64. Tudi Pelegrin ne bo skoraj nič manj obiskan, tam naj bi letovalo v štirih počitniških hišicah 60 delavcev. V Istri imamo še štiri prikolice v avtokampu Mareda, za katerega je prijavljeno 25 delavcev in tri prikolice v avtokamnu Sirena (21 delavcev). Tudi za tri nova stanovanja, ki smo jih lahko lani kupili v Miholaščici na Cresu, je vedno več zanimanja. Tod bo letovalo 23 prijavljencev, v naši hiši v Crikvenid pa 27 prijavljencev. Avtokamp Čateške toplice smo letos obogatili za eno enoto, in sicer smo nabavili poleg dveh kontejnerjev še eno prikolico. Vse tri enote so precej zasedene že od meseca maja dalje, čeprav se še najde kakšen prosti termin.
Kljub sorazmerno velikemu fondu počitniških enot in pripravljenosti, da bi čimveč naših delavcev lahko letovalo v naših enotah, pa žal vsem delavcem ni bilo mogoče ugoditi. Te bomo poizkušali razporediti ob eventualnih odpovedih, sicer pa bodo prišli na vrsto drugo leto. Treba se je namreč zavedati, da prav vseh interesov ni mogoče uskladiti.
Letos smo vsem delavcem ponudili priložnost, da prispevek za letovanje plačajo v treh obrokih, kar jih je pretežna večina tudi izkoristila. Tako je odpadla tudi kavcija, ki smo jo predvidevali, da bi dosegli večjo resnost pri prijavah oziroma odjavah. Ko smo že pri tem, letos smo sprejeli nov Pravilnik o koriščenju počitniških enot, ki smo ga uvrstili tudi v »obvezno opremo« počitniških enot. To čtivo si le oglejte, ker zaradi nepoznavanja teh zadev mnogokrat prihaja do popolnoma nepotrebnega razburjanja.
Opozorili bi vas le na nekaj najpomembnejših zadev:
—	odpoved letovanja po prijavi je mogoča le mesec dni pred pričetkom letovanja;
—	deset dni pred pričetkom letovanja je potrebno v splošnem sektorju dvigniti napotnico in -ključe (v kolikor ni dogovorjeno, da se za posamezne enote ključi dvignejo v recepciji) ;
—	da ne bi bilo nepotrebnega razpravljanja, kdo je pokvaril, razbil, uničil itd. kakšen del opreme, je potrebno pri prihodu in odhodu opraviti primopredajo;
\ j f / z'
X X \ i / y
—	v vsakem objektu je tudi 'knji-
ga, ki ni sama sebi v namen, pač pa se vanjo vpisujejo:	stanje objekta,
razne pomanjkljivosti itd. Knjiga je dobrodošel pripomoček službi, ki skrbi za letovanje kot tudi zapisnik o popisu inventarja, ki ga je tudi treba izpolniti (upamo, da kljub dopustovanju to dvoje ne bo pretežko);
—	po prihodu se je potrebno v 24-urah prijaviti na recepciji ali v najbližjem turističnem društvu;
—	in nazadje, objekt je potrebno vzdrževati, kar je sicer samo po sebi razumljivo, vendar pa vsi -tega ne jemljemo dobesedno.
Stanje na katerega včasih naletimo v NAŠIH enotah je tu in tam obupno, zato ponovno apel, da se do našega skupnega premoženja obnašamo tako kot d-o svojega, ni odveč!
Vsem, ki se odpravljate na dopust želimo prijetno bivanje.
IK
Zaščitno premazno in konzervirno sredstvo za les.
