SLOVENSKI TEDNIK Leto (Año) IV., štev. (Num.) 160 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Uredništvo in upravništvo Calle CORRIENTES 633, Escr. 43, TJ. T. 31 Retiro 3834 Sprejemanje strank vsak dan od 16—19 Buenos Aires, sobota, dne 14. maja 1932 — Cena 15 cent Naročnina za pol leta $ arg. 4.— celo leto $ 8.—, Inozemstvo Dolar 4.— List izhaja ob sobotah Štirikrat mesečno G. Hilarij Gall-Straznicky tajnik notranjega ministra Posinovljenec bivšega jugoslovanskega poslanika v Buenos Airesu g. Hilarij Gall-Straznicky je bil te dni imenovan za privatnega tajnika argentinskega ministra notranjih zadev dr. ja Leopolda Melo. Simpatični, tudi v argentinski družbi splošno Priljubljeni g. Gall je Že nastopil svoje visoko službeno mesto. To je brezdvomno prvi Jugoslovan, ki se je v Južni ^toeriki povzpel do tako važ-in visokega položaja. In te£a se zlasti mi Slovenci, ki «mo v gospodu Gallu vedno ^neli dobrega prijatelja, izredno veselimo, želeč mu mnogo uspeha na odgovornem in eksponiranem mestu. FRANCIJA IMA NOVEGA PREDSEDNIKA J.ebrnn izvoljen za naslednika Doumera, ki je podlegel zadobljenim ranam - Zasliševanje morilca Gorgulova TENDENCIOZNE VESTI Z Dunaja se je bila razširila vest, da je bilo v Jugoslaviji aretiranih radi nepokorščine 16 oficirjev. Šlo da nič manj ko za zaroto, katere namen je bil odpraviti mon^rhijo in proglasiti republiko. Jugoslovanski odgovorni krogi so te vesti dementi-kot neresnične in tenden-c»ozne. VLADNA KRIZA V AVSTRIJI ftureschova vlada je preda-'a ostavko, ker so ji "heim-^Bhrovci" odpovedali zaslom S- Izgleda, da bo vlada iska-'a rešitev krize v novih držav-nozborskih volitvah. SILOVIT VIHAR Silovit tajfun je opustošil Jttfci del Anama. Kakšnih oseb je izgubilo življenje. Kakor je razumljivo, je vi-povzročil tudi ogromno materialno škodo. 5UDA NESREČA V LYONU ^ francoskem mestu Lyo-nu De obilno deževje poslednjih dni povzročilo velike ze-mel3Ske usade. Zrušilo se je Več hiš in so razvaline zakone 30 stanovalcev. Ulična nesreča se je bila dogodila v istem mestu v no-Vernbru 1930. leta; povzroči-la je bila 43 človeških žrtev. O atentatu proti predsedniku francoske republike Doumeru, o katerem smo že prejšnji teden obvestili čita-t.elje, so se pozneje izvedele še sledeče podrobnosti: Predsednik se je bil udeležil knjižne razstave bivših bojevnikov, katera se je tistega dne, 6. maja, otvorila v hotelu Salamon Rothschild, v ulici Berryer. Ogledal si je bil prvo sobo in se baš odpra-vlal, da si bo ogledal še knjige, izložene v drugi sobani, ko se mu je nenadoma približal neki človek ter začel streljati nanj iz samokresa. Douiner se je zgrudil v mlako lastne krvi. Brž so ga dvignili in ga odpeljali v bližnjo bolnišnico Beaujon. Tu so ugotovili, da je stanje predsednika sila nevarno, zakaj zadele so ga bile tri krogle: ena v desno uho, druga v sence, tretja pa pod pazduho. Zdravniki so si prizadevali, da bi Doumeru rešili življenje, a ves njihov trud je bil zaman; krvavenja iz ran na glavi niso mogli ustaviti. Naslednje jutro, ob 4;45, je ranjenec izdihnil. Na preprosti železni bolniški postelji je umrl predsednik francoske republike. Paul Doumer je bil sin preprostih staršev. Očeta, ki je bil navaden železničar, je izgubil, ko je še obiskoval ljudsko šolo. Da bi pomagal vzdrževati družino, se- jo že kot 14-leten deček šel učit rokodelstva. A svoje proste ure je mladi Pavel pridno izrabljal; marljivo se je učil, pa se mu je posrečilo položiti zrelostne izpite na učiteljišču. Nekaj časa se je pozneje udejstvoval kot novinar, a njegova vztraj nost mu je utirala pot do vedno višjih ciljev. Začel se je baviti s politiko, in ko je imel 31 let, je bil prvi krat izvoljen v parlament. Leta 1895. je postal finančni minister, pozneje pa ga je vlada imenovala za guvernerja Indo-kine. Par let pred vojno ga je Korzika izvolila za senatorja. V dveh Briandovih mi-nisterstvih je po vojni vodil franeoske državne finance. Lani pa so mu zastopniki naroda naklonili najvišjo čast, ki jo zamore ljudovlada podeliti svojim sinovom: postal je predsednik republike. Ko se je na tako tragičen način pretrgala nit njegovega življenja, je bil dovršil 74. leto Starosti. Atentatorja Gorgulova, ki je bil pri napadu ranil tudi znanega francoskega književnika Farrerea, je policija le s težavo iztrgala iz rok ljudstvu, ki ga je hotelo na mestu linčati. Gorgulov je po rojstvu Rus, po poklicu zdravnik, star 37 let. Po boljševi-ški revoluciji se je nekaj časa boril proti novemu režimu, pozneje pa kolovratil po Evropi. Več let je prebival na Češkoslovaškem, kjer je skušal ustanoviti nekakšno rusko fašistično stranko, pa ni imel uspeha; šele v Parizu se mu je bilo posrečilo zbrati nekaj pristašev. Zadnje čase je prebival v Monte-carlu, ker so ga bile francoske oblasti izgnale radi nedovoljenega izvrševanja zdravniškega poklica, ki je v tej deželi tujcem prepovedano. Dan pred atentatom je prišel v Pariz. Šel je na razstavo in tam izvršil zločin. Pri zasliševanju je izjavil: "Jaz sem predsednik in ustanovitelj fašistične Rusije. Vrnil sem se na Francosko z namenom, da umorim Doumera, ker Francija in druge evropske države podpirajo boljše-vike s posojili, in to škoduje moji domovini, ki ječi pod boljševiško strahovlado. Občudujem Mussolinija in Hit lerja. Idealist sem. Vse sem žrtvoval za domovino. Ubor gemu Doumeru nisem hotel storiti nič žalega; prisiliti sem hotel samo Francijo, da napove sovjetom vojno". Priznal je, da je premišljeno izvršil atentat, ter je v dokaz pokazal zvezek, v katerega je bil še pred zločinom napisal neke beležke, ki jim je dal ta-le naslov: "Spomini dr. ja Gorgulova, ki je pravkar limoni francoskega predsednika". Svoje spomine pričenja tako-le: "Pred Bogom, Francijo in Evropo, ki me poslušajo, prisegam, da sem sam pripravil atentat na Doumera, brez sodelovanja drugih Nisem Francoz, niti tolovaj, niti blaznež. Jaz bom samo sprožil strele. Člani moje organizacije lie vedo nič o tej zadevi, ker jim ne zaupam". Doslej še ni končnoveljav-no ugotovljeno, ali je mož pri čisti pameti. Njegova žena, ki o moževih naklepih ni ničesar vedela, je izjavila, da se mu nikoli ni mešalo. Na vsak način: preiskava še ni zaključena. Če se bo izkazalo, da je Gorgulov izvršil atentat pri popolni zavesti, bo njegova glava padla pod giljotino. Vest ó nasilni smrti predsednika Doumera je