131 BnDHL lun. mi .Slovenski Narod* veli«: v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24 — pol leta........ 12 — četrt leta........ 6-— na mesec........2*— v upravništvu prejemati: celo leto......K 22*— pol leta........11"— cetrt leta........550 na mesec........1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon ŠL 34. Inserati veljajo: pet t/os topna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto......« celo leto.......K 25 — pol leta........13* četrt leta........650 na mesec.......• 2*30 ......K 28— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30*-* Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Vsravnistva: Inaflava vlita it S, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 8$ Pogajanja 3a lašbo pravno (anuiteto. V četrtek se hoče min. predsednik baron Bienerth pograjati z Jugoslovani zaradi ustanovitve laške I-ravne fakultete. Jako značilno je, >Ia stopi vlada ravno s tistimi činitelji, ki so najbolj prizadeti v celi -tvari, v zadnjem treuotku v dotika, .<> ima že veliko večino na svoji strani. Ob tej priliki bodo Slovenci min. predsedniku pojasnili svoje ■tališče ter 11111 tudi označili pogoje, pod katerimi privolijo v ustanovitev la->ke pravne fakultete. Lojalno priznamo, da imajo Lahi prav tako prav-vico do lastnega vseučilišča, Lakov mi Slovenci. Strinjati se pa ne moremo s tem, da bi Lahi dobili na naše •treske, v našo veliko škodo svojo •ravno fakulteto. mi pa ničesar. Dokler nam Lahi ne privoščijo nit* slovenskih ljudskih in srednjih šol i»o slovenskem Primorju. kaj šele drugih šol. toliko časa jih tudi mi ne moremo podpirati, temveč moramo -elo z vsemi močmi in sredstvi nasprotovati njihovi zahtevi. Nemci nočejo absolutno ničesar vedeti o kakršnikoli kompenzaciji, ] i bi se dala nam Slovencem. Zahte-vaja celo za to, da napravijo uslugo Lahom, protiuslugo. ki naj bi obstojala v tpm. da sc tržaško šolstvo izpopolni v nemškem smislu. In ker tvorijo Nemci vladno večino in M » iani vlade, kakor Hochcnburprer.di-rektno identificirajo z nemškimi Brankami, tedaj pač ne smemo pričakovati, da bo vlada ugodila našim pravieenim zahtevam. Morda nam ■oče iz milosti vreči kako drobtino. I oda z drobtinami pač ne bomo in ne loremo biti zadovoljni. Taka drobti-a naj ho kaka posamična docentura J;a praški ali krakovski univerzi. Čc sli baron Bienerth s lem zadovoljiti Slovence, se pač moti. Jugoslovani se pogajajo tudi z rirnarimi Slovani, posebno med člani Slovanske Krmte« se vrše po^aja-»ja. Nekateri (Vhi >i«-er priznavajo n tudi podpirajo naše* zahteve* po astnem vseučilišču, obenem pa nočejo s principicln^ga stališča odreči -ake podpore Lahom. S tem pa kažejo, da ne razumevajo prav sedanjega položaja. Danes pač ne «rre za > prašanje laške pravne fakultete, to--ej za kulturno vprašanje Lahov, temveč za eminentno politično vprašuje, od katerega je po izreku min. predsednika odvisno življenje -eda- nje vlade, sedanjega sistema. Upamo pa, da bodo Čehi spoznali pravi položaj, obenem pa tudi uvideli, da gre nam Jugoslovanom za najvažnejša kulturna in politična vprašanja. In če se pri teh vprašanjih v .-ded krivde enega dela češke delegacije razbije ^Slovanska Lnota«. tedaj moramo odkrito priznati, da ta parlamentarna zveza nima za nas Jugoslovane prav nikakcffa pomena več. Nemci se vesele, cla pride do razdvo-ja. Veselje je nekoliko prezgodnje! Politiki v »Shiv. Enoti« bodo menda še o pravem času spoznali resnost sedanjega položaja ter Šli tisto pot, katero vm predpisuje slovanska vzajemnost. Glede Poljakov se sliši, da nam hočejo nekaj privoliti. N< ve se pa. v čem naj obstoji ta kompenzacija. Kakor smo že omenili, s kako doeentu-ro bi se pač ne zadovoljili. S tem bi so nas imelo direktno za norca. Kot realni politiki prav dobro vemo. da hočejo Poljaki s tem edinolr akriti in utajiti, da na njihovi politiki ni 1 rav nič slovanskega m da jim gre 7 redvsem za ohranitev seoan.ie večine, ki vzdržuje sedanjo nam sovražno vlado, sedanji krivični sistem, pri katerem pa Volksrat« z vsemi močmi. V evidenci ima vse urade po slovenskih deželah, vsaka najmanjša izpremem-ba se ne le registrira, temveč tudi vporabi v smislu vsenemške osvojevalno politike. Naše delo je pa v tem (»zim popolnoma neorganizirano. Namesto da bi imeli natančen kataster vseh uradnikov ter bi s skupnimi močmi delovali na to,da se tuje uradnike pošilja tja, odkoder so prišli — gotovi krogi celo iutrigirajo zoper slovenske uradnike, jih denuncira jo itd., ker so slučajno naprednega mišljenja. V tem oziru moramo začeti s sistematičnim in podrobnim delom, kajti sicer nam bodo razni Hochen-burgerji in Schwarzi vtihotapili na komando nemškega »Volksrata« v naše dežele same nemške uradnike. Toda mi se ne smemo brigati le za imenovanja pri sodiščih, temveč moramo vso svojo pozornost posvetiti tudi železnicam in pošti. Iz prakse lahko trdimo, da so ravno nemški železniški in poštni uradniki pionirji vsenemštva. • Temelj in prvi pogoj, da se reši jezikovno vprašanje pri naših uradih, je slovensko uradništvo. Iu vsled tega je in ostane naša prva in glavna zahteva: V vseh državnih in deželnih, pa tudi drugih uradih, ki se nahajajo v slovenskih pokrajinah, morajo biti edinole slovenski uradniki — uradniki, ki so izšli iz ljudstva in ki torej razumevajo potrebe ljudstva. Zahtevamo pa tudi, da se nas tudi v centralnih uradih primer- finančnih in političnih uradih, ki go- ! šib obmejnih krajih je uradništvo da ti zastopniki vlade ne morejo ta- j no vpošteva. Kajti brez slovenskih uradnikov pač ne moremo doseči slovenskega notranjega in zunanjega u radovanja. In to moramo doseči v doglednem času. Pri vsaki najmanjši priliki moramo konsekventno zahtevati, da. se pri vseh uradih respektira slovenski jezik, da se nam vedno in povsod izdajajo slovenske tiskovine, pobotnice itd. Le s konsekventnim, sistematičnim delom liomo končno dosegli svoj cilj: slovensko notranje in zunanje u radovanje pri vseh uradih, ki se nahajajo v slovenskih pokrajinah. ko zastopati interesov ljudstva,kakor bi ga morali. Uradni jezik in sploh ves značaj politične uprave je nemški in direktno v službi nemške ekspanzivne politike. Mnogo se je že pisalo o krivicah, ki se nam gode pri železnici in pošti. Koliko časa smo se bojevali za slovenske vozne listke, ki vendar niso nič drugega, nego navadne pobotnice o plačani voznim. Poglejmo razne druge tiskovine, nadpise itd. — vse nemški, in sicer samo nemški. V na- Parlament Seja posl. zbornice. — Proračunska debata. — Nujni predlog o tkalcih. V včerajšnji seji se je najprej izvršilo glasovanje o 3- skupini proračuna; proračun trgovinskega, železniškega ministrstva, ministrstva za javna dela, uprave državnih poslopij in novih stavb je bil sprejet; odklonjen pa je bil minoritetni predlog soc. demokrata posl. Tonišika, naj se vpostavi par milijonov za nove železnice. — Nato preide zbornica v razpravo o 4., zadnji skupini proračuna (skupne zadeve, finančno ministrstvo, najvišji računski dvor, penzije in finančni zakon). Poroča posl. dr. Steinwender.— Posl. Malik pravi, da se Cehi vedno samo pritožujejo, a kora vno jih vlada povsod protežira. Nato brani ministra za, javna dela pred napadi posl. Silbe-rerja. Potem govori o laški fakulteti in izvaja, da je del nemških poslancev mnenja, da laška fakulteta v resnici že obstoja. Opozarja pa nasproti temu, da je fakulteta bila poklicana v življenje s § 14. Nemci so se za fakulteto zavzeli s tako vnemo, kakoršne govornik glede nemških zadev nikdar ni opazil. Pričakovanje posl. Wastiana, da se bo večina Nemcev laški fakulteti uprla, se ni uresničilo. Kar se tiče davkov Nemci ne morejo nikakor soglašati s kon-sumnimi davki. Odklanjajo nele davek na vino, temveč tudi davek na vino v steklenicah. Zato pa naj se ustvari raje davek na inozemska vina in z njim v zvezi zakon o provc-nijenci. Potem govori o politični agitaciji in omenja nezaslišan slučaj, da je posl, Drexel v cerkvi Maria-Talerl imel na prižniei v salonski suknji političen govor m so mu kmetje navdušeno ploskali. Slednjič zahteva, naj se uredi državnopravno razmerje Bosne in Hercegovine ter Dalmacije. — Kršč. socialec Knn-sehak polemizira s predgovora ikoni. — Kršč. socialec Budig povdarja potrebo reforme poslovnika za plodno delovanje posl. zbornico. Nato se peča s proračunom in pravi, da bi tisti, ki zahtevajo nove izdatke, tudi morali imeti pogum dovoliti nove davke. — Soc. demokrat Mod raček se obrača proti sedanjemu vladnemu sistemu in mu očita predvsem ogromne vojaške izdatke Soc. demokrat je so proti vsem indirektnim davkom in ne bodo dovolili sedanji vladi niti vinarja. — Slednjič govori še posl. Weideuhoffer, ki se predvsem pritožuje nad velikimi voja- LISTEK. Banda. Spisala Mara T a v č a r. V modrih čašah, kristalnih razah in pisanih majolikah so dehtele > <>že in krizanteme. Solneni žarki so poredno skakljali na zavesah in reflektirali na gladkem parketu. Kanarček je mirno zdel v kletki, le sem- ntje se je ogHasil in zopet utihnil. Uospiea Vanda je slonela na divanu; halja sinje barve je ode v al a krasne, jKilne forme, vrat je bil razgaljen, bel. kakor alabaster. Iz širokih, čip- astih rokavov so se svetlikale polne roke ob členkih zalite s tistimi pristnimi jamicami. Vanda si je popravila pentljo v laseh, vstala gibko in ♦ legantno ter stopila k oknu. »Oj, ti moj ljubi kanarček, zakaj >i tako otožen! Mar slutiš moje gorje ill mojo bol? Daj, veselo zapoj, ne-1 nara se tudi jaz ra zradost i m !