LETO XIX., STB?. 31 SLOVENSKI iidaja lu uiic C«u|ibiiti -udjetji nOicuiii ikiuCi m« — Dlnkloi gadi Janhaba. Glavni La odgovorni urednik; Sergej VoSnjak. — Uredništvo; Ljubljana. Tomšičeva alica St I in S. telefon 23-523 do 23-5% — Uprav«: Ljubljana. Tomšičeva alica SL 1/11. telefon 23-522 do 23.526' — Oglasni oidelek Ljubljana. Titov« cesta 7. telefon 21-696. ra ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 2I-R32. — Poštni predal SL 29. — Žiro račun pri Komu- 20-463. za zunanje L.-—... — 1,1, picU; aalni banki Lrobliana St 60-K R-S-7.-367 Uetečna naročnina 330 din LJUBLJANA, PETEK, 7. FEBRUARJA 1953 CBB S» / KONFERENCA ŠTIRIH VELIKIH Ne naglo, ne zlahka Macmillan ne misli obiskati Eisenhowerja — Skeptične sodbe komentatorjev po včerajšnji tiskovni konferenci predsednika ZDA — Novi predpogoji za sestanek Bomba ir Palais Bourbonu Doneč opomin francoski skupščini — Črna Afrika zahteva svoje pravice in konfederacijo MELBOURNE, 6. febr. (Reuter.) Predsednik britanske vlade Macmillan je včeraj na tiskovni konferenci dejal, da ns bo obiska! ZDA na poti iz držav Britanske skupnosti narodov v London. Na vprašanje novinarjev, ali so resnične novice, da bo potoval domov skozi VVashington ln da se bo jam pogovoril z Eisenhotverjem, je Macmillan odgovoril: »Ne, če on ne pride v Anglijo.« ■-unentator Lippman sklepa, ;!o konference državnih po-iarjev »ne bo moglo priti naglo niti zlahka«. Komen-. Stringer v »Monitoru« pi- Sožclje predsednike Tita lieograd, 6. febr. (Tanjug) — Tednik republike Josip Broz je poslal premieru Haroldu : inillanu sožalno brzojavko - 'daje vsebine: »Globoko sem 'resen nad vestjo o letalski i. ki je težko prizadela ■ nski šport in angleško Ijud-. Dovolite, da vam izrazim . globoko sožalje« Rodcpulos odpotoval tj tebi i Tanjug) Ivo se dni k grške skupščine antin Rodopulos, ki je bii 3-dnevnem obisku v Jugo-•;;j, je dan.es okrog poldne roel v Solun. Predsednika : pu'.osa in njegovo soprogo j- Soluna spremili predsed-k zveznega zbora Ljudske . .pšlvne tovariš Vlada Zeče-:-č. šef protokola državnega ita za zunanje zadeve SMdatič ter grški ve--Beogradu Cakalo- še, da ZDA vsekakor gredo na najvišjo konferenco, da bi »preizkusile trditve, po katerih si Sovjetska zveza želi pomiritve in prve ukrepe v neznosni obo-. roževalni tekmi. Samo najmnožičnejši newyorški popoldanski časopis »Post« je zahteval, naj se začno pogajanja korak za korakom, kjer koli je upanje na uspeh.« Na tiskovni konferenci včeraj je predsednik ZDA Eisenhower namreč dejal, da doslej ni nasledil v pismih sovjetskega premiera Bulganina nobenih dejstev, ki bi zagotavljala uspeh konference na najvišji ravni. V najnovejšem Bulganinovem pismu je našel samo en pritrdilen odgovor na osem točk, ki jih je bil predlagal Bulganinu v svojem pismu z dne 12. januarja letos. Ta pozitivni odgovor se nanaša na vzpostavitev sistema, ki naj prepreči vsak nenadni napad. Glede vzpostavitve brez-atomskega pasu v srednji Evropi je Eisenhower dejal, da ZDA ne bodo same odločale o tej zadevi. Kar zadeva določen gospodarski zastoj v ZDA, pa je predsednik ZDA dejal, da bo vlada priporočila zmanjšanje davkov, če se poslovna dejav- Tako Je vozila Norvežanfca Inger Bjornbakken — nova svetovna prvakinja v slalomu nost v drugi polovici leta ne bo okrepila. Predsednik je prepričan, da se bo sredi poletja gospodarski položaj zboljšal. Na vprašanje, kakšne so možnosti za to, da bi ZDA v prihodnjih desetih letih poslale rakete na Mesec, kot trdi nemški znanstvenik Braun, je predsednik Eisenhotver odgovoril, da niti znanstveniki hiti on ne morejo natanko povedati, kdaj se bo to zgodilo. Ameriška reakcija na zamisel o konferenci šefov vlad je še vedno neustaljena kljub tiskovni konferenci predsednika Eisenhoiverja z novinarji. Eisen-hower je sicer dejal, da v Bulganinovem pismu ni nobenega pozitivnega dejstva, pripomnil pa je, da z Dullesom in ameriškim veleposlanikom v Moskvi Thompsonom proučuje »možnosti, da bi po ustreznih pripravah organizirali nekakšen sestanek«. Gre za to, da bi z ameriškega razorožitvenega predloga šestih točk izločili medsebojno zračno nadzorstvo nad določenimi področji ZDA, ZSSR in Evrope, in da bi se po diplomat- skih poteh predhodno sporazumeli o tej zadevi, ki naj bi bila pogoj za sklicanje konference na najvišji ravni. Ameriška vlada bi bila menda voljna udeležiti se konference, če bi prej po diplomatski poti dosegli sporazum o enem izmed treh vprašanj. Ta vprašanja bi bila: mehanizem za nadzorstvo nad vesoljem, ukinitev vseh potnih omejitev v vzhodnih in zahodnih državah in ustanovitev posebnega organa, ki naj ugotovi stične točke v sedanjih razorožitve-nih predlogih. PARIZ, 6. febr. (Reuter-Tanjug). Sinoči je pretresla Bour-bonsko palačo, kjer je bila seja ljudske skupščine, močna eksplozija. V kopalnici v pritličju zgradbe je eksplodirala bomba, vendar ni bil nihče ranjen. Razbitih je samo več oken in nekaj vrat. Policija je takoj začela s preiskavo, vendar zaenkrat še ni dala nobenih pojasnil o uspehih. Po izjavi, ki jo je dal vojaški guverner skupščine, general Marquant, je bila bomba podtaknjena najbrž včeraj popoldne med sejo parlamenta. Premier Gaillard je danes sklenil, da bo še pred koncem tega meseca sklical voditelje vladnih koalicijskih strank in voditelje črnskih strank Afrike na konferenco »za okroglo mizo«, na kateri bi se pogovorili o prihodnjih odnošajih med metropolo in kolonijami na afriški celini. Hkrati bodo prihodnji teden stopili afriški sindikati v tridnevno splošno stavko, da bi Še ne bo konca? Francozi nadaljujejo s piratstvom — Poljska ladja »Wisla« je bila prazna! VARŠAVA, 6. febr. Kakor poroča varšavski radio, so ladje francoske vojne mornarice 3. februarja ustavile na Atlantiku poljsko ladjo »Wisla«, ki je plula iz Gibraltarja v Casablanco. Francoske vojaške ladje so preiskale poljsko ladjo, ki je vozila tovor fosfata v Maroko. Zaradi tega očitnega kršenja svobodr «. plovbe na odprtem morju je poljski veleposlanik v Parizu Stanislav Gajewski vložil protest francoski vladi. Daubor ■ mm im i Hammarskjoldov predlog New York; 6- febr. (Reuter) — Generalni sekretar Združenih narodov Dag Hammarskjold je izjavil na tiskovni konferenci, da je povablij etn v Sovjetsko zvezo, kamor bo šel najbrž spomladi. Včeraj se je generalni sekretar v Ohiu izrekel za sestanek zunanjih ministrov v okviru Varnostnega sveta, ki nai bi pripravil pot za sporazum med Vzhodom in Zahodom. Hamrnarsikjold je poudaril pomen »zaupne diplomacije« in opozoril na uspešni poskus oktobra 1956. ko so se zbrali zunanji ministri članic Varnostnega sveta na zasebno sejo, kjer je bil dosežen soglasni sporazum po šestih načelih za miroljubno rešitev sueškega vprašanja. Britanska vlada je danes izrazila dvom, če so načini za razpravo o odnosih med Vzhodom in Zahodom, ki jih predlaga Hammarskjold, v sedanjem položaju najprimernejši. Izjavo zastopnika Foreign Officea ocenjujejo kot odklonitev zamisli. Četrta disciplina na svetovnem prvenstvu v Badgasieinu S lata kotalna za Kanado (Od našega posebnega poročevalca) Badgastein, J. febr. (Po telefonu.) Na današnje tekmovanje v smuku za ženske je prihitelo komaj 3000 gledalcev, ki so z največjim zanimanjem spremljali srdite borbe 40 tekmovalk iz 13 držav. Med njimi je bila tudi Slavica Zupančič za barve Jugoslavije, ki je 2.4 km dolgo progo presmučala še kar dobro in na polovici proge beležila pray lep čas 74.6 sek. Med zadnjimi vratci pa je nesrečno padla in zapravila zares i~po možnost za dober plasman. Tako je ostala na 37. mestu s skupnim časom 2:33.2. V oceni za trojno kombinacijo zavzema 23. mesto, medtem ko je v tej konkurenci na prvem mestu Danzerjeva (Švica) pred Frandlovo (Avstrija) in Whee-lerjevo (Kanada). tekmovalka Richvalska, ki pa je prav tako padla ih se morala zadovoljiti s slabšim mestom. Tu di Italijanka Schir je v gornjem delu proge s časom 67.9 obetala zelo mnogo, pozneje pa se je tudi povaljala in ni prišla v ožjo oceno. Slednja si je v današnji konkurenci z odličnim smukom zagotovila prvo mesto. O njej kakor tudi o vseh ostalih favoritinjah je treba zapisati, da so smučale izredno hrabro in znatno izboljšale lanski rekord na tej trasi, ki ga je imela zmagovalka Marchellijeva (Italija) s časom 2:17.1. Prva je šla Švicarka Danzerjeva, ki je s časom 2:12.4 že prekosila stari rekord toda Kanadčanka Wheelerjeva se je odlikovala posebno v zgornjem delu proge in je prišla do cilja za 6 desetink sekunde hitreje. Izborno se je kljub nedavni poškodbi držala Italijanka Marchellijeva, za njo pa tri Avstrijke Hofherrova, Hochleit-nerjeva in Frandlova, ki so se sicer na vso moč, a vse zaman prizadevale, da bi spodnesle \Vheelerjevo in ostali dve pred seboj na slabša mesta. Malo je manjkalo, da ne bi bila vrstnega reda prevrgla češkoslovaška IZIDI: VVheeler (Kan) 2:12,1, Danzer (Sv) 2:12,4, Marchelli (It) 2:12,5, Riva (It) 2:14.6, Frandl (Av) 2:15,7, • Sandvik (Nor) 2:16,0. Heggtveit (Kan) 2:16,3. Basler (Nem) 2:16,5. Shenone (It) 2:16,7, Pitou (ZDA) 2:17,3, ... 37. Zupančič (Jug) 2:33,2. Zmagovalka današnje četrte discipline na tej svetovni preizkušnji. 23-letna hotelirjeva hčerka JVheelerjeva iz Kanade, je dejala našemu poročevalcu: »Moja zmaga je hkrati uspeh mojega dolgoletnega trenerja Salvenmoserja. Proga je bila odlična in skoraj takšna, kakršno sem si želela. Ne vem sicer, kje vse bom letos še tekmovala, če se ne bom vrnila v Kanado, zanesljivo pa je, da pojdem na študentska smučarska tekmovanja v Italijo.« RAZGOVOR S SAILERJEM Včeraj sem po zmagi v veleslalomu zastavil zmagovalcu Toniju Sailerju nekaj vprašanj, na katera ie dal naslednje odgovore: »Zelc sem srečen, da sem dobro presmučal to progo in si osvojil še enkrat naslov svetovnega prvaka v tej disci.plini. Za še preostali nastop ne bi hotel biti prerok, kajti težko je v naših tekmovanjih smučati na zmago, kar velja posebno za smuk. To bo v nedeljo, ko bom moral najti nekako zlato sredino.« Na vprašanje, ali pozna Jugoslavijo, se je Sailerju zasvetil obraz in dejal je takole: »Da, to je bilo leta 1951. ko sem kot šestnajstletni fantek nastopal tam pri vas na treh ali štirih tekmah. V Jugoslaviji mi je zelo ugajalo in prav gotovo bom še rad prišel k vam, če ne bom medtem prenehal tekmovati.« (Nadaljevanje na 5. strani) VREME Stanje 6. febr.: Frontalne motnje so dosegle Alpe in bodo j-utri prešle naše kraje. Nad našimi kraji se še vedno zadržuje topel zrak. Napoved za petek: Ponoči ln Cjutraj, predvsem v vzhodni Sloveniji nekaj maruiših padavin, Tia-to pretežno oblačno vreme. Temperature r«ed 4 in 8 stopinjami Celzija. TRAGIČEN POVRATEK ANGLEŠKIH NOGOMETAŠEV LONDON, 6. febr. (Reuter — AFP). Predstavnik britanske letalske družbe BEA je izdal danes popoldne obvestilo, da se je posebno britansko letalo, s katerim so se vračali nogometaši kluba Manchester United iz Beograda v London, zrušilo na tla takoj po vzletu z letališča v Munchenu. Po prvih vesteh je 20 do 24 smrtnih žrtev. V letalu je potovalo 17 nogometašev, trener, menažer in novinarji — skupno 40 oseb. (Podrobnosti berite na 5. strani) Iz Pariza poročajo, da uradni francoski predstavniki niso objavili še nobenega pojasnila zaradi nasilne ustavitve poljske ladje na odprtem 'Atlantiku. Oster PTotest, ki ga je v zunanjem ministrstvu v Parizu vložil poljski veleposlanik, opozarja na »očitno kršenje svobode morja«. Na Quai d’Orsay pravijo da- Diplpmatska kronika Beograd, 6. febr. (Tanjug). — Prehst-amk i'epuD„& oosip Broz-Tiito je dal agreman za novega izrednega in opolnomo-čenega veleposlanika Etiopije v Jugoslaviji Amha Aberra. Pogajanja z Belgijo Bruselj, 6 febr. (Tanjug). — Predsednik belgijske vlade Achile van Acker je včeraj socejel člana izvršne«? sveta Krsta Popivodu in predsednika komiteja za zunanjo trgOv.no Hasana Brkiča, ki sta že nekaj dni v Bruslju. V spremstvu jugoslovanskega veleposlanika v Belgija Mi-haijla Javorškega je Krsto Po-pivoda včeraj obiskal tudj zunanjega ministra Victorja La.