naredila globok vtis po celem svetu, predvsem pa na Francoskem, kjer je bil Doumer zelo priljubljena osebnost, saj je njegova družina bila nekak simbol ogromnih žrtev, ki jih je Francija prestala tekom vojne. Doumer je bil na bojišču izgubil tri sinove, četrti pa je pozneje podlegel ranam, ki jih je bil dobil na fronti. V soglasju z določbami fran coske ustave so se pretekli torek zbrali senatorji in poslanci v Versaillesu ter izvolili za Doumerovega naslednika dosedanjega predsednika senata g. Alberta Lebruna. Tudi sedaj se Francija ni izneverila svojim globoko ukoreninjenim demokratskim tradicijam. Tudi Le-brun je mož, katerega je njegovo lastno delo dvignilo, od preprostosti, med najodličnej še sinove francoskega naroda. Novi predsednik je sin kmetskih staršev, in njegov brat še sedaj orje zemljo v IJpor mornarjev v Pernjn Osem voditeljev vstaje obsojenih na smrt V perujski luki El Callao sta se preteklo nedeljo uprli posadki na dveh vojnih ladjah. Uporni mornarji, baje pod vodstvom komunističnih voditeljev, so pozaprli oficirje, nakar so se skušali izkrcati, da bi se polastili mesta. Namera se jim pa ni posrečila, ker so oblasti bile ob veščene in so pravočasno poskrbele za obrambo. Upor je bil po preteku 12 ur 'že udu-šen, ker je vlada poslala nad puntarje letala in podmorni ke. Osem voditeljev upora je vojno sodišče obsodilo v sredo na smrt. Še istega dne so jih ustrelili na otoku San Lorenzo. Ostali udeleženci upora pa bodo odslovi j eni od mornarice. JAPONCI KUPUJEJO OROŽJE V EVROPI Neki londonski list zagotavlja, da so Japonci naročili v raznih državah Evrope velike količine vojnega materiala. Angleške tvornice izdelujejo baje sedaj za Japonce 300.000 pušk, dočim jim Nem ci pošiljajo kemijske proizvode. Češkoslovaške tvornice "Škoda" so jim že poslale 18.000 granat tipa Schneider. V Creusotovih delavnicah na Francoskem gradijo 20 velikih oklopnih avtomobilov, do čim izdelujejo tvornice streliva v Dijonu 4¡000 velikih bomb za letala. ALBERT THOMAS JE UMRL Preteklo nedeljo je nenadoma umrl v Parizu Albert Thomas, ravnatelj mednarodnega delovnega urada pri Družbi narodov. rodni vasi Mercy Le Haut. Ob udeležbi ogromne množice prebivalstva, članov vlade in zastopnikov tujih držav, se je v četrtek na izredno slovesen način izvršil pogreb predsednika Doumera. Jugoslavijo je zastopal bratr. kralja Aleksandra princ Pavle, katerega je spremljal gen. Ječmenic. Par besed zvestim naročnikom in naročnicam Danes bodo vsi naši naročniki in naročnice, ki so v redu z naročnino, prejeli po dva izvoda SLOVENSKEGA TEDNIKA. Na tem mestu'vse najlepše prosimo, da izroče po en izvod lista svojim najboljšim prijateljicam ali pri-jateljam na ogled in naj jih skušajo prepričati, da postanejo tudi oni zvesti naročniki in pristaši edinega slovenskega glasila v Južni Ameriki. ki se bo uspešno razvijalo in širilo le tedaj, če bo število njegovih zvestih prijateljev in pristašev stalno rastlo. Prijatelji in prijateljice, pridobite nam novih pristašev ! Od naše strani bomo skr- s beli, da se bo list vsestransko izboljšal, da bodo zopet zadovoljni vsi naši številni čita-telji z njim kakor so bili prejšnje čase. Uredništvo. Prireditev Sokola lis. Aires I. Preteklo soboto zvečer se ,¡e v prostorih češkega Sokola 1 ulici San Juan 782 vršila prva letošnja prireditev Sokola Kraljevino Jugoslavije Buenos Aires I. iiazvana ,,So-kolsko selo". Bratski sta na tej prireditvi sodelovali Slovensko prosvetno društvo 1 in ženski odsek Sokola „La Paternal", ki sta nemalo pripomogli, da ie bil moralen všpeh prireditve zadovoljiv. Dvorana je bila skoro praz-r«a in izgleda, da je sokolsko gibanje v Buenos Airesu, tako med Hrvati, kakor med Slovenci, mnogo izgubilo na svoji popularnosti, zlasti če primerjamo uspehe poslednjih sokolskih prireditev z uspehi Slovenskih prosvetnih društev. O vzrokih ne borno na tem mestu razpravljali. Do popolnega izraza je pa \ AnaCharpovaf I Porodna asistentka di-1 Í! plomirana v Pragi o in Buenos Airesu * j Ima dolgoletno prakso v 1 Í porodnišnici v Pragi in v i bolnici Bawsón v Buenos f (Airesu; Sprejemajo se penzijoni- i I stke, posebno s kampa. | 1 Pomoe pri porodih za f $ 30,— I I calle COLOMBRES 178 I U. T. 62 Mitre 3755 I (1 kvadra od Rivadavia) i Slovensko prosvetno Društvo II Calle COLONIA 104 Buenos Aires VABI na svojo veliko prireditev, ki se bo vršila v nedeljo, 22. maja 1932, v dvorani "XX Setiembre", calle Alsina 2832 SPORED 1. V. Vodopivec: Zlate zvezde 2. Z. Trelovpc: Zapojmi pesem, dekle! -■■ Vodopivec: Ne plakaj, poje S.P.D. I. 1. Venček narodnih pesmi, kvartet S.P.D. I. ">. — Smrkavi Tonček, kuplet 6. — Gorje mu, ki pride študentom v roke, b 'ku s petjem v dveh dejanjih Po končanem sporedu PROSTA ZABAVA s plesom Svira godba S.P.D. I, Začetek ob 15.30 Vstopnica: moški $ 1.50; ženske 1.— prišlo dejstvo, da brez sodelovanja slovenskih društev in ..Slovenskega tednika" ni inogoč noben večji uspeli ter da se naše ljudstvo udeležuje le tistih prireditev, pri katerih je vidno naše sodelovati je. liljub maloštevilnemu občinstvu pa je bil ples, ki je *ačel po izvršenem sporedu, prav animiran in je v veselem razpoloženju trajal do 5. ure zjutraj. KAM POJDEMO V NEDELJO, DNE 22. MAJA? Včasih res človek ne ve, kam bi šel, zato pa skrbe agil-na društva, da si nam ni treba preveč/ beliti glave s takimi vprašanji. Skoro vsak mesec imamo v Buenos Airesu kako posrečeno veselico, na kateri pozabimo vsaj za par ur na v^e skrbi današnjih težkih časov. Tako smo tudi te dni izvedeli, da se naše Slovensko prosvetno društvo 11 v Buenos Airesu že delj časa pridno pripravlja za svojo veliko prireditev, ki se bo vršila v nedeljo 22. 