Le<o ?. — St. 24

\P
LjuMjan«, april 19M
	
	
	
	
	
	
GLASILO KOLEKTIVA POD7IT7A >C f A D I S<
BESEDA NAŠEGA GLAVNEGA INŽENIRJA
Z ZDRUŽENIMI MOČMI
bomo uresničili tudi letošnje velike naloge
Tako kot vsa gradbena ogerativa stoji tudi naše podjetje tik pred ^ačetkoni nove gradbene sezone. Ker je naša letošnja zadolžitev nmogo večja od lanskoletne, saj j?, postavljen naš plan že na 9 mi-t^ard, vrednost že sklenjenih po-Sodb pa kaže, da bomo morali celo to, že itak napeto nalogo še poveča-
Gradb. vodstvo Ljubljana Gradb. vodstvo Maribor Gradb. vodstvo Celje Gradbišče Jesenice Gradbišče Koper Gradbišče Ravne Gradbišče Kranj Gradbišče Zalog Gradbišče Hajdoše Gradbišče Podvelka Skupaj
Kovinski obrati Lesni obrati Gradbeni polizdelki Centrala Projektivni biro
ti, je prav, da se ob pričetku letošnjega leta seznanimo z glavnimi tehnično-operativnimi smernicami, ki se jih bomo morali držati, če bomo hoteli to nalogo obvladati.
Planska naloga po posameznih edinicah za 1. 1960 je postavljena takole (upoštevana je samo glavna dejavnost):
2.270 milijonov od tega gradbene 1,140 milij. 1.300 milijonov od tega gradbene 900 milij. 1.200 milijonov od tega gradbene 800 milij. 600 milijonov od tega gradbene 400 milij. 420 milijonov od tega gradbene 320 milij. 420 milijonov od tega gradbene 300 milij. 400milijonov od tega gradbene 300 milij. 200 milijonov od tega gradbene 150 milij. 150 milijonov od tega gradbene 150 milij. 30 milijonov od tega gradbene 30 milij.
6.990 milijonov od tega gradbene 4.500 milij.
1.100 milijonov 335 mi lijonov 450 milijonov 80 mi lijonov 45 milijonov
9.000 mi lijonov realizacije
V teh številkah niso zajete naše Postranske dejavnosti, prodaja materiala, komunala itd.
. Ce primerjamo planske naloge etošnjega leta z lanskoletnimi po cdini ca h (obrate izvzamem), dobijo tole sliko:
Ljubljana
Maribor
Celje
Jesenice
Koper
Kavne
Kranj
Zalog
Podvelka
Hajdoše
Trojane
Pri tem je gradbišče Hajdoše grobo cenjeno, ker obseg te bodoče nove edinice za letošnje leto še ni točneje znan. K gornjim zadolžitvam bi pripomnil to, da se že danes kanejo nekatere spremembe v postavljenih nalogah in bodo naloge posameznih gradbišč mnogo večje kot so planirane. Posebno občuten porast bo izkazalo gradbeno vodstvo Ljubljana, kjer je vrednost letošnjih del po že sklenjenih pogodbah ze sedaj 2.785,000.000 din, od tega L317 milijonov gradbenih del.
Realizacija v milifonili		Gradbeno (brez obr-t) v milij.	
1959	1960	1959	1960
1.418	2.270	972	1.140
1.207	1.300	808	900
1.176	1.200	840	800
570	600	397	400
372	420	253	320
658	420	335	300
42	400	42	300
362	200	214	150
268	30	257	30
—	150	—	150
112	—	112	—
6.185	6.990	4.331	4.540
Jasno je, da tako občutno povečanje naših nalog v letošnjem letu zahteva poleg nujnega povečanja osnovnih kapacitet v strojih, delovni sili, tehničnem kadru, tudi ukrepe za boljšo izrabo obstoječih kapacitet v podjetju, črpanje obstoječih notranjih rezerv in večjo skrbnost pri razporejanju naših operativnih sil. Ker se v letošnjem planu pojavlja tudi znatno nihanje v zadolžitvi posameznih edinic, bo potrebno tudi nekaj prestavitev delovne sile in tehničnega kadra, da se
zagotovljen. Temu namenu služi tudi nova organizacijska oblika, ki jo uvajamo, to je ekonomska enota. Da povem na kratko: ekonomska enota naj spodbuja celotni delovni kolektiv na konkretnem objektu, da z boljšim delom, s štednjo materiala, z boljšo izrabo mehanizacije in opreme doseže, boljši finančni uspeh pri svojem delu in prejmejo zato vsi člani takega kolektiva določen del tako ustvarjenega dohodka, izplačanega kot dopolnilni zaslužek. Z uvedbo ekonomskih enot se odpirajo v podjetju velike možnosti za izboljšanje našega dola, za dvig produktivnosti, za stremljenje k višji stopnji mehaniziranosli, boljši izrabi mehanizacije — skratka, za uresničenje vseh tistih ciljev, ki vodijo k boljšemu finančnemu uspehu v podjetju. Naša naloga je, da to akcijo za uvedbo ekonomskih enot čimbolj populariziramo, da seznanimo vse člane kolektiva z možnostmi, ki so skrite v tej obliki dela in s prednostmi, ki jih nudi tako skupnosti, podjetju kot posameznikom. Naša prva poskusna enota »Merx« v Celju je pokazala najboljši rezultat in je o tem govora v drugem članku, namenjenem tej naši ekonomski enoti. Tako kot bo predstavljalo delo na ekonomski enoti za vsakega člana kolektiva znatno možnost izboljšati svoje dohodke, če bo le voljan vložiti vse svoje znanje in sile v uspeh, tako bo čimvečje število ekonomskih enot omogočilo večjo produktivnost, boljšo izrabo kapacitet a tudi sprejemanje večjih nalog, kar vse bo vodilo do povečanja vseh
povprečna obremenitev enakomer- prepotrebnih skladov podjetja. Do-neje razdeli na vse člane naših ko- Kro organizirana ekonomska .enota lektivov.
Prehod na ekohoriiske enote
Ker pa nameravamo letos ne samo dvigniti kapacitete našega podjetja, temveč je predvideno tudi znatno izboljšanje našega tehnično organizacijskega poslovanja in postopen prehod na ekonomske enote, bo predvsem potrebno posvetiti vso skrb nekaterim ukrepom, ki bodo omogočili v posredni vezi izpolniti glavno našo nalogo, pa tudi omogočili izboljšanje našega poslovanja.
Naj zato navedem nekaj osnovnih smernic, ki bodo morale biti naše vodilo pri delu.
Oglejmo si najprej novo organizacijsko obliko — ekonomsko enoto. Kot že omenjeno, je ena od nujnih letošnjih nalog, ki bo prispevala k izboljšanju dela izkoriščanje naših notranjih rezerv. K tej nalogi je pritegniti vse člane naših kolektivov, ker bo samo tedaj uspeh
tudi ne bo imela problema kadrov in delovne sile, ker bo vsak dober delavec, tehnik ali inženir, delovodja itd. želel delati v ekonomski enoti, ki mu bo omogočila uveljaviti vse sposobnosti. Prav tako pa bo ekonomska enota sama izločila iz svoje srede vse slabe delavce in kadre, kar bo vedlo do selekcije.
Točno spremljanje gibanj v proizvodnji — eden izmed pogojev uspeha
Nujnost, da uredimo naše poslovanje tako, da bomo operativno v
stanju pravilno planirati naše kapacitete, da bomo lahko v redu in realno spremljali napredovanje del in da bomo na drugi strani sposobni sproti kontrolirati finančni položaj posameznih objektov, kar vse bo v korist ne samo tehničnemu vodstvu podjetja in edinic, temveč tudi organom delavskega samoupravljanja pri sprejemanju njegovih sklepov. Vse to nas sili. da bomo letos brezpogojno zahtevali kvalitetno izdelane operativne plane in obra-tovne obračune. Operativne plane, ki bodo izdelani za vsak objekt, obravnavali posamezne roke za do-gotovitev faz dela, ki bodo na drugi strani že vnaprej določili potrebna sredstva in kapacitete za izvajanje del, smo sestavljali že doslej. Letos pa moramo izboljšati njihovo kvaliteto in strogo vztrajati pri zahtevi, da jih je treba vedno spremljati. Glede tega smo že priredili tečaj za stavbovodje, ki je omogočil našim mladim tehnikom in inženirjem, da se podrobno seznanijo z izdelavo takih planov.
Obratovni obračuni so še vedno za večino edinic nekakšen nebodigatreba. Le gradbena vodstva so storila glede tega korak dalje, predvsem gradbeno vodstvo Celje, ki je liri izdelavi obratovnih obračunov že doseglo prav zavidne rezultate. Že s tekočim mesecem bomo uvedli izdelavo obratovnih obračunov po vseh edinicah. Ti obratovni obračuni bodo morali biti delani po dveh linijah, po knjigovodski in po tehnični, vsklajeni pa na skupnih proizvodnih sestankih. Obratovni obračuni bodo omogočali mesečno kontrolo finančnega položaja za vsak sektor naših edinic, dajali bodo torej osnovo za razpravo na proizvodnih sestankih tehničnega kadra, pa tudi za delo upravnih odborov in delavskih svetov. Samo v primeru, da bomo z dobrimi obra-tovnimi obračuni sproti lahko kontrolirali naš finančen položaj, bomo lahko pravočasno in hitro ukrepali.
Dober operativni plan in ažurni obratovni obračun pa so tudi temeljna zahteva pri uvedbi ekonomske enote. Brez teh dveh dokumentov ni možno delo in obračunavanje po ekonomski enoti.
(Nadaljevanje na 2. str.)
Pmil mliiiii
Po sklepu delavskega soeta podjetja bodo oolitoe novih delavskih organov upravljanja v našem podjetju 22. aprila. Do takrat je pravzaprav zelo malo časa in je prav, da opozorimo na nekatere stvari, ki bi morali nanje misliti, ko se bomo pripravljali na volitve.
Poseben pomen letošnjih volitev daje desetletnica delavskega upravljanja, ki ga praznujemo v naši državi. Zato bomo povzeli predvsem izkušnje, ki smo. si jih v našem ]>odjet-ju nabrali v tem obdobju. Težišče priprav bo torej o proučevanju izkušenj vsakega delavskega sveta posebej in upravnega odbora, splošne politike gospodarjenja v edinici in vsem podjetju, posebej pa še, kako je deloval demokratični mehanizem upravljanja. Pri analizi gospodarjenja bo sila koristno gradivo, ki ga je pripravil tovariš direktor za zasedanje osrednjega delavskega sveta, vendar bi bilo napak, če bi se z njim samo seznanili. Menimo namreč, da bi morala vsaka edinica na isti način analizirati svoje gospodarjenje, kakšno mesto zavzema ona v celotnem gospodarjenju Gradisa. Potemtakem bi bilo treba pripraviti za volilna zborovanja kolektivov, na katerih bomo postavljali kandidate za delavski svet, taka podrobna gospodarska poročila.
Posebno pomembne pa so izkušnje delavskega upravljanja v našem podjetju, ki bi jih morali analizirati o vsaki edinici. Sodimo, da bi moral delavski svet pripraviti ob pomoči sindikalne in partijske organizacije podrobno poročilo ne toliko o tem, koliko zasedanj je bilo, o čem so govorili in sklepali, ampak zlasti o tem, kaj je bilo o delu delavskega sveta in upravnega odbora dobrega, kaj bi bilo treba še izboljšati, kaj je delavsko upravljanje zaviralo in kaj pospeševalo. To so stvari, ki so jih sindikalne podružnice in partijske organizacije prav tako pa tudi organi delavskega upravljanja dolžne storiti, ko bodo delavski sveti polagali obračun svojega dela o pretekli mandatni dobi. Le tako bo imel tudi novi delavski svet jasne smernice, česa se mora varovali, in kaj mora pospeševati, da bo dobro delal ter se zares uveljavil kot kolektivni organ upravljanja podjetja in edinice po neposrednih proizvajalcih.
Skoraj pol p!
vec na mesec
Delavski svet je na zasedanju dne 25. marca potrdil začasni pravilnik o nagrajevanju po ekonomskih enotah.
Upravni odbor podjetja je osnoval prvi ekonomski enoti, in sicer: »Merx« v Celju in »Nove Jarše« v Ljubljani.
Prvi presežki na gradbišču ekonomske enote »Merx« v Celju, ki je začelo poslovati s 1. jan. 1960, so razdeljeni. Člani kolektiva prejmejo povprečno 0,443 dvomesečnih prejemkov (skoraj eno celo plačo).
Med drugimi prejemajo poleg svojih plač in akordnih presežkov za dva meseca še: šef ekonomske enote tovariš Dobnik bruto 97.356 dinarjev, delovodja ekonomske enote 75.264 dinarjev, kvalificirani delavci tesarji, zidarji, žele-zokrivci po ca. 20.000 dinarjev, nekvalificirani delavci po ca. 10.000 dinarjev.
Pogled na naše gradbišče »Merx« v Celju, kjer je ena izmed naših prvih ekonomskih enot
Trenutni uspehi nas ne smejo uspavati
Z občnega zbora sindikalne podružnice gradbenega vodstva Ljubljana
H Celje. — Upravni odbor je na zadnji seji razpravljal o prodvidenih ipLamsikih nalogah v letu 1%0. Med drugim so sklenili, da prevzamejo gradnjo sušilnice v Žalcu v vrednosti štiri sto milijonov dinarjev. Nadalje se bodo udeležili licitacije predvidene gradnje tekstilne tovarne v Krapini. Potrdili so tudi plan letnih dopustov. Sindikalna podružnica pa je sklenila, da se nabavi televizijski aparat in začasno montira v sejni sohi gradbenega st v a Celje.
V petek, dne 18. III. 1960 se je v prostorih menze »Ilirija« v Ljubljani zbralo 158 delegatov sindikalne podružnice gradbenega vodstva Ljubljana. V obširnem poročilu predsednika podružnice tov. Ivana Žorža, so bili nanizani uspehi ter nakazane nekatere smernice za nadaljnje delo. V razpravi so delegati v glavnem potrdili delo preteklega leta ter nakazali nekaj novih smernic in pomanjkljivosti. Obravnava se je vrtela okrog nagrajevanja, izobraževanja ter prebrane delavcev.
Letni skupščini je prisostvoval tudi podpredsednik Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana tov. Lojze Capuder ter predsednik sindikalnega odbora podjetja »Gradis« tov. Jože Lorenčič.
vod-
■ Jesenice. — Nagrajevanje po ekonomskih enotah ho na Jesenicah nedvomno eden izmed načinov uspešnejšega dela, takšno je bilo namreč mnenje članov na zadnji seji upravnega odbora. Sklenili so, da se bodo o podrobnosti pogovorili na prihodnji seji delavskega sveta. Razpravljali so tudi o pijančevanju in delovni disciplini. V bodoče bodo sklepe disciplinskega sodišča izobesili na oglasno desko. Beseda je na-: nesla še na volitve v organe delavskega upravljanja ter so se že pričeli pripravljati nanje.
* Podvelka. — Sindikalna podružnica je vzporedno z likvidacijo gradbišča pravilno uredila im zaključila poslovanje podružnice. Ves inventar »o s spremnim dopisom odposlali drugim gradbiščem. Nagradili so tudi najboljše člane, ostali denar pa deponirali v banko.
Opomb a: ramo, da
Priznati mo-i je sindikalna podružnica kljub mnogim objektivnim težavam v celoti izpolnila svojo nalogo ter se v imenu sindikalnega odbora podjetja iskreno zahvaljujemo vsem funkcionarjem bivše podružnice predvsem pa predsedniku tov. Janezu Zevniku in tajnici tov. Amaliji Cas za vso njuno nesebično in požrtvovalno delo.
® Šoštanj. — Sindikalna podružnica »Gradis« Celje je nedavno v prostorih kegljišča v Šoštanju polagala obračun svojega dela. Poročilo je bilo izredno dobro sestavljeno, čeprav sama razprava ni bila najboljša. Občnemu zboru je prisostvoval tudi direktor nodietia tov. insr. Keržan.
iiiiuijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
m

m
1
UP
■
m

Smelo lahko trdimo, da je občni zbor sindikalne podružnice gradbenega vodstva Ljubljana potekal v vse drugačnem vzdušju kot lani. Spremenil se je tempo gradenj, spremenili so se odnosi in sistem nagrajevanja. Izkušnje nagrajevanja po učinku so pokazale, da je ta oblika mnogo boljša in naprednejša. Povečala se je proizvodnja in z njo tudi zaslužki naših delavcev.
Poročilo je obsegalo tudi niz vprašanj iz področja športne dejavnosti, organizacije proslav in izletov, predvsem pa higiensko-teli-nične zaščite. Iz poročila je razvidno, da so samo na gradbenem vodstvu Ljubljana v lanskem letu izgubili zaradi nesreč pri delu in bolezni 15.661 delovnih dni, kar znaša v skupni vrednosti 5,905.907 dinarjev. To je številka, o kateri bo treba še razmišljati.