« Kanarček se je oglašal in oglašal, pel veselo, da je zalebdelo življenje v prijetni sobici in celo na Van-'Hnem bledem licu so vsklile rdeče rože. »Eh, kaj bi se žalostila! Življenje je lepo in prijetno, spomini brid-kosladki, mladost poezija in da je ne bi uživala! Kdo bi jadikoval za dne- vi, ki so minuli, človek mora biti vesel, da jih je doživel.....Moje lice je mlado, moje ustne rdeče in moja ledja še nedotaknjena. V življenje se vržem, pijem in žijem. da pozabim tiste oči, vse obljube in sladko besede!« Tako je Vanda modrovala, kanarček je prepeval, solnčni žarki so se poredno igrali in poljubljali rože in krizanteme. ko je potrkal in vstopil prijatelj Saša. >F5ng te ohrani v cvetju, Vanda !« »Bog s teboj, Saša! Baš sem zadovoljna in srečna, kakor da klije pomlad zbog mene in da meni cveto vse resede in vijole!« »Tako govoriš danes, kakor da si zrasla med rožmarinom in nagelji. Pa povej mi, kako je s tvojim vitezom!« »Kako! Seznanila sem ga s Zdenko! Odpeljala m» ga je, on pa meni njo! To je vse! Zaklela sem se, da nikdar več nobene prijateljice ne predstavim . . . »Ženska si in neprevidna, kakor vse druge! Pomislila bi na eventualne posledice!« »Zanesla sem se na zvestobo!« »Ha! Ha! Noričiea! Dandanes čislajo samo vagabundi zvestobo, zvestobo zaflikanih hlač, oguljenih klobukov in razdrapanih skarpov! Eh, pustiva to! Moj prijatelj Milan je bolan, dolgčas mn je, zato grem k njemu v vas! Pojdi z menoj, žal ti ne bo! Lep dečko je, diplomiran jurist, veseljak, dasiravno ima žalostne oči in taki fantje so ti všeč!« >^Pa kaj bi rekel, da pridem s teboj, ko ga niti ne poznam!« »Predstavim te kot svojo prijateljico izza nežnih let in ...« »Riskiram! Rože vonjaj in kanarčka poslušaj,« je vskliknila in odhitela, da napravi toaleto. Ko se je vrnila se je zavrtela po sobi, da je ptiček preplašen vtihnil, Saša pa si je pripel razkošno krizan-temo na prsi. Med potjo je govoril Saša o svoji ljubezni, ki sloni na omahljivosti temperamentnih ljubic in tako dalje. »Ljubil sem črnolaso, črnooko deklico. Varala me je. Dvoril sem rdečelasi krasotiei. Varala me je. Vmes pa sem preljubil nebroj drugih in vse so me varale. Sedaj iščem sreče pri blondinki, ako mi še tu iz-podleti, potem se zapišem filibtrom, ali pa vragu. Ljudje me pošteno opravljajo, jaz se jim smejim in kadim viržinke. Vesel sem vedno, kakor fant, ko si pripenja za trak lju-bičin šopek rožmarina in zavriska, da odmeva čez dol in plan. Zaljubi se. dekle, zaljubi, poj in uživaj, mladost beži, beži... Boš videla Milana, tako je lep, kakor da so ga rodili solnčni žarki in dojile žlahtne rože!« Milan je bil doma! Pomalo ae mu je na obrazu, da je baš okreval iz mučne bolezni. Ko je stisnil mehko Vandino roko v pozdrav sta oba za-rdevala skoro nevedoč zakaj. Da, to je Milan, oni Milan, katerega je sreeavala dan za dnem, ko se je vračala domov. Ali ni današnji poset Saše v zvezi s simpatijami? Da, Milan, tvoje oči so vabljive in tvoje ustnice so zapeljive! Zahva-Ijen, pozdravljen prijatelj Saša! Bog s teboj kjerkoli hodiš!« Saša se je kmalu poslovil z izgovorom, da mora na sestanek, natanko k tretji lipi v drevored. Milan je pridržal Vando, češ, naj si ogleda knjižnico, slike in drugo, da mu je res drago in ljubo, ako ostane še par hipov, ko je vedno sam. Pripovedoval ji je izza dijaških let, o trudu in boju, a sedaj, ko je dovršil izpite pa pride nepoklicana bolezen. Med pogovorom niti zapazila nista, kako vstaja mrak iz kotov, mehak in tih, in da tudi na nji dnši lega mehka in sladka vez, da so zazveneli prvi akordi visoke pesmi o ljubezni. Milan je odprl balkon. Sveže in opojno so lebdeli julijski dihi in vabili mlada srca v jasno, zvezdnato noč! Milan in Vanda pa sta poslušala slaveevo pesem, ki je mirno plavala v daljave. Luna se je prizibala na obzor in kakor orijentalaka kraljica jadrala više in vide. »Take noči jas ljubim! Tako so sanjare, tako otoine kot smrt na ote- pi, in zopet tako razkošne, tako bogate in prelestne, kot je pomladni dih. Kako lepo mora biti daleč tam za gorami, katere je objela mesečina! Lepo, divno lepo mora biti tam doli, kjer pluskajo valovi in zibljejo male čolničke. Take noči me vodijo v sentimentalnost, kratijo ml spanje in dušo mi potope v neizmerno bol! Da se hočem otresti sanjarij, bi morala pozabiti predpreteklo dobo prevar, a prej še bi se morala učiti — pozabljati !« »Tako mladi ste in naj bi že pre> živeli prevare, na katere bi se za-mogli odločno opirati f« »Morda bi se moj slučaj drugim zdel malenkosten. Prvo razočaranje navadno spravi človeka iz ravno-dušja in posebno krepostna bi že morala biti ženska, ki bi prvo prevaro ravnodušno prenesla. Jaz nisem ena izmed onih flegmatičnih bitij, ki usodi pogumno nastavljajo čelo, češ, le udarjaj, a udarce bom odbijala* ker moje čelo je železno!« »Prav gotovo se podcenjujete gospica! Najbrže je rana v vašem srcu se sveža, ko se zaceli in ozdravi boste gotovo drugače presojali. In da vas doleti nova prevara, ki bi bi-la s prvo istega izvira, gotovo je ne bo občutila vaša duša v sili in moči, kakor prvo. Vedni udarci usode sčasoma preustroje tudi najfinejšo, naj-občutnejšo kožico v pravcato skinu bfUsnesiL Matu govori o kovnih in šolskih razmerah na Niije Avstrijskem. Prav ostro govori proti nameravani laški fakulteti na Dunaju in opozarja, da v Avstriji provi* 7 o rij i vedno postajajo definitivni, d laso val bo proti laiki fakulteti na Dunaju. Sledi razprava o nujnem predlogu posl. Lisega glede tkalcev na Češkem. Za generalna govornika se slednjič izvolita posl. Hajn (pro) in Seliger (kontra); govorila bosta v prihodnji seji, ki je danes. Nemci. »Nemška nacionalna zveza« je imela včeraj sejo, na kateri je rešila več zadev. Med drugim je poročal )>osl. Marckhl o »slovanskonacional-nih akcijah« na postaji na Jesenicah in je prosil načelnika, naj bi o tej zadevi interveniral. — Ne manjka dosti, pa bodo Nemci Jesenice proglasili celo za »deutsehes Spraclige biet«! Laška fakulteta. Iz vrše vabd odbor nemškega dunajskega dijaštva je priredil v nedeljo manifestacijo proti laški fakulteti na Dunaju. Shod je bil zelo buren in Schonererijanci so stavili celo predlog, naj se izreče »Nemški nacionalni zvezi« stroga nezaupnica; ta predlog pa je bil odklonjen. Zaradi tega shoda so člani nemškega vseučiliškega odseka zelo hudi. V današnji seji odseka so številni poslanci povdarjali, da ne gre, da bi dijaštvo vplivalo na politiko. Odločitev mora biti prepuščena poslancem, ki so za svoje čine odgovorni voiileem. Dne *24. t. m. >e bo vršila konferenca klubovih načelnikov, v kateri bo baron Bienerth izjavil, tla se je vlada Italijanom zavezala rešiti fakultetno predlogo še tekom poletnega zasedanja. Gotovi krogi že zrla j razmišljajo, kako bi ukrotili na]>ove-dano jugoslovansko obstrukcijo proti laški fakulteti v proračunskem o»l>eku. Predvsem bodo posegli po sredstva dolgotrajnih sej. Ce bodo obstruirali samo Jugoslovani, upajo dotični krogi, da bo to sredstvo zadostovalo. Ce pa se bodo pridružili obstrnkciji tudi drugi, morda če>ki agrarci, potem pa hočejo Nemci Italijanom vsaj j>okazati. da so v lnte-resn fakultete storili vse, kar je bilo v njih moči. Ce bi fakultetna predloga ne bila o pravem času vsled ob-strukcije rešena, bi vlade in večine ue zadela zato nobena krivda. Tovariš! ohlturllentl! Končali ste srednješolske študije in ste dozoreli za nadaljno strokovno izobrazbo na univerzi ali tehniki. Pomemben je trenotek in preudarka vreden, ko si izbirate poklic, o katerem ste še gotovo tekom srednješolskih let premišljevali, da bode najbolje : ja I vašemu nagnjenju, za katerim boste stremili s posebno vnemo, da se čim višje in bolje izobrazite in tako postaneta koristni delavci človeške družbe in v prvi vrsti našega milega nam naroda, — Mladi ste, nkaželjni in energični in v dolžnosti do dela, ki vas pričakuje, najdete zadovoljnost in v lepoti užitek. Neprilično je človeku, ki pride nepoznan v tuje mesto. Želi si družbe dobrih, odkritosrčnih in enakomi-s leči h tovarišev, kjer se razvedril je, /eli si mesta, kjer lahko brez skrbi ■/anoje. . že mora tako biti. Razočaranja v prijateljstvu pa ne primerjam z onim. kojega pripelje življenje prej, ali slej!« Kako? -t«. -likali pot življenja lepo in udobno, tako ste gotovo pričakovali v prijateljski vezi trdno in neomajno ljubezen iu zvestobo in — morda še več!" »Od Zdenke, tako se je imenovala moja prijateljica, ni.-em pričakovala nič drugega nego to, kar sem ji darovala jaz: ljubezen in zvestobo. Odkritosrčnost je fundament iskrenemu prijateljstvu, vse druge lastnosti se priklopilo same in kadar se ena omaje, potegne vse za seboj!