1. m. v calle Alsina 2832 ■/. okusno izbranim sporedom, ki ga objavljamo v posebnem oglasu današnje številke. Sodelovalo bo tudi bratsko društvo S. P. D. I. kar jamči, da ne bo nikomur žal, če se bo odzval vabilu naših podjetnih organizatorjev. Vsem našim čitateljem in čitateljieam kličemo: Na svidenje dne 22. t. m. v dvorani XX. Settembre. GOSTILNA SE PRODA Radi odhoda v domovino prodam dobroidočo gostilno s številno dobro klijentelo. Veliki prostori nudijo posebne ugodnosti. Za naslov obrniti se na uprav lista. Ostanki »i Gio-vaimijeve ha ude zopet na delu V ponedeljek proti večeru so ostanki Di Giovanni,jeve bande s senzacionalnim napadom na uradnike železniške družbe F. C. C. B. A., ki je presenetil in razburil vse mesto, dokazali, da so še pri življenju. Ko so trije blagajniki omenjene družbe, v ponedeljek izstopili iz električne železnice v predmestju Villa Lynch kamor so se bili podali z visoko svoto od 33 tisoe pesov v torbi, katero je riosil eden izmed njih pod pazduho, do-čim sta g a ostala dva spremljala radi varnosti, so jih nenadoma napadli neznani lopovi, jih olajšali bogatega bre mena in zbežali v pripravljenem automobilu. brez sledu. Vse se je bilo odigralo s tako naglico, da se napadenci pri najboljši volji niso mogli niti braniti. In ravno temu je pripisati, ako to pot. k sreči, ni bilo zaznamovati človeških žrtev. Drzni napadalci so sicer streljali, ampak samo v zrak. s čimer so povzročili med mimoidočimi ljudmi paniko in omogočili sebi beg. VZELA STA SE . . . priljubljeni komik in režiser našega diletantskega odra in goriški rojak .Jože Živec z gdč. Julko Daneu, dne 4. 1. m. v Buenos Airesu. Svatba se je vršila v intimnem krogu sorodnikov in o-žjih prijateljev. Bilo je íniio-go zabave in veselja. Kumo-val je g. arhitekt Viktor Snl-čič. Novoporočencenm želimo mnogo srečnih dni. ! AMERIKA IN OBOROŽEVANJE Ameriški senat je odobril pretekli teden Halejev načrt, po katerem se imajo zgraditi vse vojne ladje, ki jih Združenim Državam določata Wa-shingtonska in londonska pomorska pogodba. Krediti se sicer še niso odobrili, a če se bo načrt res v celoti izvedel, bo šlo za ta nova vojna sredstva okroglih tisoč milijonov dolarjev. Znani senator Borah si je ¡ prizadeval, da bi preprečil o-j dobritev Halejevega predlo-| ga. pa se mu ni posrečilo. Nič ni pomagalo*, da je dokazoval, kako vprav ¡ oboroževalna mrzlica najbolj ovira gospodarsko obnovo sveta. Velika ugodnost ... za vse naročnike in naročnice SLOVENSKEGA TEDNIKA je brezdvoma brezplačni zdravniški pregled pri g. dr.ju Kosti Veljanoviču. Doktor Veljanovič je študiral v Nemčiji, prakticirill na dunajski kliniki in uživa v Buenos Airesu ime vestne-| ga ih dobrega zdravnika. Pa tudi velik prijatelj našega lista je dr. Veljanovič, kateremu hoče dejansko pomagati s tem, da bo brezplačno prei-skal vsakega našega naročnika, ki je plačal naročnino za tekoče leto Dr. Veljanovič ordinira v Prvi Jugoslovanski Polikliniki, calle Viamonte 369, Buenos Aires, vsak dan od 15. do 18. ure. FOTOGRAFIJA "LA FAVORITA" VARELA 1201, esa. ZUVIRIA, okraj PLORES Ü. T. 63-1551. Najlepša slikarska dela. Opreme za neveste. Postrežba točna. Cene zmerne. Priporoča se PAULINA BRUSILOVSKA Najboljši način lečenja BLEN0RAGIJE V INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL jLečenje brez pranja in brez , bolečin VENERIČNE BOLEZNI Sifilis in krvne bolezni ŠIVILJA 7,a fine in navadne ženske obte. ke, suknje in perilo se pripovo fin conj. rojakinjam. Postrežb» t oí na po najnižjih cenah. MAKI J A KOJANEC, SAN BLAS 991 —U. T. 59-2499 INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL BRASIL 923 SPKtIJEMA SE: od 10 do 12 in od 15 do 21 r SLOVENSKI TEDNIK GLASILO SLOVENCEV V JUŽNI AMERIKI Izhaja ob sobotah, štirikrat mesečno Lastnik: Konzorcij SLOVENSKEGA TEDNIKA Urejuje: Fet«r Čebokli ISKRENA BESE-BA SPRAVE Bs. As., 14. maja 1932. Nevihta, ki je še nedavno hudo divjala v naši drugače Precej miroljubni naselbini in Vozila razdejati vse posrečene začetke agilnih društveni-k°v in požrtvovalnih javnih delavcev, se je zadnje tedne Precej polegla. Dasiravno je na obzoru še vedno par sivih, grozečih meglic, lahko Ze danes mirnim srcem rečejo, da ne bo več hudega. Zjasnilo se bo prav kmalu in ^lnce bo spet zadovoljno bo-2alo s čistega, sinjega neba P°toirjene Slovence v Argen-m, vzpodbujajoč jih k treznemu delu. Kakor v naravi, tako v dru-m in sploh v družabnem 2)vljenju je včasih treba ne-^te, bliska in groma, da se ozračje razčisti, da se sprosti električna napetost, ki se je v teku časa nagrmadila. Včasih pade pri tem tudi kaka ^tev, toda to je, žal, neizogibno, ker takšni so pač zakoni narave. Ne bomo na tem mestu sku-SaH dokazovati potrebe take Nevihte oziroma ugotavljati njenih blagodejnih, posledic; še manj pa govoriti 0 vzrokih in povzročiteljih. s precejšnjim zadoščenjem beležimo je le dejstvo, ^ Prihajajo danes k nam ^dje, ki so se še nedavno ^ažali nad našim pisanjem se nas izogibali kakor kak-velikih grešnikov. Pri-Jateljski nam zdaj stiskajo r°ke: „Prav ste imeli! še pre-malo ste napisali". ®Poznali so vse globoke in e"tne vzroke našega pisanja, Pošten namen naših opraviče-očitkov in tožb — in da-nes so spet z nami. . odprtimi rokami jih sprejemamo in bolj se veselimo 8eh teh vračaj očih se prija- Jev in pristašev kot svoie «mage. * * * t LePa> odkritosrčna, prija-j. beseda ima v življenju ^JUdi še vedno ono čarobno kot jo ima pomladansko d ®ce »a rodovitno polje. Le °brota, spoštovanje in lju- bezen moreta udušiti sovraštvo in vzbuditi speče kali lepega in dobrega v slehernem bitju, škoda le, da nek smešen ponos, neka otročja trma često ne pustita lepi besedi, da bi izrazila čustva, ki jih srce navadno le z veliko težavo prikriva. Koliko brez-potrebnih prepirov manj, koliko manj slabega in grenkega bi bilo na svetu če bi se ljudje odrekli tistemu nesrečnemu ponesu in otročji trmi. Skušajmo, bratje, otresti se bolnega samoljublja in pretiranega ponosa, vrzimo raz sebe malenkostne osebnosti in vse ostale zapreke skupnega napredka in medsebojnega razumevanja. Imejmo pred seboj vselej le skupne koristi, katere bomo dobro ščitili in uspešno razvijali, če se bomo zanje vsi složno in vsak po svoji moči žrtvovali. Ugrizljivi mrzli dnevi so začetkom tega tedna dokazali svojo oblast nad mehkimi, prijetnimi jesenskimi sapicami in nas opozorili, da je zima pred durmi. In zimski čas je vsaj za nas ljudi, ki smo se vsled življenskih razmer precej oddaljili od narave, čas oživljene aktivnosti. Neka neznana sila nas priganja, k gibanju, k delu. Ne upirajmo se temu naravnemu klicu; izrabimo vračaj očo se aktivnost v blagor sebe, svojih družin in ožje skupine, kateri pripadamo. Po blisku in tresku se je pričelo nebo naše naselbine počasi jasniti. Pomagajmo vendar zdaj vsi skupaj blagodejnim sapicam razčiščenja, ki tako prijetno vejejo po nevihti, da se bo čimprej skrila za obzorje poslednja meglica, ki ovira, da bi nas solnce popolne sprave pobožalo v vsem svojem sijaju. Pozabimo na vse slabo, se-zimo si krepko v