mma »stani i okitim hm cmn tn u m Trstu, v srtdo 20, januarja 1929. Posamezni številka 20 cent. Letnik L fzt>»Js. tevennU pondeljek, vMk dttf ej*' A«f»eg* 6t I. nadstropje DodSjT . pi«fr» se ne epcefwaf». rokopfc Prof. F. Peric. — Ustnik tiskaj« --i afa tn mesec L T.—, 3 mesece : - :: oceautvo meseCno 5 lir več. rediiiCtvo: U!]aJ» l . - iskarne . _<*(«• 38.— ia celo teto L «1. — nltftvs tn uprav« 6t. U-Sf. c DIN OST fltevflka v Trstu (■ okolici po 20 ccaL — Oglari m Hrokostf trn kolono (71 ml) — Ogla* trgovca* ta obrtnikov mm po 40 iloifi ah vale, poslanico ki vabila po L t.—, oftaai dcoan mm po L 9. — MaM oglasi po 90 cent beseda. u)naa| pa L S. — Oglasi, naročnina In reklsatadje aa po«ll|s|o lskt|uCno uprav* CdinoaK, v Trstn. nHca sv. Pmtiika Asiikega Hev. 30, L nadstiopio. — Tdefta an svojem pismu na tožitno sekcijo. Ta poslednja je že pred dnevi dobila od preiskovalne komisije Vir ! 1 1 « 1 — _-1 ^ — a »■■in nit r>rir enega genentfa, enega admirala in enega | katerimi je bilo tudi večje število jugoeta-roeščana, ld bo v kratkem sklica! ustavo- venskih nacionalistov, odšla na ulico. Ha-dajno skupščino naovci so nato pffirediK poulične demon« ———— ^ j stracije in je prišlo do resnega spapa-da Poflianik Kjbal upusUl Rim med hanaovci in jugoslovenskiini nacijona- RIM, 27. Pred svojku odhodom po pet- listi. Hrvatski separatisti so začeli stre-letnem bivanju v Rimu kot čehoslovaški I Ijati iz revolverjev. Položaj je bil zelo kri-poslamk pni Kvirmakt se je Kybal podal ob Nepoznanega vojaka, kjer je po- lju dsko solio v materinem jeziku, toHftihe-kaj, kar je med civiliziranimi narodi in v vsaki pravtni in demokratični državi naj-prirodnejša pravica, ne delamo morda tega iz učnih in vzgojnih razlogov, marveč le zato. ker hočemo nezdružljivo! ločevati vse, kar je slovansko, od vsega, kar je italijansko. Če zahtevamo pravico svojemu jeziku (vi uradih, ne delamo tega, ker bi bili s tem -sipojeni kaki interesi našega prebivalstva, marveč le zato, da kalimo razmerje med prebivalstvom in državno upravo, oziroma ker hočemo ubijati med ljudstvom zaupanje do oblastev! Če se pritožujemo radi postopanja in samovoAj-ncisti kakega podrejenega oblastvenega organa, ne delamo tega zato, ker bi se fe.ila v resnici zgodila kaka krivica našemu ljudstvu, marveč le z namenom, da jemljemo onim organom ugled pred ljudstvom, ker hočemo ščuvati, naj ne spoštuje nobene avtoritete! Celo vsaka pritožba zakonitih zastopnikov našega ljudstva v parlamentu naleta na najhujši odpor, žaljenje in poniževanje. Na kratko: kar storimo, kar zahtevamo, kadar grajamo, vse ima le hudoben namen in izvira iz nasprotstva ptfotti vsakemu zblržanju med obema plemenoma in proti vsakemu «sprijaznjen ju» našega ljudstva z njegovim rrotvim položajem v tej državi! Nič nam ne koristi dejstvo, da vse vedenje našega ljudstva, vse točno izvrševanje vseh državljanskih dolžnosti, vsaka manifestacija našega javnega mnenja, vse izjave poklicanih in zakonitih zastopnikov naše narodne manjšine dokazujejo ravno nasprotno: da so namreč vsa tista očitanja in podtikanja brez vsake veljavne podlije. V opisovanju našega ljudstva in njegovih 'stremljenj od strani italijanskega tiska ostajamo mi hujskači In rovarji proti dri; avi. Resnica pa je ta, da nismo mi tisti, ki «ločujemo*, ki zagrajamo poti Jo zblizanja in mirnega sožitja, marveč tisti, ti sies obsipljejo s takimi očitanji! Resnica je ta, da nas obtožujejo tako le zato, ker se postavljamo na pravilno in neoporečno stališče, da ravno zato, ker priznavamo sveje dolžnosti, smemo zahtevati tudi svoje pravice! Ker dajamo, hočemo tudi prejemati! Če vršimo mi dolžnosti napram državi, naj tudi ta vrši svojo dodžnost napram nam! In če še uvažujemo, da naš? ljudstvo in njegovi zastopniki uveljavljajo naše pritožbe in zahteve vsekdar zakonitim potom, potem imamo pač na dlani, kje so krivci, kdo so tisrti, ki «ločujejo», ki zastrupljajo medsebojno razmerje in ki zagraja:o poti do zbližanja. do mirnega sožitja in plodnega skupnega dela. Ti krivci so tisti, ki hočejo pač nalagati našemu ljudstvu državljanske doilžnctsti, ki pa mu nočejo priznati nobenih oravic, ne narodne, ne politične narave, in tudi ne nobenih resničnih kulturnih potreb! Zahtevanje poleg dolžnosti tudi pravice — to je naš glavni greh, to ie naš zločin, to je naše izdajstvo'! V resnici pa ni Lo, kar zahteva naša rarodna manjšina, v nikakem navzkrižju z nobenim interesom države, ne z njeno varnostjo, je marveč v po.lnem skladu z nje ustavnimi zakoni, posebno, pa še s slovesnimi zagotovili in obljubami, ki so jih narodne manjšine, priključene k Italiji, prejele od najpoklicanejših predstavnikov državo tn lile političnega življenja in celo tudi z najvišjega mesta! Zahtevamo le to, kar nam je bilo slovesno zagotovljeno, ko so nas mednarodne pogodbe priključile k tej državi: da se bodoi spoštovali naš je-^ik, naša narodna svojstven ost, naši običaji-. naša čustva in naša narodna kultura! lo zahtevamo! Nič drugega in nič več! Sedaj pa vprašamo s stokratno pravico: eli bi bili vsi oni činitelji, ki so v prvi vrsti čuvarji in'erescv države in italijanskega naroda, dali taka zagotovila, če bi bilo to, kar so slovesno obljubili narodnim manjšinam, v navzkrižju z interesom, ugledom in varnost?