c" : -o V. (Posamezna steviilca 3 vinarjev.) Izhaja vsa« dan. tudi ob necicIJaS In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo Ulica M hranciška As:§kega 20. I. ns^-tr. — Vsi dnnt^t nai r ; *>r T-«vu lisra. Nefianfcirana pis;na rta -v t ai :u rokopisi s^ ne vračajo. Iz- »tatflj in oag'iviH-;. urednik Štefan G >dina. Lastnik k«Morci} li«. : .Edinost- 7 lekarne .Edinosti*, vpisne zadruge 2 oi eimim porr»*t\ofTi \ Trstu. ufica Sv Frančiška Aai-k-ga St 20. TeJcion uredr;*:va in uprave Uvw. 11-&7. Naročnina znaša: Za celo leto...... . K 31 /a pol Ma ............. 15*60 /a tri mesece .......... • • • * • a 780 ii nedeljsko Izdajo za celo leto m 620 ta pol leta ...................» tf Trsša, v sre&o* sepseniBFa ssv p a « r ;i ■ t" 1 j Posamezne Številke .rdino^u" se -.-r. j • £ »u^r;^ zastarele številke pr, i u vmjr/v OrIasI se računajo na milimetre v rr. kn«tl cr.e fc«>l<»'c Cene: Oglasi trgovcev in ob tr,:A«>v mm po lu vsn Osmrtnice, za!>\die, \ ;<:I^nice. - giasi dena^-iih v 4 vinarje beseda. najmanj na JO vinarjev Ogla«c sprejem« inseratnl oddelek .£d:nt»sti'. Naročnina ta reklamacije s- p iijajo upra/t li»La. P^čuje se Izključno le upr.ivi .Edinosti* — '^lačz in toži se v Trstu Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančllk* AsOkcga M. M. — P^nohranitnični rač«n fit. *41 652. Razkol rceđ Po j ■ KI. (Od našega posebnega ooročevalca). Dunaj, 3. septembra. Kakor sem poročal že včeraj. }e P risi o med Po!da brez udeležbe čfa*iov go5pc5ke zboraice. Slediia t bt -na. dolgotrajna razprava. Posl. Vi-socki ie prcdh^al. na; se takoj zahteva imenovanje poljske vlade in organizacija samostojne poljske vojske; protestira! je nrrti p -skušom. da bi se sestavila poljska vojska zunaj Pol?ske. — Posl. Slivinski je zahteval skupno polno zborovanje vseh politiških strank iz vseh treh delov Poljske. ki naj določi navodila za poljsko politiko v smislu sklepov Kola Polskiego — dne 28. maja t. I. v Krakovu. Grof Tarnowski je prečital izjavo konservativne stranke, ki zahteva nadaljni obstanek N. K. N. Graja stremljenje, da bi se razdrlo, kar je v sedanjem položaju laliko doseči. Konservativci naglasajo. da i j treba vztrajati na izvršitvi proklamaci-ie 5. nov. 1910. (o ustanovitvi poljskega kraljestva v mejah Kongresne Poljske, t. j. le iz poljskih gubernij v Rusiji), v Avstriji pa delati politiko, ki je »državo ohranjujoča« in je danes edini porok za politi-ško enotnost Galicije in poljskega »po-sesnega stanja v tej deželi ter poljskega vpliva v državi. (Torej vse na škodo l k raj.'n cev in — za podporo »dosedanjega kurza*! Op. dop.) 7.C med čitanjem ie zavrelo odločno protestovauje po dvorani. Potem pa so se oglašali zaster; 'iki strank in izjavljali za-porea, da je nada'jno sodelovanje s konservativci postalo nemožno. Nato so zapustili dvorano ... člani ljudske stranke, socijalni demokratje, narodni demokratje in zastopniki poljskega narodnega združenja. Zborovanje ie postalo s tem ne-skiepčno. — Popoldne so hoteli nadaljevati, ali došli so edino le konservativci in dcrrokratje, ki so pa le podali odločne izjave proti nadaljnemu obstanku N. K. N. S tem le bila secesija popolna. — Spor je tako globok, da je poravnava nemožna. Na naše notranje polltiške odnošaje bo in:elo to nedosleden vpliv. Seidlerjeva viaua more računati edino le na konservativce. ki tvorijo pa le manjšino Kola Pol>kiego — ms tem je postala večina za bodoči državni proračun jako dvomljiva. Naj še pripomnim, da tu nihče ne veruje vesti »Gazete Narodove« o... tretji državi. ki bi jo tvorili Kongresna Poljska in Galicija pod habsburškim žezlom, torej nove vrste trializem: Avstrija, Ogrska, Poljska. — Ako bi imelo priti do tega tri-aiizma. potem treba vprašati: zakaj ne zveznih avstrijskih držav: Avstrija, Oger-ska. Poljska — Češka, dugoslavija? Taka rešitev bi bila nekaj velikega za habsburško dinstijo. — Ali bodo merodajni krogi razumeli sedanji veliki trenotek, ki se ne povrne morda nikdar več? Zmna mMm poroflla. AVSTRIJSKO. IK'NAJ. 4. (Kor.) Uradno se razglaša: 1. septembra 19! 7. Vzhodno bojišče. — Severozapadno Focsaii sta s« razbila dva napada Riis f F tf KiIs;onar9 ki ie izgini- R »n an. jrranco>Ki spisal Evgen CHavette- Ne vemo, ali je bil Maurice pripravljen na to vprašanje; vsekakor pa je odgovoril nemudoma ^ trdnim glasom: — Ne, izgubi se popolnoma. — O, tem bolje, — je menil de Lozeril, ki se je pred svojim vprašanjem spomnili kapitanove trditve, da Brichet nima nika-kršnega obrunka na tilniku. Ko je videl, da hoče de Lozeril oditi, n.u je zdravnik podal roko in dejal: — Saj vesiC, gospod baron; vsak mora skrheti zase. Će torej mislite, da ste mi dolžan hvalo, se mi morete oddolžiti s tem, Ja mi ohranite klijentelo rodbine, v j k. tero vstopne, kajti kakor vam je znano, i sem tamkaj domači zdravnik. — Saj res, markiza de Brageron mi ie1 NEMŠKO. BEROLIN, 4. (Kor.) Veliki glavni stan, 4. septembra 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V Flandriji le bojno delovanje artiijerij ob obali in med Lange-markoui In VVarnetonom popoldne zopet