Drugi del poročila pa je zajel gospodarske in finančne uspehe gradbenega vodstva. Obseg gradbenih del se je v lanskem letu bistveno povečal, saj znaša celotna realizacija 1.532,900.000 dinarjev. Poleg ostalih podrobnosti zaključnega računa so bili nakazani tudi uspehi in izgube na posameznih sektorjih.
Po poročilu blagajnika in nadzornega odbora je predsedujoči tov. Ivan Grmek odprl razpravo. Nekaj trenutkov običajne mučne tišine.
Led je prebit
Vse je lepo in prav, je začel z razpravo tov. Humer, delavec na sektorju »Gospodinjska«. Poročilo predsednika je zajelo niz uspehov. Le škoda, da je pri obravnavi letne bilance toliko številk, malo težko si jih je zapomniti. So pa zelo koristno, je dejal, vsaj zvemo, kako smo med letom gospodarili.
V drugem delu razprave pa je govoril o organizaciji sestankov po sektorjih, ki so bili dostikrat zelo slabo pripravljeni in sklicani zadnjo minuto. Vse to vpliva na vsebino in potek sestanka. Zahteval je tudi pojasnila, zakaj so na nekaterih sektorjih nastale izgube.
Smo šele na začetku nove poti
Z uspehom, ki smo ga letos dosegli, ne smemo biti zadovoljni, saj smo šele na začetku nove poti. je uvodoma dejal iov. Capuder. Res, da smo na področju organizacije dela dosegli vidne rezultate in delno tudi v sistemu nagrajevanja, toda sedanja oblika še ni popolna.
Kajti če hočemo bolje živeti, več trošiti, moramo tudi več ustvarjati. S tem pa ni mišljen le fizični napor, temveč smotrna organizacija iii tak sistem nagrajevanja, ki bo neposredno finančno zainteresiral
vsakega delavca. Delavci morajo biti udeleženi tudi na prihrankih materiala in zato tudi uvajamo sistem nagrajevanja po ekonomskih enotah. Vzporedno s tem pa se mora razvijati tudi izobraževanje kadrov in uvajanje nove in sodobne mehanizacije.
Še enkrat norme in akordi
Predsednik pododbora na »Gospodinjski« tov. Mijo Lovrenčič je zidar. Normo presega za okrog 50 do 50 %. Pravi, da tesarji celo nekaj več. si v sistemu nagrajevanja po ekonomskih enotah obeta še več, saj se bo na vse načine trudil, da
Med občnim zborom podružnice lju hljanskega gradbenega vodstva
si s štednjo in boljšo organizacijo dela zaslužek še poveča. Če k temu prišteje še dodatnih 10 %, če normo ali akord preseže, se bo to nedvomno poznalo tudi pri plači. Malo težje je pri nekvalificiranih delavcih, toda z novimi prijemi in načini izobraževanja ter dvigom produktivnosti dela se bo tudi za njih stanje izboljšalo.
Poznati je treba dolžnosti in ne samo pravice je dejal tov. ing. Kadunc, ko je govoril o uspehih pri gradnji vajeniške šole, o delovni disciplini in o obračunavanju. Za delo smo vsi odgovorni in vsak je k skupnosti dolžan prispevati po svojih zmožnostih. Pri delu ni merilo papirnata kvalifikacija, temveč dejansko delo, ki ga vsak posameznik napravi v določenem času.
Važna je vzgoja
Dostikrat se po nepotrebnem preide v osebne napade, ki v proizvodnji igrajo zelo negativno vlogo. Res. da se pojavljajo napake, toda s tem še ni rečeno, da je ta ali oni slab član kolektiva. Treba je vskia-diti medsebojne odnose ter se lotiti tistega dela in možnosti za povečanje produktivnosti, ki ne terjajo večjih investicij t. j. izobraževanja kadrov neposredno na delovnem mestu.
»še črne kave nisem dobil« Zelo veliko govorimo o dvigu življenjskega standarda. Osebna potrošnja vidno narašča. Mord? včasih tega ali drugega blaga ni dobiti, toda. da zman jka črne kave je skoraj nemogoče. Tako je na skupščini začel razpravo tov. Ran-čulovič. Čeprav se kuharice na vso moč trudijo, da bi bili abonenti s hrano čimbolj zadovoljni je le-ia dostikrat vse premalo okusna in če k temu prištejemo še čistočo in ureditev prostorov, kjer je po stavbi-ščih hrana deli, je včasih graje vredno. Dobro bi bilo, da bi tovariš upravnik večkrat pogledal na stav-bišča ter se posvetoval z abonenti.
še mnogo stvari in problemov so delegati obravnavali na občnem zboru. Poleg navedenih so v razpravi še sodelovali šef gradbenega vodstva ing. Mesarič, Tomo Krakej, Fabijan Rožič, Jože Lorenčič, Edo Kragelj in drugi. Lojze Cepuš
Nova prevzeta in začeta dela
V	zadnjem času smo začeli z gradnjo vrste večjih objektov. Nekatere od njih smo prevzeli in začeii z gradnjo na hitro zaradi zelo kratkih rokov.
V	Ljubljani smo poleg dosedanjih treli 4-0-stanovanjskih blokov v PBM v šiški začeli z izkopi za nadaljnjih deset blokov. Začeli smo
in pa
Beseda našega glavnega inženirja
Čimbolj izkoristimo stroje!
Nasledil je. o čemer bi rad povedal nekaj besed, je naša mehanizacija. Povečanje naše kapacitete mora temeljiti predvsem na dvigu naše produktivnosti in na povečanju stopnje mehaniziranosti in ne na račun povečanja števila delavcev. Zato je naša osnovna naloga, da omogočimo večjo produktivnost v podjetju in s tem sprejemanje večjih nalog, da povečamo našo mehanizacijo. Delno že sklenjene pogodbe, delno plan investiranja v nove-stroje, ki naj nadomestilo staro, neekonomično ali iztrošeno mehanizacijo in povečajo število naših strojev, nam že utirajo pot v to smer. Vsa razpoložljiva sredstva podjetja, izpopolnjena z najetimi krediti, bi morala predvsem služiti temu namenu. Na drugi strani pa moramo z racionalno izrabo obstoječih strojev omogočiti njihovo boljšo izkoriščenost. Jasno je namreč, da strojev, ki jih malo uporabljamo, ne bomo kupovali. Naj navedem primer betonirk. Teh je v podjetju 91, ki pa so izkoriščene le 30%. Na drugi strani pa je postavljena zahteva po nabavi 17 novih mešalcev za beton. Jasno je, da pod takimi pogoji novih mešalic ne bomo kupovali in si bomo ruje pomagali s nrevaža-njem mešalic na več obiektov ali s prevažanjem betona od stabilne mcšalice. Podobnih primerov je še veliko, zlasti pri srednji mehanizaciji, katere najemnina ni tako velika.
Akordirajmo vsa dela
Še nekaj besed o akordiranju in nagrajevanju. Letos še ne bomo mogli novsod preiti na ekonomske enote. Zato se bomo morali povsod drugod potruditi za čimboljši odstotek akordiranja del. ki nikjer ne 1)0 smel biti izpod 60—70%. Seveda bo to možno doseči le s skup-
nim trudom tehničnega kadra in prizadetih brigad. Dober brigadni sistem dela in kompleksni akordi bodo obilo prispevali k uresničenju te naloge. Da podpremo zahtevo po akordu tudi s strani naših delavcev, je delavski svet sklenil tudi stimulirati vse akordante. ki presegajo normo, z doplačilom 10% na njihov zaslužek. Tako kot naj akord spodbuja naše delavce, je treba izpopolniti nagradni sistem za tiste, ki v akordu ne morejo delati, ki pa vendar lahko s svojim delom alt več ali manj prispevajo k skupnim uspehom. Dosedanji sistem nagrajevanja bo treba še izpopolnjevati in utrditi.
Administrativno poslovanje kaže mehanizirati
Ogromna teža dela bo v 1. 1960 ležala na tehničnem kadru. Poleg tega. da bo treba nujno povečati število naših tehnikov in inženirjev, bo treba vse razbremeniti tistega dela. ki ni neposredno nujno vezano na njihovo tehnično operativno službo. Tako bo marsikje treba misliti o ločitvi komunale pod posebno upravo (posebno v Ljubljani, kjer predstavljajo menze in naselja že ogromen aparat, saj ne služi le gradbenemu vodstvu Linbljana. temveč tudi Betonarni. CO in celo tuiim podjetjem). S pisarji in risarji bo treba zlasti starejše tehnične kadre razbremeniti ročnesa dela, da se bodo lahko posvetili organizacijskim problemom. Modernizirati bo treba sistem administrativnega poslovan ja in edinice bol je opremiti s pripomočki za delo v upravi.
Na koncu bi rad povedal še nekaj besed o naši vzgoii kadrov. Da bomo lahko od naših delavcev in uslužbencev zahtevali maksimum storilnosti, iih bo treba nenehno poučevati. Stvar starejših kadrov je, da prenašajo svoje izkušnje na
mlajše kolege. Denar za razne tečaje. seminarje itd. se bo bogato obrestoval, če bodo ti tečaji dobro pripravljeni in če bodo služili tistim. ki tudi sami žele svo|e znanje izpopolniti. Čeprav se te število tečajev letos precej pomnožilo, mislim. da jih je še vedno premalo in bi morali krajši strokovni tečaji postati stalen sistem izobraževanja in dviga strokovne ravni naših članov kolektiva, pa bodisi da gre za nekvalificirane, polkvalificirane ali kvalificirane delavce, ali za naše tehnične, finančne ali administrativne kadre.
Naj opozorim samo še na tole:
Osnova za delovni polet. za strokovni napredek in za željo po takem napredku ie zdrav človek. Ce gledamo poročilo o tribaniu boleznin in nesreč v našem podjetni, vidimo, da se položaj z.adnin leta ni bistveno izboljšal.
Bolovanje na enega ponesrečenca v podjetju je še vedno skoro 12 dni. na vsakega zaposlenega v podjetju pa odpade letno povprečno 13.tl dni bolezni, kar ie zelo veliko. Zaradi nesreč in bolezni se te dohodek v podjetni v 1	1959 zmanj-
šal za 459 milijonov dinarjev kar je vsekakor številka, ki da misliti vsakemu članu kolektiva. Skrb za delovnega človeka, uvedba lastnih ambulant v večiili centrih, povečanje aktivnosti HTZ službe lahko tu še veliko opravijo, samo če bodo našli razumevanje pri vseh članih kolektiva.
Ko sem na kratko nanizal nekaj problemov, zaključujem z željo, da nam bo letošnje poslovno leto uspelo po teh smernicah izboljšati naše delo in da bo s skupnimi napori uspelo še nadalje dvigniti sloves Gradisa in njegovo pomembnost, kar nam bo s sodelovanjem vseh članov kolektiv^ brez dvoma uspelo.
Ing. Alfred Peteln
tudi z izkopi za novo skladišče > 1 rg dišča Jeklotehne na leznu na debelo«, katerega polovica gre žitnega silosa v Melju, še letos v eksplotacijo.	Gradbišče Ravne je prevzelo
Na Viču smo dovršili pripravljal- gradnjo štirih 15-stanovanjskih stolna dela za gradnjo treh 20-stano- pičev in pa gradbena dela na kladi-
varni. Razen tega nadaljuje z gradbenimi deli na veliki novi valjarni.
Gradbišče Jesenice je začelo z gradnjo treh velikih stanovanjskih blokov na Plavžu. Na Bledu je za-
za rezervoarjev.
Gradbišče Koper je na hitro prevzelo gradnjo počitniškega doma za invalide v Strunjanu. Skupaj 120 jx»stelj. Rok julij mesec. Hišice so slične onim v Sv. Nikoli.
Razen tega so začeli z gradnjo hale za Toplovod.
‘ To gradbišče je začelo tudi s pripravljalnimi deli za naš dom v Poreču.
Gradbišče Zalog gradi novo opekarno INDOP obč. Št. Vid.
Gradbišče Kranj je začelo z deli na mostovih v Medvodah in Goričanah V kratkem pa prične z gradnjo blokov sistema Z1DOB v Kranju.	Ing. J. U.
vanjskth stolpičev. Na tem gradbišču bomo v naslednjih treh letih zgradili 500 stanovanj sistema ZI-DOB.
V	Jaršah izvršujemo pripravljal- - ,	, .	,	. .	0, ,
na dela za gradnjo 21 dvanajstorč- .ce,° (?Jradnj« 7hA<>l.e,a >S f>b"<la< kov s,stema ZIDOB.	investitor,a JNA in pa dveh re
Na Gospodarskem razstavišču smo začeli z betoniranjem temeljev za nov okrogli paviljon. Rok junij mesec.
V	šiški smo prevzeli in začeli s pripravami za gradnjo bolnice. Rok: ma, 1962. Gradbena vrednost preko 300 milijonov dinarjev.
Gradbeno vodstvo Celje je začelo s pripravljalnimi deli za veliko skladišče hmelja v Žalcu Ob,ekt je če« 50 m visok in bo viden po vsej Savinjski dolini. Rok julij 1962.
V	usniarm v Šoštanju smo začeii z gradu id kromovega obrata
Gradbeno vodstvo Maribor je v zadnjem čnsn začelo z "rad n jo skla-
Na Ravnah so zborovali
Lepo okrašena jeRilnica je bila Vidonje in od sektorskega vodje tisti dan nabito polna. Sindikalna Starovašnika. Prva se je poročila podružnica je polagala obračun svo- drugi pa gre na novo službeno dolž-
:  J^l„ T _  r: 1  _____ ___,	»« n
jega dela. Iz poročila posnemamo, da je odbor zasedal dvajsetkrat, sklicali pa so en sam množični sestanek kolektiva. Vse kaže, da so delali preveč za zaprtimi vrati. To so tudi v poročilu sami omenili, hkrati pa so naglasili da imajo tudi Dremalo organiziranih, saj je včlanjenih v sindikat komaj 60—70% kolektiva. Nasprotno pa je bilo kultur-noprosvetno in športno udejstvovanje zelo živo. Najbolj so se izkazali kegljači.
V razpravi so obravnavali nekaj najbolj perečih problemov tega kolektiva. Zlasti so govorili o naselju, ki že povsem razpada. Ljudski odbor jim je obljubil pomoč, tudi sami so pripravljeni prispevati s prostovoljnim delom in pričaku,ejo, da bo tudi naš osrednji delavski svet pokazal razumevanje zn njihove probleme.
Ob koncu so se poslavil; od zaslužne članice njahovega kolektiva
nost.
M. P.
Predsednik Ivan Žorž, poročn o delu ljubljanske podružnice
Ne&h&ta ae $o£iv.a
ri/
initic
Sklepič Ivan, delavec, zaposlen na gradbišču Ravne na Koroškem je šel v četrtek, 4. II. 1960 ob 15.50 z dela domov. Na poledeneli cesti mu je spodrsnilo, da je padel. Pri padcu je dobil močan udarec v rebra.
Ledinek Zofka, delavka, zaposlena na GV Maribor, je v petek, 5. II. 1960 žagala drva z ročno žago. Žaga ji je odskočila in ranila palec leve roke. Poškodba je bila neznatna, a vendar je prišlo do zastrupitve, ker ni pravočasno iskala prve pomoči.
Golob Ivan, delovodja GV Maribor, je pri obhodu stavbišča v soboto, 6. II. 1960 ob 14 stopil na ploh. Ker je bil ploh spolzek, mu je spodrsnilo. Pri padcu je udaril z levim kolenom ob ploh in si ga tako poškodoval, da je moral iskati zdravniško pomoč.
Novak Ivan, zidar, ki dela na stavbišču skladišče Tezno, GV Maribor, je v sredo, dne 5. II. 1960 ob 14 stopil na žebelj, ki je molel iz razopažene deske. Žebelj se mu je zadrl v nogo. Ce bi na stavbišču les takoj po razopaženju očistili ž.eb-Ijev ali žeblje pokriviti, bi do ubodov ne moglo priti.
Juras Mijo, varilec v CO Maribor, je na stavbišču Avto-karoseri-ja, Košaki, v sredo, dne 10. II. 1960 ob 10 varil pokrov na vratih. Poleg je delal njegov sodelavec na lestvi. Med delom je lestev zdrsnila in skupaj s sodelavcem padla na varilca. Lestev je padla zato, ker je bila postavljena na valovitem terenu, ni pa bila usidrana ali kako drugače zavarovana.
Harandi Ivan, delavec na stavbišču TE Šoštanj, je v torek, dne 9. II. 1960 ob 7 pomagal pri premeščanju vodne črpalke z lesenim drogom. Pri tem mu je drog spodletel, črpalka pa mu je pritisnila desno n<$go in mu jo poškodovala.