© države?! Goltovo ne bi bili. Pač pa so se zavedali, da jim to, kar so obljubili, nalagajo ne le zakoni Italije in nje svobodoljubne tradicije, marveč tudi moralna dolžnost pred svetem! Kar zahteva naša narodna manjšina, ni v navzkrižju z interesi države, niti se Taka bi bila torej — po njihovem — '»sokega sodnega dvora nalog za izročitev označba nacionalizma -slovanske narodne 1 spisov glede Matteottijev^a umora v manjšine v Italiji! Taki bi bili resnični na-|svrho navadnega vpogleda. Torina sekcija meni tega nacijonalizma! Če zahtevamo je pa z ozirom na formalnosti postopanja ' sA za varovanje uradne tajnosti zavrnila za- htevo senatne komisije, češ da bi mogla le tedaj zadostiti njeni želji, ako bi Visoki sodni dvor v smislu zakona nastopil z zakonodajnim ukrepam ter zahteval spise, ne da bi miu bilo pri. tem treba navajati tudi vzrokov te svoje zahteve. Senaitna komisija je potem formalno zahtevala spise preiskave o Matteottijevem umoru in tožikia sekcija je temu ugodila s posebno odredbo. Visokemu sodnemu dvoru se nudijo sedaj tri možnosti: oprostiti senatorja De Bono obtožbe ter vrniti spise točilni sekciji v svrho nadaljnjega postopanja; staviti De Bona pod obtožbo ter ločiti postopanje proti njemu od procesa proti morilcem Matteottija in onim, ki so umor naročili, ter prepustiti to drugo postopanje njega razvoju pred navadnim sodiščem; ali pa more slednjič Visoki sodni dvor sam prevzeti vse postopanje radi zločina nad Matteottijem in to z oezi-rom na zvezo zločina, rad« katerega je obtožen sen. De Bono, z umorom Matteottija. Zastoj r Matteottijevem procesu RIM, 27. Včeraij se je predstavil v uradu tožilne sekcije odposlanec javnega var stva, ca v. Pennetta. Baje je ta obisk v zvezi s policijskimi ukrepi za prenos listin preiskave radi umora poslanca Matteottija iz sodne palače v pisarno Visokega sodnega dvora. Prenos se izvrši najbrže še danes. V čakanju, da se odloči Visoki sodni dvor za nadaljnje postopanje .v tej zadevi, je tožilna sekcija, ki je imela haš zaključiti preiskavo, odgodila vsako sklepanje v tem oziru. Radi tega bo moral Matteot-tijev proces utrpeti zastoj. ✓ Nov fašistovski dnevnik v Torinu TURIN, 27. Na včerajšnjem občnem zboru pokrajinske zveze fašjev je bilo sklenjeno ustanoviti v Turinu fašistovski dnevnik. Novi Hst bo začel v kratkem izhajati pod imenom «11 Regno». Zaplenitve v Rimu RIM, 27. Sinoči je bila zaplenjena druga izdaja lista «Mondo», ker je priobčil pismo Amendole v odgovor na napade fašistov-•skega tiska. Zaplenjen je bil tudi «Popolo», ker je objavil manifest in resolucije osrednjega odbora popolarske stranke. Premestitev preiektov RIM, 27. Na podlagi kraljevega dekreta se premestita naslednja prefekta: Prefekt pokrajine Bene ven to Vivorio Emanuele prevtzame posle prefekta v reški pokrajini Prefekt reške pokrajine Sorge comm. Mi-chele pa je premeščen v Benevento. Aiessandrl se pogaja z začasno čilsko vlado Sporazumno nastopanje oficirjev pri državnem prevratu RIM, 7. Bivši predsednik čilske republike dr. Alessandri se je sestal danes z zastopniki čilske republike. Odposlal je nato gen. Dartuellu in Ortiizu, ki načelu-jeta vojaškemu odboru, kateri je pred par dnevi izvršil državni prevrat v Čile ter prevzel začasno vibtdo, pozdravno brzojavko. V njej se Alessandri zahvaljuje za povabilo, ki ga kliče v domovino v svrho prevzema državnih poslov. V brzojavki pojasnjuje Alessandri tudi pogoje, pod katerimi je pripravljen prevzeti predsedstvo čilske republike. V .Rimu bo dr. Alessandri čakal na odgovor čilskega vojaškega odbora. S ANTI AGO, 27. Pri državinem prevratu, ki je bil izvršen pretekli petek, so nastopali vsi oficirji vojske in mornarice sporazumno. A u gust in Edwards je predložil začasni vladi sporazumni načrt, ki sta ga odobrili obe stranki. Vlada je sklenila, da se imenuje odbor, obstoječ iz lovorjev venec. koristi naših italijanskih 9odeželanov. Le svojo pravico zahtevamo! Odrekanje te pravice greni čustva našega ljudstva! Le tisti, ki to pravico odrekajo, so, ki v resnici «ločujejo» obe plemeni, ki onemogo-čujejo zbtižanje, mirno sožitje in sodelovanje! Naša narodna manjšina ima v tem pogledu čisto vest, ker so njena stremljenja v navzKrizju z lnreresi arzave, niti se ne j pogledu čisto vest, Ker so njen dotika nobene nc materiialne. ne moralne neooorečn* in kristalno čista. Proslavo so. Save o Jugoslaviji Politično premirje po ceH državi BEOGRAD, 27. Kljub ti volilni borbi je nastopalo danes radi praznika sv. Save nekako politično premirje in zatišje. Po celi državi, zlasti- pa v srbskih pokrajinah so proslavili z velikimi svečanostmi praznik sv. Save. Proslave na beograjski univerzi se je udeležiS tudB kralj. Radi praznika ni imela vlada danes nikake seje. Pretirane vesti o ranitvi dr. Krafta BEOGRAD, 27. (Izv.) Vesti, glasom katerih bi bil bivši poslanec nemške stranke dr. Kraft težko ranjen v Sivicah v Baški, so se izkazale pretirane- Dr. Kraft je bil danes prepeljan na dom in bo pO izjavah zdravnikov v kratkem okreval. Radićeve zveze z boljševik! Vsebina dveh novih dokumentov — Izjave notranjega ministra BEOGRAD, 27. Ministrstvo za notranje stvari je včeraj objavilo nadaljne dokumente, ki 'so se našli pri aretaciji Radića in njegovih drugov. Objavlja se pismo, ki ga je prejel