-rooka, Hasan Brkič pa se je razgovarjai z ministrom za zunanjo trgovino Henrijem Fa-yatom. Razgovarjali so se o mednarodnih vprašanjih in o možnostih krepitve sodelovanja med obema državama Japonske ladje za nas Beograd, 6. febr. (Tanjug). -Japonske ladjedelnice »Hako-date« bodo zgradile za jugoslovansko podjetje »Jugolinija« z Reke in za »Splošno plovbo« iz Pirana dve tovorni ladji, od katerih bo imela vsaka, po 15 tisoč ton nosilnosti. Dobavili jih bodo do leta 1959. pri nes, da so »poljski protest vzeli na znanje« in da bo »odgovor dostavljen, ko bodo zbrali potrebne elemente«. Poljsko ladjo »Wislo« so ustavili na odprtem morju, ko je bila na svoja rodni poti v Casablanco-Kljub protestom poveljnika ladje, so tri francoske vojne ladje, prisilile »Wislo«, da se je ustavila zaradi pregleda tovora. Ugotovili so, da je bila ladja prazna, ker bi bila morala tovor prevzeti 'šele v . Casablanci. V obveščenih krogih poudarjajo, da Francija »nima namena prenehati s prakso ustavljanja in .pregledovanja ladij«, če bo obstojal sum, da te ladje prevažajo orožje, ki bi lahko prišlo v roke alžirskim upornikom. podprli zahtevo strank o popolni avtonomiji francoskih posesti v Afriki. Francija uvaža iz Afrike surovine in tropsko sadje. Francozi drže v rokah -• ves kapital, investiran v slabo razviti industriji ter rudarstvo in kmetijstvo. Prebivalstvo pa je izvor cenene delovne sile za industrijo v metropoli ter rezervoar rekrutov za francosko vojsko v Alžiriji. Da bi se izognila »alžirskemu primeru« v črni Afriki, je pariška vlada v začetku lanskega leta izvedla upravne reforme, ko je ustanovila krajevne parlamente v 13 .upravnih področjih Afrike. Toda bistvene funkcije uprave so še naprej obdržali francoski guvernerji. Voditelji . nacionalističnih strank iz Senegala so zahtevali danes od skupščine v Parizu, naj vzpostavi črnsko izvršno oblast v Dakarju, ki naj bi bil po tem predlogu proglašen za center črnske federativne države, ki bi bila povezana s Francijo v konfederacijo. Ta načrt bo konec prihodnjega tedna podlaga razprave na skupnem sestanku voditeljev vseh strank črne Afrike v Parizu. Voditelj demokratskosocialne unije odpora Mitterrand je opozoril včeraj vlado na »izredno nujnost reform in federacije« s črno Afriko. Ta načrt v celoti podpira največja prekomorska stranka afriško - demokratično združenje, ki ga vodi Gaillardov minister Houphouet-Boigny. Figi o jugosicvansko-avstrijskih razgovonh DUNAJ, 6. 'febr. (Tanjug). — Avstrijski zunanji minister ing. Figi je sim-oči na seji vlade sporočil, da že dlje časa traja med zastopniilki Jugoslavije in Avstrije izmenjava mnenj o možnostih za izboljšanje odno-šajev med obema državama-Obvestil je vlado o sklepu, da se ustanovi mešana avstrijško-jugoslovanska komisija, katere prvo zasedanje bo na Dunaju. Komisija bo proučevala Poli-' tične, gospodarske in kulturne probleme. Rehabilitacija nacistov Dunaj, 6. febr. (Tanjug). — Avstrijska vlada je sprejela zakonski sklep o vrnitvi imo-vine bivšim nacistom, kj so bili po vojni obsojeni na zaporne kazni, njihova imovina uiouospaz met Posli ns zaviranja Izjave predsednika bonnskega Bundestaga »vnaša nove momente«? BONN, 6. febr. (Tanjug). Precej pozornosti je vzbudil govor predsednika Bundestaga Gerstenmeierja v Stuttgartu. Politik je izjavil,. da soglaša z razpravo o vseh devetih točkah dnevnega reda sestanka velikih, ki jih predlaga Bulganin, če bi kot posebno točko razpravljali o sklenitvi mifovne pogodbe z Nemčijo, ki bi določila stalež. Čeprav sodijo, da gre v bistvu za malce bolj izdelano verzijo uradnega stališča, vendar pravijo v "Bonnu, da je tu nekaj novih elementov. Očitno je težnja, da bi obšli sovjetsko zahtevo po PROMET S KMETIJSKIMI PRIDELKI Beograd, 6. febr. (Tanjug) Na sestanku predsednikov in sekretarjev republiških trgovinskih zbornic, ki je bil danes v Zvezni trgovinski zbornici Jugoslavije, so določili načela za organiziranje prometa s kmetijskimi pridelki zaradi pospeševanja kmetijske proizvodnje in stabiliziranja trga. Na sestanku so sprejeli predlog o organiziranju prometa s kmetijskimi pridelki, o katerem ' bo upravni odbor Zveze trgovinskih zbornic razpravljal še ta mesec. Na sestanku so ugotovili, da so zadruge in njihove poslovne skupnosti —, poslovne zveze — enotna proizvajalna organizacija, da so nositeljice organizacije za napredek in preobrazbo kmetijske proizvodnje. V poslovnih zvezah se bodo lahko združevala tudi kmetijska posestva. Posredniki y, prometu med proizvajalci in potrošniki naj se omeje na najmanjši obseg. Potrošnike bodo oskrbovale trgovinske maloprodajne organizacije, kakor tudi neposredno proizvajalci (zadruge, poslovne zveze, kmetijska posestva) v svojih prodaj alnicah. Kmečke trge naj bi kot obliko oskrbovanja postopno ukinili. Promet naj bi se organiziral z ustanavljanjem grosističnih trgov. Glede na individualnega proizvajalca nastopajo zadruge kot izključno organizatorke proizvodnje, razen tega pa prevzemajo blago za prodajo na trgu. Odkupovale bodo tudi kmetijske pridelke od 'individualnih kmetovalcev. Zadruge bodo prodajale pridelke na grosističnih trgih, neposredno predelovalni industriji ali v svojih prodaj alnicah. stiku med Bonnom in Panko-wom, vendar pa predlog o določitvi bodočega političnega in vojnega statusa Nemčije, eventualno v okviru kolektivnega sistema varnosti, kaže nekaj razločkov od stališča vlade, ki zahteva popolno svobodo za pridruževanje Nemčije k političnim ali vojaškim organizacijam. Opozicija trdi, da gre za poskus zaviranja konference na najvišjem nivoju s tem, da skušajo vriniti nemško vprašanje na dnevni red. V zahodnonemškem zunanjem ministrstvu je prišlo do nekaj osebnih sprememb, ki presegajo okvir običajnih tehničnih premikov na tem področju. Imenovana sta bila dva državna podsekretarja, ustanovili pa so nove oddelke za Evropo, za Vzhod in za Zahod, ki so bili doslej v okviru političnega oddelka. Posebno v osebi novega tajnika von Scherpenbergerja vidijo zmago pogledov in teženj von Brentana, ki hoče imeti za glavne sodelavce uradnike. . ne pa politike, to se pravi, ljudi, ki bodo politično dejavnost popolnoma prepuščali šefu, zunanjega ministrstva. Š - W." & mm zadnjih letih je v Kranju zraslo povsem novo naselje na Zlatem polju, kjer so sezidali mnogo stanovanjskih blokov. V bloke se je vselilo več sto družin. Z dograditvijo treh blokov v lanskem letu, v katere se Še zdaj vseljujejo, je zazidalna na Zlatem polju zazidana. Letos pa nameravajo urediti 5e okolico in s tem bo celotna podoba novega naselja popolna. Preostaja še prostor med Zlatim poljem In starim delom mesta, ki ga bodo bril čas zazidali v prihodnjih letih. V te površina 2 stz. I SLOVENSKI POBOCEV1LEC f St- « — 7- februarja ism Amortizacijska sredstva ki so sproščena »Službeni list FLRJ« objavlja uredbo predsednika komiteja za zunanjo trgovino o odstotku, do katerega lahko nekatere gospodarske organizacije uporabljajo amortizacijska sredstva za plačevanje uvoženega blaga in uslug v zvezi z investicijami. Metalurška podjetja, luke in skladišča, kmetijska posestva in kmetijske zadruge smejo porabit 20% amortizacijskih sredstev za plačilo uvoženega blaga in uslug za investicije, podjetja rečnega transporta 25 %, termoelektrarne, premogov-ki, tovarne sladkorja, grafična, časopisna in založniška podjetja, podjetja filmske industrije in cestnega prometa 30%, farmacevt-sko-kemična podjetja 35%, podjetja za proizvodnjo nafte. Po! milijona novih stanovati' Stanovanjski sklad v naši državi je bil med vojno močno zmanjšan. Zaradi vojnih opera-, cij, bombardiranja in brezsrčnega okupatorskega rušenja je bilo več deset tisoč poslopij porušenih ali poškodovanih. Zato so po vojni takoj začeli obnavljati porušena in poškodovana poslopja, nato pa graditi nova stanovanjska poslopja. Pospešena industrializacija in naglo naraščanje mestnega prebivalstva sta zaradi nagle spremembe strukture prebivalstva vsilili potrebo po nagli gradnji stanovanj. Ni bilo namreč potrebno ublažiti stanovanjske krize, ki je nastala zaradi opustošenj med vojno, potrebno je bilo tudi dati stanovanja ljudem, ki so prihajali na novo v mesta. Na sto in sto tovarn, zgrajenih v povojni dobi, je zahtevalo delovno silo, ki je po večini prihajala iz vasi. Tako intenzivno naraščanje mestnega prebivalstva in nastajanje novih industrijskih središč sta zahtevala pomembne Investicije za gradnjo stanovanj. Od leta 1945 do 1947 smo porabili za gradnjo stanovanj 360 milijard dinarjev. S temi sredstvi smo zgradili okoli 270.000 stanovanj. V času od leta 1945 do konca leta 1949 je bilo zgrajenih 41.913 stanovanj, od leta 1950 do konca leta 1956 pa 103.503 stanovanj. Podatki za lansko leto so še nepopolni. Ra-čunajo, da je bilo lani rekordno leto v gradnji stanovanj. Anketa samo v sto naših mestih je po-kazala, da so zgradili lani v Mario de! Monuao v Zagreisu Zagreb, 6. febr. Zagreb je zapustil znani italijanski impresarij Livio Da Vale, ki je bival v Zagrebu v zvezi z gostovanjem znanih opernih prvakov Renate Tebaldi in Maria del Monaca, ki bo gostoval v »Othellu«. Pogovorili so se o gostovanju zagrebške Filharmonije v Rimu in drugih italijanskih mestih. Impresarij je baje tudi izjavil, da imajo tako kompleten orkester kot je zagrebški, samo dve ali tri operne hiše v Italiji. Ta gostovanja bodo v okviru programa kulturne izmenjave med Italijo in Jugoslavijo. M. B. prvih devetih mesecih 32.000 stanovanj. Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko je bilo samo v času od leta 1953 do konca leta 1955 pozidanih 7,359.000 kvadratnih metrov stanovanj. In še en podatek: leta 1956 je bilo zgrajenih 14.371 stanovanj v družbeni lastnini in 22.634 stanovanj v zasebni lastnini. V Srbiji so zgradili 11.713 stanovanj, v Hr-vatski 9235, v Sloveniji 4130, v Bosni in Hercegovini 8884, v Makedoniji 1778 in v Crni gori 1265 stanovanj. Pospešena gradnja stanovanj je povečala stanovanjski sklad v naši državi. Leta 1950 je imel stanovanjski sklad 3,463.000 stanovanj, leta 1953 3,563.000, leta 1956 pa 3,664.000 stanovanj. Obenem so naraščale tudi stanovanjske površine. Medtem ko je površina stanovanj leta 1950 znašala 143 milijonov kvadratnih metrov, se je leta 1953 povečala na 148 milijonov, leta 1956 pa na 153 milijonov kvadratnih metrov. Kljub tako pospešeni gradnji stanovanj pa še vedno ni od- »Smenšlia grafika IX siaieija« Včeraj ob IS. uri je bila odprta v malih dvoranah Moderne galerije v Ljubljani razstava »Ameriška grafika XX. stclet« ja«, ki jo prireja USIS (informativna služba ZDA) s sodelovanjem Jakopičevega paviljona. Razstava je sistematično vključena v program grafičnih razstav, ki jih pripravlja Moderna galerija in sestavljajo ljubljanski grafični Bienalle. pravljena stanovanjska kriza. Še vedno narašča hitreje naravni prirastek prebivalstva in dotok v mesta, kakor pa gradnja V 20 letih stare Ju-...j- so zgradili od 1. 