Nesreča se je verjetno pripetila zato, ker je delavec to delo opravljal prvič in ga na nevarnosti pri takih delih ni nihče opozoril.
Bajramovič Hasim, delavec na stavbišču Vajen, šola, GV Ljubljana je v petek, dne 12. 11. 1960 ob 12
japanerjem beton, odra dobil poškod-
vozil po odru in ob porušitvi be na obrazu.
Na oder, ki je bil postavljen za manjšo obtežbo, so pripeljali 5 ja-panerje polne betona Ker pri tem niso pazili, da bi bila obtežba enakomerno porazdeljena, je prišlo zaradi nepravilne obremenitve do
odrinjenja stolic in s tem do porušitve odra.
Velika sreča v nesreči je, da niso japanerji polni betona potegnili medse tudi delavcev, in da je pri porušitvi odra prišlo le do manjših poškodb.
Pocedič Ivan, tesar, je na stavbišču stolpnic GV Ljubljana v ponedeljek, dne 29. II. 1960 opaževal stene. Med delom se je utrgala opažna soha, ki jo je preslabo pritrdil. Pri padcu sohe mu je žebelj poškodoval glavo.
Karabegovič Momir, priučen tesar, je v naselju Tomačevo GV Ljubljana, dne 11. II. 1960 ob 9 s 3 tovariši prenašal steklo v zabojih. Ko so zaboj postavljali na tla. so sodelavci zaboj prehitro spustili, da ni mogel pravočasno umakniti roke. Zaboj ga je pritisnil in poškodoval prste desne roke.
Sredinšek Ludvik, delavec, na stavbišču INDOP — gradbišče Zalog, je v nedeljo, dne 14. 11. 1960 ob 8.30 v jedilnici na štedilniku, kjer se je kuhala kava, dvignil pokrovko. Ker je kava vrela, je para puhnila z lonca vanj. Dobil je opekline na roki in trebuhu tako, da je moral v bolnico. (Dokazano s pričami).
Nekič Marko, priučen tesar, zaposlen na stavbišču ROV-Gorje, gradbišče Jesenice, je v četrtek, dne 11. 11. 1960 ob 19. uri v rovu rinil va-gonček prekucnik. Ker je bil va-gonček pokvarjen, da se je sukal sedaj na eno in sedaj na drugo stran, je zadel ob ventilacijsko cev, delavcu pa pritisnil desno roko ob beton in mu poškodoval prste.
Zakaj so uporabljali pokvarjen prekucnik in zakaj je delavec držal vagonček s strani? Zakaj delovodja ni podvzel potrebnih ukrepov, ker se je pri istem delu zgodila enaka nesreča v sredo, dne 10. II- 1960 ob 17, ko se je ponesrečil Anton Žeja, priučen betoner?
Petek Franc, delavec na gradbišču Podvelka, je 4. II. 1960 delal v skupini, ki je nakladala kamenje na vagone. Z nakladanjem so končali ob 23. Ko je šel po rampi s suknjičem v roki, je stopil na desko, ki je ležala na skrajnem koncu trama tako, da se je. ko je stopil nanjo, dvignila in ga udarila po glavi. Bil je lažje poškodovan.
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. JDdgovorni urednik Lojze Cepuš
l IVU II Ulili)
nnnto
enoia
#
Mol
IVIui
n_i;
Po opravljenih uradnih formalnostih kot so: predložitev in potrditev predračuna, sklepanje pogodb z intestitorjem ter obrtniki, sestavi operativ-nega plana, izvlečka materiala in potreb delovne sile in mehanizacije smo sredi novembra lanskega leta začeli na objektu s pripravljalnimi deli, kmalu nato pa tudi na samem objektu.
Investitor je celjska veletrgovina z živili »Merx«, pravzaprav Zavod za stanovanjsko in komunalno izgradnjo mesta Celja.
Konstrukcija objekta je armiranobetonska, koristne površine 808 m2 ter štirietažna. Prizidek, ki bo služil za pisarne in garderobe, meri 253 m2, je dvoetažen in bo zidan iz opeke.
Gradnja objekta ni zahtevna ter nudi zato obilo možnosti za racionalne posege, s katerimi je moč znižati proizvodnje stroške čez mejo, ki jo dopuščajo zahtevnejši armiranobetonsko ali zidani stanovanjski objekti. To dejstvo, dalje ugodna lega za razmestitev pomožnih objektov in deponij ter bližnji viri, v nemajhni meri pa tudi možnost nagle intervencije vodilnega aparata gradbenega vodstva so narekovale, da prav na tej stavbi napravimo poskus, ki naj potrdi upravičenost novih poti v nagrajevanju po enoti proizvoda tudi v gradbeništvu, kar se je pokazalo primerno in učinkovito v številnih industrijskih podjetjih po vsej Sloveniji.
Sprva so bili pojmi o potrebnosti in koristnosti takega poskusa za podjetje in kolektiv dokaj nejasni. Ko pa smo dobili osnutek delitve ustvarjenega dohodka, pa so se stvari razbistrile in je bil pregnan strah, da bodo ostala prizadevanja za pocenitev gradnje brez ustrezne nagrade. Oh vsakodnevnem pojasnjevanju, kako je treba čuvati material, kako skrbeti za mehanizacijo, kako se truditi za čimbitrej-šo gradnjo, saj je v takili primerih čas v resnici zlato, so se kmalu začeli kazati sadovi. Dvignila se je storilnost, delavci so začeli zelo varčevati z materialom. Naj navedem le nekaj številk:
Investitor je priznal za leto 1960 14,205.829 din realizacije pri okrog 40 zaposlenih. Z izravnalnim faktorjem 0,95 je bila priznana realizacija reducirana na 13,495.538 dinarjev. Stroški bi znašali 8,064.073 dinarjev. Ta dohodek se deli po pravilniku 48% podjetju. 52% kolektivu objekta.
Izračun se je pokazal, da pripade v prvih dveh mesecih letošnjega ieta 2,829.367 dinarjev, od česar je treba odbiti dvomesečne prejemke, ki so bili iz-
v rpiiii
V uuljtl
plačani pravzaprav kot akontacija na dohodek. Za 20% reducirana razlika — vloga do naslenjega dokončnega obračuna objekta — znaša 685.392 dinarjev, kar bo razdeljeno kolektivu brž ko bo delavski svet podjetja predlagal zbrano obračunsko gradivo ler ga potrdil.
Ko smo tako v grobih črtah prikazali ekonomsko koristnost, ki jo bo po vsej verjetnosti imel kolektiv te ekonomske enote pri gradnji objekta, upoštevajoe pri tem tudi spremenjen odnos zaposlenih do gradiva, strojne opreme in povečanja naporov slehernega člana kolektiva, ne moremo mirno preiti tudi prek miselnosti, ki preveva člane te ekonomske enote.
Pri mnogih je biio sprva zaslediti nezainteresiranost, ker niso čutili prave vezi s podjetjem, v mislih imam predvsem sezouce. Ta je skoraj povsem splahnela. Material so začeli skrbno varovati in vrednotiti, saj se je vsak zavedal, da pomeni vsak prihranjen dinar po! dinarja zanj. Ne ugotavljamo več doslej tako pogostih primerov nemarnega odnosa do gradiva. Zaslugo za tako spremenjen odnos moramo predvsem pripisati starejšim in bolj razgledanim delavcem, ki s svojim delom in zavzetostjo za koristno »novotarijo« budno pazijo na okolico in ne dovolijo uničevanja gradbenega materiala, še manj pa, da bi ga puščali nezavarovanega ali celo razmetanega po gradbišču.
Red pri gradivu je kolektiv ekonomske enote, kakor smo pričakovali, prinesel tudi v odnos do strojne opreme. Doslej številne pripombe na račun slabega odnosa do strojev so skoraj povsem izostale. Čiščenje in nega strojev ni več skrb samo delovodje gradbišča. Glede storilnosti pa ni dosežen tolikšen napredek, vendar se kaže tudi tu naraščanje. Prav gotovo je na storilnost že doslej vplival sistem akordov. Glavni razlog pa bo bržčas v neuvežbanosti novospre-jetih sezonskih delavcev, ki doslej v gradbeništvu še niso bili zaposleni. Drugi vzrok pa je najbrž tudi v prenizki strokovnosti polkvalifieiranih delavcev. Ti so opravljali v glavnem le dela, ki terjajo manj strokovnosti pa več fizičnih naporov.
Naše izkušnje kažejo, kako nujno potrebno je dvigati strokovno znanje zaposlenih, zlasti nekvalificiranih.
Uspehi celjske ekonomske enote potrjujejo vsu predvidevanja in dokazujejo, da je pot. i>o kateri smo krenili, pravilna in izredno koristna tako za delavce kot za podjetje.	Leo Dobnik
PROSLAVE DNEVA ŽENA
— Tiska tiskarna Ljubljani.
»Toneta Tomšiča* Izhaja mesečno.
Skoraj [>o vseli ecliuicab so naše žene svečano proslavile 50-letnico mednarodnega praznika — Dneva žena. Žene, ki so bile skozi vsa stoletja zapostavljene, so šele v novi Jugoslaviji dobile vse pravice. Tako so letos že šestinajstič slavile Dan žena, kot enakopravni državljani.
Vemo in znamo ceniti vse žrtve in požrtvovalnost našib žena za časa narodnoosvobodilne borbe, saj jih
Žene iz Centralnih obratov so preživele Mednarodni ženski dan na prijetnem izletu na Otočcu
je samo v borbi sodelovalo preko stotisoč. Tudi v zaledju so bile žene tiste, ki so pomagale organizirati mrežo odpora im pomoči za fronto.
Prav tako tudi danes srečujemo naše žene na vseh področjih družbene dejavnosti, kjer kot enakopravne državljanke stopajo z ramo ob rami svojih moških tovarišev in sodelujejo pri napredku in izgradnji naše socialistične domovine.
In sedaj poglejmo kako so potekale proslave.
Sindikalna podružnica v centralnih obratih je proslavo združila z izletom. Organizirala je izlet v Otočec na Dolenjskem. Tu jih je čakalo svečano kosilo. Proslava je potekala v prijetnem razpoloženju in tudi kontrola ni bila prehuda. (Možje so namreč pooblačili za kontrolo tov. Ravnikarja, šefa komerciale). Posebno so se izkazali tudi strelci, ki so s posebnim dopisom čestitali k prazniku žena. Žal se vse žene proslave niso udeležile in to zaradi prepovedi nekaterih mož. kj hočejo im'»u ženo vedno le pri sebi.
l»d: celjske žene in dekleta so praziu k svečano proslavile. Povabile so še vse druge. Proslave se je udeležil tudi ing. Žerovnik. Slične proslave so bile tudii v Ljubljani in v drugih edinieah. Pa poglejmo, kaj nam pišejo iz Maribora. Kot vsako leto, tako je tudi letos ua-sa sindikalna podužnica v Mariboru prispevala svoj delež, da smo lahko praznovale dostojno in res praznično 8. marec — Dam žena. Na ta praznik so se začele pripravljati nekatere tovarišice-olanice izvrš-
nega odbora sindikalne podružnice že v januarju.
Pri programu so sodelovale le tovarišice z uprave, kajti ni bilo mogoče mobilizirati žensk s terena. Program je obsegal referat, nekaj recitacij, pesmi, vmes pa je tudi zaigrala godba nekaj partizanskih pesmi. O pomenu praznika je spregovorila tovarišica Berta Vigali. ki je prikazala vlogo žene n red vojno im v današnji socialistični družbi. K prazniku je ženam čestital v imenu uprave im sindikalne podružnice bivši tajnik sindi. podružnice Lado Janžekovič. Pasebej pa je naglasil, da naj pozdrave prenesemo vsem tistim ženam našega kolektiva, ki danes niso imele možnosti. d.a bi se udeležile te velike slavnosti.
Na proslavi so bile skoraj vse žene našega kolektiva z vseh gradbišč, saj se je udeležilo nekaj nad sto članic. Po programu je bila mala zakuska. Žene so izrazile žel jo, da bi se večkrat zbrale. Morda ne bi bilo napak, da bi tovarišica, katera je, ali bo, kot se sliši, odgovarjala v sindikatu za ženska vprašanja, organizirala kakšen izlet, kakšno skupno žensko posvetovanje ali slično.
Pripomniti moram tudi. da je bila letošnja proslava ena najboljših, da so se žene počutile k'V še nikoli doslej, kajti uvidele in sioznale so, da se resno in dejansko skrbi' za žene tudi v dejanjih ne samo v besedi.
Sindikalni podružnici pa še enkrat najlepša hvala za vse prispevke in pozornost.
DODATNO POROČILO K ZAKLJUČNEMU RAČUNU ZA LETO 1960
Poročilo, predloženo članom DS, zajema v pretežni večini prikaz dogajanj v poslovnem letu 1959., ne da bi pri tem ugotavljalo razne težnje, ki so vidne šele ob opazovanju večjega števila let. Seveda naše gospodarske organizacije razen za nekatere grobe pokazatelje ne morejo pokazati primerjalnih analiz za daljšo število let, ker so se v teh letih bistveno menjali instrumenti, plače in cena, nadalje klasifikacije posameznih kategorij dejavnosti, struktura del in zaposle-
nih ter končno tudi obseg in količina nalog, ki so se pojavile na tržišču in se spreminjale iz leta v leto. Vendar smatramo, da moremo obdobje 1957., 1958. in 1959. gledati kot čas, v katerem se niso bistveno menjale razmere, da so bili instrumenti več ali manj isti, tržišče je bilo oskrbljeno z naročili in struktura del se je vsaj v grobem držala v istih mejah. Zato bomo skušali naše analize omejiti na 3 leta, pred tem pa bi nekaj pokazateljev Dokazali tudi za daljše obdobje.
Tabela 1: Bruto produkt, povprečno zaposleni po spisku in vrednost del na 1 zaposlenega v letih 1953—1959.
Element	1953
Br.prod. brez eksterne prodaje v	milijonih	5789
Povpr. zaposlenih po spisku	6482
Vrednost del na 1 zaposlenega	v	000	892
Iz tabele št. 1 se jasno vidi večanje vrednosti izvršenega dela na povprečno zaposlenega, prav tako pa tudi vpliv leta 1956., ki je pomenil najnižjo točko v našem poslo-
1954	1955	1956	1957	1958	1959
6339	5774	3723	5246	6188	8176
5746	5473	3785	4305	4635	5206
1100	1060	985	1220	1335	1570
vanju in vse posledice, ki jih je imelo na naše delo in uspehe.
Sedaj pa poglejmo še podrobnejše naše ostale pokazatelje in jih skušajmo analizirati.
I. Razdelitev dohodka
Tabela 2: Delitev celotnega dohodka: v 000 din
Element	1957	•/o	1958	*/.	1959	*7.
Celotni dohodek	5,250.488	100	6,305.900	100	8,338.089	100
Stroški	3,955.282	75,2	4,819.048	76,5	6,227.930	74,6
Dohodek	1,295.206	24,8	1,486.852	23,5	2,110.159	25,4
Prisp. iz dob. led.			92.208	1,3	174.486	2,2
Čisti dohodek	1,295.206	24,8	1,394.644	22,2	1,935.673	23,2
Tabela 3: Delitev čistega dohodka v				000 din		
Na osebni dohodek	1,156.340	89,0	1,226.500	88,0	1,612.000	83,0
Izred. prorač. pr.			1.768	0,1	1.661	0,4
na sklade	138.866	11,0	166.376	11,9	322.012	16,6
Čisti dohodek	1.295.206	100	1,394.644	100	1,935.673	100
Ce analiziramo gornji tabeli, vidimo, da se delež dohodka v odnosu na celotni dohodek ne menja bistveno, če ga gledamo kot celoto. Nadalje vidimo, da se prispevek iz dohodka, ki ga odvajamo federaciji. iz leta v leto veča. četudi v odstotkih na bruto produkt ne predstavlja bistvenega dela- v 1. 1957:
0.	0%, v 1. 1958: 1,30%, v letu 1959:
2.20%.
Odnos med osebnimi dohodki in skladi se prav tako spreminja v korist skladov, saj znašajo skladi: v
1.	1957: 11,0%, v 1. 1958:'11,9%, v letu 1959: 16,6% čistega dohodka.
Navedli bomo še strukturo skladov za opazovana 3 leta:
Tabela 4: Delitev skladov
	1957	1958	1959
Sklad osn. sredstev	44.000	52.209	159.60
Sklad sredstev skupne uporabe	74.866	52.489	137.880
Sklad obrat, sredstev	20.000	40.000	
Rezervni sklad		21.678	25.304
Skupaj	138:866	166.376	322 892
Iz tabele se vidi ustalitev plač v 1. 1958. v primerjavi z 1. 1957., ker je v tem letu podjetje moralo plačati proračunski prispevek iz dohodka federaciji ter se je tako zmanjšala tudi kvota osebnega dohodka. Leto 1959. pa pokaže skok naprej in to preko predvidevanj, ki so bila izračunana v pripravljal-
nem postopku za potrditev tarifnega pravilnika v letu 1959. V tem postopku smo namreč pričakovali dvig osebnih prejemkov za 10%.