Radič od Loganovskega, prvega tajnika boljševiškega ooslarJ" >- na Dunaju. S tem pismom je dokazano, da sta se Maček in Kosutić aktivno udeleževala pii Radičevem defetističnem delovanju v inozemstvu in da ni res, da bi bil Košutiić samo voditelj slabovidnega Radića. Pismo je od 22. oktobra 1924., v katerem Loganoviski pravi, da mu je žal, da se niso srečala v Moskvi, govori o simpatijah, ki jih imajo boljševiški krogi napram a hrvatskemu narodu«, posebno napram Radiću. Prijetno mu je to sporočiti, ker je vedno imel željo za ojačenje prijateljstva med oibema narodoma. Pismo je iz časa Davidofvičeve vlade in pravi, da so zadnji dogodki v Jugoslaviji m stabiiizacrja blo-kadkega kabineta pokazali, da je hrvatski narod dovolj močan, da ne bo podlegel pritisku reakcionarnih krogem Pravi, da bi mu balo prijetno, ako bo poleg Radića videl tudi dr. Mačka in dr. Košutića na praznik sedemietnice boljševičke revolucije. Drugo pismo je od tajnika (organizacije na Dunaju Krasnega z dne 6. oktobra 1924. V tem pismu stoji, da so sovjeti pripravljali balkansko seljačko konferenco za časa Davidovićeve vlade, da se nameravano sklicanje balkanske »eljaške konference pojavlja kot neposredna naloga «mednarodnega seljaškega sovjeta* v smislu resolucij pmie mednarodne seljaške konference kot pomoč seljakom in selja-škim (organizacijam v onih državah, kjer imperializem in reakcionarna politika besni najbolj. Konstatira z zadovoljstvom, da >so seljaki najbolje organizirani na Hrvatskem, da pa so drugi slabše organizirani, kar ovira ustvaritev že sedaj resničnega ^bojnega vsebalkanskega seljaškega ujedinjenja*. Položaj na Balkanu je tak, da zahteva intervencijo mednarodnega seljaškega sovjeta. Pismo govori dalje o pokretu seljaikov na Balkanu in vpraša za mnenje o romunskem seljaškem pokretu. Od Radića v tem oziru zahteva petenoči. Temu pismu sta priloženi pismi Dombaja in Smirnova. BEOGRAD, 27. Napram tendenc ni pisavi opozicijonalnega tiska povodom objave potslednjega dokumenta proti Radiću, češ da je bil ta dokument zato tako pozno izročen javnosti, ker ga ni pravočasno izdelal uradnik v notranjem ministrstvu, je izjavil danes minister za notranje stvari ( Boža Maksamovtč, da je taka pisava nečuvena nesramnost in drznost brez primere. Notranje ministrstvo ne fabricira dokumentov, kakor to trdi opozicijonalno časopisje, kar najbolj dokazuje dejstvo, da Radić sam ni demantiral niti enega dokumenta, ki ga je objavilo notranje ministrstvo. Notranji minister je kategorično izjavil: «V ostalem moremo vsemu svetu dokazati resničnost teh dokumentov. Naj se počaka na »dno odločitev, pa se bo u-gotovilo, ali so bili dokumenti točni ali Demonstracij« v Zagrebu En Orjunai težko ranjen ZAGREB, 27. V takozvanom «Music-haillu» je priredila Hrvatska zajednica v nedeljo voulni shod, kateremu je predsedoval znani dr. Lorkovič. Ta je govoril o bodočnosti hrvatske domovine ter pozval navzoče, da se strnejo v enotno hrvatsko fronto proti «obznani*. Po njegovem mnenju ima hrvatski narod edino pravo bodočnost v tem, da vrže pri volitvah krog-ljico v skrinjico Hrvatske zajednice. Govoril je tudi dr. Trumbić, ks je prinesel pozdrave iz sodnih zaporov, pozdrave zaprtega Stjepana Radića in interniranih članov HRSS. Govoril je tudi o politiki zunanjega ministra, ki je naperjena proti sovjetski Rusiji. Hrvatski sta doeedaj škodovala dva glavna faktorja: ustava in obznana. Hrvatski narod mora urediti račune s Srbi in Slovenci tičen. V resnem spopadu je bil težko ranjen 1 jugoslovenski nacijonalist. Hrvatski separatisti so navalili tudi na policijsko stražo ter lahko ranili policijskega kapetana Bogo vi ća. Fojačena policijska straža je končno razgnala demonstrante, ki so povsod vzklikali: «Živela Hrvatska republika!* Bilo je več oseb aretiranih. Danes policijsko ravnateljstvo vrši uradne poizvedbe za organizatorji tega napada. Sklicanje čehoslovaskega parlamenta PRAGA, 27. Čehoslovaški senat je sklican za 28. t. m., zbornica pa za 29. t. m. Razpravljala bosta o zelof nujnih Mpra san jih. _- Smrt podpredsednika poljskega sejma VARŠAVA, 27. Nocoj je umrl podpredsednik poljskega sejma Seyda. Bil je član poljske demokratične frakcije v sejmu. Francosko poslaništvo pri Vatikanu bo odpravljeno PARIZ, 27. Francija bo odpravila svoje poslaništvo pri sv. istolici, morala bo pa še nadalje vzdrževati pri Vatikanu zastopnika za Alzacijo ki Lotarinško, ker se nahajajo na podlagi sklepa državnega sveta odrešene pokrajine v območju konkordata in imajo tedaj popolno pravico do tega zastopstva pri sv. -sotlici. To je naznanil včeraj ministrski predsednik Her-ricxt tekom razprave o zunanji politiki v poslanski zbornic L Francoska vlada je pripravljena poislati v Rim posebnega odposlanca, da uredi vprašanje tega zastopstva s sv. 