roke, poglejmo si globoko v oči in pobratimo se, bratje. Saj nismo v sorodu samo po krvi, ampak tudi po potrebah. Potem pa visoko nad laket rokave in na delo; zakaj „ča-si se izpreminjajo, doba prehiteva dobo in gorje mu, kdor ostane zadaj" je dejal veli-ri Cankar. Brezposelnost \ Jugoslaviji Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nam je poslal zanimiv članek pod gornjim naslovom," katerega v naslednjem prav radi objavljamo, prepričani, da bo naše cenj. žit atelje zanimal žalostni položaj stanovskih tovarišev v odrešeni domovini. (Op. ur.). Ker so bila mnenja o veličini brezposelnosti v Jugoslaviji zelo različna so sestavili zastopniki jugoslovanskega delavstva (t. j. centralno tajništvo delavskih zbornic v Beogradu in Ujedinjeni delavski sindikalni savez Jugoslavije) poseben memoar, naslovljen vsem članom vlade t. j. vsem senatorjem ju narodnim poslancem, v katerem kritizirajo trditve nekaterih poslancev v skupščini, češ da brezposelnosti v Jugoslaviji spi olí ni in da je celo obstoječe delavsko zborovanje nepotreben lukSus. V dokaz nepravilnosti takih trditev navaja memoar število brezposelnih z 182.124, do katerega se je prišlo statističnim potom toda s pripombo, da zanesljive in vsestranske statistike o brezposelnosti pri nas v Jugoslaviji sploh nimamo. Delav- nici zastopniki so proučili samo razmere pri nekaterih večjih podjetjih in talco prišli do gornjc ga za k I j učk a. V poročilu delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani za leti 192!) in 1930 pojasnuje članek „Stanje brezposelnosti v Sloveniji", da eksaktno štetje brezposelnih ni mogoče, ker se s Skrajšanjem dnevnega delavnega časa brezposelnost lahko po voljno zmanjšuje. Predno hočemo proučevali in ugotavljati brezposelnost, moramo ta pojem pravilno definirati. Najboljšo definicijo dobimo, ako primerjamo brezposelnost z invalidnostjo. katera ima dobro internacionalno priznano definicijo. Brezposelna je ona oseba, katera nima svoji izobrazbi in svojemu poklicu primerne polne pridobitne zaposlitve. Brezposelnost ni (notna. Delavec je 100%-no brezposeln, aleo nima absolutno nobene službe. Delavec je samo 50%-no brezposeln, ako mu podjetnik skrajša delavni čas in v zvozi s tem njegov zaslužek za polovico in ako delavec ne more te izgube nadomestiti z drugim pridobitnim delom. Eksaktna ugotovitev brezposelnosti je torej mogoča s proučevanjem zapo- immm\ü Centralnega Zavoda A. P. Dra. Dora Samoilovich Donato Alvarez 2181 V. T. 59 - 1723 Ordinira dnevno od IS. do 20. ure. VELEVAŽNO za tiste ki se vračajo v Domovino ŠPECIJALNE CENE ZA PO-TOVAXJE V MESECU MAJU Vprašajte na Banco Holandés de la América del Sud Sucursal Buenos Aires Bmé MITRE 234, esq. 25 de Mayo Ne kupite prevozne karte, dokler se niste z nami posvetovali slitvenih razmer vsakega posameznega delavca kakor n. pr. ugotovitev invalidnosti delavca na podlagi zdravniške preiskave. O parcielni delni) brezposelnosti nimamo v Jugoslaviji skoraj nobene statistike, dasiravno je centralno tajništvo delavskih zbornic, že izdelalo nekafč tozadeven osnutek. Za totalno (popolno) brezposelnost nam pa zelo dobro služi statistika Okrožnega urada za zavarovanje delavcev (bolniška blagajna) v Ljubljani. V marcu 1930 je bilo pri Okrožnem u-radu zavarovanih' 92.489 delavcev in v marcu 1932 pa samo 73.081. Število zavarovanih delavcev je padlo torej v. dveh letih za 19.408 ali 21%. Ti delavci niso niti pomrli, niti se izselili, niti dobili samostojnih poklicev, niti dobili zaposlitve v rudarstvu ali poljedelstvu, ker v teh področ jih narodnega gospodarstva vlada ista oziroma — po mišljenju ekspertov — celo več; ;ja kriza kot pa v industrij ¿ah, katere imajo delavce zavarovane pri Okrožnem uradu. Padec članstva Okrožnega urada predstavlja torej samo veličino 100%-ne brezposelnosti. Dejanski stan brezposelnosti v Jugoslaviji je torej sledeči : Samo obrtnih, trgovskih in industrijskih delavcev je v Jugoslaviji okroglo 182.000 total n o brezposelnih. Niso pa v tej številki vpošteva-ni niti poljedelski delavci —-in Jugoslavija je vendar v prvi vrsti agrarna in ne industrijska država — niti železničarji, niti uradništvo državnih, banovinskih, mestnih, občinskih itd. uradov, niti absolventi srednjih in visokih šol, ki po končanih študijah čakajo namestitve, niti samostojni poklici (m pr. mali obrtniki), ki so morali zapreti delavnice, niti sezijski delavci in končno niso upoštevani niti parcielno brezposelni delavci, katerih število bo najbrže mnogo večje od števila totalno brezposelnih. Šele potem, ko vzamemo v račun vse te momente, dobimo približno pravilno sliko o pravi veličini brezposelnosti v Jugoslaviji. VESTI IZ PRIMORJA IZ ZAPORA V SMRT V noči od petka na soboto 15. IV. je podlegel ponesrečeni operaciji v tržaški bolnici Nazarij Ivošuta, 19 letni mladenič iz Sv. Križa nad Trstom. Prepeljali so ga domov, kjer so ga v nedeljo ob velki udeležbi ljudstva pokopali na domaČem pokopaliŠču. Pred letom dni je prebežal (if//, mejo. Iskal je posla kol trgovski pomočnik, pa ga ni našel. Iskal je dela drugod za vsak denar, da bi se le preživel. Pa je bilo vse zaman. Usoda mu ni prinesla sreče in zato se je odločil, da se vrne nazaj. Koncem septembra lan skega leta je spet prekoračil mejo, pa so ga miličniki zasačili in prijeli. Tri dni je bil v postojnskem zaporu, a so ga hato izpustili. Prijavili pa so njegov beg čez mejo in sredi decembra je bil znova aretiran. Tržaško sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev in 1000 lir denarne kazni. V zaporu se mu je slabo godilo. Čez tri mesece je zaradi poškodb na trebuhu obolel. Hiral je že skoraj mesec dni v ječi. Ker se njegovo stanje ni izboljšalo, ga je uprava zaporov odpremila v tržaško, bolnico. Zdravniki so takoj prepoznali, da je nujno potrebna operacija. Še istega večera so ga operirali, toda operacija se je ponesrečila in nekaj ur nato je izdihnil. Bil je jeklen značaj, ki se ldjub bedi in pomanjkanju ni prodal tujcu za Judeževe groše. Naj mu bo lahka svetokrižka zemlja! SMRTNA NESREČA ISTRSKEGA POMORŠČAKA Motorno jadrnico pomorščaka Kamalica je presentil pretekli teden blizu Roviuja silen vihar. Kapetan in 4 mornarji so se s silnim naporom borili proti vetru in visokim valovom. Z vso naglico je bilo treba zviti jadra, da bi veter ne prevrnil ladje. To delo je moral opraviti Nedelj-ko Petrinic iz