1919 do konca leta 1940 350.000 stanovanj, v povojnih 10 latah pa smo zgradili nad 250.000 stanovanj, kljub temu pa nismo odpravili stanovanjske krize. Medtem ko je bilo leta 1950 v enem stanovanju 4,7 ljudi, jih je bilo leta 1956 4,9. V istem času se je zmanjšala tudi površina stanovanj za posamezne osebe. Leta 1950 je bilo na eno osebo povprečno 8,8 kvadratnih metrov stanovanjske površine, leta 1956 pa 8,6' kvadratnih metrov. Zaradi takega položaja je nameravana v prihodnjih štirih letih mnogo intenzivnejša gradnja. Po perspektivnem planu naj bi do leta 1961 investirali za gradnjo stanovanj 305 mili- jetja Makedonska mladina za avtomobilsko cesto Pri gradnji avtomobilske ceste Zagreb—Ljubljana bo delalo okoli 6000 mladincev in mladink iz Makedonije. Mladinske organizacije v kuamanovskem okraju so prijavile za prvo Izmenjavo, ki se bo začela 1. aprila, tri delovne brigade, iz Bitolja dve brigadi, Titovega Velesa eno itd.. Pri gradnji avtomobilske cest®' bo delalo tudi okoli 600 jard dinarjev. S temi sredstvi • študentov z univerze v Skoplju. bi zgradili nad 200.000 'stanovanj ali prav toliko stanovanj, kolikor so jih zgradili od leta 1950 do konca leta 1957. Na ,ta način naj bi se v prihodnjih štirih letih znatno ublažila stanovanjska kriza. Eden izmed pomembnih ukrepov v tej- smeri je tudi ustanovitev sklada za gradnjo stanovanj, ki omogoča načrtno zbiranje sredstev ža stanovanjsko gradnjo in perspektivnejše reševanje stanovanjskega pro-blgma. Tudi mobiliziranje individualnih sredstev z zadružno gradnjo stanovanj in nameravana zakonodaja s stanovanjskega področja bosta pripomogli k hitrejši gradnji stanovanj in Kljub odjugi bo bržčas v Kranjski gori ostalo še dovolj snega za najbolj vnete smučarje Kredite dobe Pomembna odloka za pospeševanje kmetijstva in novi predpisi ter uredbe s področja gospodarstva BEOGRAD 6. febr. (Tanjug). — Zvezni itzvršrai svet je ca cen na -trgu prodajale vso vzdrževaniu poslooii in nanr-v Imel v sredo pod predsedstvom podpredsednika. ZIS Svetoza- govejo živino in prašiče dolo- (strojev, inštrumentov itd) £ ra Vukmanoviča sejo, na kate.ri je obravnaval in sprejel ve« čenim trgovinskim organizaci- cest kakor tud-- osebi a uredb in odlokov. ZIS je sprejel na tej sejli dva odloka, ki jam po določenih mlimimalnih ’ - 1 ’ sta pomembna za nadaljnje pospeševanje kmetijstva. Pred- cenah. vsem gre za odlok, o kreditih kmetijskim zadrugam za koope- ZIS je obravnaval tudi načrt rac-ijo v kmetijski proizvodnji. zveznega nagradnega tekmova- ___ Ro tern odloku bodo nosilc-i tijske zadruge., kar doslej niso k^ea^ 'z ,letu n195®’ zmanjšanju stanovanjske krize kredita za pospeševanje kme- bile. Zadruge bodo dobivale tijsko-v.ozdarskiih Zbornic F^R v naši državi. I. S. tijske proizvodnje samo kme- kredite za kooperacijo z dndi- jugoslavije. Na podlagi lanskih vidualmmi kmetijskimi proiz- vajeticj kakor tudi za njihovo g J tekmovanja kreditiranje pcTpešivanje 1**°? ^oliko_ spremenjeni, da Za dokončanje del pri rekonstrukciji jeseniške železarne opravlja posle na gledaliških odrih ali v odrskih delavnicah ter osebja v zdravstvenih in drugih ustanovah. Uredba se nanaša tudi na osebje, zaposleno v delavnicah in piri delih na terenu, dalje na ladjah v upravne namene, na šofe-rje motornih vozil dn na osebje, ki skrbi za snago v uradnih prosto- Zvezni predpisi o omejitvi in- more črpata iz splošnega inve- vestieij, s katerimi so bile raz- sticijskega sklada le. če pristane veljavljene vse pogodbe za čr- na soudeležbo in če tudi priza- panje kredito-v iz zveznega ‘splošnega investicijskega sklada, so prizadel; pri dokončanju rekonstrukcijskih dej tudi jeseniško železarno. Novi predpisi so namreč določili, da podjetje deti okraj prispeva dol sredstev iz svojega investicijskega sklada. Ker v letu 1957 v okrajnem investicijskem skladu OLO Kranj niso bila predvidena sredstva za takšno soudeležbo in ker se je (zaradi novih predpisov) občutno zmanjšal železarni del amortizacijskega sklada za nadomestitev, iz katerega ■ Da pa se ne bi porušili letošnji in prihodnji invesridcj.jiski programi (kranjskega okraja* bo OLO dobil od Investicijske banke .enoletno in dvoletno posojilo. polovico potrebnih sredstev za odplačilo teh dv&h posojil pa bo okraj dobil .iz republiškega investicijskega sklada. Tudi železarna Je sprejela soudeležbo v višini 277,233.000 din (iz amortizacije in sklada za samostojno razpolaganje), kar bodo seveda mogli izvesti zopet kmetijske proizvodnje. Kredite bodo dajale tistim proizvajalcem, ki delajo z njimii v kooperaciji in samo za tiste namene, k; koristijo pospeševanju kmetijske proizvodnje. rejci goveje Živine ZAVAROVANI PRED KOLEBANJEM CEN Drugi važen odlok Zveznega izvršnega sveta s področja rih. S to uredbo se zvišajo pisce tehničnega osebja in pomož- tpr bi še bolj spodbudili prizadevanje kmetijskih organizacij iza velik pridelek v tistih kmetij- nih uslužbencev ter se d=lno sfcih panogah in kulturah, ki vskladijo s plačami delavcev so v naši deželi največjega po- i.n uslužbencev, zaposlenih menia* gospodarstvu. PLACe TEHNIČNEGA S J"0 uredbo je urejeno tud: OSEBJA IN POMOŽNIH vprašanje priznanja delovnegs USLUŽBENCEV staža, delovnega časa, dnevne- • . ga in tedenskega počitka te: Zla je sprejel še nekaj pred- ocenjevanja tehničnega oseb/, pisov a področja gospodarstva. in pomožnih uslužbencev Ured-kmetijstva se nanaša na mini- Sprejel je odlok o naknadnem ba bo veljala od 1. januar-malne zaščitne cene i.n premi- izračunanju začetnega sklada 1958. Potem je Zis ” sprej'"T je v letih 1958 in 1959 za go- obratnih s,redstev tistih gospo- uredbo o nazivih in plača vejo živino in prašiče določene . darskih organizacij, ki iz dolo- uslužbencev notranjih zadeT kakovosti. Ta odlo-k naj bi pri- čenih razlogov tega niso mogle uredbo o novih inšpektorji-speval k stabilizaciji in na- storiti v roku, predvidenem s predku živinoreje. Proizvajal- prejšnjimi predpisi, kakor tudi ci kakor so kmetijske zadruge, odlok o nosilcih in načinu upo- b.j morala delno poravnati so- je z dvema srednjeročnima kre- kmečke delovne zadruge, kme- rabe sredstev, predvidenih v udeležbo, ni prišlo do nove P-d-.. dihoma-In^sfeciisfce banke. Ta .tijska posestva in ekonomije zveznem proračunu za leto' 1953 godbe z Ihvešfcicijs.ko banko "ih ko kaže.' da1 bodo odslej pote- kakor tudi ostale kmetijske za napredek kmetijstva. ZIS je dela in odlok o pos.ebni dokladi uslužbencev, zaposlenih na področju, na katerem je razširjena civilna uprava FLRJ. Mesto je postalo sivo in umazano od luž, v katerih odseva njegovo življenje ustavili so izplačevanje tranš podjetjem, ki so opravljala re_ k onsitr ukoi i e. Zad.ostova.lo bo 779,810.000 din. da se dokončalo vsa investicijska dela, in sicer: Dostavijo naprave za hladno valjanje širokih trakov (kvarto), izgradijo naprave za belo Dlocevi.no in dokončalo dela v valjarni hladno valjane tanike pločevine. Dokončanje te.h del' je nujno, če naj že prej vložena sredstva ds:jo ekonomski učinek. Z rekonstrukcijo bodo novečali proizvodnjo hladno valjane pločevine za 3000 ton. pocinkane pločevine za 4500 ton. hladno valjanih trakov za 2000 ton in bele pločevine za 6000 ton. Bruto produkt 'železarne so bo povečal za 1 milijardo 975 milijonov dinariev, dobiček na za 494 milijonov dinarjev na leto. Glede na ekonomsko upravičenost naštetih zaključnih investicijskih dej je pred nedavnim Okrajni ljudski odbor Kranj, čeprav so njegova investicijska sredstva namenjena predvsem za investiranje neindustrijskih panog, sklenil, da prispeva 135 milijonov 599.009 din za investiranje zaključnih d«l jeseniških železarn. kal a dela pri rekonstrukciji ob- organizacije, ki se ukvarjajo z jefctov jeseniške železarne bre.z živinorejo, bodo lahk0 po tem posebnih motenj. A. C. odloku v primeru naglega pad- NOTOldffl In volitve Osnutek spicfinega zakona o stasiovanfsklh skupnostih Stanovanjskim skupnostim se pripisuje zelo pomembno družbeno mesto. Zlasti družbeni servisi v okviru teh skupnosti, ki naj bi omogočili zadovoljevanje mnogih vsakdanjih potreb posameznih gospodinjstev, razbremenili zaposlene žene pri opravljanju vrste drobnih del itd., naj bi odigrali osrednjo in najpomembnejšo vlogo. V ta namen je potreben poseben družbeni organ med gospodinjstvom in komuno, ki naj bi postopoma prevzemal nase tiste naloge. ki jih individualna družina, hišni svet ali komuna niso v stanju rešiti. V zvezi s tem In na podlagi resolucije o osnovnih načelih stanovanjske zakonodaje, je izdelal sekretariat za zakonodajo pri Zveznem izvršnem svetu osnutek splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih. NALOGE IN DEJAVNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI Stanovanjska skupnost je. Itot navaja osnutek zakona, skupnost državljanov, ki imajo svoje stalno prebivališče v določenem naselju, •tanovan iškem hinku ali rajonu. Skupnost o organizira v okviru občine, in zaradi upravljanj- * — ...... napredek naselja in za pomoč družinskemu gospodinjstvu. Stanovanjska skupnost skrbi zlasti za organizacijo in napredek komunalnih, gospodarskih in socialnih dejavnosti in služb, ki neposredno služijo potrebam družinskega gospodinjstva. V zvezi s tem skrbijo stanovanjske skupnosti za organizacijo in napredek uslužnostnih ustanov za pomoč pr. vodenju gospodinjstva, za družbeno materialno zaščito ln vzgojo otrok ter družbeno materialno zaščito drugih, za. delo nesposobnih oseb. Stanovanjska skupnost skrbi dalje tudi za napredek v gospodarjenju s stanovanji in nudi svetom strokovno ter tehnično pomoč pri upravljanju zgradb in skladov. Stanovanjska skupnost se lahko bavi z vsemi ali samo nekaterimi posli v okviru nalog, ki so določene v osnutku. S statutom stanovanjske skupnosti pa se določi, s katerimi posli se bo ukvarjala stanovanjska skupnost, kako jih bo opravljala in finansirala. S posebnim sporazumom med pristojnim svetom ljudskega odbora in stanovanjsko skupnostjo se lahko določi, da bo opravljala stanovanjska skupnost v okviru nalog, določenih z zakonom, tudi posamezne posle, ki niso določeni s statutom stanovanjske skupnosti. Z istim sporazumom se določi tudi finančna sredstva, ki so potrebna za opravljanje teh poslov. PODJETJA, DELAVCI, ■ USTANOVE IN SERVISI STANOVANJSKE SKUPNOSTI Stanovanjska skupnost lahko ustanovi podjetja, delavnice, ustanove in servise, vendar samo zaradi uresničevanja svojih nalog. Da bi mogla ta podjetja, delavnice in servisi poslovati pod ugodnimi pogoji, jim lahko dajo politične in teritorialne enote v okviru svojih pristojnosti in finančnih možnosti olajšave. Stanovanjska skupnost ima nasproti tem podjetjem, delavnicam, ali ustanovam vse pravice in dolžnosti ustanovitelja. Brez soglasja' stanovanjske skupnosti podjetja, delavnice in ustanove, ne morejo menjati svojega * poslovnega predmeta, ki je bil določen z aktom o ustanovitvi. Posebne poslovne enote stanovanjske skupnosti so servisi, s pomočjo katerih nudi stanovanjska skupnost neposredne usluge gospodinjstvom na svojem ob- Beograd, 6. febr. (Tanjug). Seja zveznega odbora Zveze novinarjev Jugoslavije se le začela davi z analizo sodelovanja novinarjev v pripravah za volitve. Po obrazložitvi predsednika Zveze novinarjev Dušana Bla • gojeviča in zastopa iKtov republiških združenj se bo predvolilna delavnost novinarjev, ki so tudi po prirodi svojega poslovanja in svojem družbenem položaju vključeni v volilno kampanjo, največ uveljavljala po ustnih novimah, predavanjih in sličnih oblikah družbene delavnosti novinairjev. Pokazalo se je v vseh republikah, da so ustne novine postale mnogo bolj zanimive, ker so jih ponekod kombinirali z glasbo in filmom ter drugim programom, kar je imelo velik odziv med obiskovalci. Pri združenjih novinarjev Srbije ter Bosne in Hercegovine šo ustanovili uredništva /.a ustne novine, ki skrbe za nji- močju, kakor tudi hišnim svetom in državljanom pri upravljanju, vzdrževanju in popravilih stanovanjskih zgradb. S proizvodnjo in blagovnim prometom se lahko ukvarjajo ’ servisi le z zvezi z opravljanjem omenjenih uslug, kar naj zagotovi namembnost ustanavljanja servisov. Zaradi čim učinkovitejšega izvajanja nalog stanovanjske skupnosti, pa lahko ustanovita dve stanovanjski skupnosti ali več, tudi skupne servise. Servisi so lahko ustanovljen) na območju stanovanjske skupnosti in sicer za potrebe posameznih naselij, kakor tudi samo za potrebe koristnikov posameznih ali skupnih zgradb. V skladu s statutom upravlja servis določeni organ stanovanjske skupnosti s sodelovanjem članov kolektiva servisa. Servisi poslujejo in obračunavajo svoje poslovanje po načelih, ki veljajo za poslovanje gospodarskih organizacij, vendar pa načeloma ne 'ustvarjajo dobička. Kolikor ustvarjajo dobiček, ga vplačujejo v sklad stanovanjske skupnosti, če ni s posebnimi predpisi ali statutom stanovanj, skupnosti drugače določeno. Zelo pomembno je določilo osnutka, da servis) ne plačujejo davka in drugih prispevkov družbeni skupnosti, kar zagotavlja zelo ugodne ekonomske pogoje za njihov obstoj in praktično dejavnost. Razen