'stolico. Francoski dolgovi Ameriki in gospodarski položaj Francije PAJRIZ, 27. Kakor zatrjuje «Eclair», se širi v političnih krogih glas, da pojde Franklin Bouillon v kratkem v Ameriko, da dokaže vladi Združenih držav, da zahteva finančni položaj Francije in njeni veliki napori gotove ugodnosti v vprašanju medzavezniških dolgov. «Matin» hoče ve-> deti, da se je na sinoćnjem ministrskem •svetu v glavnem razpravljalo o besedilu izjave, ki jo misli jutri Herriot prebrati v zbornici z ozirom na vprašanje dolgov. Trditve angleškega tiska, da je francoska porurska zasedba vršila od 1. septembra 1924 pa do 15. novembra 1924 pod različnimi okoliščinami radi predaje uprave nemški železniški družbi strani francoskih oblasti. Lamoureux je pripotmnil, da se pri tem marajo uvaževati tudi stroški za kontrolno komisijo in porenjsko zasedbo, ki znašajo 781 milijonov frankov. Po La-maureuxovem poročilu znaša prebitek porurske zasedbe 2.737,250.321 frarikov. Proročanska debata v francoski zbornici Katoliški poslanci protestirajo proti ukinitvi odnosa je v s sv. stolico PARIZ, 27. Zbornični predsednik otvori sejo ob 10.10. Nato se nadaljuje razprava o proračunu ministrstva za zunanje zadeve. Poslanec Simon očita tekom svojega govora levičarskemu bloku, da je kalil v Franciji verski mir. Dokazuje, da so katoličani v Evropi in Ameriki vedno načelo-vali demokratskim gibanjem ter poudarja, da bi pomenila ukinitev odnošajev , ampak veliki borec iz klasične dobe narodnega preporoda naše Istre in — katoliški duhovnik Vekoslav Spinčič! Njegove navedbe so pomembne z ozirom na današnje dogodke v našem taboru v zvezi z dejstvom, da «Pučki Prijatelj* izhaja dalje s stičnimi nameni, ki jih ugotavlja. Spinčič — ne pohvalno I — Čehoalovaški generalni konzul časten Član i talijansko-čehoslovaške trgovinske zbor« niče t Trstu. Tukajšnji čehoslovaški generalni konzul g. Eduard Machaty je bil imenovan Za častnega člana tukajšnje italijansko-čeho-slovaške trgovinske zbornice. — Naznanitev najemnikov in podnajemnikov. Občinski anagraiični urad v Trstu razglaša: Ker se je ugotovilo, da hišni gospodarji« oziroma oskrbniki hiš in družinski glavarji ne naznanjajo z dolžno vestnostjo svojih najemnikov in podnajemnikov, se opozarjajo prizadeti ponovno, naj s« točno ravnajo po predpisih zakona. Poleg taga se prizadeti opozarjajo, da sc bo proti kršiteljem prepisov o naznanitvi najemnikov in podnajemnikov postopalo z vso strogostjo in da bodo v gotovih slučajih tudi naznanjeni kazenskemu sodišču. — Kruh se mora prodajati na vago. Županstvo tržaške občine opozarja občinstvo, da s2 mora prodajati kruh v Trstu na vago. Imeti so samo kajzerji in kiflji in podobno. Odjemalci kruha imajo potemtakem pravico zahtevati, naj se jim štruce stehtajo, da se ugotovi, ali imajo zahtevano težo. — Otvoritev železniške proge Užice-Vardi-Šte. Na slovesen način je bila v nedeljo otvor-jena železniška proga Užice-Vardište, ki je glede tehnične izvedbe ena najzanimivejših prog v Evropi. Tehnika je morala na tžj progi premagati največje težkoče, proga ima mnogo tunelov in mostov, ki so v telničnem oziru najzanimivejši. Slovesni otvoritvi sta prisostvovala v imenu vlade prometni minister Andra Stanič in minister Miša Trifunovič. Z zelenjem in zastavami okrašeni otvoritveni vlak je odhajal iz Užic pro4i Sarajavu v nedeljo ob 6. uri zjutraj. Otvoritev se je vršila večinoma po sestavljenem programu. Na vseh postajah je narod pozdravljal oba zastopnika vlade in povsod prirejal ovacijs. Vlak je prispel v Sarajevo šele ob 16 popoldne. — Pred justifikacijo Čarnge. Kakor sz poroča iz Osijeka, je dobilo okrajno sodišče v Vukovarju iz Zagreba nalog, da mora oficijal Dane Drakulič odpotovati takoj v Osijek in prevzeti mesto jetničarja na tamkajšnjem sodišču. V Osijaku spravljajo to odredbo v zvezo z bližajočo se justifikacijo razbojnika Caruje. — Sneg. Bela Ljubljana je po nestrpnem pričakovanju, zlasti mladine, postala v noči od nedelje na pondeljek. včndarle bela. Dobila je belo odejo, čeprav še popolnoma deviško. Društvene vesti — Družabni večer, Dan>s zvečer se vrši kot običajno ob 21. v dvorani «Modugno» družabni večer. Za polnoštevilno udeležbo se priporoča — Prireditveni odbor. Vesti z GoriSkega ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV Goriško gledališče. (Pohujšanje t dotini šentflorijanski). - Na s večni co, dne 2. februarja ob 4. pop., ponovi Dram. društvo v Gorici Cankarjevo »Pohujšanje«, ki se je prvič uprizorilo kot 25. slavnostna predstava. — Predstava je popoldanska, tako da je omogočen poset tudi bližnji in daljni okolici. — Pri igri nastopajo najboljše moči Dram. društva ter kot gost g. Terčič iz Trsta. Vstopnice so v predprodaji v Nar. knjigarni ul. Carducci 7. — Obiskovalci iz okolice si lahko zagotovijo sedež polom dopisnice. — Kongres furlanskega fašizma. V nedeljo se je vršil v Vidmu napovedani kongres furlanskega fašizma, ki ni prinesel v splošnem nič novega razen — spremembe zvezinega vodstva. Politični tajnik Zveze, cav. De Carli, je podal obširno poročilo o razvoju oziroma zastoju, ako ne nazadovanju furlanskega fašizma od poslednjega kongresa od maja meseca dalje. Po njegovem poročilu se je vnela obširna debata, v katero je poseglo mnogo delegatov (med njimi tudi delegat Gorice odv Prejšnji občinski kom&aflr C a štela zz i nam sicer nI napravil 180.000 L dolga, kakor bivši komisar Padovan, občin« Marezige v Istri, pač pa se je ovekovečil v Idriji s tem, da ni dal popraviti niti enega vodovoda, siti posuti ene občinski pomet borni zaslužek, tako da so si morali iskati Kocjan, Ant. Filipčič, Marija Čuk, Emilija Taučar, And. Šuc, Judita Stok, Zdravko Ravbar, Ant. Rebec, Toni Lah, Pavlica Lah, vsi iz Du tovelj; nadalje po 1 L darovalci iz