Istre. Močan sunek vetra pa ga je nenadoma zagnal v vodo. Bil je zaradi mraza toplo oblečen in težka premočena oblačila so ga tako ovirala pri plavanju, da je čez nekaj minut utonil. Njegovi tovariši mu zaradi viharja, kakor je poročal njihov kapetan v Pulju, niso mogli pomagati. TRŽAŠKE FAŠISTIČNE ŽRTVE Fašisti so z velikim zborovanjem v gledališču Ko^etti počastili žrtve strankarskih in nacionalnih borb na Tržaškem. Poslanec Bolzon je imel spominski govor na maso fašistične poulične bitke in napade pred 10. leti v dobi fašistične revolucije. Podžigal je maso k nadaljnjim bojem, ki so ohranili v osvobojenih pokrajinah značaj neprestane borbe proti tujerodnemu elementu. O teh borbah pričajo tudi žrtve iz zadnjih let. Tržaških fašističnih žrtev je po navedbi fašističnega glasila "11 Popolo di Trieste" 25. Med temi je sedem ljudi, ki so izgubili življenje v borbi prot tujerodeem. Izmed žrtev pa je pet ljudi slovenskega, dva pa hrvatskoga rodu. Ti so Florijan Bevčar in Ivančič iz Trsta, Anton Ker- FOTOGRAFÍA LA MODERNA Mojim cenjenim odjemalcem sporočam, da bom dajal tekom zimske sezone vsem čitateljem Slovenskega tednika", ki se bodo predstavili z listom, velike popuste. Daroval bom tudi lepo izdelane povečave. Priporočam se cenj. čitateljem ..Slovenskega tednika" Podružnica, calle Belgrano 8136. U. T. 45 . 1720 S. Saslavsky Av. San Martín 1679 Bs. As. šovan iz Št. Petra na Krasu, Josip Cerkvenie iz Škocijana pri Divači, Bogomir Blazina iz Hrenovice pri Postojni, Andrej Jurman iz Vižnjana in Josip Marasié iz južne Istre. POITALIJ ANČE V AN JE PRIIMKOV Tržaški prefekt je podpisal novih 97 dekretev za spremembo priimkov, kakor je določena po zakonu. Večina ljudi, ki so jim bili spreme-Turk v Turco, Velikonja v Slovenski nrar popravlja ure in opravlja vsa v zlatarsko stroko spadajoča dela Rojakom se priporoča ADOLF KURINČI0 Calle Córdoba 358/1 Za nakazila in izplačila v angliških funtih na vsa mesta in kraje Jugoslavije, Češkoslovaške in Julijske Krajine ter na vse države celega sveta, obrnite se na BANCO DE LONDRES! ¥ AMERICA DEL S11» Najstarejša banka, katere samo ime pomeni že VARNOST in RESNOST Osrednji zavod: 6, 7 in 8, Tokenhouse Yard, London Buenos Aires: Bartolomé Mitre 399 esq.. Reconquista Mendoza, Paraná, Posadas, Rosario, Santa Fe, Tres Arroyos, Tucumán in Asunción. Rosario: calle San Martin 849 y Salta 2809-13 Podružnice: Azul, Bahía Blanca. Concordia, Córdoba t njeni priimki, so iz Trsta in njegove neposredne okolice. Med drugimi so bili spremenjeni tudi znani slovenski priimki Korošec v Corsini, Velicogna, Vidmar v Vidari, Višnjevec v Višini. Natlačen v Natali. DIVJI LOVCI V ISTRI Pomanjkanje in stiska v Istri tira ljudi v obup. Glad-ne kmete ne zadrži več noben zakon pred prestopki, tatvinami in ropi, tihotapstvom, divjim lovom in beračenjem. V Liguriji, kjer je bila za gospodarsko zaščito Reke u-stanovljena svobodna cona, se je razvilo tihotapstvo v taki meri, da ima reško sodišče polne roke tlela. IZKUŠENA BARIC A FILOMENA BENE6 DE BIIilK, diplomirana na univerzi v Pragi in v zdravniških vedah v Bs, Airean. Zdravi vse žen ske bolezni. Sprejem» tudi uoaefie v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9. ure zjutraj, do 20. uro zvečer. P. L. Saenz Peña 1480 U. T. 23 Buen Orden 3389 Buenos Aire» Da boste udobneje počivali... • J fcžžl E. LA MEJOR COLCHONERIA DEL OESTE Najboljše žimnice in najboljše postelje Avda. SAN MARTIN 1758 U. T. 59 Paternal 0504 JUGOSLOVANI želite nakazati denar v domovino takoj in po ceni tedaj se poslužujte PODRUŽNICE "RETIRO" od CITY BANK, kjer bodete najbolje postrežem. Vaš teško prisluženi denar bo najvarnejši, ako ga hranite pri CITY BANK. CITY BANK je ustanovljena leta 1812 ter znašajo njena aktiva 2.400.000.000.— dolarjev. The NATIONAL City Bank Of J NEW YORK Podružnica "RETIRO", ulica San Martin 857. Uraduje ob delavnikih od 9 —18, ob sobotah od 9 —13 Te dni pa je puljsko sodišče sodilo celo vrsto ljudi iz .južne Istre zaradi divjega lova. Obsojenih je bilo 12 ljudi na skupno denarno kazen -9505 lir. IZPRED GORIŠKEGA SODIŠČA Lojze Peternelj iz Gorice je bil obsojen na dva meseca ječe, ker se ni prijavil k vojaškemu naboru. V sodne zapore pa je bil iz istega razloga pripeljan Štefan Loban iz Lokavice pri Ajdovščini. Andrej Bric iz Dornberga je bil obsojen na šest mesecev zapora, ker se je spri z občinskim čuvajem - fašistom v svoji vasi. ŽENSKO TRUPLO V NI-HOVI Potok Nihova pri Spodnji Idriji je v sredo naplavil žensko truplo, ki ga spočetka niso mogli prepoznati. Šele pozneje, ko so v hiralnici ugotovili, da je izginila neka njihova varovanka, so dognali, da je utopljenka 50-letna I-vana Krapševa, vdova po Antonu Krapši, ki je padel v svetovni vojni POŽAR V KOMNU V Volčicevi tobačni trafiki v Komnu je na nepojasnjen način nastal požar, ki so ga domači gasilci le s težavo pogasili. Rešili so hišo, trgovino pa je ogenj docela - HOTEL -Restaurant SLOVANSKI DOM Máximo S. Av. L. N. Alem 1044 Buenos Aires Prava domača kuhinja -Pivo - Pilsen in Quilines -Ciste - Postelje za $ 0.80. Dr. N. V. Miloslavich Zdravnik s prakso na buenosaireški, berlinski in 1 pariški univerzi 1 ZDRAVLJENJE TRIPERJA V VSEH OBLIKAH ; ČANKRA IN SIFILISA ; Mesečna in petnajstdnevna plačila Govori kasteljansko, nemško in vse slovanske jezike • Sprejema: ob delavnikih od 3.—V/2, ure pop. 1 ob nedeljah od 9.—11. ure. i Calle LAVALLE 301, I. nadstr. BUENOS AIRES i < anieil. Škode je bilo 15.0001 Pogorelo je vse Jjlago z opremo vred. DENAR ZA POTUJČE-VANJE Kimsko prosvetno ministar-*tvo je nakazalo tržaškemu šolskemu oskrbništvu 16.000 lir kot podporo za 30 otroških vrtcev in zavetišč, ki de-'ojejo na slovenskih in hrvatskih tleh. V teh zavetiščih se zbira po večini jugosloven Nka za šolo še ne dorastla de-<;a. Med drugimi so dobili znatno podporo tudi otroški vrtci v Koprivi (2), v Gorici, v zadarski okolici (3), v Po-r«čn, v Pazinu in v Lušinju. DlttOR GOZDNEGA ČUVAJA PRED TRŽAŠKO POROTO Pred tržaško poroto se je "aključil velik proces zaradi umora gozdnega čuvaja Filipa Grmeka iz Hruševice pri Štanjelu na Krasu. Obtožena 8ta bila nekdanja lovska pri-Ranjača France Tavčar radi imora in Polde Pavlica zaradi sokrivde. Lani 5. januarja sta obtoženca, ki sta se vračala do-^ov in med potjo popila do-mero vina, srečala v goz-blizu Njive pri Hruševici «tarega Grmeka. Tavčarja, ki