tega lahko izvršni svet predpiše način plačevanja prispevka, v servisu hov.o organiziranje in kakovost. Tako so novinarji v Sarajevu sklenili pred volitvami prirediti 14 večjih turnej z ustnimi novinami po Bosni in Hercegovini. V Hrvatskj in Sloveniji je organizacija ustnih novin v glavnem prepuščena podružnicam novinarjev v večjih krajih. Razen tega sodelujejo v Sloveniji in Crni gori pri ustnih n.o-vinah precej tudi politični funkcionarji. V Makedoniji so začeli prirejati jsivne intervjuje po večjih mestih- Toplo vreme v Zagrebu Zagreb, 6. febr. V Zagrebu je bila danes zabeležena najvišja temperatura + 15 stopinj C, kar je po nedavnih nizkih temperaturah —15 stopinj C — spet ena od muhavosti naših vremenskih razmer. Sneg se topi, vode naraščajo, toda nevarnosti poplav še ni. M. B. sprejel tudi spremembe v odloku o stopnjah . amortizacije osnovnih sredstev gospodarskih organizacij. Na današnji seji je ZIS sprejel tudi uredbo o plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev, zaposlenih v državnih organih in ustanovah ter organizacijah, na katere se nanaša zakon o javnih uslužbencih. S to uredbo so urejene plača osebja, Žene v predvolilni kampanji Beograd, 6. febr. (TanJug)-15-letnico ustanovitve AFž, in svoj praznik 8. marec bodo letos proslavile žene Jugoslavije med živahno predvolilno kampanjo. Dan žena 8. marec bodo letos proslavili z vrsto sestankov, posvetovanj in predavanj, s slavnostnimi akademijami in večeri-posvečenimi ustanovni konferenci AF2. Zveza ženskih društev je v svoiji predvolilni delavnosti izdala 5 brošur o vlogi žene v socialistični družbi, o ženi na vasi, o skrbi družbe za družino in otroke ter drugo. POSEBNA KOMISIJA ZA VPRAŠANJA BORCEV NOB ZIS je' dopolnil tudi uredbo o upostavitvj in ukinitvi nekaterih zveznih organov uprave. S to uredbo je upostavljena uprava za invalidska vprašanja in za vprašanja borcev kot organov uprave v sekretariatu za zaščito ZIS. V področje dela te uprave sodijo vprašanja zaščite vojhih in mirnodobnih vojaških invalidov te.r bivših borcev- Z isto uredbo je bila ustanovljena tud; zvezna komisija, k; bo izdajala odloke 0 priznanju pravic do pokojnine udeležencem n airod n o os v obo d i 1 n e borbe pred 9. septembrom 1913 in udeležencem španske državljanske vojne. Razen tega je ZIS sprejel odlok o razdelitvi splošne stopnje za posamezne panoge za- varovanja. Sprejel je tudi odlok o pooblastilu odbora ZUS za izrekanje soglasja k pravilniku . in drugim ukrepom zveznih organov uprave ter samostojnih ustanov in organizacij. Na koncu je ZIS sprejel odlok o ustanovitvi poslaništva FLRJ v Nemški demokratični republiki in ratificiral več mednarodnih sporazumov zaposlenih oseb, za socialno zavarovanje in stanovanjsko izgradnjo. To velja za tiste servise, ki nudijo neposredne usluge gospodinjstvom. Stanovanjske skupnosti in Servisi lahko po potrebi zaposlujejo delovno silo tudi začasno. Stanovanjska skupnost lahko zida stanovanjske in poslovne zgradbe ter najema posojila za uresničevanje svojih nalog. FINANSIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI Za obstoj in razvoj stanovanjske skupnosti predvideva osnutek zakona vire, iz katerih je mogoče finansirati stanovanjske skupnosti. Med viri so našteti kot možni sledeči dohodki: samoprispevek državljanov, del stanovanjskih najemnin in zakupnin, dobiček servisov stanovanjske skupnosti, prispevek gospodarskih organizacij, dotacij občin in okrajev, dohodki od opravljanja določenih upravnih poslov, in dohodki, ki jih ustvari stanovanjska skupnost na osnovi sporazuma z občino in sicer za opravljanje poslov, ki niso predvideni s statutom stanovanjske skupnosti. Nadaljnja določila v osnutku zakona obravnavajo podrobneje, kako se formira višina sredstev, ki naj dotekajo iz omenjenih virov. Stanovanjska skupnost razpolaga s sredstvi na podlagi svojega predračuna dohodkov in izdatkov, ki ga predhodno potrdi občinski ljudski odbor. Ta lahko predračun dohodkov in izdatkov razveljavi, če ni v skladu z določili zakona o stanovanjski skupnosti. Ustanovitev stanovanjske skupnosti za vso občino ali posamezna njena naselja, se predpiše s statutom občine. Ustanovitev stanovanjske skupnosti za posamezna naselja, se določi z odlokom občinskega ljudskega odhora na podlagi statuta občine. Pri ustanavljanju stanovanjske skupnosti mora občinski ljudski odbor računati zlasti s r.em, da predstavlja stanovanjska skupnost pro-storninsko, urbanistično in komunalno celoto, kakor tudi, da bo stanovanjska skupnost glede na velikost področja, število prebivalcev in materialne možnosti, v stanju opravljati svoje naloge Ljudski odbor je pred ustanovitvijo stanovanjske skupnosti dolžan ugotoviti na zborih volivcev mnenje državljanov, ki živijo na tem območju. Stanovanjska skupnost se lahko ustanovi tudi za industrijsko naselje, kakor tudi za v.ečji obrat gospodarske organizacije ali za večjo ustanovo. Tudi v tem primeru je občinski ljudski odbor dolžan predhodno ugotoviti mnenje delavcev In uslužbencev, ki živijo na območju industrijskega naselja, obrata ali ustanove. Občinski. ljudski odbor je dolžan ustanoviti stanovanjsko skupnost, za katero Je zbor volivcev sklenil. da se ustanovi. Stanovanjska skupnost ima svoj statut, ki ga potrdi občinski ljudski odbor, lahko pa ima tudi svoj poslovnik. Organi stanovanjske skupnosti so svet stanovanjske skupnosti, izvršni odbor tega sveta, sekretariat stanovanjske skupnosti in odbor za materialno finančno kontrolo poslovanja stanovanjske skupnosti. Za opravljanje posameznih poslov lahko postavi stanovanjska skupnost komisije. Svet stanovanjske skupnosti volijo na skupnem sestanku predstavniki hišnih svetov na območju stanovanjske skupnosti, s statutom, stanovanjske skupnosti pa se lahko določi, da volijo svet neposredno vsi državljani, ki stanujejo na območju stanovanjske skupnosti in so vpisaui v volilni imenik. Število elanov sveta stanovanjske skupnosti se določi s statutom skupnosti in sicer za dobo dveh let. v svet stanovanjske skupnosti se izvoli vsako leto polovica novih članov sveta. V nadaljevanju navaja osnutek zakona pristojnosti in delo organov stanovanjske skupnosti. Za posredovanje v sporih določa osnutek zakona posebni poravnalni svet- Ta posreduje in skuša doseči poravnavo sprtih strank v vseh primerih, ki jih določa zakon o stanovanjskih skupnostih. V teli primerih se sme sprožiti postopek pred sodiščem ali pristojnim organom potem, ko .1» postopek za poravnavo pred po* ravnalnim svetom končan. koloma l in pri svet že stoletja, no vid ozke kt Glasovi razuma Kar zadeva Afriko; lahko rečemo, da se vrti Francija v začaranem krogu, iz katerega doslej še ni našla izhoda. Prebujena Afrika zahteva odpravo starih kolonialnih odnosov, uradni Pariz pa trmasto vztraja na starih, preživelih oblikah kolonialnega go-spodstva ter nojevsko zapira oči pred spremembami v Afriki, ki jih vidi ves svet. Prr.d letom dni je Francija Peer uresničila v nekaterih svojih koionijuh na »črnem kontinentu« nekaj reform na administrativnem področju. -'1 ida če doslej se je pokazalo, de vi imela srečne roke. V francoskem Sudanu je kongres mkajšnjih črnskih strank že : oktobra opozoril francoske oblasti, kako bo treba začeti novimi reformami. Samo ~ec dni pozneje so socialni demokrati na Madagaskarju ::.htevali neodvisnost in last-■ republiko na otoku. V Ka-: :runu so se pred meseci ; javili. gverilci in zahtevali ■Jvisnost, v Dahomeju je •orialni svet iz protesta c-ktivno odstopil. Na tem dračju je prišlo pred dnevi stavk in ostrih spopadov •d policijo in domačini, v :arih je bilo več mrtvih in bližno šestdeset ranjenih. I ■ spopadov med francoskimi "imi in- uporniki je prišlo d nedavnim tudi v Mavre-■ niji, težave so se pojavile 'd v Čadu. Skratka, povsod čutiti protikolonialne sile, ko se borijo za neodvisnost. . : dogodki pa so tudi dokaz, so bile reforme francoskih r sti le izjalovljen poskus z mi metodami in oblikami nadalje držati kolonialne - rrode v poslušnosti in odvis- Razviti del sveta, kamor nda tudi Francija, ima v '■dnosu do prebujajoče Afrike ::.mo dve možnosti: pomagati zavirati prebujanje afri-zarodov. Francoski kolo-cializem se je odločil za stare le motede iz 19. stol. cm »pozabil«, da je na pragu atomskega Uradni Pariz egoistič-somo svoje, lastne ter igra samo s ’ kartami nasilja in dušitve. Za j- c medioge. ki so se rodili alne ocene položaja, so a j doslej gluhi. Tako so francoski odgovorni, politiki doslej- ostali gluhi za opozorila poslanca sveta francoske unije za Senegal črnskega pisat el ia L. Sengorja, ki je pojasnil. da afriški narodi pod francosko oblastjo zahtevajo avtonomijo in izvoljene vlake. Niso sprejeli tudi pobude za tuniško-maroško posredovanje v alžirski vojni, prepisali so tudi zahtevo več kot ~io francoskih kulturnih in prosvetnih• delavcev, ki so že - ~i:č zahtevali, naj se konča -irska, vojna in-' se prizna A J žiru neodvisnost. Voditelj •’avtokratsko - socialne unije '-krova Francois Mitterand pa predložil Gaillardu, naj k uče afriško francosko kon-7 renco. na kateri naj bi Fran-z::-a prišla z novimi predlogi ustvaritev federativne ■''-c-tnnosti med metropolo in franc, kolonijami v Afriki. Tod.a na vse te glasove ra-cuma francoski uradni krogi niso odgovorili ali spremni li kolonialno politiko. - : '-lamoj v Afriki pa are svojo '•ogiemo pgt. drugače kot si I ■ -mišljojo in želijo v Parizu, j Na pragu atomske dobe ni j ■'oanče računati na realne uspehe, če se dela proti zdra- j •■emu razumni, zah tetram, in potrebam dobe. S. Lenardič : Pravni oreh Francozom je trebp. priznati, da z neverjetno naglico širijo meje področja svoje carinske kontrole na morju. Pred kratkim so prestregli »Slovenijo« v Sredozemlju. Sicer je bilo to kakih petdeset kilometrov izven področja carinske kontrole. toda kdo bi se oziral na tako malenkost Zdaj so zadržali poljsko ladjo »Vislo« že na ■ Atlantiku Če bo šlo tako naprej, kmalu še Tihi ocean ne ho varen. Kaj so bili pirati, vemo Ti so delali na svojo pest. Toda v starih čarih so kralji dajali podjetnim, kapetanom, posebna pisma za ropanje in prestrezanje tujih ladij Ker so dobiček delili s kraljem, niso bili pirati, ampak »privati«. Kadar je na morju divjala vojna, je divjala tudi na kopnem,. Takrat se je plenilo brez usmiljen ja. Franciia ni v vojnh zakaj v Alžiriji gre za »pomirjanje«. Izraz piratstvo uradni krogi odločno zavračajo. In ker tudi ne gre za »nrivatstvo«. zn kaj. trraao. pofc~n. are’ Zn pravnike v Ovai d'Orrauii ie to brez dvoma trd, oreh Za preprostega človeka pa je g-usarstvo. ZDRUŽENA ARABSKA DR2AVA Federativna ureditev Nova ustava ZAD vsebuje določila, ki naj olajšajo pristop arabskih kraljevin — »Načelni sporazum« z Jemenom dosežen — Komentarji o posledicah KRČMAR KONRAD: »WER SOLL DAS BEZAHLEN?