Krepelj: Tavčar Marija Godina Karolina, Tavčar Ama-e poti, ter da je pas- občinskim lija, Tavčar Ivana, Tavčar Antonija, Brundula > me ta če m zadrževal mesece in mesece njih pomoči pri sodišču. Ali smemo upati,, da bo naš novi komisar vendar nekaj boljši, saj menda ni nikjer določeno, da bi morala vlada pošiljati občinam same slabe komisarje. Frančiška, Orel Marya; iz Godenj po 1 L: Marija Vrabec, Katarina Tavčar, Jernej Brundula, Marija Štok, Al. Tavčar, Anton Lavren-čič, Slavec Andrej, Matija Renčelj. Taučar Ant; po 50 stot: Frančiška, Tom. Rončelj, Marija Miklauc iz Dutovelj; Alojzija Turk (Godnže) 0.50, M. Tavčar 0.20, Jožefa Taučar 0.70, Leop. Skrl (120, Jož Brundula 0.60; Krep — Poleg spremembe na našem občinskem ura-|lie: Tavčar Mar. 0.20, Kocjan Ivana 0.40, du, se je izvršila sprememba tudi na tukajšnji Zvok B. 0.80, Orel Fr. 5; skupaj L 117.80; v kr. podprefekturi. Prejšnji podprefekt Batiatti je bil prestavljen. Nekaj dni ga je nadomeščal cav. Beden, ki pa se je 20. t. m. umaknil no-voimenovanemu podprefektu g. Belazzi-ju. — Krepljah se je nabralo tudi 10—12 kg fižola. Bodi tem potom izrečena iskrena hvala vsem cenjenim darovalcem, osobito pa nabi-ralkam v osebah g.Čen Malči Sirca, Francka Ker je novi g. podprefekt še le paT dni med Lah, Milke Tavčar. Valerije Volk, Vrabec nami, ne moremo prerokovati, kako bo usme- Marije in TavčaT Antonije. Povrni Bog vsem ril svoja delovanje. Ker se v zadnjem času po vseh krajih Julijske Krajine vršijo hišne preiskave, tudi mi ne stotero! — Pri prireditvi otroškega vrtca na Vrdelci se je dne 11. t. m. zbralo L 383.55 kot vstop- STANO/ANJE, obstoj eče iz dveh sob, kuhinje, na deželi iščem. Ponudbe pod «Dobro plačilo* na upravništvo. 144 BABICA sprejema noseče. Ljubezniva oskrb* Stroga tajnost. Via Madonnina 10, II. 14'j PRODAJALNA jestvin se odda. Ljudska kus hinja in prodajalna zelenjave S2 prodasta. Luzzatto, Raffineria 3, gostilna. 146 KUHARICA, izvežbana, se sprejme v ulid Aleardi 320, IV., vrata 13, (blizu Piazza Scorcola). 147 DRUŠTVO kupi klavir in harmonij. Natančne ponudbe nasloviti na društvo «r; osveta» v Trstu, Via Filzi 10. 148 VRTNARJA izvežbanega tudi za druga dela, sprejmem. Ivan Muha, Sv. PeteT na Krasu. 149 smemo delati izjeme. Tudi pn nas se je vršilo nino k isti ^ sicer so dajali. po L 10: _ nekaj takih preiskav in tako tudi v Spcdnji Leban, Budin, Ferluga, Višnjevec Juslina, Ko- »[ Idnii. Uspeh je bil naravnost sija^n; posebno že] in Gnrek Ant; Nada Godina L 8, Ljudmila v Spodnji Idriji. Pri nekomu so našli premalo pozornosti gospodarski organizaciji in ncta seveda odvedena na kara- r.' ' % . * ivernic, 01 propagandi. Iz njegovih besed je bilo čuti tudi CLersko oostaio v Idriio k^r so fu zaprli - ^T 1, ' i m marsikako rezko opazko na naslov vidftmske i^V^r^TT ' manevre crez rosiojno. v^vov - -- g pahor josipini za pom<>^ pri Pač malo zim pomnijo najstarejši ljudje kakor kJ ^ vsako]^tt čim se obrnemo na ,e letošnja Ionsko leto je bil vsak promej iz dragevolje odzove; daroval je tudi to- niti črke o prejasnih vitezih, tako da niti ne vemo, če sta sploh bila pripuščena na kongres. Očividno so se gospodje v Vidmu naveličali brezplodnega in glupega poskusa zanesti fašizem v vrste goriških Slovencev. ■ _ ^SmIsa^S^ Menda so prišli končno do spoznanja, da za- II hteva ta poskus preveHke gmotne žrtve, ki niti od daleč ne odgovarjajo onim pičlim in dvomljivim uspehom, ki so j"h dosegli. Bratski pakt pri furlanskem prefektu. vodstvo ko, nekaka predstavite,|a ^ ^Z^l Tr^lTTel ,3 ^ Zf ^^ k| S Slovenci, tesani S^fc ^SiVSA mlad, kar se tako rado zgodi. — Lopovi, ki so skušali oplemti stanovanje v ul. Giulia, aretirani. Včeraj smo poročali o dveh drznih zlikovcih, ki sta pretekli sobole zvečer skušala udreti v stanovanje zakonskih Weltner v ul. Giulia št. 82, kar jima je pa preprečila služkinja Marija Novak. Kakor znano, sta lopova pri begu pozabila klobuk in ročno torbico, v kateri se je našlo potrdilo za pre- vzetje slike, naročene v fotografičnem ateljeju v ul. XX Settembre. Dasiravno so zlikovci — bili so trije, ed^n je, kakor se je pozneje dognalo, stal na straži Pretekli teden so se predstavili novemu furlanskemu prefektu predstavitelji goriškega »bratskega pakta«, ki združuje, kakor znano, fašiste, bojevnike, vojne prostovoljce in invalide. Namen tega obiska je bil informirati novega furlanskega perfekta o dejanskem političnem in gospodarskem položaju na Goriškem, zlasti pa o položaju Gorice same, katerega mu je gotovo naslikala videmska go- pred veznimi vratmi — še isti večer šli po spoda v docela drugačni luči, kakor je v res- sliko in so iz previdnosti vzeli tudi negativno ------------ ploščo, s2 je g. Weltnerju posrečilo dobiti še dve pokvarjeni sliki, ki ju je izročil varnostnim organom, ki so s tem dobili v roke dragocen pripomoček za tozadevno preiskavo. Uspeh se je kmalu pokazal; že predvčerajšnjim sta bila dva ptička aretirana, tretjega so pa spravili na varno včeraj. Podjetno trojico tvorijo: 19-letni Karel Bonavia, stanujoč v ulici Ferriera št. 43, 22-letni Fran Bratos, sčanu-joč v ul. Udine št. 18 in 19-12tni Emilij Vladi-miro, stanujoč v ul Ginnastica št. 56. Pri zaslišanju so vsi trije priznali, da so se hoteli niči. Zastopniki sporazuma so se razgovarjali s