Če sestavimo plače po njihovi strukturi t. j. plače po času, učinku, nadurah, ostalih nadomestilih ter plačah nad tarifno postavko, nagradami in premijami, dobimo tole
Tabela 8: Plače po strukturi v 000 din
E le m e n t	1957	•/.	1958	V.	1959	V.
Po tarifni postavki:						
Po času	525.376	45,5	655.832	53,3	620.160	38,5
Po učinku	268.798	23,2	217.421	17,6'	558.738	34,7
Nadure	136.536	11,8	149.591	12,2	207.832	12,9
Ostala nadomest. 52.058		4,5	81.795	6,7	112.614	7,0
Skup. po tar. p.	982.768		1,104.659		1,499.344	
Nad tar. post.	151.243	13,1	108.825	8.9	36.226	2,2
Nagrade	7.250	0,6	13.036	U	74.852	4,6
P rem i j e	15.079	1,3			1.576	0,1
Skupaj	1,156.340	100	1,226.500	100	1,612.000	100
Iz tabele vidimo:
a)	Manjši odstotek plač po času
b)	Večanje % plač po učinku
c)	Rahel dvig izplačil za nadure in ostala nadomestila
č) Bistveno odstotno povečanje sredstev za nagrade
d)	Padanje % plač iz dobička
Na splošno lahko ugotovimo, da
se večji del zaslužkov izplača med letom ter ostane za delitev ob koncu leta in kot nagrade vedno manjši del.
V naslednji tabeli št. 9 je prikazana kvalifikacijska struktura delavcev v posameznih letih.
Tabela 9: Kvalifikacijska struktura delavcev
	19??	1958	1959
Kvalificirani	39,4%	59,6%	59,6%
Polkval.	19,6%	20,1%	20,1%
Nekval.	41,0%	40,3%	40,3%
Iz tabele je razvidna stagnacija v strukturi delavcev, ki nam kaže, da bomo morali še intenzivneje delati na izobraževanju naših kadrov.
V naslednji tabeli št. 10 prikazujemo gibanje terenskih dodatkov, njih razmerje do plač^do bruto produkta in povprečno na zaposlenega.
Tabela 10: Terenski
Bruto ter. dod. v tisočih Povprečno zaposlenih Celotni dohodek v tisočih Na enega zaposlenega v din % celotnega dohodka Osebni dohodek v tisočih % na osebni dohodek
dodatek	in razmerja	
19T7	1958	1959
70.200	116.509	177.748
4.305	4.635	5.206
5,250.488	6,305.900	8,338.089
16.300	21.500	33.200
1,34	1,85	2,12
1,156.340	1,226.500	1,612.000
6,10	9,50	11,00
Tabela kaže, da terenski dodatki konstantno naraščajo tako absolutno, kot v primerjavi z bruto produktom pa tudi z osebnimi dohodki. Četudi je razlog za to v neki meri dotok delavcev od drugod, moramo ten u vprašanju posvetiti vso pozornost in zaostriti pogoje izplačevanja teh dodatkov.
IV.	Osnovna sredstva
Za opravljanje vedno večjih nalog je neobhodno potrebno skrbeti
za povečanje naših osnovnih sredstev. To nam narekuje pomanjkanje delavcev, visoki stroški oskrbe delavcev, zahteva po hitrejšem načinu gradnje in želja, po večji produktivnosti našega dela.
Iz tabele št. tl je razvidno gibanje nabavne vrednosti osnovnih sredstev, odnos na hrutto produkt, kar imenujemo tudi mehano opremljenost ter odnos na povprečno zaposlenega. V analizi niso upoštevani med osnovnimi sredstvi gradbeni objekti.
Tabela 11: Osnovna sredstva
Element	19T7	1958
1959
Iz tabele se da določiti tudi odstotek osebnih dohodkov v odnosu na produkt ter znašajo: v 1. 1957: 22,0%, v 1. 1958: 19.5%, v ]. 1959: 19,3%. Vidimo, da se odstotek osebnih dohodkov v primerjavi z 1. 1958. ni spremenil, pač pa so se povečali skladi v odnosu na bruto produkt, saj so bili v 1. 1957: 2.63%, v 1. 1938: 2,64%, v 1. 1959: 3,87%.
Zanimivo je primerjati podatke« dohodku našega podjetja, oziroma njegovem odstotku v odnosu na celotni dohodek s podatki Zvezne gradbene zbornice za gradbeništvo
FLRJ v celoti. Odstotek dohodka je namreč v FLRJ v 1. 1958: 23.8, medtem ko je imel »Gradis« ta odstotek v I. t957: 24,8%, v I. 1958: 23.5%, v 1. 1959: 25,4%; torej pod povprečjem v državi.
II.	Vložena sredstva
Za poslova-nje podjetja so važ.na vložena sredstva, ki so sestavljena iz osnovnih in obratnih sredstev. Naslednja tabela prikazuje višino vlož,enih sredstev. Za analizo jih bomo primerjali s celotnim dohodkom podjetja v posameznih W:h :n mro-tovili njih odnos:
Nabaviva vrednost osnovnih sred. v milijonih
Bruto produkt v milijonih
Povprečno zaposleni
Odn. str. osn. sr : bruto pr.
(mehano opremljenost)
Odnos vr. osn. sr : zaposleni
Iz tabele je razvidno, da naša -oprema s stroji narašča bistveno .počasneje, kakor bruto produkt. Zato mehano opremljenost pada iz leta v leto. V odnosu na enega zaposlenega se vrednost osnovnih sredstev nebistveno menja, kar pomeni. da z našo novo mehanizacijo ne dvigamo produktivnosti dela,
1.602.738	1,731.515	1,963.993
5,250.488	6,305.900	8,338.089
4.305	46.635	5.206
0,305	0,275	0,236
372.000 din	373.000 din 377.000 din
nismo povečali naše opremljenosti s stroji, temveč smo pri enaki opremljenosti z dotokom delavcev izvršili večjo nalogo.
V tabeli 12 prikazujemo iztrpše-nost naše mehanizacije oziroma njihovo uporabnost v posameznih letih.
Tabela 5: Vložena sredstva v 000 din
Element Sedanja vrednost osnov, sredstev Obratna sredstva	195? 1,362.781 904.007	1958 1,387.430 1,027.416	1959 1,526.884 1,270.203
Vložena sredstva	2,266.788	2,414.846	2,797.087
Celotni dohodek	5,250.488	6,305.900	8,338.089
% vloženih sredstev od celotnega dohodka	43%	38,3%	33,5%
Tabela 12: Iztrošenost mehanizacije
Element
1	Sedanja vrednost strojev
2	Nabavna vrednost strojev Iztrošenost 2 - 1 : 2 X 100
19??	1958
797.406	842.113
1,502.738	1,731.515
50,2 %	51.3	%
1959
959.163
1,963.993
51.0%
Uporabnost 1 : 2
49,8 %	48,7 %	49,0 %
Tabela št. 5 nam pove, da smo na dinar vloženih sredstev proizvedli: v 1. 1957: 2,32 din, v 1. 1958 : 2,62 din, v 1. 1959: 2,92 din. Iste številke pomenijo v neki meri tudi faktor obračanja sredstev.
III.	Zaposleni in njih zaslužki
V preteklih 3 letih se je število vseh zaposlenih po spisku gibalo takole: v 1. 1957: 4303 oseb. v 1. 1958: 4635 oseb, v 1. 1959: 5206 oseb. Vsi zaposleni so opravili v teh letih: 1957: 9,880.155 ur, 1958: 10,486.270 ur in 1959: 11,494.295 ur. Iz tega sledi. da je posamezni zaposleni opravil: 1957: 2300 ur, 1958 : 2270 ur, 1959: 2220 ur.
Podatki kažejo tendenco padanja efektivno izvršenih ur na povprečno zaposlenega po spisku. Razlog za to padanje je deloma v zaostrit-
Tabela 7: Brutto dohodki
Bruto osebni dohodek letno Bruto plača na uro
vi pri nadurnem delu, delno pa v rednejšem koriščenju dopustov, ker	Tabela 13: Produktivnost dela		na uro		
se ne morejo plačevati.	Element	1957	1958		1959
Analiza razmerja med zaposlenimi po spisku in na delu je razvidna iz tele tabele:	Bruto prod. v milj. Število vseh izvr. ur	5,250.488 9,880.155	6,305.900 10.486.270	8,338.089 11,494.295	
	Vrednost 1 ure ali produktivnost				
Tabela 6. % zaposlenih na delu in	v din	531	601		725
zaposlenih po spisku	Indeks dviga produktivnosti leto				
leto 19?7	1958	1959	1957. = 100	100	113		137
Celotno osebje	88,5 89,5 89.0 Samo delavci	88:8 893 89,5	Tabela 14: Produktivnost	dela na 1	zaposlenega		
Vajenci	64.0	74.0	'5,5	Element	19'V	1958		1959
Uslužbenci	94.5	94.5	94,5	Bruto prod. v milj.	5,250.488	6,305.900	8,338.084	
Tabela kaže določeno izenačenost	Povprečno zaposleni	4.305	4.635		5.206
v posameznih letih, razen pri vajencih. kjer se razmerje boljša.	Vrednost del na 1 zaposl.	1,220.000	1,360.000	1,600.000	
	Indeks 1. 1957. = 100	100	111		131
Bruto osebni dohodki delavcev					
povprečno letno in na uro so razvidni iz tabele št. 7.	Tabela 15: Produktivnost gradbene		dejavnosti		
	Element	1958	19^9			
povprečno letno in na uro	Gradb. proizvodnja v milj.		100	118	
leto I9?7	1959	195a	Izvršene ure	632		743	
268.000 din 265.000 din 309.000 din	Vrednost 1 ure v din	7,369.536	8,311.264			
117 din	117 din	140 din	Indeks 1958. = 100	4,667.270	6,191.634			
Tabela 12. jasno kaže, prvič, da je> iztrošenost naših strojev precejšnja, drugič pa da so bila naša vlaganja v novo mehanizacijo nezadostna, saj se je odstotek iztrošenosti v letu 1958. celo povečal, kar pomeni, da smo od vrednosti strojev več odpisali, kakor dokupili novih strojev. Omeniti pa je treba tudi, da so tudi dobavni roki za nove stroje in vsa procedura okrog tega izredno dolgi.
V.	Produktivnost
Merjenje produktivnosti predstavlja v gradbeništvu, zlasti pa v gradbenih podjetjih, enega največjih problemov. Razlogov za to je več. Prvič je operativa odvisna od naročil, ki jih dajejo posamezni investitorji. Drugič je dejavnost gradbenih podjetij lahko dosti različna, ker se morajo prilično prilagoditi tržišču tako, da se lahko angažirajo bodisi na stanovanjskih objektih, kot pri drugi visoki gradnji pa tudi pri industrijskih gradnjah. Tretjič je v posameznih letih možna precejšnja razlika v fazi del. V enem letu se večina objektov zaključuje. Četrtič igra pri oceni produktivnosti bistveno vlogo gibanje cen gradbenih storitev iz leta v leto kot posledica dviga cen osnovnih materialov, administrativnih povišanj plač in sprememb instrumentov ter vpliva ponudbe in povpraševanja na tržišču. Končno igrajo pri tem precejšnjo vlogo razpoložljiva sredstva investitorjev, ki niso niti enakomerna niti prilagojena kapacitetam operative, ter tako povzročajo včasih izredno ostre ponudbe, kopice reflekfantov na isto delo ali pa obratno slabo zainteresiranost izvajalcev in kot posledico višje cene in boljše zaslužke podjetij. Zato je razumljivo, da se v gradbeništvu merjenje pro-duktivnosti ni premaknilo dosti naprej od tistih najglobalnejših in seveda tudi najprimitivnejšili oblik ugotavljanja.
Prva groba ocenitev produktivnosti, ki pa skriva v sebi vse zgoraj naštete elemente, zaradi katerih ni najtočnejša, je kvocient med bruto produktom podjetja in izvršenimi efektivnimi urami. Pri tem upoštevamo v bruto produktu vso dejavnost gospodarske organizacije, ki se evidentira v njenem knjigovodstvu. Ta groba ocena istega pokazatelja pa v določenih primerih vendar daje rezultate, katere moramo oceniti kot dovolj točne. Pogoj za to je, da je v opazovanem obdobju struktura del približno enaka, prav tako pa tudi fazno stanje del. Pod tako supozicijo je potem problematična le še sprememba v cenah, vendar se da ta sorazmerno dosti točno ugotoviti in tako izločiti njen vpliv.
Če pod takšnimi predpostavkami analiziramo naše podjetje, pridemo za leto 1957., 1958. in 1959. do naslednjih pokazateljev v tabeli 13.
Podobno merilo produktivnosti nam daje tudi koeficient med brufo produktom in povprečnim številom zaposlenih. (Glej tabelo 14.)
Primerjava tabel 13. in 14. nam pri indeksih kaže na določene razlike, ki pa izvirajo iz tega, da zaposleni delavci niso delali vsa ta tri leta enako število ur letno.
Naslednjo podrobnejšo oceno produktivnosti lahko podjetje dobi, če iz bruto produkta izloči samo gradbeno dejavnost, brez stranske dejavnosti, uslug in storitev menz in prodaje materiala ter to primerja z opravljenimi urami v sami gradbeni dejavnosti. (Glej tabelo 15.)
Razumljivo je, da so ti podrobnejši podatki veliko bolj podvrženi raznim vplivom kot globalni, zato nam cesto zameglijo pravo sliko in tako tudi možnost poiskati prave zaključke in sklepe.
Če smo doslej govorili pri analizi produktivnosti v gradbeništvu, predvsem o finančnih pokazateljih, kaže to jasno na uvodoma omenjene probleme, ki ovirajo analitike pri iskanju drugačnih, finančnih zlasti pa naturalnih pokazateljev. Pri naturalnih pokazateljih naletimo na nov problem, ki ga doslej še nismo omenili, kako meriti in kai. Ta merila so namreč zelo različna. tako za stanovanjsko objekte na pr porabljene ure. na kvadraturo ali knbatiiro stanovanj, pri industrijskih obieklih na ploskev objektov. pri šolah na površino učilnic. pri železnicah na km izvršene proge, pri cesiah na tekoči meter ceste ali kvadratni mp*er cestišča itd. itd. Vidimo torej- če gremo na naturalne pokazatelje, ne moremo več zajemati gradbeništva kot celote. temveč moramo to razdeliti po vrstah del in iste ločeno analizirati Jasno je, da so ti podatki pomembni samo za določeno vrsto del, kjer nam lahko dobro služijo primerjave Ntili ookazateljev v seriji (Nadaljevanje na 5. str.)

a
d n i
a
S
an
ov
ca ii
■
M
\a
V Franciji je zelo razvita industrijska pradnja stanovanjskih hiš.
Elementi za montažne hiše so izdelani v tovarni za prefabricirane elemente pri Rouenu in pripeljani na gradbišče sorazmerno s potrebami gradbišča. Samo gradbišče nima nobenih odrov in nobenega skladišča. Vse delo opravi močan žerjav, ki lahko dviga 6 ton težke prefabricirane elemente.
Na gradbišču sta delali dve ekipi s po sedem monter-
jev, ki sta delali izmenoma od 5. do 2'5. ure. Vsak element — stena, zid. strop, stopnice ali dimnični element — te bil postavljen povprečno v b minutah.
Druga ekipa 10 mož te v že gotovi etaži nato zalivala fuge in dokončavala montažo tako. do je bilo vsako stanovanje dokončano v nekaj urah.
Prva slika kaže pripravljene temelje prvi dan zjutraj, druga slika pa stavbo pravi dan zvečer.
Trelja slika prikazuje stanje del drugi dan, četrta slika stavbo v tretjem dnevu in peta slika "rndnje (retje etaže v petem dnevu.
Šesta slika: stavba po osmih dneh tlela.
Sedma slika: II. dan. Osma slika: 12. dan.
Deveta slika: 13. dan. ko je bila zgradba dokončana v surovem. Postavljenih je bilo vsega 1421 elementov. V nadaljnjih 18 dneh je bila hiša popolnoma končana in so se stanovalci pričeli vanjo vseljevati.
let, ali pa pokazateljev posameznih podjetij, ali operative okrajev ali republik med seboj. Važno je, da se tu določi enotna metodologija za zbiranje podatkov oziroma govoriti je treba pri vseh analizah z istim jezikom.
V našem podjetja smo v zadnjih treh letih imeli večji del isto strukturo del, t. j. isti odnos med gradnjo standarda, industrijskih in ostalih objektov. V iskanju pokazateljev pa smo največ napravili pri stanovanjski izgradnji. Kaj tu zasledujemo''
1.	Porabljene delovne ure na 1 m* neto etažne površine stanovanja,
2.	Porabljene ure na 1 m! bruto etaže.
3.	Dobo od začetka gradbenih del do tehničnega prevzema za posamezne objekte.
4.	Razpored izvršenih objektov v
posameznih tromesečjih po kvadraturi stanovanj in vrednosti stanovanj.