« Luna se je skrila za oblak in zvezde so zatrepetale v svetlejšem blesku. Vsnda se je naslonila na fotelj in nadaljevala: (Dalje prihodnjič.) niea slovanskih In tnjih vam nudi potrebnega ftttva. mo naj še poaebaj t aha ion s, juridiš-na in medicinična dela, ki so za strokovno izobrazbo posebne važnosti. V društvo prihajajo vsi slovenski časopisi in revija in naročnjajo aa nove knjige. V področju društva ohetojita medicinski in tehnični klub, ki skrbita za strokovno izobrazbo. V društvenih prostorih se vrše predavanja in prirejajo ae poučni izleti v tvornice. Telo si lahko krepite s sabljanjem v »sabljaškem klubu« in s telovadbo v »Slovenskem Sokolu«, čigar načelnik je član našega društva. Za zabavo se skrbi s prirejanjem veselic, zabavnih večerov in izletov v okolico. Tovariši! Milo nam bode, ako nas posetite, ko pridete v naše mesto, da se dejanski prepričate o delovanju našega društva. S Triglavskim pozdravom! Za odbor: Ljudevit Jager t. č. predsednik. Stanko Novak t. č. tajnik. Pojasnila dajo v počitnicah: Fr. Hrasovec, pravnik, Celje, Graška cesta 26: Ernest Krute j, tehnik, Sevnica ob Savi: Josip Majcen, cand. med., Lehen pri Ribnici na Pohorju in Lenarčič Pavel, abs. prav., Ljubljana, Pogačarjev trg 3. Dnevne vesti. -h Visoko odlikovanje. Bi vsega deželnega predsednika kranjskega, tajnega svetnika barona TT e i n a . je imenoval cesar za kancelar ja Fran Josipovega reda. — Proti Ljubljani. Med Hrvati so ljudje, ki ne morejo razumeti naše borbe za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Pravijo, da je ta borba popolnoma odveč sedaj v dobi, ko se je jugoslovanska ideja že tako močno razvila. V Zagrebu že imajo vseučilišče. Doseči je samo treba, da se temu vseučilišču prizna enakovrednost z avstrijskimi univerzami, pa je s tem rešeno vseučiliško vprašanje tudi za Slovence. Tudi za Slovence naj bo kulturni center Zagreb, s tem odpade marsikatera nepotrebna borba, ki jo vodijo sedaj Slovenci proti Nemcem in vladi. Take in enake nazore zastopajo nekateri hrvatski politiki v Banovini. In nazore teh politikov tolmači včerajšnji »Agrainer Tagblatt«, in sicer ne na posebno srečen način. »Agramer Tagblatt« piše med drugim to - le: »Vedno in vedno se govori o slovenski univerzi na Dunaju, o slovenskih docenturah v Pragi itd. »Slovanska Enota«, ali pravilneje povedano, jugoslovanska zveza hoče celo radi italijanske pravne fakultete na Dunaju, ki se je vendar mora Italijanom privoščiti, stopiti v obstrukcijo. kar bi bilo docela i zgrešeno. In zakaj hočejo Jugoslovani stopiti v obstrukcijo, zakaj si hočejo naprtiti odi j. da nastopajo protu miru in interesom monarhije? Ker hočejo imeti — kondenzacijo. Zahtevajo pa nekaj, kar momentano ni izvedljivo, — slovensko univerzo v Ljubljani. Slovenci vedo dobro, da je to samo sen bodočnosti in da ne bodo tako lahko Nemcev prisilili, da jim dado to koncesijo. In ne morejo pri tem računati niti na večino Slovanov t. j. Poljakov in velikega dela Cehov. Ti imajo svoje lastm skrbi. Slovenci so torej započeli brezupno borbo in zavirajo s tem razvoj jugoslovanske i»olitike. »Und dabei liegt das Gute so nah.« Čemu snovati načrte za bodočnost, če je tu že živa sedanjost? Ali nima jugoslovanstvo že svojega naravnega centra? Ali ni Zagreb sedež, predestinirano središče jugoslovanske kulture? . . . Pre-skrbite zagrebškemu vseučilišču reci prociteto! ... To je prva in najnujnejša naloga jugoslovanske zveze. Ni umestno samemu sebi izpodkopavati tla s striktno obstmkcijsko in klubsko politiko, ter izzivati nasprotstvo vlade in ]>arlamenta. Morda je to estetična zabava, ako se ima mnogo sovražnikov, toda v to je potrebno več moči in več samozavesti, kakor jo je dosedaj kazala jugoslovanska zveza.« — Tako »Agramer Tagblatt«. Priznati moramo, da je nas skelelo srce, ko smo čitali ta izvajanja. Tako prezirljivo govore o slovenskih vseučiliških zahtevah pač samoNemci, da bi pa se o njih izražal tako Slovan, naš najbližji brat, Hrvat, tega pač nismo pričakovali! In to boli! Da bi na izvajanja »Agramer Tagblatta« odgovarjali, nam ne pride na misel. Samo to povemo: Bolj prepričanih in bolj navdušenih zagovornikov jugoslovanske ideje pač ni, kakor smo mi Slovenci. Zato se borimo z enakim navdušenjem, s enako odločnostjo, kakor zrn slovensko vseučilišče,tudi za enakovrednost zagrebške univerze z avstrijskimi vseučilišči. Ravnamo se po načelu »vsakemu svoje« tudi v Jugoslovan- In *» načela je mogoča uspešna jugoslovanska politiku. A m pametna jugoslovanske pHttilr* na mora in na sme biti, sla bi zahtevala od Slovencev, da ae odpovedo svoji samobitnosti in prenehajo kiti Slovenci. To naj »Agramer Tagblatt« uvažuje. + Klerikalna nasilnost. Brutalni terorizem je glavno stredatvo, s katerim se klerikalci vzdržujejo na površja. Vse od kraja terorizirajo. Ker ne morejo nikogar prepričati, ker si ne morejo pridobiti src, pa silijo ljudi s strahovanjem in s školovanjem, da se jim uklonijo. Gorje vsakemu, kdor je odvisen od klerikalcev! Klerikalec ne zahteva samo poštenega dela, marveč zahteva, da se mu prodaš z dušo in telesom, suženj mu moraš biti. V klerikalnih službah so tudi ljudje, ki niso klerikalnega mišljenja. Sprejeli so jih »iz raznih ozirov«, kakor pravi »Slovenec«, namreč za to, ker drugih niso imeli. Klerikalec ne bi dal naprednjaku kruha, če bi ne bil prisiljen, če bi si mogel pomagati brez njega. Tal^o so prišli različni ljudje v klerikalne službe. Zdaj pa zahtevajo klerikalci, da morajo ti ljudje postati pristaši klerikalne stranke in ji služiti, ter jim sinoči v »Slovencu« groze, da jih bodo sicer ven pometali. Klerikalci torej zahtevajo, naj postanejo ti ljudje hinavci in jih še sram ni, to javno povedati. Še več! Celo od deželnih uradnikov se upajo to zahtevati. Tu se že vse neha. Deželni uraduiki niso uslužbenci klerikalcev, nego dežele. To si naj blagovolijo klerikalci zapomniti! + Vun s hinavci in požeruhi! Karola Pollaka je posnemal tudi ne k duhovnik v šenklavški cerkvi, ki je tudi zaklical, da S. L. S. ne potrebuje v svoji sredi hinavcev, ki niso \r. prepričanja pristaši klerikalne stranke, temveč edinole iz samopašnih ozirov. Priznamo, da ima klerikalna stranka pač še nekaj mož, ki vidijo te nikdar site želodce okoli se!>e, trgajoče se za korita. Mi bi radi videli, da se Pollakova želja tudi v resnici realizira. Prepričani smo namreč, da izgubi klerikalna stranka potem sedemdeset procentov svojih pristašev. + Zlet I. ljubljanske sokolske župe in »Slovenec«. Že ta zlet je »Slovenca« silno razkačil. Gospodje hočejo biti celo nekako »witzig«. Nam seveda niti na um ne pride, odgovarjati na »Sloveifeeve« napade. Cela Ljubljana, ki je bila priča impozant-nemu sokolskomu sprevodu in precizni telovadbi,'1 se je prav od srca smejali naivni jezici Boltatuga Pepela. Cela Ljubljana pa tudi že nestrpno pričakuje, da bo v sprevodu, ki ga nameravajo prirediti prihodnje leto čuki v našem mestu, mogla občudovati inpozantne postave raznih oberčukov. 4- Slovensko dijaštvo v Pragi. Slovenski visokošolci zahajajo v vedno večjem številu študirat v Pra-*io. Saj pa je češka univerza za slovenskega dijaka v vsakem oziru res tako vabljiva, kakor nobena druga. Tu v Pragi se more slovenski viso-lošolec mirno posvetiti svojim študijam. Pozitivni uspehi tega se že danes kažejo. Lotos je delalo okoli 70 pravnikov državne izpite. Izmed teli sta samo 2 padla, vsi drugi pa so napravili s prav lepimi vspehi. To dejstvo se je gotovo vedelo prav oceniti in je pričakovati v jeseni še več slovenskih visokošoleev v Prago, saj so celo klerikalni dijaki v zadnjem času prišli do spoznanja., kaj je Praga slovenskemu dijaku in so se začeli zbirati krog češke univerze kljub vsem strankarskim predsodkom, katere imajo proti Pragi. Vedo pa dobro, da morejo tudi oni v Pragi le profitirati v vsakem oziru. "+ Nekorektnosti v »Siidmarki«. Kakor poročajo nekateri listi, je Sedlak (!), voditelj »Siidmarkine« loterije, pri občnem zboru govoril sledeče besede: »Govorim to vse le ▼ zaupnem krogu in v zaprtem zborovanju. Mi ne moremo tega dati v javnost, ker bi s tem škodovali le »Sudmarki« in svojemu narodu. Mi ne moremo sporočiti oblasti, kaj pisar* ne in vodstvo lotrlje faktično stanejo itd.« Te besede so dobesedno vzete iz oficijalnih poročil »Siidmarke« preteklega leta, št. 7., str. 312. Nihče, kdor le brati zna, ne bo teh SedJakovih besed drugače tolmačil, nego, da »Sudniarka« vodi dvojne knjige, da s tem goljufa davčno oblast. V imenu narodnih interesov nabirajo torej denar, katerega uporabljajo v svrhe, katere morajo skrivati pred javnostjo in pred oblastveno kontrolo. Značilno je za naše oblasti, kako kontrolirajo nemška obrambna društva pri loterijah, da ao sploh take, javno priznane goljufije mogoče. _ 8ejn »Zdrnianega narodnega odbora« bo daniti ob 5. popoldne v pisarni goap. dr. Danila Majarona. Ker ae v tej seji mora rešiti vuč nujnih zadev, so člani odbora poaivajo, da ae isnaaljifii ndeleis le eeje. • — Z dunajske lovske razstave« Te dni je cesar obiskal kranjski oddelek dunajske lovske razstave. Sprejeli in spremljali so ga po razstavi knaa Hugon Windischgraets, grof Chorinsky, baron Bom in drugi gospodje. Najprej si je cesar ogledal podobe zadnjih dvaindvajsetih »naj-višjih lovskih mojstrov« kranjskih, potom jelena, ki ga je ustrelil še cesar Maks, in druge razstavljeno predmete. O kranjski razstavi je cesar rekel: Ta razstava je res prav čedno aranžirana. — Pri tej priliki bodi omenjeno, da je bil naš rojak, poročnik gospod Emil Zaje, na razstavi luksus - psov za razstavljene pse odlikovan s tremi prvimi dobitki, štirimi častnimi svetinjami in enim avstrijskim šampijonstvom (to poslednje pomeni najboljšega psa na Avstrijskem). Gospod poročnik Zaje je razstavil enega kodra, tri angleške pse »King-charles pasme in enega pritlikavega špica. — Za trpeče brate Srbe so po* slali: G. Albert Sič je nabral: Alb. Sič, Ljubljana 2 K, Al. Jenčič 10 K, Mat. Roth 1 2 K, Pezdič Ivan 1 K, Juh Jože I K, M. Tenente 2 K, Bra-daška 1 K, Travzes 1 K, Zaje 1 K, Petrovčič Ant. 1 K, Petrovčič Marija 1 K, Trtnik Franjo 1 K, skupaj 24 K; Ivan Bonač, tvomiear 5 K; Oroslav Bernatovič, trgovec 10 K; Joeo Mrmrak 1 K; Babko, Ljubljana 1 K; Ji«kovic, Ljubljana, 80 vin., Hudnik, Ljubljana 30 v; Bantan Kristina, Ljubljana 1 K; Vojevnik, Ljubljana 1 K. Prememba imena postaje Tavčarjev dvor. Ime med postajo Ljubljana državni kolodvor in postajališčem Črnuče v kilom. 