naras-lo do velike srditosti. V kolenu Yperna so se v sprednjem ozemliu naših postojank razvili zopet manjši boji; pri tem je bilo nekaj Angležev ujetih. Ponoči so Angleži napadli severozapadno Lensa. Prodrli so začasno v naše črte, iz katerih pa so'bili takoj pregnani s protisunkom. — Armada ne-nškejra cesarjeviča: V §am-panji so izvršili Frenc zi ob cesti Soinme Py— Souain po bobnajočem ognju napad. Naš protinapad jih je zopet vrgel iz enega od nas izpraznjenega jarka. Topovski boj pred Verdunom je dosegel zvečer zopet veliko silo. Tudi ponoči ste bili artiljeriji na vzhodnem bregu Moze v boju. — Armada vojvode Albrehta: Zapadno Mozele je bilo na nasilnih poizvedovanjih pri Reme-r.auvillu ujetih več Francozov. V noči od 2. na 3. t. m. so obmetali naši letalci Calais in Dtinkirchen z bombami. Nastale požare ie bilo mogoče videti še podnevu. Dover ie bil včeraj, Chatam, Sherness in Ramsgate danes ponoči ob-metani od naših letalcev z bombami. Včeraj je bilo sestreljenih 19 sovražnih letalcev in 2 privezna balona. Ritniotster Pichfhofen je izvojeval 61. zmago, poročnik Mtiiler 27. zračno zmago. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Po dvodnevni bitki je 8. armada pod vodstvom generala pehote pl. Hutierja zavzela včeraj z z&pada in jugovzhoda na več krajih gorečo Rigo. Naše v boju izkušene čete so povsod strle ruski odpor in premagale v silovitem drvenju vsako oviro, bodisi gozdovje ali močvirje. Rusi so izprrznili svoje obsežno predmostje zapadno Dvine in Rige v najveći; nsglici. Naše diviziie se nabai^jo prej Dunantiinde. Goste, neredne množice vojaštva ar ve noc in dan po vseh potih iz R?ge proti severovzhodu. Južno velike ceste v Wenden. na obeh straneh potoka Jaegeia so se vrgle močne ruske sile v obupnih krvavih napadih na naše sile. da bi krile odhod poražene 12. armade. V srditem boju so podlegle našemu navalu. Veliko ce?to so naše divizije dosegle že na več točkah. Par tisoč Rusov je ujetih in uplenjenih nad 150 topov in ogromno število vojnega orodja. Bitka pri Rigi je nov slavni čin nemške armade! — Fronta nadvojvode Jožefa: Jugovzhodno Cernovic so avstroogrski polki iztrgali Rusom neko žilavo branjeno višinsko postojanko. Med Seretem in Moldavo se nadaljuje živahno bojno delovanje. — Mackensenova armada: Pri Muncelulu. severozapadno Foc-sani, se je izgubonosno izjalovilo več ru-sko-romunskih napadov. Macedonska fronta. — Čete sovražnih sil včeraj niso obnovile svojih napadov. BEROLIN, 4. (Kor.) Veliki glavni stan, 4. septembra 1917, zvečer. Na zapadu poživljeuo bojno delovanje. — Na vzhodu so bili Ru$i pognani pre*o litvinske Ae. Mesto Diinamiinde ie očiščeno sovražnika. Prvi generalni M va rti r mojster; ri. Ludendoržf. Cesar Vlllem cesarici o zmagi pri Rigi. BEROLIN. 3. (Kor.) Cesar Viljem je poslal cesarici sledečo brzojavko: Gfml. princ Leopold Bavarski mi je ravnokar sporočil, da so njegove čete zavzele Rigo. Nov mcinik nemške sile rn trdne volje do zmage. Bog z nami še dalie! — Viljem. Dalje je poslal cesar princu Leopoldu sledečo brzojavko: Tebi in 8. armadi izrekam povodom zavzetja Rige Mojo zahvalo ir. zalivalo domovine. Trezno vodstvo in jeklena volja za zmago sta zajamčila lepi uspeh. Bog z vami. — Viljem! BOLGARSKO. SOFIJA, 3. (Kor.) Generalni štab poroča: Na Crveni steni tekom dneva in tudi ponoči zelo živahen topovski ogenj. Ob jutranjem Svitu $o Francozi napadli pri Crveni steni in zapadno Bitolja, a so bili odbiti. Severno Bitolja in v kolenu Cerne topovski ogenj. Na Dobrem polju tudi povedala, da ste pravkar šele rešil gospoda Bricheta iz zek> hudega položaja. — I)a. in ko si pridobite vpliva na svojega bodočega tasta, ga odvračajte od pijače. 1 )rugače je izgubljen. Nato je de Lozeril zapustil zdravnikovo hišo. Ce bi se bil ozrl medpotoma. bi bil moge! videti, da je Maurice s hišnega praga gledal za njim. — Lopov! — je zamrmral zdravnik, kc je videl, da je izginil v daljavi. Nato je odšel v sobo. v kateri je de Lozeril stanoval skoraj tri mesece. Služkinja je z metlo v roki pridno snažila po sobi. — Hvala Bogu. sedaj smo sami. Le ne več tujih ljudi v hišo! — je vzkliknila, ko je videla svojega gospodarja vstopajočega. — Tako, tako! Gern.aine, ali te je res tako strah tujih ljudi v hiši? — je vprašal Maurice smehljaje se. — Da, prav svet strah me je. so poizkušali Srbi tekom noč! Se dvakrat napasti, a so bili odbiti. Ob dolnji Strumi praske ined stražiiimi oddelki. POLOŽAJ NA BOJIŠČIH. DUNAJ, 4. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Italijansko bojišče: Le na Sv. Gabrijelu težki boji. Gora je bila včeraj neprestano v težkem ognju, ki se je razvil danes zjutraj v bob-najoč ogenj. Ob 6'30 zjutraj je končno napadla italijanska pehota. Boji še niso končani. Hrpb je zavit v dim in prah. V Vipavski !ini so privedle naš»e napadne patrulje ujetnike. Na koroški fronti je bilo živahnejše topovsko delovanje in mestoma boj z ročnimi granatami. Letalci so ponoči bombardirali Trst. — Rusko bojišče: Sunek sovražnika v ozemlju Mun-celula je bil odbit. Istotako se je v topovskem ognju in boju z ročnimi granatami razbil sovražni napad v ozemlju Varnite. — Macedonska fronta: Med Bitoljem in Nidžo planino so na več krajih napadali francoski bataljoni in stotnije. Sovražnik je bil povsod odbit. Na obeh straneh Var-darja in Dojranskega jezera od časa do časa topovski ogenj._ Docsod^i ^a mnrlu. DUNAJ. 