prefektom tudi o narodnostnem položaju na Goriškem. Dvomimo sicer, da so goriški zastopniki naslikali tudi ta položaj v njegovi pravi barvi, vendar smo prepričani, da so zadel; vsaj eno iz sorodnih barv, česar videmska gospoda gotovo ni naredila, ker sploh ne pozna njegove barve. — Volitve župana v Kanalu, V četrtek so se vršile v kanalskem občinskem svetu volitve župana, podžupanov in njihovih namestnikov. Za župana je bil izvoljen enog^sno za podžupana bivši župan _______, g. Karol Angeli, vtihotapiti v stanovanje Weltnerjevih. a ne da i Kristjan Bavdaž in Franc Berlot, za namest-bi kradli, temveč, da bi — vasovali Novakovi! n;ka pa Franc Gorjup in Lovišček Anton. Toda laž ima kratke noge, tako jih je imel tudi originalni izgovor, kajti Novakova ni teh mlad^ničev nikoli prej videla. Sedaj si trije «vasovalci« hladijo svojo prevročo — ljubezen pod zamreženim oknom. _ Tatinski obisk- Zasebnica Roža Hoenig, stanujoča v ul. Artisti št. 10, je predvčerajšnjim javila na policijskem komisarijatu v ul. Sanita, da so ji neznani zlikovci v njeni odsotnosti ukradli iz njen»ga stanovanja zimsko suknjo in kožuhast jopič, oboje vredno kakih 700 lir. — Nenadna smrt. Včeraj zjutraj je bil zdravnik rešilne postaje poklican k 52-letnemu Oskarju Radoslovich, visokemu uradniku tržaškega «Lloyda», stanujočemu v ul. Regina Elena št. 25. Radcslovichu je nenadoma postalo slabo. Ko je dospel zdravnik, je bil mož Že mrtev; smrt je nastopila rad: notranjega krvavenja. Pa - - Končno je torej zašlo mračno komisarsko solnce in sedaj diha Kanal zopet pod svobodnim, domačim solncem, v kolikor ga m bodo motili in skrivali- črni oblaki, ki groze vedno na obzorju v današnjih časih našim občinskim zastopom. '_Um se ji je zmrača. Goriški -Zeleni kril« je prepelial v umobolnico v S. Osvaldo Marijo Gregorič iz Zatolmina, ker se ji je zmračil um. — Idrije. Komaj tri tedne je od tega, ko smo poročali, da nas je zapustil bivši občinski komisar gen. Carlo Castelazzi m prevzel občinske posle cav. Beden, toda od tistega časa imamo mi skromni Idri$čani že tretjega občinskega komisarja. Cav. Beden je ko.ni-sarii komaj teden dni, nakar je moral prevzeti posle podprefekta, ker je bil bivši pod-prciekt g. Batiatti, katerega je že preje, ko se je nahajal na dopustu, nadomeščal, nenadoma - " " 1 '---Cor- IZ VIPAVSKE DOLINE vsem! — «Svetoivanski cerkveni pevski zbor« ob zaključku letnega računa daroval 50 L za otroši vrtec istotam. Ob tej priliki nabral še _ - , A | 4„j„_ _#„:; oirosi vnec isiuiam. v u icj pimna uauia, Gozdni požari. - 2e cel teden stoH ^ Germek med ci 16 L v isti namen velik del naše doline pod groznim vtisom ve- -- ' - K - veiiK ael bi o Najsrčnejša hvala vsem! temgvefpisa!i,aker^mo čUa/že par poročil! - Slovensko delavsko, obrtnijsko, konsum- pobočju Medtem ko pišemo te vrstice, uničuje že zo- S potrtim srcem naznznjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dan^s preminul v starosti 43 let, naš soprog, oče, brat in svak ivan Stepanfii zidarski mojster. Pogreb se bo vršil v sredo, 28. t. m., ob 4. uri pop. iz hiše žalosti na dekansko pokopališče. DEKANI, 26. januarja 1925. (146) ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA. Za vse dokaze sožalja in sočutja o priliki smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica in svaka Luka ŠorSi izrekamo najtoplejšo zahvalo preč. duhovščini, tolm. pevskemu zboru za krasne žalostinke, Rok. bral. društvu za krasni venec in sploh vsem, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Srčna hvala vsem! Tolmin-Sv. Lucija-Javor nik. 147 ŽALUJOČI OSTALI. na Ojstrem nost« v Trstu. — Za refekcijo zasebne slovenske šole pri ?r1uD™dPOGaabri!amiTpiaLt kF Sv Jakobu, je daroval in nabral znani rodo pol d^va kljub naporom prebivalcev, da bi ** V. Z. ir Prestranka-M^n^vas v ote D. ga pogasili. To dejstvo nas sili. da ponovno Slavmsk, sUdeia živ.la: 4500 kg kromp.r a. opozaqamo preb^stvo na nevarnost nih ^ l^^T't." ^T h - ™ ti požari edino le vsi Brez dvoma le namreč, aa nabic-^iu T.*'.*" ""« T— V" , i . v sle d malomarnosti kadil- ritelju in nabiralcu m vsem darovalcem izreka cev. voznikov in pešcev, kajti začetek takih -odbor Šentjakobske podružnice Šolskega dru- daruieio L 30 ^^a^oa6 rJI^ie^aT^^a X na sveti ve.ar k Ivanu l£22wZ£L vSđ Teg'a6 ^Lo k najveiji Obersnel v Diva« in puMil tan. 10 L za Šolsko S^K ^^MČ^tlZS - g: Cezare Tan.be,,a da,uje L 2, g. Sku-naših gozdov, od katerih ima ono baš sedaj največ zaslužka. , _ Roparski napad. - Znano je, da je v ajdovski predilnici zaposleno mnogo delavcev in delavk iz okoličanskih vasi. Ker se vrši delo v predilnici v.dveh oddelkih,,_se _en ; Md^dn-tvo^ ^ ^ p^ ^ ccr Zlato* srebro, krone, g platin, zobovje e g kupuje % Zlatarno ALBERT POUHf Trstv Via Ma zini 46 | Najvišje cene plačujem za v kun, zlatic« lisic, dihurje*, vider, mavec L 10 Šolskemu društvu. _ Za refekcijo pri Sv. Jakobu darovala gdčna L. M. L 100 , g. Skumovec L 10. ________________ v aidovski predilnici zaposleno mnogo delav- j -Mfsto cvetja na krsto svoji d iragi kumici i jai5ecev,maČK l#a-• J _t___1, i— nlrnltAanalrill Vasi. Ker se Ivam Uetcleva darujejo ivravosovi ^ I VerlC, krtOl/, dJtfjil in domačin zajcem S P.tšhsar—5d. windspach čali dve delavki s partedenskim zasjužkom v , žepu proti Lokavcu. Nič 