J(i včasih nastavljal pasti go-'diii zverjadi, je Grmek pre-napadel, češ da je tudi to-Mtt v bližnji dolini lovil kra-zajce. Tavčar je spočetka oporekal in nazadnje so vsi trije odšli v dolino, kjer s° res našli past, ki jo je Gr-mek malo prej odkril. Prišlo J* do prepira. Grmek je uda- ril Tavčarja, temu pa je pou-žito vino zagnalo kri v glavo, pobral je kamen in zagnal proti staremu čuvaju. Prebil mu je erepinjo, tako da je kmalu nato izdihnil. Mladi Pavlica je že med prepirom zbežal, po zločinu mu je urno sledi še Tavčar. Toda že naslednje jutro so prijeli 0-ba in ju odvedli v Trst. Na procesu se je Tavčar branil, češ da se v Truševici ni pečal z divjim lovom in da je bil usodnega večera pijan. Dvánajst prič pa ga je zelo obremenilo. Sodišče ga je na pritrditev porote obsodilo na 14 let ječe, 3 leta nadzorstva, 1500 lir kazni in povrnitev» vseh stroškov. Pavlica pa je bil oproščen. Pri procesu so rabili slovenskega tolmača. GOLJUFIJE NA RAČUN JETIKE V zadnjih tednih so v Trstu kakor tudi drugod razvili veliko propagando za pobijanje jetike. V mestu so celo organizirali velik srečolov. Sam italijanski dvor je zanj. nakazal posebna darila. Medtem pa so se v javnosti pojavili ljudje, ki so kot zastopniki neke "Nacijonalne ustanove za protituberkuloz-no propagando" pobirali visoke prispevke, najemali znatna posojila in celo zbirali naročnike za list "La Rasseg-na". Oblasti pa so sedaj ugotovile, da takšne nacionalne organizacije sploh ni in da je "Rassegna" že davno prenehala izhajati. Opozorile so javnost na goljufe, ki še niso pod ključem. KRVAV ZLOČIN V ZAPAD-NIISTRI V sredo je postal kmet Valerij Grimaldi iz Vižinave žrtev krvavega zločina. Grimaldi je zadnje dni opazil, da mu neznani zlikovci kradejo drva iz njegovega že dovolj skromnega gozdiča. Pazil je na tatove in jih v torek ponoči zares zalotili Bila sta to brata Jerom in Jože Nicolo. Naslednjega dne se je odpravil Grimaldi v soseščino k tatovoma. Ostro ju je oštel in jima zapretil, da ju bo ovadil. Zlikovca pa sta ga z orožjem. v roki zapodila od hiše. Na pragu jima je še odvrnil, GRAFOLOG svetonega slovesa vam opiše natančno vaš značaj, vam pove vašo bodočnost in preteklost. Pošljite nekoliko lastnoročno napi. sanih vrstic ter navedite vašo starost spol, in stan (oženjen, neoženjen). Pišete lahko v slovenskem, španskem, francoskem ali nemškem jeziku. Dopise, katerim je treba priložiti 1 peso in znamko za 10 cent. za odgovor, naslovite na: A. HOČEVAR Calle Tucuman 586, Bs. AireB V DOBRO SLOVENSKO DRUŽINO se sprejme na hrano eno ali dve ženski, oziroma dekleti. Sprejema se tudi samo za par dni, ali pa tudi mesečno. Zelo prostor, na in zračna hiša. Dnevno od $ 1.— do $ 2.—. Calle 8. Blan 991 U. T. 59 Paternal 2499. PAÑI KERŠEVAN, Calle Campana 4675, Villa Devoto, sprejme dekleta in žene, ki pridejo iz Evrope, ali ki so brez službe na hrano in lepo stanovanje. Dobra postrežba. da gre k lcarabinerjem. Napravil je dva, tri korake, ko sta ga zadela v hrbet dva strela iz revolverja. Zločinca sta padla po njem in ga, čeprav je bil že smrtnonevarno ranjen, z motiko ubila, da ju ne bi izdal. Nato sta se vrnila v hišo na malico. Pri jedi so ju našli karabinerji, ki so takoj nato prihiteli na klic ljudi in zločinca aretirali. Odvedli so ju v poreške zapore. DROBNE VESTI Koroški "Črni križ" priredi začetkom maja izlet v Julijsko Krajino. Udeležniki bodo posetili številna vojaška pokopališča in nekdanja bojišča. Predvojaški tečaj v Kobaridu je posečalo 97 fantov. Vojaška komisija jel bila z vajami zelo zadovoljna in u-gotovila je, da je od vseh 97 fantov samo eden premalo iz-vežban. Vojaško letališče na Rojcah pri Gorici se bo znatno razširilo. Na goriškem magistratu je razložen na ogled načrt za razširjenje letališča, iz katerega je razviden obseg ze- mljišč, ki, se bodo razlastila. Navedena je tudi ponudena odškodnina. Za vojaška letališča v goriški pokrajini so odstopili prizadeti posestniki že ogromna zemljišča, za katera pa niso dobili doslej še niti centezima odškodnine kljub raznim intervencijam pri rimski vladi. Cerkev sv. Ignacija na Travniku sredi Gorice obiskujejo že od nekdaj največ Slovenci in v tej cerkvi so bile predlanskim slovenske misijonske propovedi, nad katerimi so se fašisti tako spodtikali. Italijani, ki so se nastanili po slovenskih vaseh, se obnašajo nasproti domačinom po večini zelo izzivalno. V Bi-ljah je začel dražiti Dome-nico Castiglione Josipa Žni-deršiča. Ko je ta zahteval, naj ga pusti v miru, je planil Castiglione nanj in ga težko poškodoval. Nevarnega mladega Castigliona Perugie so spravili orožniki v goriške zapore. Kazimir Rajer, trgovec v Šturijah pri Ajdovščini, se je poročil z gospodično Marijo Miljavčevo iz Gorice. Predvojaški tečaj v Komnu na goriškem Krasu je 0-biskovalo 45 fantov. Komisije je priznala, da so vsi za vojaško službo dobro pripravljeni. — Širite — Slovenski tednik I ZOBOZRAVNIK »r. N.Percich .. ■. !' Priporoča se vsem roja- ■ i " ' > <. , .. ;; kom Jugoslovenom ;; |Bdo. de IRIGOYEN 362;: , , c > ;: Buenos Aires v o < LABORATORIJ ZA ANALIZE Dr. German Schwartz Analize krvi, Wassermann, Widal, Urina, Pljunkov, Ultromikroskopia i. t. d. — Vseh vrst cepljenja CALLE POZOS 170 BUENOS AIRES CENENA POSVETOVANJA PREGLEDA $ 2.— ZDRAVNIKI Pljuča — Srce — želodec — Jetra — Ledice — Vener eas. nEWTISTi Izdiranje zob in vsa ostala zobna dela, CASEROS 2893 C I T A T E L J 1 POZOR! "ŠIFKARTE" do Zagreba, Beograda, Ljubljane in vse kraje Jugoslavije prodajamo za SAMO! 325-m$n. Imamo na razpolago mesečno šest parnikov s posebnimi kabinami za tretji razred. Kliente v notrajnosti postrežemo pismeno. Cía. General de Vapores (USTANOVLJENA LETA 1890) Reconquista 1090 U.T. 31 - 4065 Buenos Aires ¡ MODISTA I Izdeluje poletne In zimske | j Plašče, praznične in delavne, obleke, moSko in žensko spo-1 ! dnje perilo. Rimski ali letni $ Površnik 12.— I « praznične obleke 8.— I i »oljSe dnevne obleki 6.