4. (Kor.) Eden naših pod vodnikov, poveljnik poročnik linijske ladje vitez Trapp, ki se je z večdnevnega delovanja vrnil iz Sredozemskega morja, je potopil 30.000 ton sovražnih trgovskih ladij. Francoski oboroženi parnik »Con-stance« (2460 ton) s Kosovnim blagom na krovu, je bil izstreljen iz vrste, ki so jo spremljali pod vodniški lovci; istotako angleški oboroženi parnik »Kilwining« (3071 ton) z municijo na krovu. Neki nadaljni 8000 tonski angleški parnik in oboroženi angleški parnik »Nairu« (3700 ton) sta bila po topovskem boju potopljena. Zadnji plen podvodnika je bil neznan oborožen parnik (10—12.000 ton), ki je bil potopljen kljub obstreljevanju podvodnika potoni dveh v spremstvu se nahajajočih parni-kov. BEROLIN, 4. (Kor.) Woiifov urad poroča: V Rokavskem prelivu, ob angleški zapadni obali in v Severnem morju so potopili nemški parniki zopet 5 parnikov in eno jadrnico, med njimi oboroženi angleški parnik »Palatine« s 3000 tonami premoga na krovu. Kapitan je bil ujet. Neka angleška podvodnlška past v obliki 2000 tonskega parnika, ki je bila oborožena z zakritimi topovi, je bila poškodovana z dvema topovskima streloma. Vesti iz Rusije. Delavsko-vojaškl svet prod Kornilovu. BEROLIN, 3. (Kor.) Glasom raznih listov poroča »Morning Post«, da je petro-grajski delavsko-vojaški svet zahteval odpoklic Kornilova in sklenil z 2/3 večino, da treba zahtevati ustavitev vsakega ofenzivnega delovanja v ruski armadi. Nova stranka v Rusiji. STOKHOLM, 3. (Kor.) Listi poročajo iz Haparande o ustanovitvi nove ruske stranke, ki se imenuje republikanski cen-ttuin. Program stranke zahteva vzpostavitev močne vofrne sile in discipline v armadi, nadaljevanje vojne do zmagovitega konca in sklicanje ustavodajne skupščine. t Stiirmer. PETROGRAD. 3. (Kor.) Bivši ministrski predsednik Stiirmer je danes v starosti 77 let umrl za uremijo. Krali Konstantin o Venizekwovem ekspo-zeju v zbornici. BERN, 3. (Kor.) Švicarska depešna a-gentura je dobila iz St. Moritza sledečo brzojavko: Njegovo Veličanstvo, kralj Konstantin, mi je naročil, da Vas prosim za objavo sledeče izjave Njegovega Veličanstva: Iz ekspozeja, ki ga je razvijalo sedanje ministrstvo pred novo v Atenah sklicano zbornico o politiki Grške tekom sedanje evropske vojne, sem raz videl, vsaj kolikor zamorein soditi po dosedaj objavljenih poročilih, da je glede raznih važnih točk. posebno glede mojih odnoša-iev napram obema Venizelosovima kabinetoma in stališča, ki vesern je zavzel v vnanii politiki kraljestva, resica močno potvorjena. Kljub vsemu obžalovanju se smatram primoranega. da uradno demen-tiram to pojasnilo. — Podpisan: Panari-sopulos, ladijski kapitan, adjutant kralja Helenov.__ Papeževa druga nota. AMSTERDAM, 3. (Kor.) Glasom »AI1-gemeen Handelshlada« poroča vv^shing-tonski dopisnik »Daily Nevvsa«, da se govori, da bo predlagal papež v prihodnji noti sledeče mirovne predloge: Vzpostavitev Belgije; Nemčija dobi bazo v Ant-vverrnu: Lotarinšk - postane avtonomna; Nemčija obdrži Alzacijo;^ Trst pjna večina, se mor:; zadovoliti pač z nekakim takim kabinetom, kakršnega nam je poklonil včeraj vitez dr. Seidler. — Naš parlament, kakor se sicer čuti močnega nasproti vsaki vladi, danes niti ni sposoben, da bi sestavil vlado iz srede svojih zaupnikov. Nekak Homo regius tudi ni hotel skočiti na površje, da-si so ga iskali in vlačili že za lase. Beck je postal ne možen, še predno so poslali njegovo ime v javnost, dasi je prav pridno meseta-ril. Nekje so doižili Jugoslovanski klub, češ, ta ga je onemogočil. O Korberju, ki so ga po smrti Stiirgkhovi hvalili oficijozi do devetih nebes, ni bilo več ne duha ne sluha. Znanih korifej na -politiškem polju pa nimamo! Kar jih je doslej bilo v Avstriji, imajo kamenite spomenike na pokopališčih in pa v stebrični dvorani dunajskega parlamenta. — Ostal je torej res edini rešitelj v sili in za silo — vitez dr. Seidler! Ali komaj ie zk-zel iz provizorija na pravega konja in postal ministrski predsednik, še isti dan so mu že zagrenili veselje z — naslednikom, z »bodočim možem«, ki ga ima od včeraj v svoji sredi. Ta »bodoči mož« je ba:e — grof Silva-Tsrouca, sedanji poljedelski minister, ki nastopa povsem po stopnjah Clam-Maru-nica. Oba dosmrtna člana gosposke zbornice, oba konservativna češka aristokrata iste stranke, oba bogataša prve vrste med češkim narodom, oba iz visokorodne politiške rodbine, oba z najvplivnejšimi zvezami »na zgoraj«, oba neomadeževana avstrijska patrijota, — in oba najbolj poljedelska ministra pod docela meščanskim ministrskim predsednikom, in potem oba ____ pardon, potem je postal Clam-Mar- tinic mogočen šef avstrijskega kabineta, grof Silva-Tarouca pa je bil že včeraj na Dunaju razglašen za — »bodočega moža«. Analogija je prevelika, da