4'7 proge Ljubljana d. k. — Kamnik leži čega postajališča Tavčarjev dvor, se spremeni s 15. junijem t. 1. v Jezica. Zgodovinski dan. Izza davnih časov imajo na gori pri sv. Ahaciju pri Turjaku vselej 26. junija cerkveno slovesnost, pri kateri pa je cerkveno opravilo postranska stvar, kajti obhaja se spomin na Turke, ki so zgradili hišo, ki služi zdaj za kapelo, spomin na slavno zmago Kranjcev pod vodstvom grofa Herberta Turjaškega nad Turki pri Sisku. Tu se hrani tudi mašni plašč, ki ga je rabil ustanovitelj slovenske književnosti Primož Trubar. Ta mašni plašč je narejen iz plašča Hasan-paše, ki je podlegel v bitki pri Sisku. Prijatelji narave in narodnih praznovanj imajo 26. junija lepo priliko za izlet, ki je prav hvaležen in se ga toliko laglje napravi, ker je človek v Pra-jerjevi gostilni dobro preskrbljen. Iz Št. Janža se nam piše: Pretekli četrtek se je klatil tu Raku-schev agent. Se vidi, da Nemcem diši slovenski denar. Od g. Prijatelja je šel zelo »potlačen«, ker so mu rekli, da ne bo nič »kšefta«. Toliko bolj vesel pa je šel od g. Repovža, kjer je pa dobro opravil. »Pa kaj črno, vete vete, kšeft je kseft«, bodo djali oče Repovž. Trg Mokronog dobi v kratkem ulična imena, ki bodo krščena samo na slovenska imena znamenitih mož. Napisi bodo samoslovenski in trg si bo s tem pridobil mnogo ugleda. Ta predlog je stavil pri občinski seji odbornik gosp. P. Strel. Predlog je bil z velikim odobravanjem sprejet! Kaj pa drugod? Mednarodni jamski muzej v Postojni. I. izkaz daril za zgradbo jamskega muzeja: Dr. B. \Volf, sodnik v Elberfeldu 100 K: H. Bock, dežel-ni inženir v Gradcu 100 K (letni prispevek 20 K) ; jamska uprava v Postojni 500 K; prof. dr. Moser v Trstu 50 K; g. Andr. Perko, jamski tajnik v Postojni 100 K (mesečno 10 K) in 312 iztisov raznih jamoslovnih publikacij; A. Pavšek v Trstu 10 K; I. Stussiner, poštni nadkontrolor v pok. v Ljubljani velikansko zbirko jamske faune iu F. Petrie v Postojni 10 K. Darila sprejme občinska hranilnica v Postojni. »Goramož«. Stavimo, da ga ni Slovenca, ki bi vedel, kaj je »goramož«. Morda kdo misli, da je to »bergniandelc«. Ampak »goramož« ni »hergmandele«. Ker je čisto gotovo, d a bi niti najbolj učen slovist ne vedel povedati, kaj je pravzaprav »goramož«, zato se moramo obrniti za pojasnilo na kak c. kr. avstrijski urad, kajti znano je, da sede ravno v c. kr. avstrijskih uradih prve filologične kapacitete. In če se obrnemo na slavno e. kr. štajersko namestnijo, tedaj izvemo, da je »goramož« nemški Bergar-beiter. Tako stoji zapisano v uradnem »Pozvedovalnem listu«, ki ga je slavna namestnija te dni razposlala podrejenim županstvom. V tistem »Pozvedovalnem listu« sta zapisana tudi sledeča stavka: »Ima na pravici poleg nosa in vad pravim obrvem po jedem majkni madež. Obleka je pohabljena.« — Tako pohabljeno se pač nikjer na svetu ne uraduje, kakor se uraduje v Avstriji s Slovenci. Umor. Dne 20. t. m. je posestnikov sin, Fran Majhen iz Goričaka pri Zavrta na Štajerskem v gozdu zaspaL Spečega Majhena je opazil stari njego i sovražnik, posestnikov: sin Trančar, ki Ja takoj sklenil, da ga ubije. K temu ga je nagovarjal tudi njegov prijatelj Kosterwein. Trančar je šel najprej v gostilno, kjer ae je napil korajže, potem pa je Šel nazaj v gozd, odrezal krepek ko-lič ter začel udrihati po spečem Maj-henn. Divjak je razbil svoji žrt\*i črepinjo, odbil uho ter mu zadal ne-broj poškodb po vsem telesu. Ko se Majhen ni več ganil, je Trančar odšel. Pozneje je prišel pogledat, če je Majhen še kaj živ, in ker je ta še dihal, ga je Trančar začel znova ob-delavati s količem po glavi. Divjaka so zaprli. Poskusen samomor. V kavarni »Corso« v Gorici je pila strup mlada, elegantna gospa, vdova Natalija Do-fini iz Trsta. Priskočili so ji na pomoč ter jo spravili v bolnišnico. Vzrok bo gotovo nesrečna ljubezen. Lepa brata. 151etni Fran Gellert iz Trsta, brat onega Gellerta, ki je nedavno ukradel uradniku tvrdke Faltrinelli & Čalmus 1600 K, je bil šele v ponedeljek izpuščen iz zapora. Komaj pa je zadihal prosti zrak, je šel takoj zopet na delo. Ukradel je Mariji Pogačnik več zlatnine in denarja v skupni vrednosti 800 K. Mladega tatica so zaprli. Novice iz Opatije-Voloske. Proslava 5. julija. Tukajšnji rodoljubi hočejo na dostojen način proslaviti praznik sv. Cirila in Metoda. Na predvečer bo mirozov društvene godbe in bakljada. Na bližnjih gričih se bodo zažigali kresovi. Hišni posestniki bodo pa okrasili svoje hiše z narodnimi zastavami. Dne 10. julija hočejo prirediti veliko slavnost v korist istrske družbe sv. Cirila in Metoda in sicer na la\vn-tennis prostoru v Opatiji. Enaka veselica je lansko leto prinesla družbi okroglih 7000 K. — Opatijski vodovod prešel popolnoma v naše roke. Kakor smo že svoj čas poročali, je kupila občina Volos-ko-Opatija večino, t. j. 6551 akcij vodovodnega društva ter s tem dobila tudi upravo v svoje roke. Do tega časa so imeli Nemci upravo v rokah. Ko so ti to izvedeli, je eel odbor podal demisijo, obenem pa ukrenil, da se čimpreje skliče občni zbor. Ta se je vršil 17. junija t. 1. Iz letnih zaključkov za 1. 1909. je razvidno, da je imelo društvo čistega dobička 64.764 kron 60 v. Vodovod je vreden 1,055.511 K 70 v, hotel »Lovrana«, last občine, 1,293.340 K 69 v, vila »Lovrana«, tudi last občine 52.691 K 95 v. kopališče Quarnero pa 62.347 kron 07 v. V novi odbor vodovodnega društva so bili izvoljeni: za predsednika dr. Andrija Stanger, za podpredsednika dr. G juro Červar, v odbor dr. Konrad Janežič, Julij Miran, Niko Peršič. Pavao Tomašič, dvorni svetnik Jaroslav Kittel, dr. Hinko Sachs in Robert Wortmann; v nadzorstvo dr. Ivan Poščič za predsednika, za člane dr. Matko Trinajstie, Josip Bohince in Franjo Giinter, za namestnika Josip Krmpotič. Urad se v najkrajšem času preseli v obč. dom v Voloski. — Cerkve niso noznali. Pretečem teden je prišlo čez 700 romarjev iz kamniške okolice na Trsat. Od tod so se podali v Opatijo, da si ogledajo ondotne krasote. Na poti proti Voloski jih pa vjame ploha. Iskali so strehe, da bi ne bili do kože premočeni. Njih voditelj, nek duhovnik, jim pokaže veliko poslopje, češ tamle je cerkev, tam najdemo najboljše zavetišče. Rečeno — storjeno. Klobuke v rokah gredo skozi velika vrata v notranje prostore. Toda to razočaranje, ko jim pride kar naenkrat policaj nasproti ter jim vljudno pove, da to pač ni cerkev, temveč magistrat no poslopje. Tableau! — Slovensko gledališče v Voloski. 15. junija t. 1. je prišel sem g. Nnčič in še 12 članov slov. gledališča v Ljubljani. Igrali so »Sebastijana, vel. kneza georgijsk.« in »Črni madež«; zadnji večer je bil operni in operetni. Predstave so bile jako dobre, tudi obisk je bil velik, posebno zadnji večer je bila dvorana natlačeno polna. —-Tujci v Opatiji - Voloski. Opatijo-Volosko je obiskalo od 1. jan. do 15. jun. 1910 18.414 oseb, od 9. junija pa do 15. junija je prišlo 392 oseb, a 15. junija je bilo v Opatij i-Voloski nastanjenih 1711 gostov. Elektroradiograf »Ideal«, hotel »pri Malieu« zraven - glavne pošte, ima od srede, dne 22. junija do petka, dne 24. junija sledeči spored: Luka in plinov gorivec. (Komično.) Ženi-tovanje v Payacombu. (Naravni posnetek v barvah.) Petit Jean & Komp. (Drama.) Zadnji grozoviti potres v Italiji. — (Projekcija po naravi.) Japonke na obisku. (Barve-na slika.) Tašča je hotela jesti vel-blodje meso. (Komično.) Zadnja predstava se ob lepem vremenu vrši na prostem. Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9.: Mo-staganem v Alžiriji. (Naravni posnetek.) Rop Sabink. (Umetniška zgodovinsfa projekcija v barvah. — Preljubljena služkinja. (Jako komično.) Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje slav. »Slovenska Filharmonija«. Ljubljanski javni nasadi so prav kar v najnujnejšem cvetju. Splošna h* & ec toročali, da sta iz tukajšnega garnizijskega zapora pobegnila mornar G a po in pešec R a d e j. Vzela sta smer proti Trstu. V Lukovici sta se vtihotapila v neko gostilno in ukradla tesarju Ivanu Remškarju suknjič, v katerem je imel 12 kron denarja, delav-eu Jožefu K e v o č n i k u pa suknjič. Ukradene suknjiče sta takoj oblekla in šla proti Logatecu. Na poti ju je pa ustavilo orožništvo in pripeljalo zopet nazaj v gamizijske zapore. Nepoboljšljiv sin. Pred kratkem je bil 191etni posestnikov sin Anton Srnjak iz Ilovice obsojen zaradi teške telesne poškodl>c na več mesecev zapora. Ko je prišel od obravnave domu, je grozil svojim staršem, da .ih bode postreiil. posestvo pa za-žgal. Ker se ga prebivalstvo na Barju splošno boji, ga je včeraj policija prijela in zaradi nevarne grožnje oddala v zapore deželnega sodišča. Pozor! Občinstvo, ki namerava jutri žgati v mestnem okrožju kresove, se tem potom opozarja, da si mora v to vrbo. kakor že običajno, oioskrbeti pri mestnem magistratu ' oza de v n e ga t1 o v o 1 j e n j a. Konji splašili so se včeraj na poti za deželno bolnico hlapcu Matiji F u r 1 a n u , kateri je padel na tla 'iiko nesrečno, da je nezavesten ob-;^žal. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno lnilniščnico. Mrva jc začela goreti danes popoldne, ko so jo sušili na travniku za predilnico. Ogenj so delavci pogasili sami. Mrva se je baje vnela od isker, ki so prišle iz dimnika. Kolo ukradeno je bilo dne 18. t. m. iz veže št. 1 v Sodnijski ulici trgovcu Francu C ase iju. Kolo je bilo tvrdke »Jax«. črno pleskauo in vredno 100 K. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 52 Slovencev. '23 Maeedoncev in 5 Srbov. V Zagreb se je povrnilo 11, Budimpešto je odšlo pa 10 Hrvatov. Izgubljeno. Neka gospodična je izgubila srebrno ovratno verižico. Natakarica Amalija Tom če v a je izgubila denarnico, v kateri je imela 30 K denarja. Paznik Alojzij Bučar je izgubil črno denarnico, v kateri je imel 143 K denarja. Ivan A n d I o v e c je izgubil denarnico, v kateri je imel 13 K denarja. »Slovenske Filharmonije'* oddelek koncertira jutri od pol 4. do pol 7. popoldne, in ves orkester od pol 8. do pol 11. v hotelu »Tivoli«. Vstop prost. narodna obramba. Veselica novoustanovljene Ciril-Metodove podružnice v Stepa nji vasi je krasno uspela. Udeležba je bila si- ajna. Razven mnogih domačinov nas je posetilo častno število Ljubljančanov, med njimi zastopniki glavne družbe. Mnogoštevilno so se udeležili veselice tudi sosedje iz Most, Sela in Vod mata. Na veselič-nem prostoru je vladalo kmalu po 3. popoldne veselo življenje in vrvenje. Mnogo občudovanja in smeha je \ zbudil zverinjak z Zlatorogom in muzej s »turškimi glavami« in hand-zari. Na plesišču je bilo do ranega jutra zelo živahno. Cisti dobiček zna--a, za naše razmere naravnost presenetljivo vsoto 304 K. To je gotovo jako lep začetek in najboljše plačilo delavnemu odlioru za njegov trud. Le tako junaško naprej! Živela štepanjska Ciril - Metodarija! — Vaša podružnica mora biti vzgled irugim, od katerih spe mnoge ne- zdramno spanje. Vsem, ki so pripomogli do tako lepega uspeha, najpri--rčnejša hvala! Hvala tudi slavnemu mestnemu magistratu ljubljanskemu in Ciril - Metodovi podružnici v Mostah, ki sta bila tako prijaz- a. da sta nam posodila nekaj zastav /.a veselico. Nabiralnik Ciril - Metodove iružbe je poskušal ukrasti na veselici v Stepa nji vasi Franc Prepeluh. /> je hotel oditi z veseličnega prostora z nabiralnikom pod suknjo, kar zapazi tatvino eden izmed odbornikov in mu odvzame nabiralnik. — Društva naj pri svojih prireditvah pazijo na tega lopova, ki pride samo zato na veselico, da kaj ukrade. h* a Grib i hMnLNa v nedeljo, 3. jnlija Iti« afe It. 4ap. lUmDaLiRBki SPORED. 1. Nagovor prvomestnika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Volitev članov v družbeno vodstvo.1) 6. Volitev nadzorništva (5 članov).2) 7. Volitev razsodništva (5 ela- nov).:;) 8. Slučajnosti. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani, dne 28. maja 1910. M Iz vodstva izstopijo letos gg.: Andrej Senekovič, dr. Ivan Merhar Fr. Pahernik, dr. Gregor Žerjav. F mrl je dr. Karel Bleiweis vitez Trsteniški, odpovedal pa se je radi premestitve g. prof. Fr. Vajda. Voliti je torej šest odbornikov, štiri za dobo treh let, dva za dobo dveh let. V odboru ostanejo še gg.: Fr. Crnagoj, dr. Ernest Dereani, Gregor Einspieler, Aleksander Hudovemik, Luka Svetce, Ivan Vrhovnik. -) V nadzoruištvu so bili gg.: dr. Fr. Ilešič, dr. Ferdo Miiller, Matija Prošeka r. dr. Vladimir Ravnihar, Miloš Stibler. ) V razsodništvu so bili gg.: dr. Vinke Hudelist, Jakob Koge.i, Karel Šavnik. dr. Fr. Tekavčič. dr. Kare1 Triller. Dosta vek: Dne 1. in 2. julija se priredi obrambni tečai, h kateremu je dostop dovoljen samo proti osebnemu povabilu. V soboto, dne 2. julija ob osmih zvečer bo prijateljski sestanek na vrtu »Narodnega doma«. V nedeljo, dne 3. julija popoldne ob treh je pričetek velike ljudske sla vnesti v Tivoli, katero prirede v korist družbi sv. Cirila in Metoda narodne dame iz vseh slovenskih pokra iin. Društveno naznanila. Gospod Adolf Hauptmann, tovarnar v Ljubljani je daroval za stavbeni sklad »Ljubljanskega Sokola« 20 K, ker se ni mogel udeležiti kresne veselice. Živel! Naj bi našel mnogo posnemovalcev! Akad. fer. društvu »Prosveta« je daroval Narodni potnik« lepo zbirko 57 knjig, za kar mu :zreka društvo >vojo najtoplejšo zahvalo. Kolesarska polževa dirka se vrši v nedeljo, dne 26. t. m. povodom »Taborja« narodnega delavstva cd I. državne gimnazije do restavracije pri »Novem svetu«! Polževa dirka bo za Ljubljano nekaj novega, poleg tejra pa zelo zabavna! Vabimo torej ljubljansko občinstvo, rla si ogleda dirko in po dirki udele/i »Taborja« pri »Novem svetu«, kjer se tudi dirkačem razdele darila. Za -Tabor« se pa vse giblje. Vsi >dseki se trudijo, da bode »Tabor« res nekaj izrednega; zato pričakujemo od slav. občinstva, da se ga v mnogo-brojnem številu udeleži. Pevski zbor slov. trg. društva »Merkur« poleti, kakor smo že poroci ali, v soboto dne 25. t. in. v Idrijo ter priredi še isti dan zvečer j»evski koncert, drugi dan, v nedeljo pa si ob 9. ogleda ondotni svetovnoznani rudokop, popoldne ob 2. je na vrtu pri Črnem orlu« stanovski trgovski sestanek. Odhod v soboto 25. t. m. ob 12*58. Dotiču i k i. katerim ni mogoče izleta se udeležiti v soboto, odhajajo lahko tudi drugi dan, v nedeljo zjutraj, vendar jih prosimo, da nam to nemudoma sporoče, da jim eventuel-no preskrbimo vozove v Logatcu. Razmere postnih ekspedlentov. Nek poštni ekspedient nam piše: Dež. skupina c. kr. poštarjev in pošt nih odpravnikov za Kranjsko in Primorsko je zborovalo dne 12. t. m. Ker se niso mogli vsi čiani udeležiti teg-a zborovanja, tedaj smo iz »Slov. Naroda« posneli tozadevne sklepe. G. Flepič je rekel, da so poštarji vendarle dosegli lepe uspehe. Poštarji 2. razreda pridejo v XI., poštarji 1. razreda v X., nad pošt ar j i pa v IX. činovni razred drž. uradnikov. Govorilo se je torej samo o poštarjih, o poštnih ekspedientih pa ničesar, čeprav tudi ti podpirajo društvo in redno plačujejo svoje društvene prispevke. Lansko leto se je ekspedien-tom obojega spola z boljšal a plača sa celih štirideset kron, kar je naravnost sramotno. Tudi ekspedienti bi radi prišli v 1. osi roma 2. razred, kar je pa nemogoče, ker smo Kot poštni uradniki moramo biti boljše oblečeni. KnBko moramo izdati pri vladajo« vatfki draginji sa hrano, stanovanja itd. Moj namen ni delati napora med poštarji in ekspedienti. Toda tudi mi se ne damo samo molsti. Će nas drugi nočejo podpirati, pomagali si bomo sami. Ustanovili si bodo ekspedienti obojega spola svoje lastno društvo, ki bo delovalo z vsemi močmi- za težnje svojih članov. Prošnja. Za tamburaš k o društvo, snujoče se na narodni meji, iščemo v spopolnitev orkestra naslednjih godal: 1 brač I, 1 brač II, 1 bugarijo I, 1 bugarijo II in berde eventuelno tudi bisernico in brač III. Cenjeni rodoljubi, ki bi utegnili bodisi brezplačno, bodisi proti odškodnini prepustiti svoja godala, naj se izvolijo obrniti z dopisi in zahtevki na akad. fer. društvo »Prosveta«, Ljubljana, Mestni dom. Raspad »katoliškega« društva. A Ajševici v Krombergu obstoječe klerikalno izobraževalno društvo je razpadlo, ker je zmanjkalo — članov. V Reneah pri Gorici prirede napredna pevska društva iz Renč. Bukovice in Gradišča dne 29. junija javno tombolo z denarnimi dobitki v korist ljudske knjižnice. I. zlet Primorske Sokolske župe. Dan 19. junija 1910 ostare zapisan z zlatimi črkami v zgodovini Slovenstva na Goriškem in še posebej v Gorici. Ta dan je korakalo skoz? mesto po najlepši dolgi ulici Corso fiinseppe Verdi 800 Sokolov v kroji, ponosno, aklamiranih ves čts od mnogobrojnega slovenskega občinstva. Dalijanov ni bilo videti nikjer, kakor da so se v zemljo udri i. ali zapustili Gorico. Tmpozanten j* bil ta sprevod, kaj takega še ni videla Gorica. Solze *o igrale v očeh gledalcev in zunanji Sokoli so Se divili ter luli očarani ob taki aklamaciji sredi Goricv Tz oken Trgovskecra doma in še nekaterih drujrih hiš na Oor«u so sipale £ro«r*orlične in gospe cvetje na mimo korakajoče Sokole. Tik mestnega vrta posebno pa jih je pozdravljajo «lovencko občinstvo z živahnimi > £ivio« in »Na zdar!