« segel splošni sporazum o priključili Jemena k Združeni arabski republiki«. Princ El Badr je včeraj prispel v Kairo na čelu delegacije 10 članov, ki je prišla na pogajanja o vzpostavitvi federativnih odnosov med Jemenom in novo Združeno arabsko republiko. Princa El Badra je sinoči sprejel predsednik Naser, kateremu je jemenski princ prinesel poslanico jemenskega kralja Imama Ahmeda. Po razgovoru, ki je trajal eno uro, je predsednik Naser priredil banket na čast princu El Badru. Razgovori o priključitvi Jemena pa so bili danes. n KAI5°’ 6’- *ebf; JJe“enski Prestolonaslednik princ El gimi siiami ostale v vei‘javi v 36 i 1ZJ ’ da Je Z eSiPtovsldmi predstavniki »do- njihovih regionalnih mejah dosegel solosni snoraznm n nrilrSiitči«,; Tomono o . , ... .... . uo ločeni ob njihovi ratifikaciji, Javna uprava bo delovala v Egiptu in Siriji kot doslej, dokler ne bo reorganizirana in združena z dekretom predsednika republike; Vsi zakoni, ki veljajo v obeh deželah nove republike, bodo ostali v veljavi v regionalnih okvirih, lahko pa bi jih tudi spremenili ali ukinili. Egiptovski obrambni minister, general Abdel Hakim Amer, je bil določen za vrhovnega poveljnika oboroženih sil Združene arabske države. Britanska agencija Reuter pravi v svojem komentarju, da so se z združitvijo Egipta in Sirije meje povečane arabske države premaknile do Turčije. Ta združitev ni »sama sebi cilj«, temveč je korak naprej v težnji za združitev vsega arabskega sveta v eno celoto. Turčija. Irak, Jordan in Izrael, so avtomatično postali sosedi polkovnika Naserja. Pričakujejo, da bo vpliv njegove politike na tem področju zaradi tega še večji. Njegov poziv bo zelo pritegoval milijon palestinskih beguncev, ki že 10 let stoje na izraelskih mejah ter okrepil pritisk za rešitev palestinskega vprašanja. Glede priključitve Jemena 'sir-sko-arabsk'i federaciji pa komentator meni, da bo to »poskusni primer« za ostale arabske kraljevine. V uradnih kairskih krogih trdijo, da je Iman Ahmed zaprosil za federativne odnose z Združeno arabsko republiko. V obveščenih krogih menijo, da je načelo federativnih odnošajev namenjeno predvsem arabskim kraljevinam, ki bi želele vzpostaviti tesnejše odnošaje s Sirijo in Egiptom. -Predsednik Naser in Kuatli sta včeraj hkrati v parlamentih v Kairu in Damasku proglasila začasno ustavo Združene arabske republike, ki bo ostala v veljavi v prehodnem obdobju. Ustava ima 17 členov. Parlament jo je sprejel z dolgotrajnim ploskanjem. Z enakimi ovacijami je parlament nato pozdravil poslanico sirskega predsednika Kuatlija, ki je predlagal Naserja za prvega predsednika združene republike. Na svečani seji egiptovskega parlamenta je bilo veliko gostov iz arabskih dežel, med njimi tudi jemenski princ El Badr. Iz Damaska pa poročajo, da je tudi sirski parlament na zaprti seji soglasno ratificiral proglasitev sirsko - egiptovske enotnosti. Predsednik Naser je v egip-‘ tovskem parlamentu izjavil, da bo nova država »neodvisna demokratična in suverena republika«, sestavljena iz dveh dežel: Egipta in Sirije. Izvršno oblast bo imel predsednik republike, ki bo s plebiscitom izvoljen 21. februarja. Egipt in Sirija bosta kot dve dbželi nove države imeli vsaka svoj izvršni svet, katerih predsednike b.d:ne. Lani je bila najbolj spešna avto-moto sekcija, ki je riredila dva tečaja za šoferje-.naterje. Obiskovalo ju je 46 »čajnikov, izpite za A in B kalorijo pa jih je uspešno opralo kar 43. Društvo si je naba-. motorno kolo in osebni av- tomobil, ki so ju pridno uporabljali pri praktičnih vajah. Fotosekcija si' je z lastnimi sredstvi uredila laboratorij in nabavila potrebni material. Izdelala je tudi različne razglednice kraja. V prihodnje namerava društvo posvetiti več pozornosti kmetijski tehniki in nuditi mladini prepotrebno tehnično vzgojo. Društvo naj bi bilo žarišče napredka v kraju, pobudnik za uvajanje tehničnih novosti in tisti organ, kjer bo vsakdo lahko dobil potrebne nasvete o smotrnem izkoriščanju modernih tehničnih sredstev. gostinskih obratov v občini-Medtem ko so imeli lani za goste na razpolago okrog 3300 postelj, jih nameravajo pripraviti za letošnjo sezono Okrog 5C00. To število pa zajema vsa ležišča, ki bodo letos turistom na razpolago v piranski občini" v hot-elih, v počitniških domovih in pri privatnikih. Občinski ljudski odbor namerava ustanoviti poseben sklad, iz katerega bi dajal večletna posojila privatnikom. ki bi radi preuredili sobe in jih oddajali turistom. Letos nameravajo pripraviti tudi razne druge objekte in morda tudi prostore za taborjenja. V načrtih imajo tudi posebne poslovalnice, v katerih si bodo turisti lahko nabavili poleg prospektov razne druge vsakdanje potrebščine. Gostinska im druga podjetja v občini, ki se ukvarjajo s tujskim prometom, so že začela s prvimi pripravami, ki naj zagotovile uspeh v letošnji se-zohi. Tako bodo poskrbeil i ta primemo število nameščencev, ki bodo obvladali tudi tule jezike. Ne bi bilo napak, če bi turistične organizacije poskrbele za vodiče, ki bi gostom raz- kazovali turistične znamenitosti in druge privlačnosti v mestu in okolici. Pohvaliti je treba skrb sveta za blagovni promet in gostinstvo za domače gost®. Dejavnost, ki se že sedaj začenja, pa ne bi smela zamreti v dobi po sezoni. Treba bo skrbeti za to, da bi sezono z raznimi primernimi ukrepi in prireditvami čimbolj podaljšali, da bi tako ob koncu letošnjega leta ugotovili čim lepše uspehe- V. R. PtuJ Ptujsko gledališče j* v torek uprizorilo peto premiero v letošnji sezoni. Na oder so postavili kot prvo gledališče v Jugoslaviji Patrick - Hamiltonovo dramo »Plinska luč«. Delo ie režiral Emil Frelih, kostume pa je pripravila Vlasta Hegeduših. Glavn« vloge so odigrali M«1'!*, Hermanova. Adolf An-eerle, Ančka Bejgotova in Mirko Cegnar koo gost. Slov. Konjice V Konjicah in oko.iških krajih se že pripravljajo na volitve novih hišnih svetov. Pred kratkim je stanovanjska skupnost sklicala širši sestanek oredsednifcov hišniih svetov, na katerem so se pogovorili o njihovem dosedanjem delu. L. H. Pcrlorof V Portorožu nameravajo postaviti spomenik padlim borcem v NOB. V ta namen so pri odboru Zveze borcev pred kratkim osnovali posebna komisijo (Nadaljevanje s 1. strani) Vprašam, kaj misli z nastopom na olimpijskih igrah leta 1960, je odgovoril tako. da Je za zdaj preveč zavzet in utrujen zaradi raznih tekmovanj in se ne utegne niti v mislih pripravljati na Squaw Valley, vsekakor pa upa J in želi, da bi lahko še enkrat zastopal svojo domovino na zimskih olimpijskih igrah 1960. Včeraj zmagal Sailer Včeraj -je v veleslalomu na nad 2 km dolgi Progi prepričljivo zmagal Toni Sailer. Njegov uspeh so vsi pričakovali, njegov naskok skoraj 4 sekund nedvomno še zmeraj svetovna alpska smučka številka 1. Avstrijci so tako tudi v drugi preizkušnji dosegli popoln uspeh.' Naši so imel; visoke startne številke in s tem mno- go slabše pogoje za pot, ker je jug že precej razmehčal sneg-Stefe je šel dobro, vendar pa je padel tik pred ciljem in tako zapravil nekaj mest. H. Uebeleis Med snežinkami in kepami iz Badgastfeina Izidi Veleslalom <2400 m dolga proga z višinsko razliko 602 m In 36 vratci): 1. Sailer 1:48.8, 2. Rieder (oba Av.) 1:53.6, 3.—4. Bonlieu (Fr.) Staub (Sv.) 1:53.9, 5. Werner (ZDA) 1:54.5, 6. Igaya (Jap) 1:56.3, 7. Molterer (Av.) 1:55.3, 8. Duillard (Franc.) 1:55.5, 9. Zimmermann (Av.) 1:55.8, 10. Milianti (It.) 1:56.2 itd. Jugoslovani: 46. Stefe 2:15,4, 50. Matevž Lukane 2:17.1, 51. Peter Lakota 2:17.2. 68. Janc 2:47.8 itd. pred drugoplasinanim Rieder-jeim pa je le neverjetno ve-liik. Toda bo' že držalo — Sailer je Zlobni jeziki v Badgasteinu pravijo, da je Inger Bjornbakken (Norveška) zmagala v slalomu samo zaradi dobro razpoloženega — talismana, Norvežanka je v obeh slalomih »peljala na sprehod« majhnega medvedka na smučeh iz slonove kosti. * Po tekmovanju na Graukoglu so rekle: — Inger Bj5rnbaltken: »Vam in vsem ljudem bi zdaj lahko dala — poljubček«. — Putzi Fran dl: »Lepo bi bilo, če bi bila zmagala, toda tekmica je zaradi ritma zaslužila zmago.« — Annemarie Waser.: »Upam, da se moji prijateljici Colliard, ki mi je z nesrečnim padcem navrgla tretje mesto, ni zgodilo nič hudega in da bo kmalu spet med nami.« * V Badgasteinu govorijo, da nameravajo nekateri najboljši av-’ strijski smučarji po svetovnem prvenstvu spet v Ameriko,'zlasti še Anderl Molterer. Toda kaže, da bo vsem prekrižal račune predsednik Avstrijske smučarske zveze dr. Otto Lorenz. »Tekmovanje za Arlberg — Kandahar v St. Antonu od 7. do 9. marca je nekakšna neuradna dolžnost vseh tistih, ki so startali na svetovnem prvenstvu na Grauko-glu. Gre za revanšo . ..« QW Slvr K v Tole je napisal za bralce Slovenskega poročevalca svetovni prvak v slaloma Avstrijec Josl Rieder. Pogled na Dovje - Mojstrano. Sliko s pozdravi so nam poslali tamkajšnji smučarji - pionirji: Alenka, Mojca, Bogdan in Janez. Tečaji za trgovske delavce Trgovinska zbornica mariborskega okraja ie priredila tri biaje za trgovske delavce. Zadri ega januarja je končalo tečaj rde.e-žencev. priučenih trgovcev z nad šest let prakse, ki so - ; lem pridobili kvalifikacijo. 3 v a tečaja, z 29 oziroma 31 te--‘.liki pa še traiata. Medtem 'o so bili v teča.ju. ki se je že nva!. tečajniki iz -vsega mari-orskega otera-ia. obiskujejo se-:auja tečaja trgovski delavci iz Maribora in bližnje okolice. Tečajniki iz Maribora imaio pouk ' "..■trat tedensko do 4 do 5 ur. -čii jo se slovenščine. zemljepisa, knjigovodstva in organizacije t«r tehnike trgovskega I Poslovanja. V prihodnjih mesecih namerava Trgovinska zbornica prirediti še tečaje, na katerih si bodo kvalificirani trgovski delavci lahko pridobili višie kvalifikacije. Ti tečajniki bodo opravljali izpite v Ljubljani. Obiskovalci dosedanjih teča-bv so pokazali mnogo zanimanja . za izpopolnitev svojega znania. • Osnovna organizacija Rdečega križa Košaki je med drugim poskrbela zlasti za pridobivanje krvodajalcev. Tako imaio 40 stalnih prostovoljcev, ki s° vsak na razpolago, v lanskem !e- . tu pa je organizacija pridobila nadaljnjih 140 krvodajalcev. Vsem tem so izrekli priznan te na obenem zboru, ki ie bil razmeroma dobro obiskan. Ob tej Priložnosti so sklenili, da bodo tudi v prihodnje posvetili vso skrb vprašanju krvodajalstva Razen tega bodo letos pripravili več zdravstveno prosvetnih predavanj. ki iih bodo izpopolnili • filmi, pripravitaio oa še razne točaje * Družbeno upravljanje stanovanjskih stavb v Mariboru ie pokazalo precejšnje prednosti pri razpolaganju s sredstvi za vzdrževanje stanovanjskega fonda. Hišni sveti so se malone povsod uveljavili kot dobri gospodarji. Posebno dobro koordinirano delo med temi in Stanovanjsko skupnostjo poteka v občini Center- kjer sam občin-t siki ljudski odbor nudi tem organom vso pomoč. Pred dnevi je predsednik obč:ne tov. Janko Markič priredil “sprejem predstavnikom Stanovanjske skupnosti in Stanovanjske uprave in se z nj-imi pogovoril o možnosti za nadaljnje poglabljanje družbenega upravljanja. Po n-ego-vem mnenju bo potrebno iskati v ta namen nove oblike dela, ki bodo stanovalce še boli povezam v skupni skrbi za boljše in kultu me j še stanovanjske pogoje. člani Zveze borčev okraia Maribor so med drugim ugoto- vili na svojem letnem občnem zboru, da je najbolj perečf zdravstveno stanje članstva. An keta Je pokazala, da je zdravih le 18,17 odst., ostali pa vsi občutijo posledice prestarega trpljenja. Glede na to so na občnem zboru predlagali. naj b: organizacija poskrbela za temeljit pregled vseh članov in seveda ‘tudi za zdravljenje. Takšen pregled hi bilo mogoče izvesti šele v dobi dveh let. ker je vključenih v organizacije ZB v okraju nad 13.000 članov Kljub temu. pa bd bilo nrav, da se ta predlog čimprej prične izvadati. Na svetovno razstavo v Bruselj bo po vseh vidikih potovalo lepo število Mariborčanov, saj je Pufcnik v Mariboru že do. slej pre.j«,] 600 informativnih prijav, čeprav bo veljalo poto-vanje okrog 42.000 dinarjev. Nesreča Manchestra Letalo »Elisabethen« Je blizu Miinchena strmoglavilo «ia tla; med 44 potniki je ostalo 20 živih ^Nadaljevanje s 1. strani) liijanska nogometna retprezen- Nesreča s® je zgodila ob 16-10 tanca. Tedanja nesreča je zadela uri srednjeevropskega časa. V »Torino«. Crvena zvezda opiavila V sredo je bi-ia na stacl.onu JLA v Beogradu vpričo več kot 50 tisoč gledalcev povratna četrtfinalna tekma za pokal evropskih prvakov med Manchester Unitedom in Crveno zvezdo. Srečanje se je končalo neodločeno 3 : 3 (3 : 0), tako da se je za polfinale kvalificirala angleška enajsterica, ki je, kakor je znano, v Manchestru premagala našega prvaka 2 : «1 (0 : 1). Tekma je bila zelo lepa ‘ in zanimiva; do odmora je potekla v očitni premoči gostov,- pozneje pa so se domačini znašli, vendar niso moglj nadomestiti dobljenih golov . v prvem delu igre. Strelci golov so bili: Charlton 2 in Viollet (za Angleže) t-er Kostič 2 j,n Tasič za Crv- zvezdo. Sodila je avstrijska trojica. * Mednarodna tekma v malem rokometu med reprezentancama Zagreba in Budimpešte se’je v Zagrebu končala z zmago domačinov 15:12 (6:6). letalu je bilo 38 potnikov in 3 Slanov posadke. Letalo je padlo z višine 20 m. Od Manchester Uniteda so bili v letalu menažer Matt Busby, sekretar Walter Krickman, trener Bert Vally ter 17 igralcev. Izmed teh je bilo 9 angleških in irskih reprezentantov. Najbolj znani so bili vratar irske reprezentance Harry Greg, napadalec angleške reprezentance Tomimy Taylor ter napadalec trske reprezentance Jacki e BlanahfloveT'. Kraij nesreče leži blizu vasice K i r ch t rud-e r ing, samo nekaj kilometrov oddaljeni od miin-chenskega letališča »Ri-em«. Igralci angleškega nogometnega pirva/ka so potovali z letalom znamke »Elizabethen«, ki je bilo zgrajeno v znani letalski tovarni »De Havilland«. Letalo je lahiko razvilo brzino 400 km na uro, bilo je dolgo 25 m in je imelo 35-metrski razpon kril. Zadnja podobna nesreča se je zgodila maja 1949, ko Je ob povratku s Portugalske strmoglavila z letalom skoraj vsa ita- Do 18.31 ure je miinchenska policija naštela v avionu 18 trupel« Med preživelimi je vratar Gregg, desna zveza Charlton in desni branilec Foulkes. O ostalih še ni bilo izdano nobeno uradno obvestilo. Tragična nesreča znanih nogometašev Manchester Uniteda je bolestno odjeknila tudi v Jugoslaviji, vendar ne samo zaradi tega, ker so Angleži prav včeraj igrali v Beogradu. Predvsem zato, ker je bil Manchester znkn kot zelo fair in tovariško moštvo, kar je naposled dokazal tudi' včeraj na stadionu JLA pred 55.000 gledalci. Na posebnem sestanku, na kakršnih prireditelji vsak dan predstavljajo novinarjem tri najboljše tekmovalce v vsaki konkurenci, je Toni Sailer izjavil, da po badga-steinskem prvenstvu ne bo nastopal na drugih tekmah. Trikratni olimpijski zmagovalec iz Cortine pravi, da bi rad pomagal svojemu o.