-— 1 I ¿»elavne obleke 3.50 ¡ í?nvsk<> perilo po kom. ' 0.50 j I jTrtSlt0 peril° P° dogovoru j ! £2Poroča se vsem rojakinjam í Canija kastelic ! MEDKANO 1142 I Buenos Aires NW^----:-------------; PRVA JUGOSLAVENSKA POLIKLINIKA VIAMONTE 369 U. T. 31 Retiro 4000 Bs. Aires Zdravljenje se vrši v naši kliniki zelo vestno od jugoslovanskega zdravnika Poslanstva Kraljevino Jugoslavije v Buenos Airos, ki je diplomiral v Nemčiji in se specializiral v Avstriji: za kožne in spolne, kakor tudi za ostale notranjo bolezni. Velike olajšave se nudijo jugoslovanskim delavcem Ordinira od 14. do 19. ure, po želji in v slučaju predhodne pri. jave ordinira izven navedenih ur, tudi ob nedeljah in praznikih. Sprejema vsak dan od 15 do 20 ure Ravnatelj: Dr. VTJONO UKREPI PROTI NEPRIJETNIM OBISKOM Ker se je v poslednjem času že večkrat zgodilo, da so nad Rim priletela letala, ki šo vrgla na ulice tisoče in tisoče protifašističnih letakov, so italijanske* oblasti sedaj poskrbele, da se takšni neprijetni obiski za v bodoče, kolikor se da, preprečijo. V to syrho se je v notranjem ministrstvu ustanovil poseben urad, katerega bodo iz obmejnih krajev takoj obvestili, ko se bo bližalo kakšno letalo italijanski zemlji. Če se bo letalo zdelo sumljivo, bo ta u rad poskrbel, da se bodo z le- j tališč ('entocelle in Ciampi j no pri Rimu dvignila Vojaš- j ka letala na zasledovanje ne- i všečnega zračnega gosta. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR Po 10-tedemskati zaklade, je danes še popolnoma pusto. Oddaljeno je (■d turkestansko-sibirske železnice celih 400 k in. Letos v juniju bodo poslali tja 18.000 delavcev pod vodstvom inozemskih inženjerjev. Mladenič . . .z dobro idočim podjetjem želi znanja z mladenko ali vdovo, ambiciozno, delavno in podjetno, z nekaj kapitala, v svrho povečanja obrata oziroma podjetja. V slučaju o-bojestranske simpatije je poznejša ženitev možna. Stroga diskretnost v vsakem ozi-ru zajamčena. Cenj. ponudbe poslati na uredništvo SLOVENSKEGA TEDNIKA pod značko "RESNA PONUDBA" Svetujemo, kako nadaljevati z zdravljenjem na lastnem domu. -Receptiramo cenena zdravila. Navedemo brezplačne bolnice. NOTRANJE BOLEZNI: sree, pljuča, živci, želodec, obisti, petra itd. VENERICNE BOLEZNI: sifilis, gonorea z vsemi komplikacijami itd. Sprejemanje od 15 — 20 ure, ob nedeljah od 9 do 12. CORRIENTES 2386. j JURIDIČNIŠTUDI "SLAV1S' Ravnatelj: dr PEDRO PANDOL TADIČ (Tri odvetniki in štiri prokuratorji oskrbujejo civilne,' „ trgovske in kriminalne zadeve. Prevajatelji vseh slovanskih jézikov ~ SARMIENTO 1011, 5. nadstr. U. T. 35 Lib. 0406 BUENOS AIRES Aho hocete biti zdravljeni od vestnega in od-govornega zdravnika, zatecite se na Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specljalisti' za sigurno in hitro zdravljenje BLENORAGUE - KAPAVEC AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH METODAH SIFILIS (606-914) Krvne in Kožne Bolezni Za Slovence prva konsnltacija brezplačna UGODNI ABONAMENTI Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni ZARKi X - DIATERMINA - ANALIZE Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. in od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. ure. CALLE CANGALLO 1542 Zobozdravniški Konzultorij drja. M. WEINBERG ZOBOZDRAVNIK CORRIENTES 3770 U. T. 62 Mitre 0652 Izdiranje in zdravljenje zob brez bolečin. Trdno zobovje iz najboljšega materjala po zmernih cenah. Posvetovanja brezplačna GOVORI SE SLOVENSKO Sprejmanje vsak dan od 14—20 ure. Ob nedeljah in praznikih od 9—12 ** Corrientes 3770 ™ DOCK SUD dProv. Buenos Ares) Calle Facundo Quroga 1441 (nasproti elektrarne) edina naša slovanska lekarna Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno t moji lekarni. __Franjo Huspaur DELAVEC poslušaj resno besedo Nasvet ki ti bo koristil Ne kupi nobene delavne obleke Brez pregledati našega blaga in t naših een LA PIEM0NTESA" L. ALEM 546 Podružnice: Rosario — Callao 115 B y Corrientes 126 La Plata — Calle 1 No. 595 Boca — (Bs. As.) P.»Men doza esq. Necochea Ti nudi: močno blago udobne Kroje NIZKE CENE in ti garantira da: NAŠE BLAGO SE NE RAZŠIJE O K G A N O PE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA Am. DEL SUP SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) CORRIENTES 633 - ESCR. 43 Afto jY Núm |6Q U T. 31 RETIRO 3834 GLASILO SLOVENSKEGA 1ZSELJE-NI STV A V JUŽNI - - AMERIKI - - PO SKLENITVI ŠANGAJSKEGA PREMIRJA Odnošaji med Kitajsko in Japonsko — Japonske čete se umikajo na prejšnje postojanke - Razpoloženje naroda V smislu sporazuma, ki so r ga sklenili 5. t. m. zastopni- n ki Kitajske in Japonske s po- k sredovanjem Združenih Dr- li žav, Anglije, Francije in Ita- h lije, umikajo sedaj Japonci J svoje čete na postojanke, ka- s tere so zavzemali pred '28. ja- s nuarja, ko se je izvršil prvi u napad proti Čapeju, kitajske- p mu delu mesta. Kitajska voj- I ska pa ne sme prekoračiti po- 1 stojank, ki jih je imela za š časa sklenitve premirja. Ta- 1< ko se je za sedaj odstranila š možnost novih krvavih spopadov med sovražnima tabo- z roma. Mešana mednarodna ^ komisija nadzoruje izpolnje- i vanje pogodbe. s Kakor izgleda, bo življenje 1 v velikem kitajskem pristani- s šču kmalu začelo spet teči po ? normalnem tiru. Predstavniki obeh držav so se tu že začeli spet prijazno gledati, kakor smemo sklepati iz dejstva, da je kitajski vojni minister obiskal japonske veljake, ranjene povodom atentata v parku Hongkevu. Zasto- ' pniku kitajskega zunanjega ministra je težko ranjeni poslanik Šigemitsu stisnil, tekom podpisovanja pogo/dbe, roko ter mu dejal: "Recite vašemu narodu, da moramo biti prijatelji." Narod pa o kakšnem prijateljstvu z Japonci noče ničesar slišati, dokler se popolnoma ne umaknejo s kitajske zemlje. Razna protijaponska udruženja hudo napadajo vlado, ker je sklenila premirje, pa obljubljajo, da bodo še nadalje vodili bojkot proti japonskemu blagu. Zunanji minister Kuo-Taj-Či, ki je radi posledic napada, katerega so hanj izvršili dijaki, moral podpisati premirje v bolniški postelji, prejema grozilna pisma, ki mu obljubljajo, da bo svoje izdajstvo plačal' z življenjem. S sklenitvijo premirja v Šangaju se kitajsko - japonski spor ni mnogo približal ( rešiviti. Prepiirje je bilo skle- j njeno na pritisk velevlasti, ^ ker je vojno stanje v tem velikem pristanišču križalo nji- | hove trgovinske interese. V ( Mandžuriji pa še zmerom go- , spoduje japonska okupacij- j ska vojska, in samostojna . mandžurska vlada je samo pesek v oči ostalemu svetu. Kitajci se še niso odpovedali Mandžuriji; in je torej spor še zmerom tako globok in tako nevaren, kakoi; je bil pred šangajskim incidentom. Družba narodov je pokazala svojo popolno nemoč. Vsi njeni nasveti in vsi njeni sklepi so bili do sedaj, spričo japonske trme, kakor bob ob