« klici. Sprevod s*» je izvršil popoldne ob ?V ob ujrodnem vremenu. V sprevodu se je videlo tudi staro«to Slovenske SoV^l^k^ Zveze dr. Tvana Oražna. *ajnika Kaizelja, poslanca dr. Ry-bafa. dr. Gregorina. Fnpr*dherta Oangla. zastopana je bila Oor-^nj«ka zona. Idrijska, ki je vzbujala občo razoruocf «; svojo šfandnrdo in sabljami, došli so zastopniki tudi iz Opa-tije, tržaški Sokoli, štajersko S. Ž. je znstonal brat .Tager. Ljubljansko S. Ž. T. brat Zoree. Goriška sokolska društva so korakala v 10 zborih. — St. Peter, kjer se je vršila telovadba in veselica na obsežnem prostoru, je bil ves v zastavah in slavolok jo napravili. Mogočnih sokolskih čet in drugega na tisoče prihajajočega občinstva sicer ni pozdravil klerikalni župan, ali opravil je to odbornik naprednega bralnega društva »Prešeren«. Telovadba je uspela v celoti prav dobro. Nastopilo je okoli 100 tel ova dk. moškega naraščaja okoli 150. Viharno je bil odobravan nastop enih in drugih. Telovadci, okoli 250. so izvajali težke proste vaje, potem je sledila orodna telovadba. Te vrste so pokazale popolno sokolsko šolo. Telovadba je trajala kaki 2 uri. Zjutraj v nedeljo je bila tekma. V začetniškem oddelku je bilo tekmovalcev 42. v nižjem pa 23. Izid tekme je sledeči: Vrste v za čet niškem oddelku: Gorica 277 točk. to je 92*33%, Miren 268 točk. to je 89Š3T : Trst 256-5 točk, to je 85-50%: Videla 256 točk. to je 85*33<# : Ajdovščina 225 točk. to je 75r< . Vrste v nižjem oddelku: Trst 342 točk to je 8V43C* ; Gorica 321 točk, to je 76*43% : Vrdala 243 točk, to je 57*85r< . Pred začetkom je spregovoril starosta dr. Oražen par lepih besed ter pozival va širjenje sokolske ideje. V Št. Petru je bilo navzočih okoli 10.000 ljudi. Akad. teku. društvo »Triglav« v Gradcu. IV. redni občni zl»or akad. tehn. društva »Triglav« v Gradcu se vrši dne 25. rožnika 1910 ob 8. zvečer v prostorih društva Solidna u-gasse 17. I. Slov. akad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi v soboto, dne 25. t. m. ob 8. zvečer programatičui večer spojen s četrtoletniškim večerom. — Lokal: I. Restaurant Leithner. Mathaloni, Auerspergstr. 6. Somišljeniki in slovanski gostje dobrodošli! Slov. akad. društvo »Ilirija« v Pragi. III- redni občni zbor slov. akad. društva »Ilirija« v Pragi sa vrši dne 28. rožnika 1910 ob 8. zvečer v prostorih društva Melounova ulica 4. I. Pevsko društvo »fflakol« v Taboru na Češkem proslavi pod pokroviteljstvom mestne občine taborsko v dneh 25.. 26. in 27. t m. svo*jo 50-letnico, katare ae udeleši pevsko društvo »Slavec« i« Ljubljane in podari ob tej priliki »Hlaholu« srebrn ve-kaseri Je lanutavljen v slatarj* f. ulici. -3? ,Wolf ovi i. J!jWBssuW 1^9* — Usasaikl proračun. Vlada je predložila bosanskemu saboru proračun, ki izkazuje 74,297.712 kron izdatkov in 74,322.409 kron dohodkov, torej 24.797 kron prebitka. Potrebščine so te-le: skupno ministrstvo 737.330 K, osrednja uprava deželne vlade 590.094 K, sabor 300.000 K, notranja uprava 24,486.440 K, finančna uprava 27,240.608 K, pravosodna uprava 4,411.493 K in za javne zgradbe 16,513.747 K. Iz tega izkaza ni razvidno, koliko znaša proračun za šolstvo. In vendar bi bilo zanimivo izvedeti, koliko potrosi bosanska vlada za šolstvo, ko je vendar znano, da je šolstvo še na Turškem bolje razvito kakor v Bosni. — Radi za posta vi jenja Hrvatov ob času bivanja cesarjevega v Bosni so hrvatski poslanci v bosanskem saboru stavili interpelacijo te-le vsebi-ne: 1. Ali je vladi znano, da je bil hrvatski narodni poklonstveni deputaciji odvzet njen narodni karakter! 2. Kako zadoščenje namerava vlada dati užaljenim narodnim čustvom hrvatskega naroda v Bosni in Hercegovini? 3. Kaj misli vlada storiti, da se v bodoče ne bodo ponavljali taki nemili slučaji! — Vlada na to interpelacijo še ni odgovorila. — Bosanski deželni odbor. V predzadnji seji bosanskega sabora so se vršile volitve deželnega odbora. V deželni odbor so bili izvoljeni: Srbi: dr. Nikola Stajonivič, dr. Ivo Si-mič in dr. Uroš Krulj; mohamedan-ci: dr. Savfet beg Bašagič; dr. Murat Sarič in dr. Božič: Hrvatje: dr. Nikola Mandič in dr. Jožo Sumarič. Oba Hrvata pripadata protiklerikal-ni stranki »Hrvatske Zajednice«. — Darilo bolgarski carici. Češki in slovaški časnikarji podare ob priliki vseslovanskega časnikarskega kongresa v Sofiji bolgarski kraljici Eleonori slovaško narodno nošo s krasnimi in dragocenimi všitki. Prekrasno na roti no nošo je preskrbel urednik Fran K r e t z v Ogrskem Hradišču, velik poznavatelj narodnega blaga. — Starosl o vensko službo božjo bo čital 5. julija na dan sv. Cirila in Metoda v Zagrebu pod milim nebom na Griču kanonik dr. Dane & a j a -tovi č. Pri službi bodo pela vsa zagrebška pevska društva, seveda samo staroslovenske cerkvene pesmi. — Srbski Sokol v Zagrebu je preteklo nedeljo slavil petletnico svojega obstanka. V proslavo svojega jubileja je priredil slavnost, ki se je je udeležilo lepo število narodnega občinstva. Značilno je, da so bile v slavnostni dvorani razobešene srbske in hrvatske, potem tudi slovenske in bolgarske narodne zastave. Po slovanskem sveta, — Češki Sokoli v Londonu. Kakor smo že poročali, so dobili pri svetovni tekmovalni telovadbi v Londonu tekmovalci »Češke obce sokolske« L ceno, srebrni ščit. Tekma se je vsšila pod protektoratom angleškega kralja. Tekmovalcev »Češke obce sokolske« je bilo deset, med njimi Slovenec Viljem Kukec iz Žalca. — Češko dijaštvo na slovanskem jugu. Kakor smo že poročali, prirede češki dijaki v juliju izlet na slovanski jug. Program potovanja je, kakor se nam poroča, sledeči: Dne 15. julija zvečer se izletniki odpel jejo iz Prage ter pridejo v Ljubljano dne 16. julija zvečer. Dne 17. julija si ogledajo Ljubljano, dne 18. julija obiščejo Postojno, dne 19. julija bodo v Trstu, odkoder se odpeljejo na parni k u v Benetke. Dne 23. julija se pripeljejo na Bled, odkoder se povrnejo spet v Prago. Za ta dijaški izlet prevzame vodstvo in aranžma novoustanovljeni »Češko - slovenski klub« v Ljubljani. Bazne stvan * Mož umoril ženo. V Pakšu na Ogrskem je nek gluhonemec z imenom Engvel zaklal svojo ženo, ki ga je hotela zapustiti. Morilca so prijeli. * Po povodnji — potres. Nedavno sta bili srbski mesti Svilajnac in Ćuprija popolnoma poplavljeni. Že takrat je znašala škoda več milijonov dinarjev. Dne 20. t. m. pa je bil v imenovanih mestih močan potres, ki je tudi napravil znatno škodo. ♦ Zastrupljanje is maščevanja. V ruskem mestu Proskurov na avstrijski meji so z zastrupljenimi jedili zastrupili ravnatelja neke pariške avtomobilske družbe, ker je uvedel avtomobilski promet ter s tem oškodoval voznike. Pet voznikov so aretirali. • Rodbinske drasse. V vasi Dolina v Galiciji jo polila sena posestnika Schitterle svojo obleko a petro- lejem ler jo zažgala. Predno je pri' šla pomoč, je bila nesrečna žena mrtva. — V Schonebergu blizu Beroli«* na je zastrupila žena slikarja Mul-lerja svojega dvainpol leta starega otroka in sebe, in sicer z lizolonu — Otrok je že mrtev, žena ae pa bori s smrtjo. Vzrok razpor z možem. * Izgubljen milijon zopet našli. O Binkoštih je nek postni sluga v Grunevaldu izgubil priporočeno pismo, v katerem je bilo za en milijon vrednosti. Zdaj so pismo našli. Vseboval je hipotečno - zastavni list, ki je bil za vsakega drugega seveda brez vrednosti. Skoraj gotovo ga je najditelj proč vrgel, ker ni imel za njega nobene vrednosti. Hipoteko so že izbrisali. * Grozovit ciklon v Slavoniji« Med vasjo Kaniža in Šumeče je bil pred nekaj dnevi grozovit ciklon. V gozdu Migalovci je ciklon v širokosti 100 metrov vse pokončal. Več nego 5000 hrastovih dreves je s korenino vred izruval. Pri tem je bil ubit nek kmet. Nekega drugega kmeta je ciklon 30 metrov visoko vzdignil, pa je srečno padel v grmovje. Po viharju je bil gozd, kakor da bi bil nanovo izoran. * Boj z nožem v cerkvi. V državi Kentukv v Ameriki sta si bila duhovnika baptistovske sekte, Vanno-ver in dr. Pelly, huda sovražnika. Tožarila sta se in končno je Pelly svojemu nasprotniku zabranil vstop v cerkev. Vannover je vzlic temu prišel, in sicer ravno, ko je dr. Pelly pridigo val. Peli v je zapustil prižni-co in napadel svojega nasprotnka. Nastal je boj, končno je dr. Pelly vzel nož iz žepa in je Vannoverju prerezal vrat. Verniki so dr. Pellvja zgrabili in izročili sodišču. * Hiša se je podrla. V soboto ponoči se je v židovskem delu mesta Lvov podrla trinadstropna hiša. Stropi vseh treh nadstropij so se podrli ter pokopali stanovalce pod razvalinami. Stanovalci so spali. Začeli so takoj z rešilno akcijo, doslej so dobili 8 mrtvih in 8 težko ranjenih. Vojaščina in policija nadaljuje rešilno akcijo, ker se nedvomno nahaja še več ponesrečencev pod razvalinami. Interesantno je,da je magistrat pred kratkim dal lastniku hiše, Samuelu Menkesu, ukaz, naj izprazni hišo, ki ni več varna. Menkes je re-kuriral, namestništvo je ugodilo re-kurzu ter sistiralo ukaz magistrata. V celem mestu vlada veliko razburjenje. * Duhovnik, ki štrajka. V kr« ščanskosocialnih tirolskih listih čitamo veselo epizodo o nekem župniku, ki ni hotel iti s procesijo, ker je konservativnega mišljenja, dočim je godba krščanskosoeialna. V dopisu se poroča sledeče: »V občini "VVenns. ki ima 1200 prebivalcev, obstojita že več let dve politični stranki: krščanskosoeialna in konservativna. Prvi pripada večina občine; kršč. social-ci imajo tudi v odboru večino. Letos so hoteli Telovo zelo slovesno s procesijo proslaviti. Kršč. socialci so se tega veselili, in da proslave božjega odrešenika, so nastopili s strelci in godbo. Toda zgodilo se je drugače. Po slavnostni maši se je začela procesija gibati. Pride konservativni župnink Evgen