bi mogli docela nezaupljivo zmajati z glavo o tej novici. In kako sumljivo lepo ga uvajajo na politiško obzorje. Cujrno le par cvetk! Drugo ministrstvo Seidlerjevo ima pač velike cilie pred seboj; zato je povsem naravno, ako so izbrali cel venec stvarnih veščakov; alt med njimi so imenovali tudi moža, ki po politiškem pomenu daleč prekaša vse ostale člane novega kabineta. In na to naštevajo, da grof Silva-Tarouca ni le načelnik desnice v gosposki zbornici in njen podpredsednik, marveč znano je o njem že davno, da ie to parlamentarna osebnost, določena za vodilno vlogo. Niti njegove vodi>o do večine (!) parlamentarnih strank. Bil je v najožji dotiki s pokojnim prestolonaslednikom. In v najod-ločilnejšlh trenutkih se njegov glas ne čuje in ne upošteva le v naimerodajnejših du-najskih krogih, marveč tudi onih v prijateljskem inozemstvu. — Vsled ponesrečenih poskusov za sestavo močnega kabineta se je pojavila nekaka labilnost v kurzu notranje politike, ali te bo zdaj konec, ko sedi v kronskem svetu mož take izkušnje in veljave, kakoršen je grof Silva-Tarouca. To so povsem tehtni razlogi, pravijo, ki kažejo na tega — »bodočega moža«. Prav za prav še več! Grof Silva-Tarouca je bil vedno štet med »bodoče«, na katerega ie krona mislila v najtežjih položajih. In ko so tega »bodočega« tako svetlo naslikali, so še pristavili: Prav za prav le danes še prezgodaj za ugibanje, kako mesto mu je usojeno, ko----preneha biti poljedelski minister. To pa niti ni toliko važno. Važnejše je, da osebnost s toliko politiško izkušnjo tako blizu in tako javno stoji v bližini. Te izjave zvone kakor pravcato »pred-naznanilo« o veliki predstavi, kakoršne še nismo videli. Pa vedeti treba, da vse to niso čenče, marveč da je vse do pike — naročeno od strani, ki pri nas v Avstriji gonijo veliko politiko. Ako je pa vse to res — in mnogo je resnice na vsem tem! — potem bi vprašal človek z navadnim razumom: zakaj pa čakajo tako dolgo s to lučjo, da je ne postavijo izpod polovnika na mizo?! Zakaj ni nastopila že takoj zdaj — era Silva-Tarouca? Sicer spominjam čitatelje, da je bilo to ime že resno v kombinacijah, pa je takoj zopet izginilo. Vprašali bi: zakaj tako? čemu tratiti čas — ako je že vse tako lepo dc.nenjeno za kulisami velikega politiškcga gledali-ča v Avstriji? Odgovor je meglen, ali — zdi se —dovolj prozoren tudi za naše navadne pameti! Velikih mož nimamo, ali, kar j:h imamo takih, ki s>ploh prihajajo v po.šr v. so obsojeni v prav Iiiiro —• obrabo. In obrabiti se mora še to zadnje ministrstvi. Seidlovo. da pride za njim do polne s-, veljave močnejša roka — bodočega nio ', grofa Silva-Tarouca, ki bo stal na Čeh' te države v najbolj usc .k;>o!n is irennt-kih .... Tako pesmico so zapeli na rojstni dar drugega Seidlerjevega kabineta. Prav lepo početje io ni, ali časi se danes imro menjajo, bodo se menjavali še hitreje, k:i-koi kažejo znamenja z Jutrovega, in zato ve treba vendar biti pripraviienim z orožjem in z možmi, ki je bodo znaii sukati. Ah je grof Silva-Tarouca res tak mož, pokaže zares ne preoddaljena bodočnost. GUnoui'ei) - Gollcljs isi - \ i ms\ Minister za javna dela vitez pl. liomanu in minister za Galicijo dr. pl. Tvvardo A.-ki sta šla na večdnevno potovanje po Galiciji in Bukovini, da po lastnih izkušn- >ii lahho toliko bolj pospešita akcijo za c novitev poškodovanih krajev. Vse to je jako lepo in bi kazalo, da imajo merodajni krogi nekako dobro voljo, tla bi popravili med vojno narejeno škodo. Žal, da opažamo jako veliko take dobre volje za Galicijo in Bukovino, ne pa f,id: za naše južne kraje. Saj so tudi že r-i več časom hiteli ustanoviti za iste kr. vojni kreditni zavoj (Kriegs-Kredii-An-stalt), ki ie razdel 1 mnogo milijonov m č oškodovance v obliki — predujmov j::-bodočo odškodnino. Nekaj podobnega žeie že davno t«:di naši rojaki na Goriškem. Na tisoče je premožnih posestnikov, trgovcev, obrtni:-r. ki tavajo po tujini — berači. Ko so zbežali z doma, večinoma z golim življenje:: so nesli seboj pač le toliko gotovine, kolikor ie mogel kdo v naglici zbrati. Kilo >a hrani doma gotovine po toliko i:i iolik« tisočakov, da bi mogel zdaj ?.e tretje živeti ob nji v tujini, kjer nas si a': i jo d<; kože, da sami — bogatijo? Kdo je pa !c slutil, da bo pregnan s svojega doma za toliko časa? In kdo je mogel slutiti, da nam med tem časom vojna uniči na-?a domov ja. požge in poruši naša imetja? Kdo ie slutil, da bo čez kratko taval po lujini — berač, z golim življenjem, prej tako imovit rn ugleden mož? — Kar *e p.csel seboj gotovine, je že vse davno pošlo al; pohaja h koncu, — in ali hoče iti v begunska taborišča, odkoder be-žč celo or;i reveži, ki so biii doslej tam, ali naj živi le od begunske podpore? In tako naj se bori za borni obstanek v tujini rodbina, ki je bila doma preskrbljena z vsem potrebnim, ki je bila celo imovita ali bogata?! — Ali ni naravno, da prihajajo iz užaljene duše obupni vzkliki: Ne potrebujem vaše milosti, nočem ne vaših taburišč ne begunskih podpor, — dajti mi, kar je moje. dajte r,ii le del tega, kar mi je uničila