četu pri dokončni ureditvi Sailer-jevega penziona v Kitzbiihelu. Producent filmske družbe Bava-ria ve povedati, da ima v žepu že dve pogodbi s Sailerjem. V prvem filmu bi naj »klepar iz Kitza« igral krovca, v drugem pa drznega avtomobilskega dirkača. V torek so tekmovalke trenirale na progi za smuk, ki je zlasti nevarna v zgornjem delu. Med vsemi so najbolj navdušile Danzer (Švica). Wheeler (Kanada) in Te-linge (Francija), naša Slavica Zupančičeva pa je morala predčasno »domov«, ker se je zaletela v smreko in zlomila smuči. * Innsbruck se poteguje za zimske olimpijske igre i. 19B4. Športni delavci iz tega znanega zimskošportnega središča so v ta namen v Badgasteinu priredili lepo razstavo in vse kaže, da bodo izvedbo le dobili v roke. Pa še nekateri niso pozabili na gospodarski račun v Badgasteinu: To je četvorica Kastle, Kneissl, Arnstein in Fischer, najbolj znani producenti najbolj cenjenih smuči. Seveda za najboljšimi smučarji dobesedno »mečejo« smuči z željo, da bi na njih zmagovali na velikih mednarodnih tekmah. Reklama j« pač reklama! H. Ubeleis Spaski vodi še zmeraj Na šahovskem šampionatu Sovjetske zveze v Rigi so bili 7 14- kolu doseženi .tile izidi: Korčnoj ; Furman rem.i, Ba-ni-k : Krogius remi, Petros- jan : GipsPe 1 : 0. Kotov • Fto-rlsenko 1 : 0, Taji : Geller l : 0, Tajmanov : Polugajevski remi; med prekinjen.mi partijami so dokončali tile: Banik : Talj 1 : 0, Kotov : Talj 0 : 1, Geller : Banik 1 : 0, Talj ■: Tajmanov 1 : 0, Spastoi : Suet.in 1 : 0, Gipslis : Gurgenidze 0 : 1, Toluš : Averbah remi. Bron-štajn : Boleslavski 1 : 0, Ave.n-bah : Bronštajn remi. Suetin : Toluš 1 : 0. Na čelu tabele je po tem kolu ■’ paski z 9 (1) točkami, za n-ijtn pa se vrstijo Petrosjan (9), Bronštajn (8), Averbah itd. V prvi partiji za naslov svetovne šahovske prvakinje je dosedanja prvakinja Rubcova zmagala nad svojo partnerico Bikovo. da je v sredo nogometna reprezentanca Walesa v Cardiffu premagala reprezentanco Izraela 2:0 (0:0) in se tako dokončno kvalificirala za 16. finalista na svetovnem prvenstvu na Švedskem; da je na teniškem turnirju pro-fesionalov v Sidneev zasedel prvo mesto Avstralec Sedgman, ki je v finalu premagal Američana Tra-berta 3:6, 7:5. 6:3, 6:4; da sta v drugem četrtfinalu, za pokal evropskih prvakov holandski prvak Ajax in Vasas iz Budimpešte igrala neodločeno 2:2 (0:2). da je sovjetska reprezentanca v hoke.iu na ledu v Ftissenu zmagala nad zahodnonemškim prvačom Fussenom 13:0 (6:0. 7:0,. 0:01: SANKAČI ZA POKAL SLOVENIJE Gostje se zbirajo BLED, 6. febr. V soboto in nedeljo bo na Bledu sankaško tekmovanje za pokal Slovenije. Sinoči in danes Je prispelo v naše letovišče več tujih tekmovalcev, ki se vračajo s svetovnega prvenstva v polski Krynici. Na Bledu so že tekmovalci Poljske, nvstrl-je, Grčije. Norveške, Italije in Smučarji po vsej Sloveniji Savinjska dolina V Preboldu že več časa razpravljajo o gradnji novega prosvetnega doma, oziroma o adaptaciji sedanjega, ki je že odločno premajhen. Zelo verjetno sc bodo odločili za gradnjo novega, saj so se o gradnji že kar precej pomenili. Les so pripravljeni dati brezplačno -tamkajšnji kmetje. Tudi opeko bi izdelali kar sami. Z dograditvijo primernega kulturnega doma *bi se kulturna dejavnost prav gotovo ■ zelo izboljšala. Zlasti pa bi prišla na svoj račun dramska družina, ki je že sedaj ena najbolj marljivih v Savinjski dolini. Lani je pripravila več prireditev in gostovala v raznih krajih. • Na Mirosanu v zadnjem času pridno gospodarijo. Drevesnice so izpopolnili predvsem z jabla- nami, z uspehom pa gojijo tudi črni ribezelj. Letos nameravajo na goličavah in pašnikih, ki so v bližini drevesnice, urediti večje nasade črnega ribezlja in raznega sadnega drevja. * - Na občnem zboru prostovoljnega gasilskega društva v Grižah so ugotovili, da je društvo doseglo lani zadovoljive uspehe. Društvo ima tudi žensko in pionirsko desetino. Priredili so več samostojnih prireditev in uspešno sodelovali tudi na občinskem tekmovanju. Letos bodo sodelovali pri gradnji vodovoda in poskrbeli tudi za hidrante. • V prihodnje pa hi.radi razširili tudi sedanji, gasilski dom in poskrbeli za nov gasilski avtomobil. -ko Na Vrhniki le bilo Pionirsko smučarsko tekmovanje, ki ga 1e pripravilo Društvo prijateljev mladine ob pomoči Partizana Tekmovali' so v veleslalomu, sko.. kih, tekih in sankanju. V veleslalomu je med mlajšimi nionirll zmagal Krašovec, med starejšimi pa Dobrovoljc. Najhitrejši tekač je bil pri mlajših pionirjih Sirek. i»ri starejših pionirjih Gruden pri mlajših pionirkah Simičeva :n pri starejših pionirkah Jurjev-čičeva V skokih ie zmagal mlajši pionir Stržinar. pri starejših oa Verbič. Najhitreje so sankali mlajši pionir Jurjevčič, starejši pionir Hribar, mlajša pionirko Jerina In starejša pionirka Ga-rafol. « Na 40-tnetrski sketeailni-C; v Zagorju 1e nastooiilo 25 tekmov?lcev. Med člani i e zma-ea-l član Enotnosti SuštaT s 194.4 t. ored klubskima tov ar: šem p Bohinicem in Rotarjem. Naibollši mladinci so bil. Bohinlo fEi 189.8. Centrib (Trbovlje) 179.3 in Lioičnik (Za- eorie) 172 točk. Izkazal se ie tudi 15-4etn* Zaeorian Danilo Ba-nVan- m c) * Na no flzvezneen orvenstvu Dolenjske v smučarskih skokih sta bila na 30-«netrski skakalnici or* Frančišku najuspešne5ša Leeriša (Ribnica) url članih In Fajdie^ (Sodražica) uri mladincih. Naj boljši n-ionlr ie bil Drobnič (Dobrepolje) * Pod Rožnikom sn bile tekme, p ion i ri e v-sm uč ar j ev. Pri starejših pionirjih Je v skokih zmagal Štren ec ki ki ie dosegel 122 točk in skočil 12 m daleč. Bemedetič ie bil najuspešnejši uri mlajših Pionirjih s 77.5 t. in skokom 10 m. V slalomu Je na 200 m dolei uro e: najbolje krmaril Zupančič (16.6). med mialšlmi na te bil zmagovalec Mlinar (19 sek.). V teku le bili pri starejših na.1hitre.15i Hren. pTj mlajših pa Acetto. Sankači »o tekmovali na Brdnlkovem klancu. Med mlajšimi pionir.1l le bil nšt-urnejši Franci Setnikar (64.5). med starejšimi Hren )52.0>. med oio-nirkam; pa vida Leskovšek (68.0). Zmagovalci so dobili praktične nagrada« DPM z Viča. vsem Da so do tekmi postregli s toplim čajem. D. C. pomžalčanl so priredili tekme v tekih. Nastopilo Je 12 cicibanov. 24 pionirjev In pionirk ter po 9 mladincev in članov iz Domžal Ihana. Dola, Vodic in Ljubljane. Pri članih, ki so tekli 10 km. je bil najboHšl Kuhar iz Dola, naj-hitrejši mladinec (za polovico krajša proga) pa Je bil Miro Flora Tudi v Cerknem so bile tekme v smuku, veleslalomu In skokih. Kliub temu. da v tem kraju že več let ni bilo podobne prireditve in kraj v smučarstvu skoral da nima tradicije, je bila udeležba In organizacija tekem zadovo-Hiva. Skupno 1e nastopilo 30 tekmovalcev. V smuku je zmagal Dri mlaiših plonlrlih Ttominc. pri sta-reiših na Štucin. V veleslalomu je bil Bergant naiboUši mladinec. Hereouth Da najbollši član. Holz-bauer 1e zmagal pri skokih. * V Šentvidu so na tako imenovanem »Baharievem griču« tekmovali v »gradiškem« smuku v izvedbi taborniške družine »Novi Gradi-ščarli«. Na odlično pripravljeni nrogi ,1e nastopilo 23 smučarjev, klanov'prireditelja in'drueih smučarskih društev. Na prireditvi sta se med taborniki najboll Izkazala Bonča med člani in' Vreve med mladinci, medtem ko sta prva me. »ta med tullmi udeleženci nasedla Bernik med člani ln Trnovec med mladinci. (K.) * Lluhilanska smučarska podzvpsn aanovednfe t»kmov»n1e v klasičnih dlsclnllnah v Ihanu v nedeljo, 9. t. m., zaradi neugodnih snežnih razmer. Dan tekmovanja bo objavljen pozneje. LSP V KISOVCU SO DELAVNI Smučarski klub Kisovec ima pod Jablaniškim vrhom kočo. Lani so si privzeli nalogo, da bodo zraven že dograjene 30-metrske skakalnice postavili še 16-metrsko skakalnico za pionirje. Le-to so zgradili s prostovoljnim delom Letos Je bila dejavnost, še bolj razgibana. Zgradili bodo tudi drsališče in za to panogo navdušili predvsem mladinke. Jutri ob 17. bodo tudi meddruštvene tekme na 30 metrski ska-' »o V ^ «50 ' ■ ■'••«./.•-!’•• i/ Ljubljane, Celja, Velenja. Trbovelj in Zagorja Najboljši bodo dobili nagrade. V L. VELIKE SMUČARSKE TEKME PARTIZANA NA GORENJSKEM Okrajna zveza Partizan za Gorenjsko prireja skupno z društvom Partizan Stražišče veliko smučarsko in sankaško tekmovanje, ki bo v nedeljo 9. t. m Tekmovali bodo za prehodni pokal Zveze Partizan. To bo že tretje tovrstno tekmovanje. Dvakrat zapored so pokal osvojili čtan; Partizana iz Podnarta. Tekmovali bodo člani vseh partizanskih društev z Gorenjske Dopoldne bodo tekme v tekih in veleslalomu na. Joštu. Sankači bodo tekmovali s Smarjetne gore, popoldne pa bodo skoki na 30 metrski skakalnici R. C. TAK SREM (Sremska Mitroviča) : 2TAK LJUBLJANA Jutri v soboto bo v Ljubljani finalno srečanje v dviganju uteži za pokal Jugoslavije med finalistom iz vzhodnega dela države Sremom lz Sremske Mitroviče in finalistom zahodnega dela države Ljubljano. Nastopili bodo v najmočnejši postavi in zato bo borba za osvojitev pokala huda. Prireditev bo v stekleni dvorani žel. direkcije v Pražakovi ulici z začetkom ob 19; uri. Vzhodne Nemčije, pričakujejo pa še Zahodne Nemce in Švicarje. Med tekmovalci je tudi letošnji svetovni prvak Poljak Jirzv Voi-na, pa tudi domač3 tekmovalca Ulčar in Horvat, ki sta v Krynici zasedla 30. in 31. mesto. Danes zaradi odjuge ni hiio treningov. Tekmovanje pa bodo v soboto in nedeljo vendar lahko izvedli, ker je proga tako dobro pripravljena, da bo do nedelje bržkone kljubovala še tako močnemu južnemu vremenu. CELJE : MARIBOR 15:3 Pred več sto gledalci je bila v to^ek zvečer na drsališču v jnest-nem parku povratna prvenstvena tekma v hokeju na ledu za naslov republiškega prvaka med H54 Maribor in HDK Celje. Po neprimerno boljši igri so zasluženo zmagali Celjani z visokim rezultatom 15:3 (4:1, 7:0,4:2). Med strelci golov je bil najuspešnejši Celjan Jelen-1 ko, ki je sam potisnil okroglo ploščico kar šestkrat v nasprotnikovo mrežo. Tekmo sta dobro vodila Jenko iz Maribora in Dolžan iz Celja. m. B. Koristna pobuda Zveae.j »mu. -c u„ uu-inski sindikalni svet občine Center priredil v nedeljo sind kaJno smučarsko prvenstvo. Obiskali smo referenta za telesno kulturo v tem svetu Toneta Kolarja in ga povprašali za podrobnosti. Pripovedoval nam je takole: »Občinski sindikalni svet je zares razpisal smučarske tekme, seveda pa ne moremo reči, ali nam ne bo prekrižalo računov vreme. Za