Primerjava teh pokazateljev v posameznih letih nam dobro kože na produktivnost, njeno rast in njene tendence. Hkrati pa vidimo, da se v stanovanjski gradnji produktivnost ne more razvijati in dvigati pri stari klasični gradnji, temveč je treba iskati ali racionalnejše delo pri uporabi klasičnih materialov, ali pa preiti na polmontažne in montažne sisteme.
Kot primer navajamo v tabeli 16. podatke o porabljenih urah na 1 m1 bruto etažne površine po m* neto stanovanjske površine in pe m1 zgrajene stanovanjske površine za tradicionalni način gradnje, za -pol-montažni sistem in za montažni sistem gradnje. Podatki so iz leta 1959.
štev sestavljenih iz sedanje vrednosti osnovnih sredstev in obratnih sredstev. Jasno, da tu tudi banke streme, da bi da jale čimmanj obratnih sredstev, vprašanje pa je, če smo mi tudi lahko poslovali, če mala obratna sredstva niso več ovirala kot koristila.
Vik. Zaloge in krediti
Da obravnavamo zaloge in kredite hkrati, ni slučaj. Zaloge nam namreč predstavljajo glavno postavko, ki nam črpa naša obratna sredstva. To je razvid.io tudi iz naslednje tabele:
Tabela 18: Zaloge in krediti
Element t 006 dVn	1<)?7	105S	1950
1.	Vrednost obrat,	sredstev	904.007	1,027.416	1,244.807
2.	Vrednost zalog	763.308	1,027.190	1,285.571
2 : 1 X 100 —	0.843	1,000	1,030
Tabela kaže, da zaloge materiala izčrpajo skoro v celoti naša obratna sredstva. Zato je razumljivo, da imamo stalne probleme z našim finančnim poslovanjem. Da je potrebno to neskladnost rešiti, je ne-
obhodno povečanje obratnih sredstev pa tudi opravičeno. V podkrepitev še nekaj pokazateljev v tabeli 19.. ki pokažejo razmerje zalog materiala in obratnih sredstev do bruto produkta.
Tabela 16: Poraba ur v stanovanjski izgradnji
Tabela 19: Razmerje zalog in obratnih sredstev do bruto prod ukfa
Element
Ure na 1 m* bruto etaže Ure na 1 m2 neto stanovanjske površine
Ure na 1 m3 neto stanovanjskega prostora
Tabela jasno kaže na bistveni prihranek na urah v korist polmontažne in montažne gradnje. Iz gornjega je seveda lahko ugotoviti tudi, da je vrednost 1 ure pri montažnem sistemu pri supoziciji sicer enakih cen vseh treh sistemov da-leko največja, torej izkazujemo tu največjo produktivnost.
Za leto 1938. in leto 1959. smo izvršili pri naši stanovanjski gradnji še analizo, v katerem kvartalu so posamezni objekti vseljivi in v kakšnih vrednostih. Rezultati so naslednji:
Po vrednosti je bilo izvršeno: v I. kvartalu 1958. 18.07% obj. in v 1. kvartalu 1959.	17.50%; v 11.
kvartalu 1958. 3.75% obj. in v II. kvartalu 1959. 11.25%: v 111. kvartalu 1958. 20.51% obj. in v III. kvartalu 1959. 16.74: ter v IV. kvartalu
1958.	57.69% obj. in v IV. kvartalu
1959.	54.51%.
Podatek leta 1959. kaže sicer iz-
Tradicionalna	Pol montaža	Montaža	Element * 000 din	1957		1959
28	23	17	1. Vrednost obrat. sred.	904.007	1,027.416	1,244.807
			2. Vrednost zalog	763.308	1.027.190	1,285.571
52	36	26	3. Bruto produkt	5,250.488	6.305 900	8,338.089
19	14	10	Odnos 1 : 3 X 100	17.2%	16,3%	14,9%
boljšanje napram letu 1958., vendar smo še daleč od enakomerne proizvodnje, kar bi moral biti naš cilj.
Iz zgornjih skromnih podatkov je razvidno, tla tudi gradbeništvo pričenja iskati oblike in načine, po katerih bo izražalo svojo produktivnost, zato moramo pozdraviti zamisel o uvedbi enotnega sistema teh analiz, ki se pripravljajo in bodo sigurno koristno služile pri našem nadaljnjem delu.
VI.	Rentabiliteia
Ppkazatelji, ki bi nam pokazali, ali poslujemo rentabilno, so vzeti iz računov o rentabilnosti novih investicij, kjer se primerjava novo-ustvarjen dohodek, zmanjšan za nove plače brez proračunskega prispevka z vloženimi sredstvi. Za naše analize pa primerjamo novo ustvarjeni dohodek, ampak enostavno bruto produkt. Tako dobimo v tabeli 17. faktorje rentabilnosti:
Odnos 2 : 3 X 100
Tabela kaže stalno manjšanje obratnih sredstev v odnosu na bruto produkt in skoro konstanten odnos zalog napram bruto produktu. Mislimo, da je treba zaloge vendarle analizirati podrobneje.
14.5%
16,3%
15,4%
Poglejmo od celotnih zalog materiala samo razred 310 in 3tt vkl jučno z razr. 302 v odnosu na vse zaloge. (310 = surovine in material, 311 = goriva in maziva, 302 = prevoz).
Tabela 20: Razred 310 in 311 v odnosu na zaloge
E 1 e m -e d t	1957	195S	i9>9
1. 310 in 311 — 302	559.371	727.993	885.436
2. Celotne zaloge	763.308	1,027.190	1,285.571
Odnos 1 : 2 X 100	70,5%	70.5%	69.0%
Tabela 17: Rcntabilitetni faktor
Element	19??	1958	1959
1.	Bruto prod. v	000 din	5.250.488	6.305.900	8,338.089
2.	Osebni dohodek brez pror. prisp.
v 000 din	1,121.940	1,088.764	1.430.000
3.	Vložena sredstva	v	000	2,266.788	2,414.846	2,797.087
Faktor = 1 - 2:3	1,82	2,16	2,47
Tabela kaže rastočo tendenco kazatelj stvarno ustreza našemu rentabilitetnega faktorja, vendar se boljšemu poslovanju. Faktor je nam tu poraja vprašanje ali ta po- namreč odvisen od vloženih sred-
Tabela kaže. da zaloge osnovnih materialov ne naraščajo v taki meri kot celotne zaloge, saj se njihova odstotna udeležba celo manjša. Nasprotno pa se po podatkih, ki jih imamo, veča vrednost drobnega inventarja v uporabi v odnosu na vse zaloge in znaša v 1. 1957: 24,6%. v I 1958- 25.4%. in v 1. 1959: 26.2%. Prav tako so bistveno narasle vrednosti prehranskih artiklov in to od 1 43% od vseh zalog v letu V937., na 2.02% v letu 1959.. ali še jasneje povedano, indeks 1957. na 1959. je 141. Ta postavka nam ni umljiva. ker ne vidimo posebne potrebe po takih zalogah.
Vlil. Odnosi in indeksi V naslodn ii tabeli 21. bomo kot zaključek iirikazali večino izvred-notenih podatkov za pretekla 3 leta v indeksih z bazo 1957. = 100
Tnbela 2i: Odnosi m
E 1 e m e n l	195*7
Bruto j) rodu k t	100
Dohodek	110
Cisti dohodek	100
Osebni dohodek 100 Skladi	100
Vložena sredstva	100
Število zaposlenih	100
Izvršene ure	100
Bruto plača na uro 100 Vrednost osn. sred. 100 Vred. dela na uro	100
Vred. na zaposl.	100
Rcntabilitetni fakfor 100
indeksi:
120
114 116 106 120
107
108 106 100 108 113 111 119
159
163
149
139
232
124
121
116
120
123
137
131
136
IX. Zaključek
Izvršena analiza, ki še daleč ni do podrobnosti razčlenila našega dela v preteklih letih, daje kojiico zelo zanimivih in poučnih rezultatov. Smatramo, da je potrebno, da vsi tehnični in komercialni kadri temeljito pregledajo te izsledke, da s svoje strani aktivno sodelujejo pri odpravi vseli napak in hkrati pri izvajanju danih sugestij, saj nam bo zboljšano delo samo koristilo in nam prineslo novih uspehov.
lug. Hugo Keržan
V Mariboru so povabili tudi bivše delavke na proslavo Dneva žena
Ne oem, kako naj ose to opišem. kar sem du'ila ob proslavi S. marca — rineva žena.
■
A ko se dobro spominjam, prireja zadnja leta sindikalna podružnica Gradis Maribor, katere članica sem bila nekoč tu- j di jaz. dokaj dobre in pohvalne prireditve Kot vsa prejšnja leta sem tudi to leto bila povabljena kol bivša delavka podjetja, sedaj že od tOž? invalidska upokojenka na tako prireditev Dozdeva se mi, da je bila letošn ia proslava posebno svečana, saj smo praznovale jubilej 50-letnico borbe žene za svoje praoice.
Iz recitacije tov. Slavice je zvenela vsa bot in ponos slovenske matere, katere sin je padel kot tisoči in tisoči dru-fiih za osvoboditev nas vseh. j
Vsem tovarišicam ki so vnno-mofile k tej lepi proslavi. vse\
priznanje.
Tončka Veber
ŽENSKA JE
Zakaj je samski dom v Novakov ulici v Ljubljani tudi zjutraj za-!>ahn jen?
Zato ker je raznašalka časopise »Delo« ženska in po pravilih nc sme ženska v samski dom.
dinar v skladiščih
NASA
REPORTAŽA
Nepričakovana komisija je obiskala 18 skladišč v Celju, Šoštanju, Velenju, Ravnah, Rušah, Mariboru, Ljubljani in Zalogu — Kontrola je marsikje ugotovila primanjkljaje in tudi viške materiala — Ali smo lahko s skla- Potom je
diščno službo v celoti zadovoljni?
V petek zjutraj, ko so mnogi Ljubljančani še na pol zaspani hiteli v pisarne in v podjetja, je po Titovi cesti brzel »Gradisov« Fiat 1400. Smer: Štajerska in Koroška. Namen vožnje: »racija« v skladiščih...
»Šel boš po skladiščih«, sem dobil prejšnji dan »direktivo« od prijatelja, ki sodeluje v uredništvu »Gradisovega vestnika«, in vestno zapisal to, kar boš videl in slišal. Da pa te ne bodo mogli -f6 I13 , ,
»okoli prinašat«, te bo na tej poti spremljal inšpektor Niko Viš- Je~se. cloll'S^ P?'1-,
svežem jutranjem
V VELENJU ŠOŠTANJU IN RAVNAH
Žal v Celju ni časa za dolge	j vari-
pogovore Zvedel, am slrsal bi lahko Dv ww^Vi; se marsikaj zanimjiveiga. ioda cas
varno pripelje domov, in moja malenkost, da kot novinar skrbno popišem vse, kar bom doživel na tej zanimivi vožnji..
»Poglejte! Ali vidite tisti kabel? inšpektorjevo oko znova pogreša dišče!«
Tam zgoraj na stavbi. Rob se že ce- nomenklatume številke.
Toda tovariš se upre. »Nič ne boste slikali. Bom jaz vas dali v ča-
»Zakaj lesa ne zložite?-»Se ne izplača,« se vmeša nek to-
sopise«, se razburja. »Kartoteke pa variš, »ker si iz kupa vsak laže vza-nočete pogledati, kaj? Zato, ker je me tisto desko, ki jo rabi.« vse v redu.«	Za konec švignemo še na Tezno.
ne zmore vsega. Toda zakaj ne rečete delavcem, naj jih sami nekoliko osnažijo, ga vprašamo.
»Ce jim to rečem, bodo trdili, da jih zafrkavam,« se brani skladiščnik.
IN ŠE EPILOG
Ob koncu te »dolge« reportaže, ki se je vlekla čez lep kos Štajerske in Koroške, je vsekakor prav, da
»Zakaj tega železa ne prodate Tu so dogradili veliko skladišče zapišemo še majhen epilog.
Odpadu?«, vpraša tovariš Niko. poljskih pridelkov. Toda skladišče »Saj ga bomo. Zdaj ga še zbira- je zaprto. Zato pa posnamemo na mio«, pojasni nek tovariš v delovni film zavitek strešne lepenke, ki se obleki.	valja v blatu.
V skladišču ob šoštanjski termo-
elektrarni najdemo vse lepo urejeno. Skladiščnik Alojz Hleb je že 12 let pri »Gradisu«. Ni čudno, da je že s srcem prirasel k podjetju in da
OB ZAKLJUČKU »NA REŠETU« ŠE LJUBLJANA
Naslednji dan je posvečen ogledu ljubljanskih skladišč. Tokrat

mestih. Tudi v skladišču cementa najdemo vse v redu. Material, ki ni več za rabo, je zložen na posebnem kupu in čaka na odvoz v Odpad. Tovarišu Niku se zlasti razvedri obraz, ko vidi lepo zložene stare vreče cementa.
»Lani smo za stare cementne vre-
Delovodja Franc Stres (levo) in skladiščnik Helmut Tičer (desno) imata vzorno urejeno gradbišče in skladišče v prvi Gradisovi ekonomski
enoti
fra. Meter takšnega kabla stane dobrih tisoč dinarjev. Toda pustiva to, našli bomo še druge stvari«.
»Stehtajte prosim te žičnike«, pokaže tovariš Niko.
Rezultat preizkusa nas povsem za-
Medtem so poiskali skladiščnika, dovolji. Na tehtnici je 6,75 kg Žič-
Odklenil nam je vrata v leseno barako, kjer je skladišče.
»Kje pa i-ma-te nomenklatume številke?«-, je takoj vprašal inšpektor.
Molk.
»Prihodnji mesec bo prišla prava revizija. Če ne bo takrat vse v redu, boste prišli v disciplinsko«, opozarja tovariš Niko.
Potem obvisi njegov pogled na lopatah, ki se jih drži blato.
, »Lopate morajo biti v skladišču osna žen e i-n namazane«.
nikov z zabojem vred. V kartoteki
Začnemo v šiški pri blokih za go- še mnogo več pomanjkljivosti. Vrh spodinjsko šolo.	tega smo skoraj povsod ugotovili
Tehtamo žičnike in žgamo žico. »koli dobavnic in drugih listin, da Vse v redu Le vse dobavnice še ni- §re še vse precej po domače, so izdane za material, ki je že bil »Toda to so drobnarije, malenko-oddan iz skladišča.	sti,« so mi v pogovoru izjavili ne-
_________________r____ ... V skladišču ob »rozeti« me prvič kateri uslužbenci Gradisa. »Kaj pa
če dobili skoraj pol milijona«, nam presenetijo nomenklatume številke, pomenijo take drobnarije — nekaj ob slovesu pove skladiščnik Hleb. Lopate so skrbno očiščene in nama- kilogramov žičnikov, nekaj žarnic, Seveda, natronskega papirja, iz	za-ne. Tudi v skladišču cementa je	ZIt'e itd.	Koristneje	bi	bito, da	bi	se
katerega izdelujejo vreče za cemeiii,	vse lepo urejeno. Stare vreče so	pri nas	^»zapičili«	tja,	kjer	nastaja
primanjkuje celo v tujini.	zložene im pripravljene za Odpad.
Iz Šoštanja zdrvimo naprej skozi	Nad vrečami cementa so listki, na
Slovenji Gradec proti Ravnam,	katerih je označeno, kdaj je ce-
»Skbraj bi stavil«, mi med potjo	ment dospel v skladišče in iz kate-
pripoveduje tovariš Niko, »da zdaj	re cementarne je pošiljka,
že pojejo telefoni. Se že opozarjajo V skladišču Žaga v Šiški kontroliramo žičnike 40 mm, žarnice 300-in 500-wutne. Količina materiala v skladišču se ujema s številkami v kartoteki, vendar vse še ni rknji-ženo.
V Gerbičevi ulici poiščemo vodjo
drug drugega. Poznam te stvari. Včasih sem komaj dobro odnesel pete iz Ljubljane, so že vedeli na vseh koncih in krajih, da gre inšpekcija na pot«.
V Ra.vinah zavijemo najprej na
milijonska škoda, večmilijonske izgube.«
Nedvomno imajo ti tovariši prav v toliko, da je veliki škodi treba posvečati prvenstveno pozornost. Res bi bilo napak, da hi drobnjaka-rili okoli malenkosti, vnemar pa puščali milijone. Vendar — če smo dosledni — moramo priznati, nam posebna skrb za »težke« probleme še ne dovoljuje, da bi razsipavali in razmetavali pri malenkostih.
firsci sa.igsifcožvaSi.sa
teun in šoštanjski m gradbiščem. To- »Bom (pogledal, če ima skladišče po- s*1"	kilogramov žičnikov ali
variš Niko molče ogleduje prostor, spravljeno,« se hudomušno nasmeh- nekaj žarnic«... Takšne misli so v katerem je polno razne šare, vmes ne vodja.	. t uspavalni prašek, kot potuha
bo tehtal takole okoli 1 kg.