COLOR 5
Vesti iz strokovne knjižnice
Tokrat samo nekaj knjižnih novosti in publikacij:
— ODGOVORNOSTI IN UČINKOVITOSTI GOSPODARJENJA, dir. Rudi Koprivnik (publikacija govori o nekaterih problemih povečanja naše učinkovitosti)
— STANOVANJSKO GOSPODARSTVO, prof. dr. Tone Klemenčič, Ljubljana 1985 (osnovno vodilo je celovita obravnava stanovanjskega gospodarstva, še zlasti po sprejetju dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije stanovanjske in komunalnega gospodarstva)
— DRUŽBENOPOLITIČNI SISTEM SFRJ — v izrednih razmerah in v vojni, dr. Borislav Sikinuč, Beograd 1986
— KOMITEJI ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO, M. Ateijevič, A. Petkovič
— PREVOZ OPASNIH TVARI, 1985
— STABILIZACIJA I EFIKAS-NOST PROIZVODNJE — PLANIRANJE I PRIPREMA PROIZVODNJE, Nenad Mileusnič
— OCENJEVANJE UPRAVIČENOSTI INVESTICIJ IN SPREMLJAVA INVESTICIJ, Sodin, Škapin, Bonač
— ZAKLJUClVANJE UGOVORA
0	PRODAJI, dr. Mladen Draškič
— PREDPISI O SANITARNEM IN HIGIENSKEM VARSTVU 1985 II. del — varstvo okolja in objekti pod sanitarnim nadzorom — THE GLINE GUIDE TO THE PAINT INDUSTRV, "RP/C REIN-FORCED PLASTICS/COMPOSITES (za leto 1985), Susan Rich — DANGEROUS GOODS REGU-LATIONS, 27* Edition — ZNANSTVENO IN TEHNIČNO INFORMIRANJE V SR SLOVENIJI — KAKO ODABRATI BOJU ... ? — priročnik v katerem je prikazan obseg proizvodov na Jugoslovanskem tržišču in poslovni partnerji, avtor: Duško Gencel, Novi Sad 1985 — SURFACE COATINGS — SCIENCE AND TECHNULOGV, Swaraj Paul, 1985
— nakup na sejmu knjig Interli-ber v Zagrebu meseca maja.
— SURFACE COATINGS — Vol
1	— RAW MATERIALS AND THF.TR USAGE, 1983
njena vsebina:
The Past, Present and Future of the Surface Coatings Industry Introduction to Polymer Science Vegetable Oils Oleoresinous Media Alkyd Resin Technology Manufacture of Alkyd Resins Applications of Alkyd Resins Polyesters Amino Resins Phenolic Resins
Polyurethane Resins Elpoxy Resins
Water Dispersible Epoxy Coatings Silicone Resins Acrylic Solution Resins E-mulsion Polymerization Theory Emulsion Properties 1: Effeet of Monomer Composition Emulsion Properties 2: Effeet of Water Phase and Particle Size Emulsion Properties 3: Film For-rnation
Emulsion Polymers: Manufacture and Testing
Applications of Emulsion Polymers Water- Reduciible Resins Water- Soluble Polymers Solvents
Inorganic Pigments Titanium Dioxide Pigments Organic Pigments Exitender Pigments Paint Driers Paint Additives
— SURFACE COATINGS — Vol 2 — PAINTS AND THEIR APPLICATIONS, 1984 njena vsebina:
Rheology
Formulating Principles Paint Manufacture: Pigment Di-spersion
Paint Manufacture: Processing O-perations
Architectural Coatings
Heavy- duty Protective Coatings
Anti- fouling Paints
Industrial Coatings
Automotive Coatings
Lacquers
Priniting Inks
Conversion Coatings
Powder Coatings
UltraviOlet- cured Coatings
Priting Inks
Components and Tehnical Aspects of a Paint-tinting System Colour Matching (Using Compute-rised Techniques)
Testing and Quality Control The Substrate and its Preparation Metal Oleaning and Pretreatment The Selection of Decorative Paints Corrosion and Prevention Industrial Coatings:	Application
and Curing Methods Surface Coatings Defects Analysis of Polymeric Materials Tehnical Service in the Surface Coatings Industry
Computers in the Surface Coatings Industry
Standardisation, Inspection and Accreditation in Australia Statutory Requirements of the Paint Industry
Špela Sitar
COLOR 6
Colorjev vsakdan v novi in stari tovarni
Informacija o delu komisije za inovacije
Delovanje 00 ZSMS
Delovni, toda premalo nas je!