Heiselev z najsvetejšim do cerkvenih vrat, in komaj zagleda krščanskosocialno godbo, se obrne, postavi monstranco v tabernakelj in gre iz cerkve. Lahko si predstavljamo razburjenje. Ni-kake procesije; ko se vse raduje, naj Wenns žaluje! Jokajoče so odhajale žene in otroci domov, možem se je brala jeza z obrazov. Tako ne more več iti. Strašno pohujšanje je! Na merodajnem mestu v Briksnu je že zdavnaj vse znano, toda ničesar se ne ukrene. Gre vender samo zoper kršč. socialce! Če bi kršč. socialni župnik kaj takega storil! Mnogi nočejo več iti k maši v Wenns in gredo v sosednje kraje. Torej prav lepe razmere! Na eni strani štrajka župnik — na drugi strani pa vaščani. * Železniška nesreča pri Ville-preuxu. Železniške nesreče, ki se je zgodila pri Villepreuxu, je krivo kolodvorsko osobje. Službujoči uradnik ni dal brzovlaku siguala, da se ustavi. Strojevodja ekspresnega vlaka, ki ne stoji v postaji Villepreuv, je hotel z vso hitrostjo voziti skozi postajo. Ko je strojevodja zagledal pred seboj na tiru osobni vlak, je hotel zavreti, toda bilo je že prepozno. Br-zovlak je z vso močjo zavozil v osobni vlak. V naslednjem trenotku so že bili vozovi osobnega vlaka v ognju, vsled česar je bila rešilna akcija zelo oteškočena. Grozna slika je bila. Vozovi so bili popolnoma razbiti. Iz razvalin se, je slišalo ječanje in klici na pomoč. Železniško osobje je skušalo z nepoškodovanimi potniki najprej pogasiti ogenj, kar je trajalo skoraj eno uro, ker je bilo gasilno orodje jako nedostatno in ker je manjkalo tudi potrebne vode. Grozno je bilo ječanje, ki se je čulo izpod razvalin obeh vlakov. Ko so končno pogasili ogenj, so Me mogli začeti z reševanjem mrtvih in ranjenih. Dva pomožna vlaka sta prišla iz Versaillesa. Ranjene« so prenesli ▼ kolodvorske mamine ter j*k poleftv li nal slamo, kjer 00 dosili zdravniško pomoć. Do đavole vio zvečer 00 dobili 35 teJko ranjenih in 15 lahko ranjenih. Več tenko ranjenih je bilo tako poškodovanih, da skoraj gotovo ne bodo okrevali. Petim ranjencem so morali na meetn roke ali noge amputirati. Med 20 mrtveci je bilo 7 želez, nastavljen- cev in več otrok, ki so bili v spremstvu svojih staršev. Nekatera trupla so bila skoraj popolnoma sežgana. Ko je ekspresni vlak privozil v postajo, so okoli stoječi pasažirji skočili v stran. Veliko jih je bilo poškodovanih od kosov, ki so frčali od razbitih vozov. Sreča v nesreči je bila, da je več oseb zapustilo vozove osebnega vlaka. Če bi se nesreča zgodila 5 ali 10 minut prej, tedaj bi bile posledice še grozovitejše. Postajni načelnik je bil takoj suspendiran in se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Minister za javna dela Mille« rand kakor tudi prefekt departmaja sta na mestu uvedla preiskavo. Pri nekaterih potnikih so se pojavila prva znamenja blaznosti. Kakor trdijo strokovnjaki, je večidel mrtvecev našel svojo smrt šele v plamenih. Več trupel je bilo nabodenih na razvaline vozov. Žrtve bodo pokopali na državne stroške. Država ima čez 10 milijonov škode. • Patrijotična madžarska ustanova. Pred meseci so prinesli madžarski listi veselo vest, da je neznan madžarski rodoljub napravil ustanovo v mesku (JOO.OOO K. Ustanova naj bi služila za to, da bi se z njenimi dohodki informirala zapadna Evropa o madžarstvn. Madžarski politiki so poskakovali veselja, ko so čuli to vedelo vest. S pomočjo te ogromne ustanove bi z lahkoto razširili na tisoče brošur in političnih reklamnih spisov, s katerimi bi preslepili javno mnennje, ki zadobiva vedno boij jasno sliko o »viteškem, svobodoljubnem madžarskem narodu.« Ker se je pisalo, da je ustanova določena v to svrho, je vse hvalilo in proslavljalo neznanega mecena. Le toliko je bilo znano v javnosti, da je nstanovnik poslal notarju Štefanu Gore j u ustanovno listino, v kateri se neznani Madžar zavezuje, da plača ogrski akademiji znanosti 600.000 K. Akademija znanosti naj izposluje na vseh znameni tejših vseučiliščih sto-lice za ogrsko zgodovino, oarrsko državno pravo in madžarsko literaturo. Vsi izdatki madžarskih stolic naj bi se pokrili z obrestmi ustanove. Do sem je bilo seveda vse v redu, ampak v redu ni bilo to, da patrijot ni poslal obenem z ustanovno listino tudi denarja. No. pa Madžari so se veselili kljub temu; mislili so si, denar bo že še prišel. Po Budimpešti se je splošno šepetalo, da je plemenita da-rovalka hči ameriškega milijardarja Vanderbilta, ki si je z milijoni kupila madžarskega grofa Szechenvija in ki sedaj živi v Budimpešti kot grofica ladv Szeehenvi. Člani akademije so to odločno zanikali. Akademija znanosti s stavljenimi predlogi do-brotljivega mecena ni bila zadovoljna, marveč j«' svetovala ustanovnikii, nji j določi obresti ustanove za izdajanje znanstvenih del, ker je izključeno, da bi tuje države hotele ustanavljati na svojih univerzah stolice za madžarsko državno pravo. Tudi obresti v znesku 25.000 do 26.000 K bi bile premajhne za vzdržavanje stolic. Končno je tudi zelo dvomljivo, da bi tuji visokošolei zanimali za madžarske zadeve. Vse to se je pri posebni seji akademije znanosti upoštevalo in končno sklenilo, da se ustanov-uik obvesti, da akademija sprejme ustanovo, če vpoduk<: tudi svoje meje. Iskalci zaklada — požiga h i. V noči 7. aprila m. 1. je pogorela posestniku Francetu Skacedoniku koča v Gortini na Štajerskem. V koči sta stanovala ooletni Juri Knez in njegova 351etna žena Pavla z I21etnim sinom. Sum se je takoj obrnil na Kneza, ker je imel zavarovano svoje pohištvo za 450 K, pa je že pred ognjem pospravil vse stvari v drugo stanovanje. Pavla Knez je sprva trdila, da je zažgal njen mož, toda ne z namenom, da bi dobil zavarovalnino, marveč zato, ker sta mislila, da se bo na pogorišču pokazal zaklad. V tem mnenju jo je ]x>trdil sosed Lorenc Klančnik, s paterim sta hodila ponoči »šace<- kopat. To je pa bil prazen izgovor, kajti njen 121etni sin je pred sodiščem potrdil, da ga je mati vedno nagovarjala, naj zažgre bajto, da bodo dobili denar. Obljubovala mu je celo 40 kron, ako zažge. Pri obravnavi se je izkazalo, da je bil njen mož samo slepo orodje v njenih rokah. Mariborsko porotno sodišče je J u rja Kneza oprostilo, njegovo ženo Pavlo pa obsodilo na tri leta ječe. Na smrt obsojena. Porotno sodišče v Vratislavi je 28 let staro šiviljo Va lesko B u n c e 1, ki je 12. maja umorila in oropala 80 let starega ključavničarja, obsodilo na smrt. Telefonsko in brzoiovno poročilo. Celjski magistrat in sokolski ilet. Celje, 22. junija. Celjski mestni magistrat je poslal odboru »Sokola« odlok, s katerim prepoveduje, da bi se ob priliki sokolskega zleta dne 14. in 15. julija nosili narodni znaki v mestu, kakor tudi da bi smeli Sokoli nastopati v društvenem kroju. Končno zabranjuje, da bi se smelo pri oni priliki zbirati na ulici več nego pet oseb. S to prepovedjo hočejo celjski neniškutarji preprečiti sokolski zlet, kar pa se jim ne l>o posrečilo. Slovenci se seveda proti temu fermanu mestnega magistrata pritožijo in nadejati se je, da bodo višje oblasti imele toliko preudarka, da ne bodo dopustile, da bi celjski magistrat smel na tako nedopusten način šikanirati Slovenec. Poslanska zbornica. Dunaj, 22. junija. Začetkoma današnje seje poslanske zbornice je imel finančni minister vitez Bilin-ski obsežen govor, v katerem se je dotaknil vseh aktualnih vprašanj. Zahteval je, da mora zbornica še v tekočem zasedanju rešiti zakon glede zvišanja davka na žganje in osebno dohodninskega davka, ter pripomnil, da je vlada pripravljena del dohodkov iz teh davkov prepustiti deželam v saniranje njih financ. Nadalje je povdarjal, da se vlada zavezuje, da ne bo osebno dohodninskega davka zvišala v prihodnjih 10 letih in da se bo tudi takrat zvišanje tega davka smelo skleniti samo z 2/j večino. Minister je na to govoril o ministrskih pokojninah, o zakonu glede lokalnih železnic, za kar je not roba 200 milijonov kron in o novih že« 10.000 novik vagonov. O zgradbi novik vodnik eest je docela molčal is Česar se sklepa, da vlada na te zgradbe sedaj ie ne misli. 