vojna, daUc ml zadosten predujem na to, kar ste m-dolžni povrniti. Ako imate sploh name i. povrniti napravljeno škodo, vprašam: a Ji vam ne more biti vseeno, ako mi daste danes 20.000 K predujma na onih 20f).U00 K, ki bi mi jih morali dati čez nekaj i^esc-cev.... po dokončani vojni za storjeno ml škodo na uničenem imetju? Človek z naravnim razumom bi »c\el, da bi moralo biti državi — vseeno: da.ies 20.000 K in čez leto še 180.000 K ali pa — po enem ktu naenkrat vseh 200.000 K. Toda našemu beguncu to ni vseeno! Njemu je onih 20.000 kron predujma rešite njegove rodbine, da ne bo beraški posipala po svetu sredi ljudi, ki vsled vi. bogatijo. Marsikdo br s predujmom 2>J.o» kron po svojih sposobnostih pričel to a! ono kupčijo aH obrt. pomagal bi si. -- . tak j hira in živi z vso rodbino med so! za mi in kletvinami na — vse zap< ed. ker ni pomoči od nikoder, nikjer ni za kakega zaloga, iz katerega bi mu m - — ne dati miloščine, marveč vrniti ;i;'s .'• del tega, kar so mu dolžni dati. Za Galicijo že davno posluje oni v<>;-:. kreditni zavod. Naj bi se Jugoslova.^k klub zavzel za to. da se takoj ustanov tudi za naše kraje tak kreditni zavodi l r /ava k dobila z začasnim proračun« ;; 400 mil. kron za — nepredvidene potrebščine. Zakaj bi ne dala vsaj 50 milijauo. na razpolago za take predujme na bodoče odškodnine?! — V to ne siii le pravičnost, marveč tudi nujna potreba la beda na tisoče naših beguncev, k^ier'a: je vojna uničila vse imetje, — a nočejo biti odvisni od beraške milosti v obliki : gun.ških podpor ali celo taborišč! it-vajo — svoje! fiksne politike Enakopravnost, kakor jo razumejo nemški krščau*kl socijaiei! — V dunajski »Reiehspjsti« je nastopil neki »histerik«, da nam razloži, kako nemški krščanski socijaiei razumejo enakopravnost nnrn-rov v tej državi. Po njegovem je Ie eau Stru n. .EDINOST* ttev. 1». V Trstu, da€ 5. septembra 1917. enakopravnost — ona pred zakonom. — * Ako gre pojm enakosti preko tega, dova^ ja do boja, do zatiranja številno šibkeje narodnosti in končno do mrtvila državne oblasti. In zato naj ne bo alkake enakopravnosti dede kulture in politične zrelosti. Politično zreleji in kulturelno više stoječi narodnosti gr^ v državi prednost, ki ji pristoja tudi kot državotvorni narod-rosti. Ta mora imeti vodstvo v državi, ta naj v gotovem smislu gospoduje, ne da bi pri tem morala zatirati druge narodnosti.« — I)a bi bili Nemci — te misli seveda — ustvarili našo državo, to j-e najdrzneja in že tisočkrat dokazana zgodovinska laž! In mož, ki v ^krščansko« sociralnem listu ponavlja to zgodovinsko falzifikacijo. hoče biti — zgodovinar! Zato zro druge narodnosti s prezirom na to laž, na takt zgodovinarje in njihovo stranko, pa nni še t-ko kriči, da ic »državnotvornn* in — krščanska! In. ali ne kaže na politično perverznost, če kdo v eni sapi zatrja. da roje nikogar zatirati, in zahteva ob enem, nai eden gospoduje nad drugimi! Pa saji se tudi sam bije po lastnih zobeh s svojimi trditvami. Dovoljuje enakopravnost le pred zakonom, sicer pa tolmači, da bi to j.omenjalo zatiranje, ako bi Nemci ne go-spoJovali nad drugimi« (torej, kakor uče mnogoletne izkušnje iz avstrijskega političnega življenja: zatirali druge!) Možu se res že mešajo njegovi ncinško-naciio-nalni možgani. Dovoljuje enakopravnost le pred — zakonom. Vprašati ga moramo, aii naši državni osnovni zakoni iz leta 1867. niso veljaven, po vladarju sankcioniran — zakon?! In ta zakon statuira tna-kopravnost vseli narodov brez tistih omejevanj, ki jih zahteva krščansko-socijaln: »historik« in s katerimi hoče na^c temeljne zakone enostavno razveljaviti, (lovori za spoštovanje pred zakonom, a ciicm razveljavlja vrlini zakon, na kare-rei:i sloni ustroj države! Jc proti zatiranju. ob enem pa reklamira za svoie pleme pravico do gospodstva, do zatiranja drugih narodov, ki tvorijo večino i-e države! Je to zgled hinavščine. zavratnosti, da, mo ralične pokvarjenosti, da se mora človeku gnusiti! Ti nemški krščanski sociiaU hočejo dajati narodom svobodo — v verigah! Ti narodi pa se bodo z zobmi in nohti branili proti tolmačenju enakopravnosti, kakor si jo mislijo ti Nemški — nekrščanski socijalci! Bosanski moslimi in deklaracija Jugoslovanskega kluba. V članku »ignoranti hočejo biti sodniki!« v ncdcliskem izdanju smo rekli, da je še le vprašanje, ali in do kake mere se boseuski moslimi strinjajo s postopanjem Basagiča in Arnanti-ća. ki sta te dni posredovala na Dunaju in v Pe~;ti za avtonomijo Bosne in Hercegovine in proti deklaraciji Jugoslovanskega kluba? Kako opravičeno ie bilo t»> vpra-šanie, pričajo glasovi iz inteligentnih mo-sl iuskih krogov, ki se sedaj zapored oglašajo v sarajevskem »Hrvatskem Dnevni- Razglas. Ponovno nujno pozivam tržaško prebivalstvo, da se pri napadih sovražnih letalcev ravna kar najnatančneje po naslednjih varnostnih odredbah: 1. Ko se pojavijo sovražni letalci, kar vsakdo takoj lahko spozna po pričenjajo-čem obrambnem streljanju, morajo osebe, ki se nahajajo na ulici, iskati zavetja v hišnih vežah. Hišni vhodi morajo biti do zatvoritve hišnih vrat odprti, da so dostopni vsakomur. Osebam, ki iščejo zavetja, se mora vsak čas dovoliti vstop. Kdor ne more pravočasno najti zavetja, naj se vleže na tla, če mu neposredno grozi nevarnost. 