DELAVCI NOČEJO STRAN
Vodja gradbišča, na katerem so osnovali prvo samostojno ekonom-
pa nek stroj. »Poglejte, to
dvigalo. Ta stroj
17 kg, na tehtnici jih je 18 kg.
V javnih garažah nas spet presenetijo nomenklatume številke. Skla-
sko^ enoto, je tovariš Leon Dobnik, ima precejšnjo vrednost«.
Hočem ga fotografirati, vendar mo- V skladišču pričnemo spet s kon-jo prošnjo odkloni. »Veste, imam trolo.
doma sam aparat, pa ga nič ne upo- »Koliko imate sekačev? V karto-rabljam«, se izgovarja.	teki piše dvanajst.«
Torej, si mislim, če mi	nič s foto-	Skladiščnik šteje in šteje. Toda ni-	diščnlk Peter je pravi fenomen. Vse
Obrne se	in	njegovo oko	obstane	poskusimo vsaj	z razgovo-	kakor ne more čez deset. Dva se-	ve na pamet, kartoteko ima	kar v
na plaščih	ki	so podloženi	z ovčj:-	5om- Zanima me, koliko	lahko tak-	kača manjkata. Potem vzamemo v	glavi. Tehtamo belo žico. V	kartonu kožuhi.’	Očividno pa tudi tokrat	šna enota prihrani pri materialu.	precep zidarske zajemalke. Zdaj	teki piše 3 kg.
inšpektor ni docela zadovoljen	seveda! Lahko prihranimo mi- pa se izkaže, dg je zajemalk v skla- »Tu je bo 3 kg, včeraj pa sem od-
»Plašoe morate tako zložiti da je hjonske vrednosti. Največ je moč dišču več, kot je zapisano v karto- dal 2 kg,« se odreže skladiščnik, kožuhovina obrnjena navznoter in prihraniti pri lesu, kakor tudi pri teki _	»Preštejte 300-watne žarnice!«
ne navzven«, pojasnjuje ‘skladiščni- S‘r^moZL1 ln pn betonskem železu«, S Cečevj« se spustimo proti Že- »Tu sta dve, ena pa je zunaj,« od-ku.	’	" pojasnjuje tovariš Dobnik.	lezmrni Ravne. Tu je glavno skla- vrne tovariš Peter. Vse je točno.
»Ste jih imeli v naftalinu?«	Pogovor teče dalje. In vse bolj in dišče. V njem vlada red in takoj »Žage imate štiri. Kje jih imate?«
»Seveda«, se odreže skladiščnik. t>0'*i postaja jasno; da se delavcem vidiš roko skrbnega gospodarja.
V skladišču spet kontrola. Zidar- slabemu gospodarjenju. Danes ne-ske zajemalce se ujemajo. Potem , 1 opek v izgubo, jutri nekaj ki-tehtamo 100 mm žičnike Ugotovi- "»gramov žičnikov, pojutrišnjem tev: 1 kg viška. Na kartoteki piše dve žarnici — pa smo tam. Gradis
»Pokažite nam še skladišče manta«.
Spet Inšpektorjevo oko ni povsem zadovoljno. Skupaj štejeva. Kar 14 vreč je precej natrganih, tako da se cement usiplje skozi odprtine v vrečah.
»Te bi morali naprej porabiti. Kdaj ste dobili vreče?«
»Včeraj«, odvrne skladiščnik.
že svita. Zalo tudi povsod tak red, »Kje pa imate nomenklatume tolikšna varčnost. Nikjer ne vidiš številke?« se oglasi tovariš Niko. materiala, ki bi propadal. Razum- »Ja, teh pa ni. Veste, so težave,«
I jivo — to bi šlo na račun delavcev, se izgovarja skladiščnik. na račun vse ekonomske enote. Pri Naslednja postaja — Ruše. Spet troliramo 150-watne žarnice in žič-laslni denarnici postane vsak člo- kontrola. Z žičniki je kar v redu. nike lepenkarje. Ugotovimo, da
Petra ni moč spraviti iz ravnotežja. Vse ve na pamet. »Tukaj so tri, četrta pa je za omaro. Je polomil j ena.«
Na gradbišču ob stolpnicah kon-
pa ima — če se ne motim — blizu sto skladišč. Jasno je, da bi tudi ob takšnem popustljivem odnosu do malenkostnih slabosti v celoti škoda kmalu zrasla v milijonske in celo večmilijonske vsote.
Kako torej izboljšati stanje v skladiščih in sploh skladiščno služilo? Ni dvoma, da bo tudi v prihodnje to skrb skupnosti, torej celotnega kolektiva. Gre namreč za ustvarjanje boljših pogojev, gre za stalno in načrtno pomoč pri vzgoji skladiščnega kadra. Tu bo moč doseči večje uspehe s stalnimi seminarji, inšpekcijami, navodili in z izpopolnjevanjem kadrovskega sestava skladiščnikov. Zdi se mi pa, da bo »smrtni udarec« kakršnikoli malomarnosti in neekonomskemu gospo-
V PRVI SAMOSTOJNI EKONOMSKI ENOTI
vek najbolj občutljiv.	Na kartoteki piše 6.30 kg,	tehtnica	manjka ena žarnica, žičnikov pa je	d^rjenju	zadal takšen način nagra-
Vprašam, kakšni so prvi	rezultati	pokaže 6.45. Zatakne pa se	pri zali-	v skladišču 1 kg preveč.	jevanja	skladiščnikov, da bo od
dela po novem načinu.	valnikih. Na kartoteki je	številka	»Morda je žarnico v naglici vzet	varčnega	in skrbnega gospodarjenja
»Zelo dobri«, odgovarja tovariš 18, skladišnik jih našteje 19, Torej, električar,« pojasnjuje skladiščnik.	(Nadaljevanje na 7. str.)
Dobnik. »V kratikem bodo delavci en zalivalnik preveč.
dobili to, kar jim pripada, kar smo »Mar ne vidite, da je ta zalival-vsi skupaj pridobili z vestnim go- nik za olje,« se vmeša vodja grad-spodarjenjem. Na dve plači bo do- bišča.
Šofer Peter pritisne na stopalko	bil vsak še dobre	tri	četrtine plače.	Skladiščniku	se verjetno odvali
za plin in že zdrvimo naprej.	Med-	To je za začetek lep	uspeh«.	kamen od srca.	»Toda to bi morali
tem ko Peter varno krmari	skozi	»Skratka, prvi	koraki so	zelo	vedeti tudi vi,«	pravi inšpektor Ni-
celjske ulice, sc v avtomobilu	pogo-	vzpodbudni?«	ko. »In kje so	nomenklatume ste-
varjamo. Komercialist Keršič, ki »Seveda. Toda še večji bo učinek vtike?«
nas spremlja do Velenja, pojasnju- takrat, ko bodo delavci res dobili »Teh pa nimamo! Smo slišali, da je težave, s katerimi se borijo na denar, ko se bodo na lastne oči jih ni treba,« odvrne skladiščnik, gradbišču. »Nočem fanta zagovar- prepričali, da to niso nrazne oblju- Spet dirka naprej — do Maribo-jati«, pravi, »toda	res	je, da	ima	na	be, marveč d.a lahko vse to zasluži-	ra.	Ura je že pol štirih. Ni več do-
ramenih kar preveč:	skladišče	za	jo, če bodo vedno tako skrbno go-	sli	časa. V naglici si ogledamo tri
dve stavbi, skrb za naselje, menzo spodarili in varčevali tudi pri naj- skladišča.
ic še transport povrhu. Veste pa, da manjši opeki«.	Ob gradbišču skladišča za vino
je včasih z menzo več dela kot z Ni čudno, si mislim, da je povsod naletimo na prvo tovarišico. Mari-gradibiščem«.	tak red. Tudi v skladišču. Delavci	ja	ji je ime. Ravno danes praznu-
Ustavimo se na	gradbišču	velike-	že čutijo, da gre za vsak dinar.	je	svoj god. Najprej ji čestitamo,
ga skladišča živil v Tebarijb. Tu »Pred nekaj dnevi«, mi ob slovesu toda — neizprosna kontrola ji kljab so nedavno osnovali prvo samostoj-	pove tovariš	Dobnik, »bi moral pet	temu ne .uide.
no ekonomsko enoto v veliki »Gra-	delavcev premestiti na drugo grad- »Stehtajte prosim žičnike 100	mi-
disovi« družini.	bišče, v Žalec. In veste, kaj je bi- limetrske!«
Že na prvi pogled je videti, da lo? Niso hoteli strani Rekli so: »Tu Tehtnica pokaže 2.50 kg. V kar-vlada na tem gradbišču vzoren red. je ekonomska enota, lahko dobro toteki pa piše 1.68 kg. Vrh tega je Les je lepo sortiran in zložen, stro-	delamo in	tudi dobro zaslužimo,	skladiščni ca izdala 18.	marca	1	kg,
ji so očiščeni in vsak na svojem	Zdaj pa nas	pošiljate stran..,	25. marca pa 2.50kg,	oboje	še ni
Takšen kup desk leži na gradbišču mariborske tržnice. Skladiščnik je dobil deske brez dobavnice
še na vrsti centralno skladišče. Seveda je tu vse v najlepšem redu. Kontrolirali smo žie-vknjižano v kartoteki, žičnikov je nike kolarnike, okovnilke 35 in 135-torej v skladišču preveč.	vratne žarnice.
»Preštejte 60-watne žarnice!« se Ura je že ena. Hitro še v zadnje
skladišče — v Zalog.
V	kartoteki je zapisa,no, da je teh »Se vam vse ujema,« vprašam ob
se niarsiiKaij zanimivega, iona cas žamic 12 y jk,a<:,g6u j,jh n4eje- prihodu v Zalog skladiščnika. je na Icratiko odmerjen, pred nami enajst.	»Moralo bi se,« se pitijsko izmaže
V	skladišču pri tržnici najdemo možak.
Kontrola pokaže isto podobo, kot
v mnogih drugih skladiščih. Najprej 100-watne žarnice. Osem — pi-~ kartoteki. Res jih je toliko.
S?TS	*kjKi“ML»o	gmT-
ssra&gs?
staje sta dve »Gradisovi« gradbišči:	kakšen prav strog vodnik povelje- Verjetno si miših: tam, kamor me	.	..	, varišloa Marija.
upravno poslopje »Gradis« in stavba	val: »Na desno ravnajs«. Povsod	vabijo, že	vem,	da je vse	v	redu.	Na gradbišču opazimo veliuk	kup Skladiščnik se izeovaria d,a sam
DOZ. Tovariš Niko je že prihajal v	čutiš roko skrbnega gospodarja.	Njegov nos nas	zapelje v	prostor,	razmetanega lesa.^ V razgovoru	zve-	_-
svoj »element«: ni dosti govoril, le Skladiščnik Helmut Tičer hiti od- kjer je po tleh vse polno starih vi- mo> 80 Sa ,vceraJ pripeljali z gledal je. Toda vedel sem, da nje- pirat skladišče. Tako kot zunaj na jakov, matic in drugih kosov stare- gradbišča Boracevo. govemu budnemu očesu ne uide naj-	gradbišču je tudi v skladišču vse	ga žčlezja.	»Imate dobavnico?« vpraša tovarnam jša pomanjkljivost.	vzorno urejeno. Toda nezmotljivo	»Prosim,	fotografirajte to	skla-	riš Niko.
"	1 ' ' '	......... '	^	' '	’	”	»Nimamo! Jo bodo še poslali.«
Kaj smo lahko ugotovili v večini skladišč?
Res je, da nismo nikjer naleteli na kakšne težje jnimere, ko bi šlo za milijonsko škodo ali vsaj za sto-tisočake. Vendar moramo istočasno upoštevati, da smo v naglici lahko kontrolirali le malenkosti — žarnice, žičnike, lopate, zajemalke, žico
JčcJj /e & doAnoin v fioAecuT
Menda ni med nami nikogar, ki se ni razveselil novice, da bomo kot nadomestilo za dom v JNoviju gradili nov počitniški dom v Poreča. To tembolj, ker je Poreč znan zaradi izredno lepe obale, tople klime brez burje in ne nazadnje tudi za-di kulturno zgodovinskih znamenitosti. Te dajejo mestecu svojsten pečat in zato je ves stari del Poreča pod zaščito Konzervatorskega zavoda z Reke.
Na mestu, kjer nameravamo zgraditi naš počitniški dom, stoje danes samo obodni zidovi zgradbe, ki je bila grajena koncem prejšnjega stoletja in so jo Italijani nato predelali v kasarno karabiner-jev ter financarjev. Med zadnjo vojno so jo zažgali Nemci.
Pri pregledu smo ugotovili, da so zidovi delno še dobri in bi se dali z dodatno adaptacijo uporabiti. Tako se je rodila ideja o novem Gradisovem počitniškem domu. Z občinskim odborom v Poreču smo sklenili kupno pogodbo, dobili simo začasno gradbeno dovoljenje za ureditev gradbišča, a od Konzervaitorskega zavoda
z Reke pristanek za adaptacijo stavbe s pogojem, da jo znižamo za zadnjo etažo.
Naloga, ki je bila poverjena Projektivnem biroju našega podjetja, je zahtevala od projektantov, da iz teg^ zapuščenega zidovja ustvarijo prijeten kotiček oddiha za 60 oseb z vsemi potrebnimi dodatnimi prostori. Pri tem je bila poudarjena zahteva, da naj bodo projekti narejeni in potrjeni do 15. januarja t. 1., ker bi po tem terminu takoj pričeli z gradbenimi deli in tako do sezone že nudili najnestrp-nejšim gostom potrebne prostore.
Dela na projektu smo se lotili v začetku novembra prejšnjega leta. Ob tesnem sodelovanju med arhitektom in statikom nam je uspelo zadovoljivo rešiti dano nalogo. Po novem projektu bo stavba vsebovala kletne prostore, pritličje in dve nadstropji. V kleti bodo predvsem skladišča za ekonomat, pralnica in likalnica s skladiščem perila. Pritličje je namenjeno kulinaričnim potrebam gostov in je zato tu nameščena primerna kuhinja ter 3 gostinske sobe, iz katerih jemožen dostop na teraso s pogledom čez urejen in zasajen vrt na morje. V tej etaži je prav tako nameščeno
upravnikovo stanovanje. Po centralno situiranem stopnišču pridemo tako v I. in II. nadstropje, kjer je v vsakem po 27 ležišč, t. j. skupno 54 v vsem poslopju. Glede na potrebe so nekatere sobe z eno, dvema ali tremi posteljami. To je v grobih obrisih osnovni koncept novega doma.
Bližal se je določen termin in tudi mi smo bili na zaključku svoje projektantske naloge. Vsi smo bili optimistično razpoloženi ter prepričani, da bomo v letošnjem letu realizirali še več, kot je bilo predvideno. Pa smo se ušteli.
Za odobritev projekta smo potrebovali tudi soglasje Konzervatorskega zavoda z Reke, ki potrjuje naš idejni projekt. Namesto pričakovanega soglasja pa smo prejeli dopis iz Zagreba od Republiškega zavoda za spomeniško varstvo LRH, s katerim nam prepovedujejo adaptacijo, oziroma zahtevajo, da se sedanje zidovje poruši, na tem mestu pa uredi park. To svojo zahtevo so podprli z dejstvom, da ta stavba nikako.r ne spada v sedanji urbanistični koncept- mesta, ker kazi staro zasnovo še iz rimskih časov, ki se je ohranila skozj vse tisočletje do današnjih
dni. Pristanek nižjega organa z Reke pa s tem razveljavljajo.
Projektanti smo imeli občutek kot da nas je nekdo mahnil s kolom po glavi. Takoj simo ustavili vse delo, ki je bilo tik pred koncem in pričela se je pot pregovarjanja, juridičnih zapletov in razprav tja do iskanja nove lokacije za dom. Cas pa je medtem tekel in meseci, v katerih smo nameravali opraviti groba gradbena dela, so že minili. Medtem smo tudi že našli novo lokacijo in skoraj so se že pričele priprave za nov projekt. Republiki konzervatorski zavod iz Zagreba pa nas je ponovno presenetil. Sredi marca so nam nenadoma odobrili našo prvotno zamisel in razveljavili svojo bivšo prepoved. Vzrok tem njihovim akrobatskim obratom je predvsem finančnega značaja, ker jih je občina postavila pred izbiro: aili odobriti adaptacijo, ali pa dati gmotna sredstva za rušenje, kar je zavod zahteval. In tako so se končno (verjamem pa, da težko) odločili za prvo alternativo.