22. junija. Ob 2. popoldne je imela parlamentarna komisija »Slovanske Enote« sejo, v kateri je razpravljala o slovenskih vseučiliš-kih zahtevah. Te zahteve obsegajo tri točke: 1. Nostrifikacija spričeval in izpitov, iadanik, odroma položenih na zagrebškem vseučilišča sa vse v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele. 2. Do ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani kreiranje vscHČiliskik stolic za slovenske dovente v Pragi ali Krakov u In 3. vladno izjavo, obvezna sa državo, glede ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Bicnerthovo poročilo o položaju cesarju. Dunaj, 22. junija. Ob 8. zjutraj je cesar sprejel ministrskega predsednika barona Bienertha v posebni avdijenci, ki je trajala dobro uro. Bienerth je poročal vladarju o tež-kočah, nastalih glede ustanovitve italijanske pravne fakultete, o finančnem načrtu in o zgradbi vodnih cest. Seja jugoslovanskih klubov. Dunaj, 22. junija. Oba jugoslovanska kluba imata ob 4. popoldne skupno sejo, na katere dnevnem redu je izključno razpravljanje o vse-učiliškeni vprašanju. Pogreb viteza Madevskega. Dunaj, 22. junija. Cesarja bo zastopal pri pogrebu bivšega naučnega ministra dr. Stanislava viteza Madevskega dvorni maršal grof Cholo-niewski. Radi pruskih mark. Dunaj, 22. junija. Urednik lista »Ukrainische Rundschau«, dr. Kuš-mir, je vložil tožbo proti vsem poljskim listom, ki so mu očitali, da je podkupljen od pruske vlade. Nezadovoljni Poljaki. Dunaj, 22. junija. Poljaki so z vlado silno nezadovoljni, ker ne mara ugoditi njihovim zahtevam glede zgradbe vodnih cest. Parlamentarna komisija »Poljskega kluba« je sklenila, da vztraja pri svoji zahtevi glede zgradbe kanalov. Zvečer ima o tej stvari »Pulski klub« plenarno sejo. Bolgarski kralj na Dunaju. Dunaj, 22. junija. Opoldne sta dospela semkaj bolgarski kralj Ferdinand in kraljica Kleonora. Po kratkem odmoru sta nadaljevala svoje potovanje v Pariz. Kdo vlada sedaj na Hrvatskem? Zagreb, 22. junija. Znano je, da je ban dr. Nikola p 1. Tomašić že dlje časa na letovišču v Karlovih varili. Včeraj sta se odpeljala v Pest o tudi podbau Chavrak in oddelni predstojnik dr. Amruš, ker sta obadva delegata v parlamentu. Vladne posle torej vodi sedaj oddelni predstojnik zi\ pravosodje Aranicki, ki je ostal na tem mestu še izza banovanja barona Raucha. Ogrski prestolni govor. Budimpešta, 22. junija. »Keleti Ertesito« javlja, da bo v vladarjevem prestolnem govoru, s katerim se otvori zasedanje parlamenta, tudi odstavek, v katerem vlada obljublja, da bo v najkrajšem času sklicala re-gnikolarne deputacije, ki bodo imele nalogo rešiti med Ogrsko in Hrvatsko obstoječe spore. Hrvatsi delegati v Pešti. Budimpešta, 22. junija. Hrvatski delegati so imeli danes plenarno sejo, na kateri so se posvetovali o svojem stališču nasproti vladi in parlamentarni večini. V političnih krogih govore, da bodo Hrvatje zahtevali razveljavljenje onih točk železniške pragmatike, ki se tičejo jezikovnega vprašanja na Hrvatskem. Gospodflislvo. Posestniki poljedelskih strojev In prodajalci takih strojev se opozarjajo na ukaz c. kr. deželnega predsednika z dne 26. aprila t. 1., deželnega zakonika št. 14 iz leta 1910, o odvračanju nezgod pri obratu s poljedelskimi stroji. Prizadetim krogom svetujemo, da se s tem ukazom dobro seznanijo, ker bo odslej zadela kazen vsakogar, ki bi bil kriv kake nezgode pri poljedelskem stroju in bi bilo dokazano, da so se varnostne odredbe navedenega ukaza puščale pri porabi stroja v nemar. Izvod ukaza deželnega predsednika je nabit na ljubljanskem magistratu. Državne železnice so imele v mesecu maju t. 1. 55,765.300 kron dohodkov, to je za 5,186.836 kron več kakor v istem mesecu minulega leta. — Od 1. januarja do 31. maja so imele železnice 258,189.761 kron dohodkov, to je 25,276.487 kron več kakor v isti dobi minulega lata. — Vozilo so je ta i železnico 41,919.800 oseb in prevesilo so ja W milijonov: 888 tisoo ZMl RUM. Suklja, nekdanji svobodomislec, danes klerikalni deželni glavar kranjski, je v »Letopisu Slovenske Matice« v letniku 1877 na strani 54. zapisal naslednje besede: »Celo pri najbolj izobraženih ljudeh je to kaj prav navadnega, da ispreminjajo svoja načela (politična), da zapustijo svoje prijatelje in somišljenike ter sramotno pobegnejo v nasprotni tabor. To se godi iz dvojnega vzroka: Ali ni bilo pri njih onega pravega prepričanja, katero izvira le iz resnega premišljevanja in preudarjanja, katero je nasledek temelji cih studij in mnogovrstnih skušenj, in potem je begunstvo nasledek duševne plitvosti in površnosti; ali pa so ti uskoki predrugačili svoje mnenje le iz materijalnih razlogov, iz grde sebičnosti, iz nizke č a s t i 1 a k o m n o s t i, in potem izvira njihov odpad iz podlosti in nemoralnost i.« Tako je Fran pleni. Suklje — obsodil samega sebe. DUfliha jtrniovanja u prihodnje Selsko leto. »Domovina«, ki vzdržuje v tekoč, šolskem letu dijaško kuhinjo, razširi drugo leto v smislu svojih pravil delokrog. Osnovati hoče v svojem področju nekako posredovalnico za dijaška stanovanja, s čimer naj bi bilo za prvi hip nekoliko pomagano velikanskim nedostatkom, ki vladajo v tem oziru med ljubljanskimi srednješolci. — Odbor »Domovine« prosi radi tega, da vsakdo, kdor bi rad vzel kakega dijaka za prihodnje šolsko leto na stanovanje, pismeno sporoči odboru »Domovine« v Ljubljani najkasneje do 15. junija svoj naslov in pogoje. Oziralo se bo le na zdrava, čista in dobra stanovanja. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Od narave stvor jena, tako V sestavi kakor tudi moči istolična Franc Jožef-ova grenčica se že desetletja predpisuje od najslovitejših zdravnikov osobito pri zdravljenju akutnega kakor kroničnega zaprtja. Naravna Franc Jožef-ova grenčica, že v malih količinah zavžita, vpliva zanesljivo brez težkoč in ne provzro-ča niti draženja črevesne sluznice niti splošne depresije, torej popolne* ma v nasprotju z drugimi odvajalnimi sredstvi, ki se tako kričeče ponujajo in izgledajo na zunanje jako lično. — Vzorni »naravni« učinek Franc Jožef-o ve grenčice je posledica, da se lahko vporablja tudi pri oslabelih prebavnih organih, v katerem slučaju bi druga sredstva bila prepovedana. — Preizkušeno od najpomembnejših klinikov kot n. pr. G e r h a r d t v K m s s m a u 1, L e u -be in mnogih drugih zastopnikov zdravniške vede. 17 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo »v. Cirila in Metoda. G. A. Petrovič v Št. Petru K. 2077, narodni davek železniških in poštnih uradnikov za mesec maj. — Neimenovan z Razdrtega do Hruševja nabral K 5 — z geslom: »Kjer so župniki v Razdrtem pili, in Cirii-Metodarijo obsodili, smo mi pet kron za njo zložili!« — G. Emil Sturm v Pulju K 5*—. darovali »Slovenski fantje« 12. stot, 87. pešp. v Pulju, mesto venca na grob v Gradcu umrlemu g. desetniku Romanu Mavriču. — G. Fran Planinec, viš. revident južne železnice v pok. K 5—, mesto šopka na krsto g. Josipine Babic, posestnice v Kranju. — G. Fran Ja-nuš iz Domžal K 2.58, povodom odhoda v Ameriko. — Skupaj K 38*35. — Živeli darovalci in nabiralci. Trn aVsitv« „Branlbor". G. Josip Jenko v Kočevju K 10, katere je daroval neki gospod, ki noče biti imenovan. — Hvala! — Živel! Z* taljaftko podporno društvo „DoooovIm". Pisarna g. dr. Al. Kokalja v Ljubljani K 20 —, v kazenski zadevi Marije Narobe iz PodpeCi St. 2 pri Brdu proti zakonskima Andreju in Mariji Stoje iz Pre-voj št 20 pri Brdu kot od poslednjih za odpustitev žalitev plačana globa. — Srčna hvala! Prof. g. dr. llešiš v Ljubljani, K 2. — Gosp. Emil Dobrič nam je izročil nabiralno polo St 61 z zneskom K 22, katere so darovali sledeči gg.: Emil Dobrič, trgovec, K 5, Sava Sijački, trg. sotr., K 2, P. Ahlin, Sp. Siska, sprevodnik drž. železnice, K 1, J. Kraljevič, trgovec, K 2, a. Lukič. trgovec, K 2, Vekoslav Breznik, trg. s o trud ni k, K 1, Osobje Dobričeve tvrdke K 2, Marila Dobrič, trg. soproga, K 2, a! Derganc, brivski mojster, K 1, a. Derganc, brivski mojster, K 1, Gjorgje Bižič, povodom prodaje starinske slike, K 3*. — Gosp. Josip Hauptman v Kočevju K 310, nabral pri omizju Kočevskih Slovencev z geslom i »Ne obupaj Srbs, s teboj plače sleherni Slo« venec!« — Skupaj K 27Wi — Živeti! Za uravnavo fn ljanja se priporoča dobrozoaaega, pristnega zTruzkoceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež koče prebavtjenja. Originalna skattpca I g. Po postnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Mil. c in kr. dvomi zalagatclj na Bnnaln. Tncklankon t. V lekarnah na deželi ie izrecno zahtevati Mollov j preparat, zaznamovan podpisom. z varstveno znamko in 1 29 Mneje gosp. dr. Al. Craciunescn, poleti v Herculesbadu (Mehadia); pozimi v Opatiji. oospod J. Sarravallo, Trst. Uspehi, ki sem jih dosegel t Vašim Serravallovim kina-vinom z železom, so bili tako povoljni, da ne bi mogel biti sedaj brez njega. Veseli me, da Vam morem poročati, da je to vino mnogo boljše od vseh sličnih izdelkov. Herculesbad, 14. maja 1909. Dr. Al. Craciunescu. Bata avnttnln llerolin, Pariz, Rim itd. llajMjSt kom. hdtiijc: O. SETDL Stritarjeve ilice 7. nr. J. I., zobozdravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In ta je: Sejdlln". Zapomni, ne žabi: Bolan ali zdrav, Le „FL0R1 ANa rabi, Želodcu bo prav! je krepčilo želodca, potrebno v vsaki skrbni hiši! Hunska kakovost Kabinetna kakovost liter K ž-40. 4'SO. Naslov za naročila: „FL0RIAN". Ljnbljina. Postavno varovano. Zahvala. Najpresrčnejša hvala za mnogobrojne čestitke, prekrasne šopke in darila, ki sem jih prejela od svojih cenjenih gostov povodom imendana. 2167 Lojzika Tratnik. Umrl! so v Ljubljani: Dne 17. junija: Oton Jindra, sin knjigovodje, 17 dni. Mestni trg 13. Dne 18. junija: Ciril Heuffel, pečarje* sin, 13 dni, Poljanska cesta 60. — Ivan Jonkci poljski dninar, 50 let, Radeckega cesta 11. Dne 19. junija: Ana Breg ar, kuharica, 46 let, Zaloška cesta 11. Dne 20. junija: Fran Klofutar, Čevljar, 60 let, Radeckega cesta 11. — Ivana Bei-desehteiner, usmiljenka, 41 let, Radeckega cesta 11. V deželni bolnici: Dne 16. junija: Ivan Mehle, tovarniški delavec, 42 let Dne 17. junija: Ivan Klarit, mizarjev sir\ 4 ure. Dne 18. junija: Anton Trotovsek, prani ogar, 52 let Žitne cene v Budimpešti* Dne 22. junija 1910. Toraslsu Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 047 Rž za oktober 1910 ... sa 90 iS 6 82 Koruza sa Jan 1910 ... za 50 kg 5-41 Oves aa oktober 1910 .. za 50 kg 7 25 Iffskllsi