2. Zbiranje ljudstva po ulicah in trgih za iftsa letalskih napadov je brezpogojno prepovedano. 3. Na strehe in balkone se ne sme. Postajanje pri oknih je zaradi poševno navzgor sinajočih bombnih eksplozij nevarno. 4. Ker so najbolj izpostavljena podstrešna stanovanja hi zgornja nadstropja, naj stanovalci za čas letalskega napada odidejo v spodnja nadstropja in vežo. V nižjih hišah nai se uporabljajo kleti, če so pri hiši. 5.. Otroke je treba primerno poučiti, kako naj se vedejo na ulici in doma. 6. Bombe, ki niso eksplodirale, se ne >meio dotikati, in se mora takoi naznaniti Vajbližji postaji varnostne straže, kje se lahajaio. Pričakujem, da bo tržaško prebivalstvo z natančnim izpolnjevanj:m odredeb te-ga razglasa, ki se mora nabiti v vsaki tišni veži, ter vseh drugih oJredeb, ki jih »d slučaja do sluča:a izdajo oblastveni organi. pripomoglo kar najbolj, da se kolikor le mogoče zmanjša nevarnost pri le-ob Italskih napadih* Trst, 1. septembra 1917. C. kr. namestnik: dr, baron Fries-Skenc 1. r. ku« Tako objavlja neki sarajevski moshn v izdanju rečenega lista od 29. avgust: iz katerega posncmljemo nastopne hiini dejanjem in moralično in dejanski Domače mresti- Naučno ministrstvo je podelilo zasebni Jvorazrcdni slovenski trgovski šoli v Trsiu pravico javnosti za šoKko leto HM7—Ib. Skrrpinn šentjakobskih zavednih SIo- .enk, je zložila v protest proti obreko-. alcem »Edinosti« K 34 za družbo sv. Ci-•la in Metoda. Hvala prisrčna tem zavednim darovalkam v imenu Družbe! — Hvala pa tudi na priznanju, ki je pišejo našemu listu, naglašujoč, da »z vnemo /a-sledireio vsak napredek našega naro-uidmcr vojno-pridobninskega davka za 1. v muslimanski narodni omladini. I 1914., 1915. in 1910.. ki so bile izvršene ve bi naletele na hud in energičen i j0 Konca junija 1917., leže v javen vpogled od 3 do 17 septembra 1917 med uradnimi urami (od 9 predp. do 1 popol.) pri tukajšnji c. kr. davčni administraciji Trst I. (Piazza Chiesa evangelica 2, 111., soba Vpfcovsnje v mestne in okoliške ljudske šo!e. \ pisovauie v mestne in okoliške ljudski šole sc bo vršilo v dnclt 11.. 12. in H septembra. Redni pouk prične dne 1/. septembra, tilede tistih šol v zgori,]! okolici. ki s'J ob danili razmerah ne morejo odpreti z dnem 17. scpiembra. se svoje-jasrso razglasijo tozadevne določbe. V obisk ljudskih šol so obvezani vsi dečki in dekli jo c>d 0. do dovršenega 14. leta. iz\ zemši one. ki obiskujejo kako viso Šo-lo, ali se nahajajo v razmerah, označenih v točkah b), c) in d) tega naznanila. Dečki in deklice, ki imajo obiskovati mestne ljudske šole. se morajo predstavni v dneh II.. 12. in 13. septembra v s vrh o vpisa- est, da niso prišle v času, ko jc svo-1 govora in tiska tako strušno skrče-Prcd vojno smo prišli mi mosliii do c. ko smo morali pretrgati vse zveze ejšnjim našim separiranjem ter ener-o spravili s pota vse zapreke, ki so ovirale v našem kulturnem iii posebno v narodnem odkrito ponu.---- t locnn razvoju. Vsa omladina se jc Uda s srbskim hrvatskim je na omladini in iovarna ni smeti tudi v sti ničesar ukrepati. To bi morala tudi Pašagić in Arnantović. Ak ) v današnjem času sto-o inteligenco. ki je brc/, pa ne bi bila smela puni. ki smo jo pred voi-Čakaio nas veliki Z v shodom smo že llO TIHiZfl takt z n EcijOiialn na tiMe [1.. .'e. pr /.im vere ninrinio nič, ali prev nič jpiii^a! T oči so obrnene v zapad i t ti ,rf ,.n 1 vulturo; vseh idci. ki sc jih jc 1 -MCI ostal i kulturni svet. se oprijenilie- 1 1 mi i i obrtna rokama. To \sc \ c>.ai tUd i: . r {r Ari iiautović in Bi'.gasić. \endar| I avtonomijo, ker da imamo ii 11 svoje Npl ceijalitc interese, ki so v di'a-| lil c. ntralr.Jin navskrižju z imeresi Srbov | iti i i r V l! ;' * v*. Kuki so ti dijamentralno na- j c j -, j "otni si if Ticresi. ki nam baje ne dovo-! I ju j icio SKUJ) nosti z ostalimi Slovani? Tol so no sv('ii priliki zgojj osebni interesi,' C' t i pa inic»"i. si nekoliko fevdalcev! \ skup- n->■ ^ti z osti jiimi braii menua sedanji po-i Cv.. i •ci nc b< »Jo igrali tisic vloge, ki so jo i^r ali do sc Jaj. ker njihovo število boi premaihno na velikem slovanskem iu^u.! da bi sc s svojo demagogijo povspenjali j na naiviša i mesta in si pripenjali najvi je | rc. ic. Aii bc ► morda žaljenje za fcvdal.iii bc: Kovat, a k o se kak siromašni »svojsuz«,' S; . [isobcn in naobra/cn, s pomočjo Srbov , in lirvaiov^ po^pne do vodilnega položaja v teli deže lah? Razumemo: to bi mogli! fc! i li dijaui ciralno nasprotni si interesi!...! Al! i čas ure vendar v svojem toku dalje in i H:r i do ^a n< : more zaustaviti. Cas je rešil j ID: io^ro težji h in važnejih vprašanj, pak i re -i tudi to. Tu ne pomaga ne avtonomija, i ne ourekan je Slovanstva! Naj javnost ve. da mi narr Jno zavedni moslirni nimamo, ni Ilialo vol je, da bi participirali^ na tej ?a * . ni s rame i, ki sta nam jo na svojo !