V biroju nadaljujemo, kjer smo obstali pred tremi meseci, in projekt bo šel vsak čas na revizijsko razpravo v Pulo. Vzporedno s tem pa delajo delavci iz ko-, prskegu gradbišča na pripravljalnih delih v Poreču. Skušali bomo napraviti v letošnji gradbeni sezoni čimveč, a izguba časa zaradi omenjenih vzrokov se bo še
dolgo poznal n.
Ing. M. Arnež
Svetloba in sence v naših naseljih Misli o honorarnem delu
Kot član komisije za kategorizacijo stanovanj v naših delavskih naseljih sem imel prvič priložnost dodobra spoznati, kako živijo in stanujejo naši delav-ci. Reči moram, da so tako mene kot druge člane komisije navdajali dokaj mešani občutki.
Ne morem trditi, da glede ureditve delavskih naselij, zlasti t zadnjih letih ni bilo mnogo storjenega. Vsekakor prednjači gradbeno vodstvo Ljubljana s tremi samskimi domovi ter gradbeno vodstvo Maribor In gradbišče Jesenice s po enim samskim domom. Žal v drugih enotah še nismo uspeli ustvariti kaj več kot so lesene barake, ki pa so tudi že marsikje docela dotrajane in bi jih bilo treba podreti. Vsem nam je jasno, da vsega ni mogoče storiti naenkrat, vendar pa je obnova naših delavskih naselij resen problem, ki ga moramo pri delitvi ustvarjenih sredstev imeti nenehno Pred očmi.
Naj začnem kar tam, kjer je problem najbolj pereč. Po soglasnem mnenju komisije sta Jo naselji v Ravnah in naselje v Šoštanju. Banske v teh dveh naseljih so takšne, da ne nudijo niti najosnovnejših pogojev za bivanje delovnih ljudi. Barake bi bilo treba nujno popraviti in preurediti, nekatere pa celo podreti. Položaj v teh barakah pa poslabšuje še pomanjkljiva oprema in pa skrajna zanemarjenost objektov in opreme. V mnogih sobah v Ravnah ni niti miz in niti enega stola, pa čeprav v sobi stanuje tudi 8—10 ljudi. Podi so luknjasti in polioimljeni ter neporibani, okenska stekla zamazana, po stropu pajčevine in stene nepobeljene. Od stropa visijo na žici obešeni kovčki, v katerih imajo ljudje svoje skromno premoženje, da jo ne bi uničile miši. Prem razen i in premočeni delavci pa čepijo okrog peči in posedajo na praznem zaboju, ker nimajo stolov, d.a bi sedeli in protesti rajo ter sovražno motrijo komisijo,, ki ima nepopularno nalogo določiti novo najemnino za delavska stanovanja.
Dinar v skladiščih
(Nadaljevanje s 6. str.)
kar najbolj odvisen njihov »žep«. Nisem se mogel znebiti vtisa, da so se temu že močno približali na prvi samostojni ekonomski enoti v Celju. Nedvomno se tam že vsem delavcem pošteno svita, da »navadna opeka« ni samo nekakšen material, niarveč — toliko in toliko dinarjev. In sicer dinarjev, ki lahko gredo po zlu, v nič — ali pa v žep vsakega posameznega delavca. In če je takih žarnic, opek. lopat in drugega materiala na stotine, na tisoče, potem ie jasno, da je lahko tudi škoda milijonska — ali pa — prihranek milijonski. In ni dvoma, da bodo delavci znali presneto varčno gospodariti, ko se bodo jasno zavedali, da je od varčevanja z vsako najmanjšo opeko odvisen v znatni meri njihov zaslužek.
V skladiščih so milijonske vrednosti, da, celo milijardne. To so vrednosti skupnosti, kolektiva, vseh delavcev. Danes ni več kapitalista-lastnika in izkoriščanega delavca, ki si je nekoč lahko mislil: »Kaj me briga ta opeka! Saj ni MOJA.« Zavest, da so te ogromne vrednosti danes prav toliko skupne kot njegove, mora vse bolj prodirati v miselnost slehernega delavca. Predvsem pa mora delavec svojo varčnost in skrbno gospodarjenje z zaupanimi sredstvi občutiti v svoji denarnici.
Takrat ne bo več delavca, ki bi še dejal: »Kaj me briga...«
Igor Prešeren
Rekel sem že, da povsod naenkrat ni mogoče ustvarjati čudežev, kot so mariborski, vendar pa smelo trdim, da je med vzornim mariborskim naseljem in med onim v Ravnah še neka srednja pot, ki naj nudi dostojno prebivališče. Veliko odgovornost za to nosimo vsi člani kolektiva, predvsem pa prizadeti v posameznih organizacijskih enotah. Čeprav povsod niso dani najboljši pogoji za vzorna naselja, je vendar dolžnost tako vodilnega osebja kot drugih, da kontrolirajo naselja in s primernimi sredstvi prisilijo upravnike in druge osebe, da v danih razmerah store vse, da bi bil glede higiensko-tehničnih razmer kar največji red.
Res je tudi, da so tudi stanovalci sami dolžni prispevati svoj delež k redu in čistoči. Odnos stanovalcev do opreme je cesto vse prej kot kulturen. Preluknjane omare, ki niso samo normalno obrabljene, temveč nasilno poškodovane, niso tako redke, zabijanje žebljev v omare ali vrsta za napenjanje vrvice za sušenje perila je skoraj normalen pojav. V neštetih primerih hranijo delavci svoja kolesa kar v sobah, kjer je že itak malo prostora, celo motocikle najdeš v sobah. V neki sobi v Šoštaju je lastnik imel svoje kolo shranjeno kar na postelji. Kolo, ki je bilo njegova last, je skrbno čuval. Odeja, ki je last podjetja, pa se mu ni smilila. S kolesi razbitih šip po sobah je lepo število.
Iz vsega naštetega sledi, da je treba v takih primerih ljudem odrediti prostor za sušenje perila in za čuvanje koles, kajti vse to tako iz higienskih'kot iz estetskih vidikov ne sodi v spalnico. Brž ko pa bomo omogočili ljudem sušenje perila in shrambo koles, bo naloga upravnika naselja, da vzpostavi red in proti kršiteljem tudi primerno ukrepa. Tudi z udarniškim delom bi se dalo marsikaj urediti. Naj omenim samo poti in okolje barak. Cvetlične grede, zelene trate bi ne stale dosti denarja, vendar bi precej pripomogle k prijaznejšemu videzu naselja. Ljudje pa, ki bi s prostovoljnim delom prispevali k lepšemu videzu naselja, bi znali take pridobitve tudi bolj ceniti in jih varovati.
Manj kričeč, vendar tudi ne zadovoljiv je položaj po naseljih v Ljubljani v šolskem naselju, v Šiški, v Zalogu, na Jesenicah, v Hrastniku, v Celju in v Kopru. V večini primerov manjka primerne opreme sobe niso pobeljene, vodovodne pipe so pokvarjene, v straniščih manjkajo sifoni in tudi snaga ni kaj prida. Ponekod ribajo pod le enkrat na mesec, kar pa je občutno premalo. Veliko je odvisno od upravnika in od tega. kako je razumel svojo nalogo. Tudi čistilke v naseljih različno opravljajo svoje naloge. V samskem domu na Jesenicah je prvo nadstropje znatno bolje oskrbovano kot pritličje. Zato gre zasluga in priznanje čistilki. Vse pa kaže, da je upravnik na Jesenicah premalo energičen in premalo vztrajen pri svojem podu. Smatram da mora vsak upravnik naselja stalno bdeti nad redom in snago v naselju ter vsako tudi majhno okvaro sproti odpraviti. Majhne okvare, k: se dajo pravočasno odpraviti z neznatnimi stroški, povzroče pogosto, če simo jih zanemarili, veliko ško-
de, ki stanejo težke tisočake ali pa jih celo ni moč popraviti. Upravnik mora od časa do časa z beležnico v roki obiti prostore in zapisati vse Na merodajnem mestu pa mora pomanjkljivosti, ki jih je opazil, vztrajno zahtevati potrebno pomoč. Le tako bo mogoče s sodelovanjem prizadetih uvesti boljše stanje v naseljih.
Pa naj bo dovolj o teh naših nelepih in perečih problemih. Mimo tega smo na našem obhodu srečali tudi svetle primere. Gradbeno vodstvo v Mariboru, ki je bilo glede delavskih naselij na najslabšem glasu, je tako rekoč kar čez noč spremenilo lice. Ponosni smo bili na naš novi samski dom v Studencih', kjer stanuje 240 ljudi. Bolj kot dom sam, ki je zares čudovit in s kakršnim se verjetno ne morejo ponašati tudi gospodarsko bolj razvite dežele, pa sta nas presenetila vzoren red in snaga v tem domu. Ob 11. uri, ko smo nenapovedani obiskali dom, ni bilo sledu, da je tam prenočilo nad 200 ljudi, da so uporabljali sanitarije in vse druge prostore. V vseh prostorih, po umivalnicah, v jedilnici, v kuhinji vlada red in čistoča kot v sanatoriju. Po sobah je tak red in čistoča, kot da sploh niso obljudene. Stanovalcem, upravniku im vsem, ki so zadolženi za red, je treba samo čestitati. Menimo, da so na pravi poti.
V samski dom so vložene ogromne finančne žrtve, ki so vredne, da jih s pravilnim odnosom tudi vzdržujemo in obvarujemo škode. Poleg samskega doma je postavljeno še skromno naselje dveh barak, ki sicer niso nove, vendar pa tako lepo popravljene in vzdrževane, da je želeti, da bi vsa naša naselja uredili po mariborskem vzorcu. Tudi z naseljem v 'Slovenski Bistrici so Mariborčani imeli srečno roko. Naselje je lično in prijazno, ter oprema primerna.
Na j končno, zaključim z, naselji v Ljubljani. Podobna kot v Mariboru sta samska domova v Ljubljani v Bavdkovi in Mislejevi ulici, le dn sta nekoliko manj razkošna. Motijo neštete prazne steklenice po sobah ter številni raznobarvni izrezki iz časopisov, pribiti po stenah. Nič nimam proti kultu filmskih igralk, ki ga gojijo mladi ljudje. Na stenah lahko opazujete Cino Lolobrigido, Zofijo Loren in B. B. v najrazličnejših barvah m pozah. Vendar pa se s spremembo stanovalca menja tudi kult, v stenah pa ostanejo luknje in poškodovan omet, ker je vse prej kot lepo. Na splošno pa je čistoča in red v teh domovih primeren, le stanovalci naj bi bili bolj discipliniran: in naj bi uredili in pospravili svoje predmete.
Poslej na j omenim vzorno čistočo in red v kurilnici v samskem domu v Mislejevi ulici. Menim, da zasluži kurjač Ivan Vučkovič za svoje delo priznanje in nagrado. Samski dom v Novakovi ulici 5 je prijeten in topel po svoji domačnosti, -ed in čistoča sta vzorna. Iz sob pa naj se odstranijo vrvice za sušenje perila. Sušenje perila v sobah kvari zrak in moti estetski videz bivališča. Lepo naselje nastaja v Tomačevem. Vse kaže. da je upravnik dobro zastavil in da ve .kaj hoče.
K zaključku naj še omenim, da niso bile te vrstice napisa.ne. da bi kogarkoli obtoževale ali žalite, pač pa z edinim namenom, da bj se razmere v naših naseljih čim.prej zboljšale i.n da bi s tem ustvarili boljše življenjske pogoje za naše delovne 1 judi.	Božo Debevec
Na dneonem redu 13. zasedanja delavskega sveta podjetja z dne 25. marca je bita med drugim tudi razprava o disciplinskem pravilniku. 2e samo dejstvo, da osnutek ni bil o razpravi v kolektivu, čeprav bi bilo to nujno, je dalo slutiti, da stvar ne bo gladko slekla. In res, zataknilo se je pri 9. členu. Po burni razpravi so končno sklenili, da se pravilnik pošlje v razpravo kolektivu.
Ne mislim ocenjevali vsebine osnutka pravilnika, ker sem prepričan, da so imeli tovariši, ki so ga izdelali, dobre namene. Spričo razprave na seji delavskega sveta podjetja se mi vsiljujejo misli na nekatere druge probleme, za katere pa mislim, da se ne porajajo samo v našem podjetju, pač pa so družbeni pojav v času odmiranja administra-. livnega upravljanja, ki je za nadaljnji razvoj družbenih odnosov pri nas nevzdržen. Gre za miselnost, da je treba naš gospodarski razvoj in družbene odnose še nadalje usmerjali z administrativnimi ukrepi. V našem primeru gre za način reševanja problema honorarnega dela, oz. tako imenovanega r fušar., ki ga opravljajo člani našega kolektiva po svojem delu ali poleg svojega dela o podjetju. Da bi to preprečili ali omejili, se predlaga v osnutku disciplinskega pravilnika v členu, ki govori o obveznosti delavcev, naslednji odstavek: *U pravi jati vestno in marljivo delovne obveznosti in zaradi tega ne sprejemali delovne obveznosti izven podjetja brez izrecnega pristanka pristojnega organa po pravilih pod jel jat.
Ali z drugimi besedami: »Za vsako plačano delo, ki bi ga opravljal kateri koli član Gradisa po svojem rednem delu, bi moral imeli pristanek pristojnega organa. Vsak drugačen postopek pa bi se obravnaval kot disciplinski prekršek.«.
Nedvomno je honorarno delo ifušt in nadurno delo problem, ki ga je treba osvetliti z več strani. Predvsem moramo ugotovili vzroke, zakaj ljudje izven podjetja delajo še po svojem rednem delovnem času in kakšno škodo ali korist ima skupnost od lega.
V začetku preteklega leta smo imeli na siavbišču okoli 30 % tesarjev in zidarjev, ki se niso boleli udeleževati nadurnega dela in so raje hodili popoldan na delo drugam, ker so več zaslužili. Vsa prepričevanja, kritike in disciplinski ukrepi niso tega spremenili. Ko pa smo po nooem tarifnem pravilniku uredili nagrajevanje po delovnem učinku in ko smo z organizacijo akordnih skupin in
kompleksnih akordov omogočili občutno večje zaslužke, ni nihče več hodil popoldan drugam na delo. Delavci so z veseljem hodili na delo popoldan na stavbišče, včasih tudi ob 4. uri zjutraj in delali do mraka. V času, ko usklajujemo družbene in blagovne odnose, nam mora bili razumljivo, da nihče več ne hodi na delo iz same ljubezni do dela ali do podjetja. Vsakih) dela za lo, da ustvarja in zasluži, ker je, ozko gledano, od njegovega zaslužka odvisen njegov življenjski standard.
Če mu v podjetju nismo omogočili, <la bi z boljšim delom več zaslužil, če ga nismo znali s polno zaposlitvijo prikleniti na njegovo- delovno mesto, bo iskal dodatne zaslužke drugje in kdo bi mu zameril. V našem podjetju la problem ni tako zaskrbljujoč, da bi mu bilo Ireba posvečali posebno pozornost. Res, da imamo nekaj težjih problemov, posebno o Ljubljani, imamo pa tudi učinkovita sredstva, s katerimi lahko lake primere zdravimo. Gre predvsem za nekatere naše strokom)jake, ki se na debelo baoijo s projektiranjem, nadzorno službo in drugim podobnim sfušem«. Tu je treba samo ugotovili, koliko tako udejstvovanje škoduje rednemu delu o podjetju in šele potem ukrepali. Zavedali pa se moramo, da odnosa teh strokovnjakov do dela v podjetju ne bomo spremenili s lem, da tarnamo čez njihovo zšušmarsloo« in slabo storilnost podjetju, po drugi strani pa jim delimo krepke nagrade kot ljudem, ki so pokazali nadpovprečno prizadevnost na svojih delovnih mestih. Če bomo tudi o bodoče tako ravnali, potem ne smemo pričakovati, da bodo disciplinski ukrepi izboljšali take odnose. Navedena dejstva dovolj zgovorno pričajo, da naših delavcev in uslužbencev ne bo mogoče odvrnili od iskanja dodatnih zaslužkov izven podjetja z disciplinskim pravilnikom in drugimi administrativnimi ukrepi. Ta problem bomo rešili edino z učinkovitim nagrajevanjem po delovnem uspehu in pravilno deliloijo dela.
Prepričan sem, da bodo organizirane ekonomske enote la problem najbolj zadovoljivo rešile. Prav iskanje dodatnih zaslužkov izven podjetja pa nas opozarja, da nagrajevanje našega celotnega kadra še ni n celoti urejeno in da bo treba temu v bodoče posvečali še več pozornosti, sicer si bodo naši delavci in strokovnjaki še nadalje iskali dodatnih zaslužkov tudi brez izrecnega pristanka pristojnega oreana.