zdaj pa še velja — zbrali se bomo v nedeljo ob 8-30 pred skupščino in ^kupno odšli na startno mesto- Moški bodo tekmovali v teku na 5 km. ženske pa bodo imele 2 km dolgo progo. Za najboljše smo pripravili lepa darila«. Kakor slišimo pa v teh dnto ne bodo tekmovali samo v smučanju, marveč pripravljajo tudi tekme v šahu, namiznem tenisu streljanju in kegljanju. Zares koristna pobudal Športni teden v Zagorju DniVKVEVIST Občinski komite LMS in Smučarski klub v Zagorju bosta skupno z Zvezo borcev organizirala tradicionalni zimski ■ športni teden, posvečen narodnemu heroju Tonetu Okrogarju —Nestilu. V času od 10—16 februarja bodo na sporedu tekmovanja v sankanju,' smuku, sla-molu, tek patrulj na 18 kilometrov itd. V okviru tedna bodo najboliši skakalci iz Slovenije tekmovali v nočnih smučarskih skokih. Zaključek tedna pa bo 16. februarja, ko bedo najprej skakalne tekme, nato pa razglasitev zmagovalcev in razdelitev nagrad. * V Zagorju je začela delovati večerna šota za mladinske aktiviste in bo trajala do konca me-. seca. Redni obiskovalci večerne šole bodo poslušali predavanja o zgodovini in statutu LMJ, o pomenu združitve Sirije in Egipta, o državni ureditvi, o Sedrcž nad Laškim Te dni še bil v Sedražu zbor volivcev, ki je bil zelo dobro obiskan, na njem pa so razpravljali o volitvah v zvezno in republiško Ljudsko skupščino in o svojih kandidatih. Na • zboru so sklenili, da bodo na dan volitev napovedali tekmovanje vsem volilnim enotam na področju občine -Laško in da bodo letos uredili vodovode v 'Sedražu. Bel<>v«m in Trnovem. Pri teh ' delih bodo sodelovali prebivalci tudi s prostovoljnim delom. Razpravljali Pa so tudi o gradnii ceste Vrteč—Brezno, ki bi bila precejšnjega gospodarskega pomena in o ureditvi ceste iz Brezna čez Zavrate na Zgornjo Rečico. Ob koncu so izvolili še nov krajevni odbor. GR. I Alojz HlaČar je vozil iz Laškega proti 'Celju in v ovinku glede na cestišče prehitro. Nasproti mu je pripeljal prav tako z osebnim avtomobilom Franc Jeranko, ki je vozil strogo po desni strani, toda ni se mogel toliko umakniti, da bi se izognil trčenju. Nesreča je terjala hude telesne poškodbe dveh potnikov, na obeh vozilih pa je za okrog 150.000 dinarjev škode. * Ko je pripeljal v Kaseze s tovornjakom Franc Kuhar, mu je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom Stefan Kotar, ki ni upošteval goste megle in poledenelega cestišča. Ker je vozil prehitro, ni mogel pravočasno opaziti tovornjaka, ki ga je zapeljal njegov voznik s prednjim delom na skrajno desno stran ceste. Voznik osebnega avtomobila se je tako zaletel v zadnji del tovornjaka.^ Por Skodb na srečo ni bilo. škodo pa cenijo na okrog 130.000 dinarjev. * Ko je vozil Ciril Malus z osebnim atomobilom v ovinek pri vasi Suhadol, mu je pripeljal nasproti prav tako z osebnim avtomobilom Jože Klopčič. Oba sta vozila prehitro z ozirom na poledenelo cesto in sta se zaletela. Škodo cenijo na okrog 50.000 dinarjev. * Iz Brestanice proti Senovemu te vozil s tovornjakom Ivan Zupanc Med vožnjo bi se moral srečati z osebnim avtomobilom, ki ga je zaradi poledenele ceste vozil prehitro Erih Ivačič. Zaradi tega sta vozili trčili. Telesnih poškodb ni bilo. škodo na vozilih pa cenijo na okrog 200.000 din. * Skozi predor Fanovec med Novo Gorico in Šempetrom je vozil z osebnim avtomobilom vinjeni Pe-tarin Renzo. Ker je bil povrhu še nepreviden, je zavozil preveč ob rob ceste in se zaletel ob steno predora. K sreči je ostal nepoškodovan. na vozilu pa je za okrog 200.0&0 din škode. * Skozi Šempas v goriškem okraju se je peljal z mopedom Danilo F-inčič. Bil je vinjen in nepreviden, zato se je zaletel v obcestni zid in se prevrnil. Zlomil si je nogo in dobil tudi hud pretres možganov. Na vozilu pa je za okrog 40.000 din škode. s. komunalnem sistemu, o gospo-darstvu FLRJ, o socialističnem kmetijstvu, o pionirski organizaciji, o socialističnih silah v svetu in o razvoju delavskega gibanja v Zagorju. Mimo ostalih predavateljev na večerni šoli bo predaval tudi eden izmed prvih organizatorjev delavskega gibanja v revirjih, France Klopčič. * Občinski komite LMS v Zagorju bo organizirali ustni časopis, na katerem bodo nastopili novinarji iz Zasavja. Prireditev bo v sredo 12 februarja, v dvorani »Proletarca«, udeležila pa se je bo mladina iz občine. —no Prihranili so pol milijona Gasilsko društvo v Mostah pri Komendi je brez dvoma eno najmarljivejših na .našem podeželju. Šteje 80 članov, od katerih so se skoro vsi udeležili občnega zbora. Lani so na južnem delu vas; zgradili požarno varnostni bazen, za katerega je znašal proračun 800 tisoč din, stal je pa samo 300 tisoč dinarjev. Člani so namreč opravili 2000 ur prostovoljnega dela in izvršili vse prevoze. Pridno se udejstvujejo tudi v prosvetnem delu. Ivančna gorica Na področju občine Ivančna gorica delujejo letos kmetijske gospodarske šole v Višnji gori. Stični, Muljavi. Šentvidu in Temenici. Vsega lih obiskuje okrog 130 učencev. V šolah po- svečajo največ pozornosti sadjarstvu, živinoreji, travništvu in gospodinjstvu. ' Vsekakor pa bi morali v prihodnje misliti na opremo teh šol s sodobnimi učnimi pripomočki. Največ učencev ima šola na Muljavi, ki so večinoma tudi člani aktiva mladih zadružnikov. Vsekakor 'bo treba v prihodnje posvetiti tem šolam več pozornosti in jih ustanoviti tudi v Ambrusu in Zagradcu. Občinski ljudski odbor na skrbi tudi za izobraževanje starejših. Tako sedal v zimskem času prirejajo razna predavanja s področja kmetijstva in živinoreje, ki jih ljudje zelo radi obiskujejo. V. R. Lep jubilej Danes slavi 80-letnico rojstva Albin Rakoš iz Ljubljane. Kot sin revnih staršev je moral že v zgodnji mladosti okusiti vse tegobe življenja in s svojim skromnim zaslužkom pomagati staršem. Izučil se je čevljarske obrti, vendar mu je njegov poklic dajal !e malo zaslužka. Po odslužitvi vojaškega roka se je zaposlil pri železnici. Od leta 1903 do upokojitve pa je služboval na sodišču. Otroke je vzga- 3« ffl ja* v naprednem duhu in že od leta 1941 je bil tudi sam aktivist Osvobodilne fronte. Zaradi tega ga je okupator večkrat preganjal, leta 1944 pa tudi zaprl. Po osvoboditvi je opravljal razne funkcije« Bil je tudi odlikovan z Medaljo zasluge za narod. Ob jubileju mu želijo prijatelji in znanci še mnogo zdravih in zadovoljnih let. N. Mii ŠE N 0 V 5 SLIKANICA Kot je navada, vam od vseh junakov, ki jih boste spremljali v naši novi slikanici, predstavljamo najprej najvažnejšega, tistega, po katerem se bo našo slikanica imenovala. To je B AREE 1 Miki Muster vam bo naslikal po Curvvoodovi povesti njegov razvoj iz divjega, živahnega mladiča pol volčje, pol pasje krvi v pogumnega, zvestega psa. Prepričani smo, •da vam ugaja že danes, ob prvem srečanju. Vemo, da boste zvesto spremljali njegovo zgodbo, da ne boste hoteli zamuditi niti najmanjšega doživljaja. Zato vas opozarjamo, da vas bo Baree v Slovenskem poročevalcu obiskal znova čez teden dni in da bo potem dolgo časa vaš vsakdanji gost v risbah in besedah naše slikanice. KOLEDAR Petek, 7. februarja: Ksenija Diplomiral je za Inženirja fizike Robert Blinc iz Ljubljane. Mlademu in nadarjenemu fiziku iskreno čestitamo! — Prijatelji. Za inženirja elektrotehnike je diplomiral Kodrič Stanko. Čestitajo prijatelji. Našemu najmlajšemu sodelavcu ing. Jožetu Gaspericu k njegovi diplomi iskreno čestitamo. — Inštitut za Elektrotehniko. Ing. Francu Jerebu iz Radomelj, k uspešno opravljeni diplomi na elektrostrojni fakulteti * čestitajo domači! NOČNA ZDliAVNISKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom VIC: dr. Jagodič Boris — Rožna dolina C. XV-1 a, tel. 22-437. V Odsotnosti zdravnika kličite tel. 23-372. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska. 31. od 6. do 14. ure, tel. 21-797. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: dr. Kumel Ciril, Zdravstveni dom Bežigrad, tel. 31-286. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800. .. Zdravstveni dom SISKA: dr. Voglar Zlatko, Celovška 34, tel. 21-308. Zdravstveni dom CENTER: dr. Vrbica Milena. Komenskega 22, tel. 31-361. V odsotnosti zdravnika kličite tel. »LM« -30-200. Za otroke do 7 let od 7. do 21. ure tel. 39-151. Zdrt -tvenl dom MOSTE: dr. Petek Anton. Zdravstveni dom Moste, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom RUDNIK: dr. Mal Miran. VVolfova 5-1. tel. 22-684. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18 dalje. Od 1. februarja 1958, ne obiskuje več otrok na domu" Centralni otroški dispanzer, pač pa pristojni zdravstveni domovi Svet Svobod in PD občine Jesenice prireja v soboto zvečer in v nedeljo popoldne v domu Partizana na Jesenicah glasb, reviji. V soboto bodo nastopale godbe, v nedeljo pa pevski zbor Svobod in prosvetnih društev občine Jesenice. Pričetek ob 20. oz. 15. uri. Zveze z vlaki ugodne, Vabi Svet. Svobod in prosvetnih društev občine Jesenice. Društvo za varstvo ptic kliče na širši sestanek vse člane in ljubitelje ptic, ki bo dne 9. febr. ob 9. v gostilni Oinkole na Poljanski c. Razdelitev obročkov, kolajn, hrane za ptice na prostem itd. Odbor. Dne 8. februarja ob 18. uri bo slovesna otvoritev občinske ljudske knjižnice »Prežihov Voranc« v domu DPD »Svoboda« Vič s kratko proslavo. — Vabljeni! Zaradi izrednega zanimanja Je zdravstvena razstava podaljšana do 9. februarja. Obiščite jo tudi Vi! Odprta je v razstavnih prostorih Magistrata, od osmih zjutraj do osmih zvečer Vstopnine ni. Dvorana je zakurjena. V soboto dne 8. februarja se boste najbolje in najceneje zabavali na plesu ZVVI v Domu JLA. Čaka vas bogat srečolov z oa-dojkom. Predprodaja vstopnic od četrtka od 16. do 18. ure pri blagajni doma Armije. Pohitite, število vstopnic je omejeno. ZA DIJAKE — SREDNJESOL- » CE(-KE) bosta zopet odprta posebna začetniška družabna plesna tečaja v soboto 8. febr. ob 16. in v sredo 12. febr. ob 16. uri. Poučuje mojster Jenko. Vpisovanje vsak dan od 17. do 21. In pred začetkom tečajev. KARNEVAL V LJUBLJANI! — KJE, — KDAJ? Na I. Festivalni reduti — Elitnem karnevalskem plesu »Ljubljanskega festivala«, ki bo v soboto 15. februarja ob 20.30 v novi elegantni plesni dvorani nad prostori kina »SOCA«. Vse priprave za to veliko prireditev, ki bo svojevrstna novost za LjubLiano, so v polnem teku in bo natančnejši spored še objavljen. V proslavo Prešernovega dne bo V petek, 7. februarja, ob 12. uri otvoritev Vodnikove razstave v Narodni in univerzitetni knjižnici. Poleg gradiva te knjižnica" bodo razstavljena tudi vodnikiana Narodnega muzeja. Vsaka drogerija, špecerija, zadruga. vsaka trgovina, ki prodaja milo za gospodinjstvo, prodaja tudi »FLEX«. Za čiščenje madežev samo »FLEK«! CE NEGUJEŠ SVOJE LICE z mostno kremo, potem zahtevaj samo ULTRAGIN - šport kremo. Ni ena najcenejših, zato pa je kvalitetno na višku. ZA OBČUTLJIVO KOZO Pri delavskem odru v Ljubljani, bo imel režiser France Jamnik ciklus predavanj o režiji komedije. Prvo predavanje bo v petek. 7. februarja, ob 17. uri v prostorih Delavskega odra. Miklošičeva 28, dvorišče. Vabimo vse, ki jih 'Zanimajo problemi režije na amaterskih odrih, da se predavanj udeležijo. P Umetnostno zgodovinsko društvo priredi danes cb-18. uri v Modemi galeriji predavanje o likovni umetnosti fin de siecla. Predava dr. Luc Menaše. Vstop prost. P Združenje rezervnih oficirjev, pododbor Moste, organizira 7. D., ob 17. uri redno predavanje s temo: Zaključne operacije III. ar-mi-je in IV operativne cone za osvoboditev Jugoslavije, predaval bo' akt. major Isakovič. Predavanje bo v Mali dvorani poleg kina Triglav na Kodeljevem in ne v dvorani ObLO Moste, kakor je bilo objavljeno v vabilih. P Slovensko etnografsko društvo vabi na Javno predavanje tov. T. Ljubiča o dobrepoljskih svatbenih običajih, ki bo v petek, 7. februarja t. L, ob 17. uri v knjižnici Narodnega muzeja. P KONCERTI ZNAMENITI AMERIŠKI PIANIST ALEKSANDER UNINSKI bo koncertiral v soboto. 