£Qt- no »oko pii redila na Dunaju in v Pešti gg. UfiLiović in — Tako mislijo in i \ ii c!igentni i j t iiiftsl'mi v Bosni iu Hercego- 1a v mestne šole njitioi 111 c Tajo v spremstvu staršev a a za zastopnikov, četudi so v tc-m leta obiskovali dotično šoio. Opozarja se, c!a se 1110-rašo učenci vsakega šolskega okrožja vpisati v šolo, v katero spadajo. Četudi bi iz kakega razloga želeli oi skovati kako drugo š tlo. Zato se opozarjajo interesenti in vsi uče ici. stanujoči pod hišnimi št. pol. 1—59 na \ rdeli — frakcija Scoglietto, — vštevši hiic z »malimi stanovanji«, da se morajo letos vpisati v italijansko mestno liudsko šolo na \ rdeli, mes:o v ono v ulici Giulia. ločence ki se ne vpišejo v respektiv-ne šoie, bodo pa morali s.ar-i ali zakoniti zastopniki tekom meseca oktobra prijaviti mestnemu statistično-anagrafičnemu uradu (Ulica Sanira št. 23 in 25) in sicer: a) dečke (deklice), ki Že obiskujejo, ali bodo obiskovali kako šolo aii ka'\ kolegij izven Trsta; b) one, ki uživajo a!i bodo uživali pouk na domu; c) tiste, ki radi kake duševne ali telesne hibe ne morejo obiskovati nobene šoie; in d) tiste, ki so bili, ne :a oKrozia. tke >riti litih terega-koli razloga po politični oblasti oproščeni od obiskovanja šole. Kdor ne bi odgovoril tem določbam, ga zadene kazen, določena po ministerijalni naredbi z dne 30. septembra 1857.. drž. zak. št. 198. Urad vladnega komisarja. Reklamacije radi Izkaznic za premog. Z ozirom na veliko število reklamacij glede izstavijenja izkaznic za premog se rok za vložitev takih reklamacij podaljšuje do vštetega 8. dne t. m. In sicer morejo prebivalci Sv. Marije Magdalene Spodnje in Zgornje predložiti svoje pritožbe 5., prebivalci Grete, Rojana in Barkovelj 6., vsi drugi pa 7. in 8. septembra v času od 10. dop. do 1. pop. in od 3 do 6 pop. in si-ccr v magistralnem poslopju, 1. nadstr., vata št. 29. Prodaja drv. Dne 6. septembra se bo prodajalo v prodaialnici za premog Zan-covich, mestni okraj Barriera vecchia, ulica Sette Fontane štev. 52, od 8—12 predpoldne in od 2—7 popoldne 1000 zveščkov po 2 kg drv. Pravico do nabave imajo številke 133—233 mestnega okraja Barriera vecchia (in sicer rudeče izkaznice). Na vsako izkaznico se dobi po 10 zveščkov. Cena je 52 vin. zvešček. V prodaialnici za premog, Bubnig Helena. Barriera vecchia. ul. Sorgente št. 7 od 7—12 dop. in od 1—7 pop. 217 zveščkov po 5 kg drv. Pravico do nabave imajo številke 235—287. mestnega okraja Barriera vecchia in sicer rdeče izkaz sice. Na vsako izkaznico se dobi 4 zveščeke vn 1 K 6 vin. Izvršena oddaja premoga se za ^đmuje s tem, da se napravi luknjo v številko 1 izkaznice. Svarilo s fronte. Neki češki akademik, ki je že tri leta prelil na različnih frontah, piše ^Narodnim listom«: Tu na frontah stojimo trdno za narodno edinstvenost. I istih prerekanj o »večih ali manjih rodoljubih« po časopisih mi ne razumemo. So skrajno smešna, borna, kajti užaljeno sa-moljubje poedincev (ali čuje g. Tresic-Pavičić?) ne more in ne sme veljati danes. Po vojni nas bo malo. Treba torej složno stopati proti cilju in paziti pri tem na politični takt. Ne svetujem nikomur, da bi razbijal enotno narodno falango, pa naj bo to pocdinec ali kaka stranka. To bo možno le dotlej, dokler se ne povrnejo domov stotisoči iz strelskih jarkov. Potem dožive gotovo vsi kalilci miru neprijetno presenečenje, toliko v družbi, kolikor — na volitvah! Kdor se ni v vojni priučil slogi, poštenju in razumevanju za potrebe drugih, ta naj gre vsaj za en mesec na f rosno in razumel bo takoj, kaj pomenjajo take lastnosti in zakaj se mora vsakdo na bojišču z ogorčenjem obračati od teh bornih in malenkostnih sporov za fronto. Tu na fronti je razpoloženje preresno, prevzviieno in umerjeno, ter ne dopušča najmanjega dvoma o potrebi enotnega r>ostopania. Mi na fronti nimamo nobenih praznikov, dnij radosti. Zato delujte v zaledju edinstveno, pomislite, da boste morali nekoč polagati račun onim, ki s svojim življenjem, svojo krvjo, s svojo bolj') gradijo vam boljšo bodočnost, ter da ste odgovorni za to, kako uveljavite njihove napore .... Caveant consules! Na naslov podporne komisije v ulici Ca-rtmia št. 18. Marija Ferietič je že 14. aprila 1917. vložila na podporno komisijo prošnjo za državno vzdrževalnino. pa še dosedaj ni dobila nobene rešitve. Na poznejše vprašanje, kai je vendar s prošnjo in kdaj jo mislijo rešiti, sc je imenova-vani odgovorilo, da prošnje*— ni. Ker pa ie bila prošnja doposlana komisiji priporočenim potom — (stranka tudi hrani to-Ztukvno potrdilo) — je menda izključeno, Ja podporna kcinisiia prošnje ne bi bila .