1 bili nenadoma napadeni na ------7~? t. * * xi:* l„„ipđa clutof sta1 — »Ženskemu dobrodelnemu udruženru» da- iepu prot. Lokalu, ^tad^ d^e«,. st» ^^ ^ ^^ L 5Q Kocjančie Marija neznanih 2jfko»«T_z navadni klicem: »Dc- L 12. ^ ^^^ ilkaIU daril nabran!), za nar kleti aliži vlieni z Seveda sta prestrašeni de- ! — V četrtkovem izkazu dani naoranin z^ izbr^i^rajSi prvo in z vso^aglico oddali boiičnicoJ^J^^^^^^i ^VAfroba povozil in težko poškodo^ starca Žrtev hude nezgode ie bil smoci 67-1' v ' • • ktni težak Vincenc Pacor, stanujoč v zagati Scala št. 4. Okoli 18. uri je peljal po nabrežju Nazario Sauro ročni voziček proti Sv. Andre iu, kjer je imel neke opravke na kolodvoru. Nenadoma je pridrvel za njim osebni avtomobil; bodisi da se starec ni pravočasno umaknil, bodisi, da ji bil soier neroden, avtomobil je trčil' ob voziček s tako silo, da je Pacor te-lebnil na kameniti tlak ter obležal težko poškodovan. Dočim ie avto naglo oddrvel dalje, je neki dilavec. ki je bil priča dogodku in ki je tudi opazil, da ima avto št. 2©» 2297, priskoči!' starcu na pomoč. Prihitel je tudi neki dokler ni bil zopet imenovan za izrednega občinskega komisarja cav. uff. Romeo Ange-lclli. Od 4. julija pret. Ma, ko je bil razpuščen občinski zastop, je gospodarilo na naši občini nič manj kot pet komisarjev. Ce bo slo itvnie krvavo zaslužene novce nesramnim ro- izostala irrena gg. .. , svoje . u pustili Baprej, sami Kante Ivan. ki so v ,sti namen darovali vsak x jfnrk |j»nii v rpnil črez DO 5 L. oKupno L. 13. orcna nva-i >5*.ins parjem, —— — »— — « . „_ „„ pa popihali z okrog 400 hrami v žepu črez po^ polje v temo. Ni dovolj, da si morajo nasi Dfirxni okoličanski delavci služiti tako težko m P^«"1«' tfranko one borne lire, ko mora«jo ob vseh | DEVIZE Amsterdam od 975. do 9% —: BeJ Sih urah in ob vsakem vremenu hoditi od V2A - Ho 125-; Pariz 12975 do 13025» mogočih urah m o o vsa kj od n520 50. New Y.rk od 24- JL mn\tpLka°«aXga. nT dr^e pomoči, do 24 15; jao i 340,- do 345 Švica od j kakor da sc delavci v nočnih urah vračajo 43 Berlin ! nesramna roparska Jfi°5 - dV 4^ T Atene od 40. d kakor da sc delavci v nočnih urah vračajo ie ^ ^ ^ .-.go—; Bukar-št od 1-.5) do lt.- ; v vzčjih gručah domov. Trsi, Via Cesar* 3<*fttisii ši. 10 IL nad-tp., vratj 15 (&2 Sprejemajo se pošiljatve po pošti ALOJZIJ POVH urar In zlatar Plozza Gnriijnldl 2, L fl. Tel. 3-23 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne pr.-d-mete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. 62 DAROVI _ Ob priliki dneva za «Našo deco» so darovali rodoljubi iz Dutovel?, Kreoelj in Godenj L 117.80, in sicer so darovali: Henrik Sonc in Leopold Sirca po L 10; Gomizelj Franc, Ravbar Matilda, Ukmar Judita in Amehja L Pra«r« od 7175 do 72 50: O^rsVa od (».'»335 do < 03*2; Dunaj od Q."340 od 0 03->0 : Za^ieb od 39 50 do 39 75 VALUTA; Avstri«k • bron« od 0 0340 do 0.035«; dinarji od <9 4 » do i9.70 ; dolarji od 23.9» do 24.05; novci po 20 Frankov od 9-J.50 do t»3 50 fuut Ster-ling od 115.1« do 111.40. BeneČijske obveznice 80.15. 5; Em. Žvok 4; Jos. Gomizelj, Mar. Vrabec, j ......v. ^ ------------- - - . Lah, Iv. Cuk Antonija Taučar Marija, to vedno tako naglo naprej, bo občinska se*na Kjuder, Zorko Lah. Knstma Filipčič po L dvorana, v katero je dal bivši župan g. K. vsi doslej imenovani darovalci so iz Dutovelj. Treven obesiti slika vseh dotedanjih idrijskih j Nadalje po L 2: Škrl Andrei m Amalija Kom- iz Krepelj, ter Ana OstouSka in Le^p. županov in-občinskih komisarjev, kniaJu premajhna (prvi idrijski župan je bil izvoljen leta 1852.; do tedaj je občinske zadeve opravljalo vodstvo tukajšnjega rudnika v gTadu) in če ie nz mi, naši zanamci bodo gotovo morali * o nn.!Cn ^ncm>l n» hodnikih m strehi občinske hise. Idrija b rešilno postajo. Kmalu potem je dospel na lice m*sta zdravnik, ki je dognal, da ima Pa^ cor na kompliciran način zlomljeno levo nogo ter številne druge poškodbe po desni nogi in glavi. Po prvi pomoči je bil ponesrečenec pre-paljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti približno dva meseca. Dogodek je bil prijavljen kvesturi, ki zašle-* duje neprevidnega šoferja. — Star čuvaj kruto pretepen. Sinoči okoli 24. ure je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico 63-letni čuvaj Andrej Mrevlja, stanujoč v ul. Cologna si. 13; im^l je veliko bunko nad levim očesom in težko poškodbo na spodnjem delu trebuha; poieg tega je tudi krvavel iz nosa. Starec je povedal, da je sinoči grajal nekega mladeniča, ki mu ji pogostoma hodil nagajat na neko zemljišče v Kolonji, kjer grade novo hišo in kjer je on nameščen kot čuvaj. Mladenič ga je napadel in ga toliko časa suval in brcal, dokler se ni starec končno zgrudil na tla. _ Dogodek je bil prijavljen orožnikom v ulici Cologna. Spominjajte se ob vsaki priliki vDilaške Matice' tako na svojih zanimivostih le pridobivala, romelu iu saj rudnik kar bo gotovo koristilo tujskemu prometu in donašalo Idriičanom lepe dohodke; saj rudnik itak bolj in bolj propada. Pa pustimo Salo. Dejstvo je, da se ob tako pogosti menjav! načelnikov mestne uprave zanemarjajo mesln® naprave, osobito ce»te in vodovodi, kar gotovo ni v korist občanov, ter se izpodkopuje v ljudstvu ugled hi zaupanje do javne uprave. Novi občinski komisar je menda kot