steno. In niti šangaj-sko premirje ni njena zasluga. KNJIGA IN PUŠKA V Rimu se je vršilo v torek veliko zborovanje fašističnih visokošolcev. Defilirali so pred Mussolinijem, ki jih je po končani paradi tudi nagovoril. Duče jim je dejal: "Tovariši dijaki! V tem ga-ribaldinskem letu se bodo vršile med italijansko mladino liktorske tekme, ki bodo še t bolj utrdile vaše duhove in vaše mišice. Naš pravec v de-, setem letu fašistične revolucije mora biti: knjiga in puška!" Da bo bolj ponazoril , svoje besede je Mussolini od-t šel v sobo, se kmalu vrnil na balkon ter se pokazal študentom, držeč v eni roki pušlco, ' v drugi pa knjigo. • Svoj namen je dosegel, za-. kaj dijaki so mu zelo ploskali in so zapeli tudi žovineco. a STRAŠNA BREZPOSEL- I NOST V BERLINU V glavnem mestu Nemčije, II v nekdaj cesarskem Berlinu, a je 1.113.000 oseb brez dela. z Od vsega prebivalstva je vsak četrti navezan na podpore in v milodare. Položaj je obupen, i- ker brezposelnost še zmerom d narašča. IZID VOLITEV NA FRANCOSKEM Zmaga levičarskih strank 1 Nedeljske dodatne volitve ! za v poslansko zbornico so 1 še ojačile zmago levičarskih ' strank, katero so bili že precej jasno napovedali podat- ! ki o volitvah, ki so se vršile prejšnjo nedeljo. Francoski narod si je izbral : 5 konservativcev, 76 demokratov republikanske zveze, 28 neodvisnih republikancev, .16 ljudskih demokratov, 73 levičarskih republikancev, 65 neodvisnih radikalov, 157 radikalskih socialistov, 37 neodvisnih in socialističnih republikancev, 130 socialistov, 11 komunističnih socialistov, 12 komunistov in enega neodvisnega poslanca. Politično opredelitev francoskega naroda v poslednjih 20 letih nam najbolj jasno pokažejo naslednje številke: Levičarske stranke so imele tik pred vojno 374 posl. v prvo leto po vojni 180, 1928. leta 287 poslancev, pri sedanjih volitvah pa so iz vo je vale 346 poslanskih mest. Za center veljajo, za iste dobe, naslednje številke: 118, 401, 309 in 254; za desnico pa: 36, 36, 15 in 5. Tardieujeva vlada je predložila novemu državnemu predsedniku ostavko, a bo vodila posle, dokler se ne sestavi nov kabinet. Z gotovostjo še ni mogoče napovedovati, katere stranke bodo tvorile bodočo vladno večino. Izgleda pa že sedaj gotovo, da bodo nedeljske volitve vplivale i na francosko zunanjo politiko, ki bo v marsikaterem po-t gledu postala nekoliko bolj popustljiva. AVTOMOBILSKA CESTA IZ BENETK NA REKO Iz Trsta poročajo, da se bo menda kmalu začela graditi avtomobilska cesta, ki bo šla iz Benetk, preko Trsta, na Reko; cesta bo v zvezi z drugo, ki bo vezala Benetke s ', Turinom. i, POPLAVE V MAKEDONIJI Iz Sidirokastra, v Makedo-tc ni ji, so prišla v Atene poroti čila, ki pravijo, da je reka i, Stymon prestopila bregove n ter da je poplava povzročila ogromno materialno škodo. VESTI IZ ŠPANSKE Vprašanje razmerja med 1 Katalonsko ter ostalim delom j Španske še ni rešeno in vprav J te dni razburja duhove v mla- 1 di republiki. Katalonci, ki ži- < ve v severovzhodnem delu španskega polotoka, govore i provensalščini podoben jezik, ki se mnogo razlikuje od kastilskega. •Čutijo se poseben narod in so že pod monarhijo imeli močne avtono-mistične težnje. Posebno za časa diktature je morala katalonska narodna manjšina pretrpeti mnogo gorja; njeni voditelji so morali v ječah in v izgnanstvu čakati boljših časov. Zato so Katalonci z radostjo pozdravili revolucijo ter pri njej sodelovali. Njihove težnje po popolni samostojnosti so pa naletele na hud odpor pri ostalem delu španskega ljudstva, ki je u-verjeno, da bi proglasitev povsem neodvisne katalonske re publike pomenila začetek razpada mlade španske ljudo-vlade. Po dolgotrajnih pogajanjih so Katalonci sklenili, da se zadovoljijo s samoupra- vo v okviru španske države. Izdelali so načrt ustave, po kateri bi Katalonci v svoji ožji domovini sami odločali o šolstvu, davkih in sodstvu. V španski ustavodajni skup- v ščini se je te dni pričela razprava o tem načrtu. Španska javnost je hudo razburjena radi katalonskih teženj. Iz raznih krajev prihajajo v Madrid resolucije in protesti proti predlagani u-stavi. A Katalonci ne nameravajo več popuščati. Njihovo glavno glasilo piše: "Ustava se mora odobriti, ker bi se sicer mi smatrali za osle-parjene in radi tega razvezane od sleherne dolžnosti napram republiki. Nismo naredili revolucije za to, da se bodo v ljudovladi nadaljevale napake monarhije. Če bi se nadaljevale, bi to pomenilo, da je bila revolucija nepopolna. Tedaj bi pa mi naredili novo revolucijo, ki bi bila povsem upravičena, zakaj proti tiranstvu je vsaka revolucija upravičena". NEMŠKI KANCELAR O NALOGAH REPARACIJSKE KONFERENCE Na sestanku zastopnikov nemškega podeželskega tiska je kancelar Bruenning imel velik govor, v katerem je razpravljal o poslednjih političnih dogodkih. Naglašal je, da se je, z zopetno izvolitvijo Hiudenburga za državnega predsednika, končala doba notranje negotovosti v Nemčiji in se je okrepilo zaupanje inozemstva v nemško republiko. O svetovni gospodarski krizi je dejal, da ima svoj glavni vzrok v neenakopravnosti, ki jo je zaseja-la med evropske države ver-sailleska mirovna pogodba. Glavni pogoj za izboljšanje sedanjega položaja je obnovitev zaupanja med narodi; dokler pa bo obstojalo razlikovanje med premaganimi in med zmagovalci, ne bo zaupanja. O reparacijah je Brue-ning rekel, da je sedaj že ves svet prepričan, da Nemčija lie more plačati ogromnih svot, katere so ji naložili zma govalci. "Če hočemo končno- veljavno zaključiti vojno, moramo vendar enkrat priznati", je dejal, "da je ta faktura o reparacijah poravnana. Od lausanneske konference je odvisna usoda Nemčije in vsega sveta, ki se bo ali še nadalje pogrezal v bedo, ali pa postavil na trdno podlago, na kateri se bo izvršila obnova. Dočim kriza vedno bolj pritiska, državniki cincarijo, ker se boje javnega mnenja, kateremu je sedaj težko povedati resnico, ko je toliko* let živelo v lažnih nadah." NOVA PORTUGALSKA USTAVA Portugalska vlada je izdelala načrt za novo ustavo; proučil jo bo sedaj še državni svet, nakar se bo vršilo ljudsko glasovanje. Po tej novi ustavi bi poslanska zbornica bila izključno le zakono-daven zbor, ki bi na vlado ne imel nobenega vpliva Predsednika republike bo volilo ljudstvo; načelnik države si bo po lastni uvidevnosti izbiral ministre, pa jih tudi odslavljal, kadar se mu b", zdelo.