V letošnjem letu so mladincem DO »Golar« vrnili obisk mladinci iz DO »Duge« Beograd. Obiskalo nas je 16 mladincev 'in mladink in pri nas so ostali dva dni. Ogledali so si našo delovno organizacijo, se spoznali z našimi delavci ter pri nas ostali na kosilu. Popoldne so izkoristili za počitek po dolgi poti iz Beograda, zvečer pa smo imeli feultumo-zabavni večer. V nedeljo smo jih peljali na ogled Ljubljane, jih povabili na kosilo in jih proti večeru pospremili na ljubljansko železniško postajo, od koder so se odpravili domov.
Prijateljstvo med -mladino naše DO in DO »Duge« je postalo že tradicionalno, tako da smo se dogovorili za nadaljnje oblike sodelovanja, kot so: skupna delovna akcija, skupni Met in stalno izmenjavanje izkušenj v delovanju mladinske organizacije.
Sodelujemo tudi z vojaki iz vojašnice »Boris Kidrič« Šentvid in v tem letu so nas obiskali že dvakrat. Ogledali so si našo tavamo in proizvodni proces, nakar so nam. priredili kultumo-zabavni večer. Ob tej priliki so nam za trajno sodelovanje podelili priznanje in plaketo, ter nas povabili na piknik, ki se ga že v naprej veselimo, ker je bilo srečanje z vojaki vedno prijetno in zabavno.
Kakor vsako leto je tudi letos skozi Ljubljano potovala štafeta mladosti. Pri njenem sprejemu 9. maja 1986 je prisostvovala tudi naša mladinska organizacija. Čast nosilca štafete pa sta imela mladinca Igor Krelj in Tone Kozjek.
Pred- začetkom poletnih dopustov mladinci skupaj z delavci naše delovne organizacije organMramo čiščenje počitniških objektov. Akcija je potekala konec aprila in v začetku junija in sicer v Pedegri-nu in v Novi gradu.
Seveda pa delovanje mladinske organizacije ne poteka brez problemov. Vse premalo je mladih delavcev, ki bi bili pripravljeni sodelovati v mladinski organizaciji. Morda se ne zavedajo ali pa ne poznajo možnosti delovanja mladinske organizacije kot družbeno politične organizacije. Kot primer lahko navedemo spremembo Pravilnika o nagrajevanju pripravnikov, katerega postopek je sprožila mladinska organizacija.
Da bi poiskali področja interesov in delo mladinske organizacije prilagodili tem interesom, je predsedstvo OO ZSMS pripravilo anketni list. Prejeli ga bodo vsi mladi naše DO in prosimo, da izpolnjene pošljete na naveden naslov: OO ZSMS DO »CO-LOR«.
OO ZSMS DO »COLOR« MEDVODE
Komisija se je zbrala na 3. seji 27. 5. 1986 in obravnavala obračun inovacije Radoszy—Knific:	»Epoxikol
temelj -beli AB« za leto 1985 in akontacijo za leto 1986 ter inovacijski predlog avtorjev Kunaver—Sovdat: »Naprava za demineralizacijo vode«.
Komisija se je strinjela z ekonomskim izračunom in sprejela sklepe o plačilu nadomestil avtorjem in sicer tov. Rad-oszy I-štvanu in Knific Francu vsakemu po 29.431 din in Kunaver Matjažu ter Sovdat Nacetu vsakemu v enkratnem znesku 12.000 din.