(obila. Pri tem naj pripominjamo, da sc je ugotovilo že mnogo drugih slučaiev, ko so :;ospodje v podporni komisiji strankam, potem ko so že cele mesece čakale na reši u v kake prošnje, odgovarjali, da teh prošenj — ni. oziroma, da so se prošnje — izgubile. Že opetovano se je to pripetilo tudi s prošnjami, ki jih je za stranke sestavil vojno-pomožni urad političnega dr ištva »Edinosti«. — Vprašamo sedaj: Kakšen red vendar vlada v podporni kosili v ulici Carintia št. 18 in kdo ie kriv, se dogajajo taki slučaji? — Begunka tonija Pertot. I iz Kostanjevice), ki je ala že dalje časa na Opčinah in se je znanih dogodkih preselila v Trst, ie sila podporno komisijo, da naj ji plačilno polo prepiše, da bo dobivala zana-prej svojo podporo pri tukajšnjih izplačilnimi«. da si na ta način prihrani nepotrebna pota v Sežano; kajti dosedaj pripada še zmerom pod sežansko komisijo, dasi se je že davno izseiila iz tamošnjega okraja. V takih slučajih je pač menda dolžnost podpornih komisij, da prevzamejo stranke v svoje področje. Uradnik podporne komisije v ulici Carintia št. 18 pa ie odklonil zaprošeni prepis. — Vpra-ša»!"»: Iz kakega razloga se imenovana begunka ni sprejela v področje tukajšnje podporne komisije, ko ima vendar pravico do tega? Prodajna cena cdpisnic (Coupons-rĆ-ponse) se določa od 1. septembra 1917. naprej na 52 v. Ncjdena obleka. Miroslav Žagar, k. u. k. falirb. Kraftvvagenwerkstatte 15, Feldpost 381., je našel dne 1. septembra na vožnji z j avtomobilom iz Istre proti Trstu dve deški obleki. Kdor }n je izgubil, naj se obrne na gornji naslov. Kdo ve ka|? Katarina Fajdiga pri Sv. >tvanu pri Trstu št. 980 bi rada izvedela, kje se nahajata, oziroma, kje sta se na ha jala v času vojne nje brata Fran in Štefan Fajdiga, rojena v Istri. Kdor kaj ve o pogrešancih, naj blagohotno sporoči na gornji naslov. m 2 da Ai; bh po r>n DAROVI. Mesto venca na grob dragega Kazimirja darujejo bratje in sestre pokojnika moški podružnici CMD K 40, za ranjence soške fronte K 40. — Denar hrani uprava. ZAH!fA! A. Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano nam sožalje ob izgubi našega ljubljenega iziinirie. Žalujoča družina TURK. iKSS E HALI OGLASI:: f »—r i; »e računajo po 4 sto t be-ia lo. ? I i LJl—jI ? Ji»stoo liak&n« Lose. i a [ »-J □□ i □□ —p— . n»jc tnk at — Najmanji* f —— L-iLJj: pnatojbiaa 40 natiule -iLJLJ Doonadstropna UKa Luc:jn-P- rtoro-e. Štiri s b«, r.ma, kuhinj;«. <1ve skl»iU-či, klet. peč. hodni«, h ev. vrt «ivor»5 e studenec se proda, tak"j |5 0nf> K. atanek 1 .«) 0 K ▼ l" letih brez • bresti. Nasiov Josi Vulen ič, naJufiitelj, >v. Anto j, puš a Dekt i. Istra. 3 se odd« kuhinja in soba v ulici S CiJlian j ftt. 5 >3. X. n. pri Sv. Ivanu 1.31 0 najem ■ »odn e n Iščem n»a*;na mizar kc dela«xe. \Vtop takoj. Poboji zelo dobri Mihat-1 Per arčič, ul ca Ho-6 1228 Ha prcaaj je hisa z dvoriščt»ni, in a tu li m obdrilmegt ze'nljisšč t r iz v rni vodnjaK >a')»ja se p i ope-ihki cesti. Proda sc za K. Obrniti se na M. Magdaleno sp dnio -t. 1«> '._1'- 7 KeUlliaio sobo Sa po^rv!'.^. od . Edin-.ati p-d ,UdoveC- 14d> Do dne 15. septembra se Itf elo gozdarski delavci Izurenl u osema sozd rskemu delu, kakor tuđi o drvarstvu. Dsteima plača brez hrane K f 2 s hrano K 6. Gczdo/i se nahalalo v bli-ž!ni Postojne. Ponudbe na: ALBERT FABER Trit, ulica Tesa štev. 22, ra- Trst - Olo Stadion 10 - Trst Odprt od 8'2 zuečsmapr a Vstopnina K Z HDBBB i Koto! fn re^avpadfe ETROPGLE Trst, ulica S. Mižalo 22, Kuhinja prve vrste. Vin<» izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. Velika saiogir. Uiflfl Opol, bt*lo istrsko 1 d žganje, prodiija APOLLONIO. Amalia 1'. 1*14 drva /a kurja o v v-aki množini. Ponudbe na barvarn co A Peliizzaro nI :tl ce št ?, Piazia Barriera v. di a. 1-^0-J belega in črnega izvrstnih kakovosti. Prodaja na debelo i po današnjih naj- | nižjih konkurer čnih i I s p fkupljtve zunarjosti, aosolventinjo trgovske šol?. Vešč mora biti popolnoma slovenskega in nemškega j z;ka, ter popolnoma praktična v trgovi!:e.ii delu. — — Mesečna plača je izvrstna. Ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod Uradnlcn. ,' hii i ii n ii i -^.-vra. Ulno ii cenaSi. Priporoča so m Kri EazouB^a. a k 'flf® si ^ u mM množini Kupalo i J. Parlina I Trsi, ul. d3i Gelsi 10 ^od 11—12 In o«l 4—5 p^js. Stroj za š!t:;*nl2 in tezunjs, rratl hei;:-& šRi Hzord. SiiUteisnJigi" Mnumi Bogata zaloga vseh potrebSčSii. Mehanična delavnica za vuaKo po-pravljanfe. — Tvrdka uEr^Oi(J:5fiđ 137«. — Ou. ' I* - i r. Trsi, uS.Cci Cai. >a/iile s.. 19. rmah Vaf iti Lč F. ž Srn C1 v Trstu« ul. Posta vecch a 12, vogal ufikeciaile Posie. izdiranje zobov brez :-: bolečine. s-: Plombiranje, rs UMETNI Ei !U»WlCrTf!C.> Ni K« JADRANSKA Trst, Olo Cosso dl RIspcrmlo šteu. 5 (Lastno poslopje) Kapital in rezerva K 13,200.003.— Fllijalke: Dunaj Tegeihofstr; sse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljani, Metković, Opatija, Split, Šibeni'<, Zadar. Vlogi na knjižice 3%° o Vloge na knjižice od dneva ylcge do dneva vzdlga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Ak edi lvi če'icah. vs POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 l/s */• na mtnice po 6'/, na zastave in air.ortizaciio za daljšo dobo po dogovoru HRANILNE VLOGE •pr«j«ma od T«akega. će ludi oi ud in ji » jorestuj« po nor 4°(o Večje stalne vloge in vloge nn tek. račun po dogovora. Rc&tni dav«k plafuj« *«vr>d um - Vlaga se lahko po ca > kroao. — ODDAJA DOMA' C NABlxALMKt) HKAMLNE PUŠJCE.) Pf»štno hrariilriičoi raću-i ||).UU4. TKLl'.FON hu ^52 Ima varnostno celico isifa f!o:>osiwj za shr