L. Cr.
Nesreče po edinicah v februarju 1960
E d i n i c a
Gradbeno vodstvo Ljubljana Gradbeno vodstvo Celje Gradbeno vodstvo Maribor Gradbišče Jesenice Gradbišče Zalog Gradbišče Koper Gradbišče Ravne Gradbišče Podvelka Gradbišče Kranj Centralni obrati Ljubljana Centralni obrali Maribor Obrat gradbenih polizdelkov Lesni obrat Škof ja Loka Projektivni biro Centrala
Število zaposlen:	Nesreče pri smrt.	tež.		delu laž.	Nesreče na poti	Skupaj
854			2	5	i	8
773	—	—	12	—	12
966	—	2	7	—	9
308	—	—	7	—	7
242	—	—	1	—	1
216	—	—	1	—	1
290	—	—	2	—	2
154	—	—	7	—	7
109	—	—	3	—	3
532	—	—	1	—	1
177	—	—	2	—	2
199	—	—	2	—	2
144 31 76	—	—	2	—	2
4871	—	4	52	t	57
■	Uredništvo »Gradisovega vestnika« se je odločilo, da omogoči vsem svojim članom naših delovnih kolektivov, ki imajo željo in voljo potovati po tujih deželah, spoznati svet in življenje v njem. Pogoj je, da zna vsaj en tuj jezik, oz. da ga vsaj toliko razume, da ga kje ne bi prodali. Zaenkrat je pripravljeno organizirati, če bo seveda dovolj prijav-Ijencev, potovanje v evropske dežele in v Afriko, in sicer: Iz Ljubljane prek Trsta v Benetke in Milan, nato pa čez Švico v Pariz, koder se bodo popotniki lahko od blizu ogledali znameniti Pigal. Od tod bodo potovali v London in nato čez Skandinavijo, Poljsko, Češkoslovaško in Avstrijo domov. Potovanje bi trajalo približno en mesec. Vse stroške tako napornega potovanja nosi uredništvo, vendar si jih bo od-trgallip od honorarjev za poslane potopise. Vsi interesenti naj pošljejo čitljivo napisane prošnje na naše uredništvo (tovarišici Mili Capuder na tajništvo podjetja). Naj pa ne pozabijo priložiti dveh slik zaradi potnega lista. Prošnje je treba poslati takoj po prejemu te številke Gradisovega vestnika.
■	Vsa naša gradbišča obveščamo, da je naše centralno skladišče izjemoma nabavilo veliko količino okenskega stekla, ki je na razpolago vsem interesentom po dnevnih cenah. Odločili so se, da bodo dali popust vsem tistim, ki bi steklo takoj plačali v gotovini, ker si je morala uprava za nakup tega stekla najeti kredit pod posebnimi po-
goji.
■	Lani smo se že radostili ob vesti, da je naš dom na Pokljuki že pod streho. Žal moramo ugotoviti, da je bila to le navadna novinarska raca. Po letu čakanja pa se je izkazalo, da je tudi ta raca rodila uspeh, saj je spodbudila jeseniški kolektiv, da je s prostovoljnim delom dom končno le dogradil. Ker pa so ga sami gradili, dom ne bo odprt za druge člane Gradisa, če edinice ne bodo prispevale določen delež v denarju. Vsota še ni določena, ker delavski svet še ni zasedal. Dom bo odprt 1. aprila letos.
■	Žal je bil naš list zaključen, preden so naši strokovnjaki odpotovali v Sovjetsko zvezo. Zvedeli pa smo iz zanesljivih virov, da so jim pripravili nadvse prisrčno slovo. Na železniški postaji v Ljubljani se je zbralo več kot tisoč ljudi, godba Ljudske milice je igrala žalne koračnice, vagon, v katerem so se odpeljali, pa je bil okrašen s transparenti in lovorovimi venci. Prisotne je to sicer začudilo, vendar priredi-
telj ni hotel našemu dopisniku nič določnejšega povedati, kakšnega pomena so bili lovorovi venci. Ob odhodu je imel naš direktor slavnostni govor, ki ga po pomoti naša radijska postaja ni prenašala. Poslušalci se spomnijo, da je popotnikom zaželel srečno pot, v imenu popotnikov pa se je od vseh navzočih poslovil naš tehnični direktor, ki je bil sila kratek in jedrnat. Dejal je: »Zdravo in na svidenja kmalu.« Zaradi velikega hrušča nam ni uspelo slišati še drugih besed. Medtem pa je vlak že odpeljal. Čestitkam se pridružujemo tudi mi.
B Težko pričakovani stolpni žerjav Liebherr je končno prispel. Žerjav se postavi sam v eni uri. Delali bo ha PBM v Ljubljani. Slika kaže montažo žerjava.
■	Prevzeli smo velika dela na kanalu Dunav—Tisa—Dunav. Vrednost del 4.5 milijarde v treh letih. Iščemo prostovoljce!
■	Iz Projektivnega biroja: Ing. Umek iz našega Projektivnega biroja je s svojimi sodelavci v izredno kratkem času izdelal vse načrte za poslovno zgradbo na Titovi c. 3 v Ljubljani. Isti projektant je v veliko zadovoljstvo investitorja izdelal projekt »Verigarne« v Lescah.
• Naiš inženirji v centrali podjetja so se odrekli vsega honorarnega dela izven podjetja.
■	Rešeno je vprašanje gramoznice za celjski bazen. Načrte zanjo, katero bomo uredili v kooperaciji z GIP Ingrad, je izdelal naš konstrukcijski biiro. Naš sodelavec je poiskal šefa biroja v njegovi pisarni. Uspelo je ukrasti mu nekaj minut dragocenega časa:
— Tov. inženir, ali bi hoteli povedati nekaj besed o vašem delu v zadnjem času?
— Pred kratkim smo izdali prospekt izdelka Obrata gradbenih poizdelkov in ga razposlali vsem interesentom. Zlasti je važno, da so dobila Projektivna podjetja v roke naš prospekt za DIN strop, s katerim bo obrat lahko zalagal celo Ljubljano in omogočil opekarnam, da v večji meri izdelujejo zidake.
— In drugo?
Rešili smo vprašanje anozrnate-ga agregata za potrebe OGP. Tudi za transport izdelkov tega obrata od stroja do gradbišča smo našli zelo ugodno rešitev.
■	Prvega je doživelo naše podjetje nadvse pomembno slavje. Odprli so namreč povsem rekonstruirano betonarno, ali kakor se ji uradno reče: Obrat gradbenih polizdelkov. Toliko cvetja v tako zgodnjem spomladanskem času še nismo videli. Pripovedujejo, da so ga posebej naročili iz Splita. Ob vhodu je stal velikanski slavolok, ki še danes priča o tej sila veliki zmagi našega podjetja. Slavolok si lahko vsak ogleda, ker ga vsak dan zalivajo, da rožice ne bi ovenele. Cvetlični opojni duh pa je tako močan, da seže celo do tovarne kleja, kjer izgubi svojo naravno aromo. Nadvse vzradoščen pa je bil tovariš Lipovec, upravnik betonarne, ki je gostom iz vse Slovenije prisrčno stiskal roke. Na svečano okrašeni tribuni so se nato razporedili gostje, godba iz Zelene jame (lahko bi za tako slovesnost poskrbeli kaj odličnejšo) je zaigrala himno, upravnik pa je imel slavnostni govor, v katerem se je iskreno zahvalil vsem projek-mu vodstvu ter podjetju, da so poskrbeli za tako naglo dovršitev tega tako pomembnega objekta. Po slavnosti so se gostje in člani kolektiva podali na skromno zakusko.
ŠTAJERCI NA MORJU
Pozno jeseni sta prišla Janko in Ančka s Štajerskega v Izolo. Bila je že trda noč, ko sta stopila z avtobusa in se nista niti zavedala, da sta že ob morju. Med njima se je na sprehodu ob obali razvil takle pogovor:
Janko: »Tu je pa res hladno. Kdo bi si mislil!«
Ančka: »Saj ni;čudno, ko smo pa tako blizu Drave...«
Janko: »Kakšna Drava nekiLTu je vendar morje, ali ne čutiš duha po ribali?«
Ančka: »Oh, saj res nisva v Ptuju. Veš, mislila sem, da sva v Ptuju, ko voda prav tako šumi.«
HALO HM.O SimPlON ORlCNrSTOSl
na pavbn mu ! VLAK ima odhod, Potniki vsroPtre i
Dvajset let prepozno
Delitev hrane na enem izmed naših ljubljanskih
gradbišč

KRIŽANKA
	1	3	»i	5	6	7		5	9	10	'11	irn
								vT				
15					m	16						
19				m	20				21			
22			gg	23				%			Ir 1	
Lj		1 30	%				27			m	28	29]
						31			gg	32		
33	Vi	[	:		Si	35			s«	36			
37				Si	35			30				
M)				M	n	'il	V>					
	.						*i5		______				
Vodoravno:	1. gorski hrbet pri
Mariboru, na katerem ima »Gradis« počitniški dom, 8. tovarna v Slovenski Bistrici, za katero smo gradili nove industrijske objekte, 13. nasajenost, sitnost, 14. plesnoba na vinu, 15. bela vodna ptica, 16. veznik, 18. ljubljansko podjetje, za katerega smo zgradili stanovanjsko poslopje v Ulici Moše Pijada, 19. travniška rastlina (tudi sultanat v Arabiji). 20. pritok Volge, 21. afriška štorklja. 22. sukanec, 23. prvi povojni jugoslovanski umetniški film (žensko ime), 25. kemični znak za americij, 26. števnik, 27. pristanišče v Izraelu (Akon), 28, kratica za »mesto pečata«, 30. kraj blizu Ljubljane, kjer smo zgradili novo hidro-ccntraio, 32. krajevni prislov, 33. najmanjši delec snovi, 35. žensko ime, 36. živali, ki rijejo pod zemljo,
37.	vrata v leseni ograji (množina),
38.	japonska dolžinska mera, 39. industrijsko mesto na Gorenjskem, 40. velike kovinske posode, 42. rudnik lignita na Štajerskem, pri katerem je naše podjetje zgradilo nove industrijske objekte, 44. drevored, 45. tujka za odpadnika.
Navpično; !. domače žensko ime, 2. izoliram, 3. predsednik Upravnega odbora »Gradisa«, 4. ime pesnika
Župančiča, 5. pleme, 6. začetnici slovenskega pesnika, pisatelja in literarnega kritika, 7. nauk o nravnosti, 8. tretji soglasnik in prvi samoglasnik v abecedi, 9. rudnik svinca na našem delu Koroške, kjer je »Gradis« gradil industrijske objekte, 10. močvirska ptica, 11. konice, 12. kraljevina v Indokini, 17. običaj, 20. angleško moško ime (Dickensov junak Tvvist), 23. huda jeza, 24. popularno ime predsednika ZDA Ei-senhowerja, 26. podlaga vsake stavbe, 28. nepravilnost, motenje, 29. aretiran, zaprt, 30. hidrocentrala na Savi blizu Žirovnice, ki jo je gradilo naše podjetje, 31. oljka, 32. ameriški filmski igralec (Cary), 33. sinjska viteška igra. 34. tovarna tekstilnih in usnjarskih pomožnih sredstev v Ljubljani, 36. velik ogenj, 39. nekdanja kratica za osnovne organe oblasti, 41. oslov glas, 43. pesni te v.
REŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno: 1. baržnn, 7. Zagreb, 13. o-rient, 14. mrziti, 15. Katra, 16. sen, 17. mat, 18. slej, 19. strup, 21. ni, 22. Martinšek, 25. PM, 27. Varna, 28. Daro, 31. reč, 33. boa. 34. Zalog, 35. iridij, 37. maneže, 38. Dekani, 39. vrtnar.
Skltpi upravnega odbora podjetja
■ Sogtasno se sprejme sklep, da se predlaga delavskemu svetu odobritev zaključnega računa.podjetja za leto 1959. s tem, da se razdeli izkazani čisti dohodek 1.791,823.504 din takole:
a)	za kritje izrednega proračunskega
prispevka iz leta 1958	1,660.552
b)	za osebne dohodke delavcev	1.612,000.000
c)	za redni prisnevek v rezervni
sklad podjetja	25,404.071
d)	za prispevke v skupne rezervne
sklade gradbeništva (10%	+ 2%)	14,879.978
d)	za sklad skupne porabe	12,000.000
1.665,943.601
Ostanek 125.879.903 din pa pusti kot razporejena sredstva čistega dohodka.
Ta sredstva naj se postopoma prenašajo v sklad skupne porabe.
Nerazporejena sredstva v višini 125,897.903 din se nameni:
25 % sred. za fond obrni. sred. vrnitev na sklad obrat, sredstev Dotacije počitniških domov Obveznost za stan. akcijo v Ljubljani Anuitete
Za akontacijo na nove objekte:
za stanov, v Celju
za samski dom v Ravnah
za stanov. Jesenice
za zadružno gradnjo
za počitniški dom Poreč
za dozidavo stanovanj v Škofji Loki
34,469.976
864.586
4,503.467
38,770.302
10,t96.200
7.000.	000
8.000.	000 12,000.000
5,075.372
3.000.	000
2.000.	000
Skupaj
din 125,879.903
UO predlaga, da se v letu 1960. pri delitvi sklada skupne uporabe prvenstveno pokrije obveze na zgoraj naštetih objektih.
■ UO predlaga DS, da da načelni pristanek glede najetja kredita za zadružno gradnjo.
B UO predlaga DS, da se prekoračitve po inve-sitieijskem planu, ki bi se morale kriti iz lastnih sredstev, krijejo iz sklada osnovnih sredstev.
B UO predlaga DS v odobritev prečiščeni Pravilnik o ekonomskih enotah.
Kolikor bo DS potrdil zgoraj navedeni Pravilnik, se osnujejo ekonomske enote, in sicer:
a)	pri gradbenem vodstvu Celje na objektu Merx, z vodjem ekonomske enote Leonom Dobnikom. Faktor za gradb. dela za obr. ek. enote se določi na 0,95,
b)	pri gradbenem vodstvu v Ljubljani na objektu Nove Jarše, z vodjem ekonomske enote ing. Silvom Erjavcem.
Faktor za gradbena dela se določi za obrača* ekonomski enoti 0,59,
c)	Ekonomski enoti Mera v Celju se odobri izplačilo zneska 685.392 din za dvomesečno razdobje,
č) Uprava podjetja pripravi študij ekonomskih enot drugega tipa (železokrivci, strojniki), ki bo potem sestavni del Pravilnika o ekonomskih enotah.
■	Predlog disciplinskega pravilnika se predloži v potrditev delavskemu svetu podjetja.
■	UO se v principu strinja z akordnim cenikom za komunalo. Cenik je še detajlno obdelati ter ga dostaviti edinicam v uporabo.
B Potrdi se poročilo o nagrajevanju za leto 1959 s tem, da se odobri izplačilo razlike med 80 % in 100%, t. j. razlika med zneskom 49,468.840 diu in 60,115.595 din, kar znaša 21% neizplačanih zneskov.
■	Za obrate se spremeni plačilo 4 % stroškov centralne režije: Za vse izdelke, polizdelke in usluge, ki jih obrati izvršujejo za naše edinice in ki jih te edinice obračunajo pod gradbenimi deli, odpade plačilo 4 % stroškov centralne režije.
Za ostala dela, to je za vsa dela, ki jih izvršujejo naši obrati zn naše edinice, ki jih te edinice obračunajo pod obrtniškimi deli ali tujimi storitvami in pa za vsa dela za tuje naročnike, plača obrat 4 % stroške režije
B Na predlog komisije zn premije:
a)	vzame UO na znanje predlog spremembe konstrukcije hladilne hale steklarne Straža od ing. Janeza Žerovnika.
b)	Sprejme se na znanje prijava racionalizacije postopka notranjih in zunanjih transportov za vse vrste zidakov, ki jih izdelujejo stroji Rosa-Cometla, Comet in Schlosser. Prijavitelj Jože Lipovec.
c)	Odobri se izplačilo premije ing. Alojzu Štoku in Stanetu Uhanu v znesku (08.191 din za prihranek pri uporabi odpadnega livarskega peska na mesto običajne mivke za izdelavo vseh vrst ometov, estri-hov itd. Particizacija je 50 % ing. Alojzu Štoku in 50 % Stanetu Uhanu.
č) Odobri se izplačilo premije v znesku 94.678 dinarjev, na katerega participirata Franc Juvane in Ferdo Cvikel po 50 % za prihranek pri izvedbi opažev na deponiji TE Šoštanj.
B UO opozarja na dosledno izvajanje okrožnice št. 3399 od 7. XI. 1959 v zvezi z oddajanjem obrtniških del, sicer se bodo izvajale sankcije.
B Potrdi se akordni cenik delavnic Maribor za nova strojna dela.
B Dotacije športnim društvom se bodo dodelile, ko bodo zbrane vse prošnje oziroma potrebe. Zato se začasno odložijo prošnje zn denarno pomoč: Kegljaškemu klubu »Gradis« Maribor, Strelskega društva »Gradis-Kovinar«, Ljubljana.