Komisija je razpravljala tudi o inovacijskih predlogih iz preteklih let, ki pa zaradi -raznih vzrokov (pomanjkljive dokumentacije, opisa inovacije itd.) niso bile obravnavane. Zato komisija poziva vse, ki so že prijavljali ali imeli namen priiaviti nove zamisli ali izboljšave, da to sto-
rijo ponovno. V kolikor sami ne morejo pismeno ali tehnično izraziti svoje zamisli, bo komisija poskrbela za strokovno pomoč.
V nadaljevanju seje je tekla razprava tudi o tistem -delu sanacijskega programa, ki zadeva množično in profesionalno inventivno dejavnost. Člani komisije smatrajo, da se ukrepi za poživitev inventivne dejavnosti, predvideni v sanacijskem programu, osredotočijo na tiste bistvene elemente, ki se bodo pokazali kot nujno za odpravljanje posledic ekonomske stagnacije naše delovne organizacije. Komisija -tudi smatra, predno se izdela detajlnejši -načrt za poživitev inventivne dejavnosti, da mora opraviti predhodno konsultacij-o z vodilnimi delavci na to terno.
Vid Koželj
Za odvoz odpadkov je zadolžena komunala
Informacija o nadaljevanju montažnih del v skladišču AFK in AMK v talini
Investicijska vlaganja v rekonstrukcijo termooljne kotlovnice, izgradnjo energetskega objekta, visokega aneksa in postavitev 7. reaktorske linije obsegajo tudi postavitev objekta nizkega aneksa z napravo za skladiščenje tekočega oziroma razta-Ijenega anhidri-da ffalne kisline (AFK) in anhidrida maleinove kisline (AMK). Zaradi izredne težke devizne situacije v »Prvi Iskri« Barič. DO Procesna oprema (PIB) v zadnjih letih -ter dilem -pri tehničnih detajlih (naprava je prva v Jugoslaviji in so jo projektirali domači strokovnjaki) se je investicija zavlekla oziroma se je realizacija prestavila iz leta 1985 v leto 1986. Samo dokončanje naprave nima večjega vpliva na kapaciteto sinteze, ima pa občuten vpliv na humanizacijo dela v obratu sinteze. Doziranje oziroma šaržiranje anhidri-dov bo potekalo brez fizičnega na-
pora in ne bo vplivalo na atmosfero v obratu sinteze, -kot je to sedaj. O-betamo si tudi prihranke pri energiji, razen tega pa bo z uporabo an-hidridov v talini skrajšan tudi čas izdelave šarž v reaktorjih. Od 20. maja se nadaljujejo montažna dela na skladišču anhidrid-ov v talini, poizkusna proizvodnja pa bi morala steči do konca tega leta.
Nemoteno obratovanje skladišča in z njim povezanega deviznega sistema je neposredno odvisno od dobaviteljev AFK in AMK. Po zagotovilih »Iplasa« je dobava anhidridov v talini s cisterno možna takoj, medtem ko drugi dobavitelj »Teslič« še proučuje -tovrstno možnost dobave svojih proizvodov.	KV, LM
COLOR 7
NAGRADNA KRIŽANKA
Žreb je odločil
COLORJEVE INFORMACIJE številka 6	(164), leto 15, junij 1986.
Izdaja jih organizacija združenega dela Col or Medvode, vsak mesec v nakladi 850 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk A ERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	1.000	din
2.	nagrada	600	din
3.	nagrada	400	din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sen-tor z oznako »Nagradna križanka«.
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. julija 1986. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
NAGRADNA KRIŽANKA
Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 34 rešitev. Žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih kadrovskega sektorja.
Komisija v sestavi Marinka Tomšič, Janja Kuralt in Rezika Bertoncelj je za dobitnico prve nagrade 500 din izžrebala Anico Pevec, drugo nagrado 300 din prejme Barbara Podržaj, tretjo nagrado 200 din pa prejme Marjan Ločniškar.
Izžrebancem bodo nagrade izplačane po izidu glasila!
Čestitamo!