tak že okoli 10 let upravljal razne občine in mu je občinsko poslovanje gotovo dobro znano. Ce se bodo izpolnile besede, katere je priobčil na proglasu ob svojem nastopu, bomo seveda šele pozneje izkusili. Culi smo, da se resno zanima za razne naprave, katere je imel v načrtu že prejšnji občinski svet, kakor: zidavo gasilnega doma, mestne klavnice, mestne hladilnice ali ledenice, mestne tržnice, javne pralnice in podobno. Za izvršitev navedenih naprav ima mestna občina večinoma že naloženega zadosti kapitala, treba bi bilo le iz-poslovati tozadevno oblastveno dovoljenje. Nadvse nujno je, da bi občina Že vendar enkrat pričela s kakim večjim delom, da bi se tako vsaj nekoliko omilila neznosna brezposelnost, ki že leta- mori naše gospodarsko stanje. Saj bi bilo le pravično, če bi se svote, katere spravijo ldrijčani skupaj kot razne občinske davščine, zopet vsaj deloma povrnile kot zaslužek brezposelnim delavcem. In to b? se zgodilo, če bi občina pričela z delom prej omenjenih naprav. STROJ za rjzanje knjig, velika in majhna „ —-- . stiskaln ca za knjige in druge potrebščine, oirca iz Godenj Po 1 L: Brundula Alojz, Jo- prodajo. Skedenj št. 363. 140 žcf Lah, Amalija Gomizelj, Franc Stok, Jo----- if-fa Rebec, Marija Rebec, Marija Gomerelf, VRTNAR, izurjen, trimdvajsetleten, sirota, Filipčič, Rozalja Taučar, Ivan Taučar, Kri- samec, se ponuja za zmerno plačo. Ponudbe stina Taučar, Ant. Taučar, Ivana Petrič, Narda pod -Vrtnar* na upravništvo. 143 Vipavsko, istrski refošk in kratki teran. Na deb lo in za družine Via CuniceSi 8, na drobno in za družine Via Giufliani 32 Telefon 27-66. Priporoča se lastnik 47) FR. ŠTRAKC££. PODLISTEK W. Colliaa: P REZ IMENA l228j Pripis gospodične Garth: Dragi otrok! Će bi bila kdaj prenehala, ljubiti Vas. bi ta Nora, ki se je potrpežljivo udala v usedo, ki trdo. -Kar sem napravil, nisem zanje napravil, ni nikoli m.siiia na maščivanje in prevaro, — ampak za vas.» . Nora je dosegla smoter, ki ga je njena sestra Umolknil je in jo pogl-'dal. Obncje an glas zaman zasledovala z vso svojo pretkanostjo, bi ga bila zdaj izdala, da m se poznaia resio in pošteno nicc. Nora pročila «Ko pridejo vaši,» je rekel nato, «vas bodo I svoio odločnostjo in vztrajnostjo. Odkrito in pošteno nicc jubeznijo se je Nora pročila «Ko pric_,_ . z možem, ki je postal dsdič Combe-Raven, spravili v kakšen lepši kraj z obojestransko ljubeznijo se je JNora pi z možem, ki je postal dzdič Combe-R. Magdalenina prizadevanja šo pripeljala moža in ženo do znanja. Ko jo je to spoznanje objelo, se je še enkrat vzbudil v njej boj med dobrim in zlim. ljubezen "oživela/odkar sem zvedela, da Vas Toda novo življenje, ki ga je pričel in hva-je ljubi Bog ohranil nam, ko ste se že nahajal* ležnost do rešitelja je ojačila njena dobra nag- Ni ga kraja, ki bi bil enak temu, kjer ste me vi našli,* U odgovorila prijazno. ~Ni ga boljšega prijatelja od onega, ki mi je rešil Zopet je nastopil odmor, nakar ie rekel s tihim glasom: «Tu smo bili zelo srečni. Saj jubi Bog ohranil nam, Ho sie se ze aaa^ i^uum kI i i ' ," ^ me nf boste pozabili, ko se posloviva? robu groba. Prilagam te vrstice pismu Vaše njenja Prebral je ie enkrat Normo pismo^ mep ^^^ ^bledela nagnila se je tre, ker nisem gotova, ali ste U tako pn potlačila v sebi malenkostno liubosume in ^en > > po^ ^ ^ ^ ^ ^ ; A* srvreietr nien predlog. U seDi nevoljo in iz gioDin* srca so ji pnvreie ^ ; . .r _ i Ti \t> vnmiala' aa sestre, —-----------, . sebi, da morete sprejeti njen predlog in svojemu možu je povedala samo resnico. Toda gospod Bartram Vam je tujec m če mislite da bi si prej in svobodneje opomogli pod okriljem svoje stare guvernante, kakor pod sede: «Nora si je zaslužila srečo Zatopljena v misli ni odprla drugega pisma, ampak čakala, kdaj se Kirke vrne. Obstal je pri durih, jih odprl nekoliko in z:£ito novega svaka, tedaj pridrte najprej k vprašal ako kaj potrebuje. Prodaja ,e naj meni in prepustite meni, da pregovorim Noro vstop«. Bil videti potrt m postamejsi, kakor ----ga fe bila vajena videti do sedaj. Ali ste vi položili zame pismo na mizo7» zaradi prepustite------ . I izpremembi načrta. Stanujem sama zase v neki hišici v Shanklinu, dovolj blizu Vaše sestre, da jo zamoret« videti, če si po-žlite, ali ostati sama, če je potrebno. Odgovorite mi z eno vrstico, da ali ne. Vaša« vedno zvesta Vam udana Harriet Garth». Pismo je padlo Magdaleni iz rok. Popolnoma nove misli so jo zajele. Nora, katere pogum je obstojal v udanosti, je vprašala. Da, jaz sem to napravil na zdravnikov nasvet.* •Zdravnik vam je gotovo povedal, da je pismo moje sestre? Obiskala me bo in gospodična Garth tudi. One vas bosta zahvalili namesto mene.» . . «Ne potrebujem njih zahvale,» je odgovoril prisilila, da jo tudi on pogleda, in je vprašala: -Čemu govorite o tem? Saj se n; poslavljava, vsaj ne še sedaj.* -Mislil sem —» je pričel. «No?» -Mislil sem, da pridejo vaši semkaj—-'* Živahno ga je prekinila: «Ali mislita, da bi mogla proč od tu, ne da bi vedela in se brigala za to, kdaj vas zopet vidim. Pa če pride najljubši sorodnik, ki ga imam na svetu, bi tega ne napravila, o ne, kaj takega ne sm^te o men misliti!« Solze so jo oblile. Sol ze so jo oblile. «Ne,» je odgovoril, «jaz nisem in ne morem krivično m slabo o vas misliti.*