15. februarja, v Filharmoniji. Spored obsega dela Mozarta (Variacije). Brahmsa (Sonata), Chopina (Mazurke in Etude) in Stravinskega (Petruška). Koncert bo izven abonmaja,' vstopnice v Filharmoniji. K ZAHVALA Ob prerani in nenadomestljivi izgubi moje ljubljene žene BOZE SEVERJEVE se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo v času njene bolezni obiskovali, jo ob smrti obsuli s cvetjem in venci ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujem zdravnikom, zlasti dr. Flajsu in dr. Rajšpu, za njihovo požrtvovalnost. društvu žena za izredno pozornost in naklonjenost ter njeni ‘ predsednici Milovanovičev! za prisrčne poslovilne besede. Velika hvala »Biroju« in »Vezenini«, za vso ljubezen, ki so jo izkazali Boži. Zahvaljujem se tudi pevcem za ganljive žalostinke in vsem za izraze sožalja. ,. Žalujoči mož Otmar Sever in ostalo sorodstvo UMRLI SVETOVNA RAZSTAVA V BRIIXELLESU Največja letošnja prireditev na svetu! Sodeluje' 51 držav, med njimi tudi Jugoslavija SVETOVNA RAZSTAVA V BRUXELLESU naj-večji prikaz znanosti, umetnosti in tehničnega napredka na vseh področjih. SVETOVNA RAZSTAVA V BRUXELLESU od 17. aprila do 15. oktobra 1958. * Turistično podjetje PUTNIK SLOVENIJA bo organiziralo od APRILA DO OKTOBRA stalne večdnevne izlete s posebnimi vlaki in avtobusi. Za udeležence avtobusnih izletov istočasni ogled Milana. Lausana in Pariza. * Zahtevajte brezobvezno PROGRAME IZLETOV v Bruxelles v najzbližji poslovalnici PUTNIKA SLOVENIJA. Ce v Vašem kraju ni poslovalnice PUTNIK SLOVENIJA pišite na naslov: PUTNIK SLOVENIJA, Ljubljana, Titova 12, da boste pravočasno prejeli programe izletov v Bruxdlles. Posebej opozarjamo delovne kolektive. sindikalne organizacije in združenja na to veliko mednarodno manifestacijo. Zasledujte naše stalne objave v SLOV. POROČEVALCU v zvezi z izleti na SVETOVNO RAZSTAVO V BRUXELLESU, ki jih . organizira PUTNIK SLOVENIJA. • POTUJTE S PČFTNIKOM SLOVENIJA NA SVETOVNO RAZSTAVO V ;BRUXELLES! OBVESTILA POSEBNO OBVESTILO Študenti in dijaki glasbenih šol, višjih strokovnih in ostalih šol, ki igrate flavto, klarinet, violino, čelo, kitaro, klavir, tolkala, trobente in pozavne, se lahko honorarno zaposlite pri godbi Ljudske milice v Ljubljani. Zglasite se osebno v Domu - LM Maksa Perca, Kotnikova ul. 8, v sobi št. 142, vsak dan od 8. — 13. ure, kjer boste lahko opravili avdicijo in zvedeli tudi vs'e pogoje. OBVESTILO Podjetje »AVTOTRANS« Reka, uvaja s 5. febr. 1958 povratne avtobusne karte na svojih rednih avtobusnih progah: Reka — Zagreb — Beograd in obratno; Reka — Ljubljana in obratno; Reka — Koper — Portorož in obratno; Pula — Zagreb in obratno. PO ZNIŽANIH CENAH Vse podrobnejše informacije dobite v poslovalnici »Avtotrans-a« in pri pooblaščenih turističnih birojih. ZRUV RLE NAJBOLJŠA KREMA! GLEDALIŠKE NfW0STI »Gledališče ad hoc« bo v soboto 8.. nedeljo 9. in v ponedeljek 10. ob 29. uri *v Križankah ponovilo svojo uspelo uprizoritev dveh enodejank: Fryevega »Feniksa« in Sartrova »Zaprta vrata«. Vstopnice prodaja blagajna v Križankah od 10. do 12, ure in dve uri pred predstavo. Rezervacije na tel. 22-011. PREDAVANJA FILM O RAKU NA MATERNICI Na splošno željo občinstva ponovi Občinski odbor Rdečega križa .Ljubljana-Center v nedeljo 9. t. m., ob 9. uri dopoldne v kinu Sloga predvajanje poljudnoznanstvenega filma »R ak na maternici« Predaval bo docent dr. Vito Lavrič. Vabimo predvsem ženske Za mladino izpod 18. leta film ni primeren. Vstopnina, ki zagotavlja sedež, znaša- 20 din. Vstopnice so v predprodaji od petka 7. februarja dalje v poslovalnici razredne loterije v Narodni banki (Titova c.), ter na dan predvajanja uro prej pri blagajni kina P Društvo meteorologov Slovenije in Hidrometeorološki zavod LRS priredita v petek dne 7. n. predavanje prof dr. Marija Čadeža o temi: O HITROSTI PREMEŠČANJA HLADNIH FRONT Predavanje bo v balkonski dvo-.ranj (Univerza, I. nadstropje), začetek ob 17. uri. Vsi zainteresirani vljudno vabljeni. P '4a|novejše vesti m dogodk' • v »SLOVENSKEM • POROČEVALCU« ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega očeta, brata, starega očeta, tasta in strica FRANCA NEMCA se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so nam izrekli sožalje, se od njega poslovili, mu poklonili cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni pevskemu zboru iz Šempetra, Upravnemu odboru KZ. vaškemu odboru VVI in vsem ostalim. Žalujoči: oče Franc, hči Albina, Pavla, zet Anton, vnuka Stanko, Otilija in ostali sorodniki. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mame in žene KATARINE KURETOVE Iz Svibnika pri Črnomlju se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ja skušali vrniti zdravje in ji lajšali trpljenje, predvsem primariju dr. F. Koscu, vsem darovalcem vencev, pevcem, godbenikom in duhovščini ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in sočustvovali z nami. Žalujoči: mož Janko, sinovi Bine Joško Nilo in Zane z družino; hčere Tončka. Zofka, Anica, Zala in Zinka z družinama ter ostalo sorodstvo. Črnomelj, Novo mesto, Ljubljana. Novč gorica. 4. n. 1958. Za vedno me je zapustil moj skrbni in zlati očka ANTON C0KL1N upokojeni uslužbenec V zadnji dom ga bomo položili v petek, 7. februarja ob 15.30 na mestnem pokopališču v Celju. Celje, 6. februarja 1958. Žaluj-ča hčerka Zora, sestra Marija in ostalo sorodstvo. Umrla mi Je dobra in skrbna mati MARIJA PACHEINER roj. Škulj Pogreb bo v petek dne 7. t. m. ob 15.30 tz Jožefove vežice na 2alah. Francfe Paclieiner z družino V Ljubljani dne 5. II. 1958. Globoko potrti sporočamo vsem sorodnikom in stanovskim tovarišem žalostno vest. da je po mu-kapolnem trpljenju preminil naš dragi mož, oče, brat, stric KAREL TOMAŽIČ • železničar v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 8. H. 1958 ob 15. uri iz Krištofove mrl. vežice na Zalah. Žalujoči; žena Marija, hčerka Nuška z možem ter vnuka, neutolažljiva sestra Pavla in Julka. Ljubljana 6. II. 1958. Umrl nam je naš ljubljeni brat, bratranec, stric in svak IVAN RAKOVEC višji poštni kontrolor v pokoju Pogreb blagopokoj nega bo v soboto dne 8. II. 1958. ob 15.30 uri iz Antonove mrl. vežice na Zalah. Žalujoči: sestre Alojzija, Pavla in Joža; brata Rudolf in Ladislav ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Lesce in Maribor dno 6. II. 1958. RADIO SPORED ZA PETEK Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55. 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 —6.40 Reklame. 6.40—6.45 Naš jedilnik; (8.00—11.00 oddaja na valu 202,1 m in 98,9 mHz); 8.05 Popularne melodije iz orkestralne glasbe; 9.00 Radijski roman — Ho-ger Vailland: 325.000 frankov — I.; 9.20 Zapojmo in zaigrajmo!' 10-10 Dopoldanski spored solistične glasbe; 11.00 pesmi in plesi raznih narodov; 11.30 Za dom in žene; 11.40 »Otok ljubezni« (havajske melodije); 12.00 Aram Hačaturjan: Suita iz baleta »Gajane«; 12.30 Kmetij-. ski nasveti — Ing. Stojan Vrabl: Nove metode in stroji za zatiranje bolezni in škodljivcev na vinski trti; 12.40 Za ljubitelje poskočnih domačih viž igra trio Rudi Bar-dorfer; 1315 Od arije do arije; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Pojte z nami; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 Iz svetovne književnosti — Boris Gorbatov: Zakaj molči UKL?; 16.00 Koncert ob štirih; 17.15 V zabavnem ateljeju; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.30 Poje Komorni moški zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja; 18.50 Družinski pogovori — Prof. 'Ciril Cvetko: Glasba in ljudje; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Zvoki z juga (orkester Frank Chacksfield); 20.15 Tedehski zunanje-politični pregled; 20.30 Richard Strauss: Simfonija v f-molu (Prva izvedba v Radiu Ljubljana); 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Iz repertoarj a ameriškega orkestra Les Brotvn-a; 22.35 Plesna glasba iz nočnega zabavišča Hotela Slon v Ljubljani; 23.00—23.15 in 23.30— 23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). II. PROGRAM ZA PETEK (na valu 202,1 m in 98,9 mHz) 14.00 Glasbeni sprehod skozi štiri stoletja; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10 Razgovor z volivci; 15.25 Zabavna glasba vmes obvestila; 15.55—16.00 Lj ubij anska kronika. MALI OGLASI SLAŠČIČARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Osmanovič As-lan, Celje, Tomšičev trg 6. 2200-1 KUHARICA, polkvalificirana, želi zaposlitve v Ljubljani, v večjem gostinskem obratu, zaradi izpopolnitve v stroki. Žnidaršič Francka, Jagnjenica pri Rade-„čah- 2198-1 BRIVSKI POMOČNIK -CA, dobra moč, dobi stalno zaposlitev. Ferdo Bufc, Novo mesto. 2197-1 FINANČNE, materialne in mezdne knjigovodje, stenodaktilografe, strojepiske, strojne tehnike in vratarje — čuvaje, sprejmemo. Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl °dd. R 316-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, — samostojno, sprejmemo takoj k štiričlanski družini. Zaželena starejša. Naslov v ogl. odd. TRGOVSKEGA POMOČNIKA132— sprejme K. z. Šmartno pri Litiji. Nastop takoj. R 302-1 SPREJMEM O V SLUŽBO: mojstre, visokokvalificirane in kvalificirane avtomehanike ter šoferje C in D kategorije. ■ Interesenti naj se, zglasijo na upravi podjetja Električna cestna železnica Ljubljana. Celovška 164 - K 317-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — samostojno, sprejmem takoj k štiričlanski družini. Šešelj Tončka. Malenškova ul. 2-1. 2222-2 WEEKEND HIŠICO, vseljivo, prodam. Kamniška 19 Jankovič. 2224-4 PERFEKTNO OHRANJENA JEDILNICA, orehov furnir, brušena stekla, zaradi selitve naprodaj. Ogled v Kranju. Titov trg št. 8, kadarkoli. 2196-4 KROKO-TORBICO, novo, m od el. velikost 20x30 cm, prodam. Naslov v ogl. odd. 1903-4 AVTORADIO 6 V. brezhiben, kupim. Žnidaršič Franc, Jagnieni-ca pri Radečah. 2199-5 DOBRO OHRANJEN ŠTEDILNIK prodam. Naslov v ogl. odd. 2154-4 PIANINO kupim. Naslov v ogl. odd. 2220-5 MLADA ZAKONCA iščeta sobo ali enosobno stanovanje. Spre-lela bi mesto hišnika z vsemi pripadajočimi deli takoj ali s 1 marcem. Omejc Albina, Celovška blok 14, Cešnikova 18. 2187-9 ODLIČEN PIANINO znamke Hoffman prodam. Ogled vsak dan od 14.—16. ure. Naslov v ogl. odd. Z191-4 NEOPREMLJENO SOBO iščem proti nagradi. Ponudbe v ogl. " odd. pod »Zelo — zelo nujno«. 1957-9 ISCEMO PRAZNO ALI OPREMLJENO' SOBO, lahko kabinet. Nudimo lepo nagrado. Ponudbe pod »S-15« v ogl. odd. 1957-9 ZLATO PLETENO ZAPESTNICO, izgubljeno v torek 4. t. m. na desnem stopnišču Opere, vrnite prosim proti nagradi v ogl. odd. SP, ker mi je zelo drag spomin. 2212-10 PREKLICUJEVA vse neresnične besede, ki sva jih govorila o Hrastnik Marjeti, Galjevica 228 a. Jelenc Franc. Sedej Ivan. 2204-11 70% DRV IN PREMOGA prihranite, če uporabljate Bešeničev patent samogrelec, ki ga lahko postavite na vsako peč ali štedilnik. Z njim lahko popolnoma brezplačno segrejete Vašo sobo. Samogrelec lahko kupite v vsaki trgovini z železnino v Sloveniji. »Peč« zanatska metalopre-radivačka radnja Rijeka, Kva-temikova 36. R 353-11 FRIZERKA, prijazna, dobra, samostojna delavka, dobi stalno službo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobro plačam«. 2249-1 OD 500 DO 1.700 prodam nošeno ob leko. bluze, krila, plašče. V reber '3, podstrešje (dz Starega trga). 2260-4 RADIO, nemški, 6-cevni, izvrsten", prodam za 35.000. Karlinger Avgust, Stična. 2255-4 SMREKOVE IN BOROVE PLOHE in deske kupim. Mrhar, Stane-žiče, Šentvid. 2267-5 2 OZ. 3-SOBNO STANOVANJE iščem v Ljubljani. Nudim dobro nagrado — po dogovoru tudi dobro ohranjeno vespo. Informacije po telefonu 31-412. 2273-9 NEOPREMLJENO SKROMNO SOBICO iščem v Ljubljani ali bližini. Lahko je kletna. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada«. 2262-9 STANOVANJE DOBI študent. Naslov v ogl. odd. 2253-9 70.000 DIN POSOJILA nujno potrebujem za nekaj mesecev. Garancija in višje obresti. Ponudbe pod »Lepi vrt« v ogl. odd. 2261-11 ZA DELO V SKLADIŠČU z železom sprejmemo delavce — težake. Plača do 52 din na uro. Javite se v skladišču »Metalke« Ljubljana, Titova 33, na dvorišču »Globus-Spedicije«. R 358-1 RAČUNOVODJO, event. honorarnega, korespondentko z znanjem nemščine in ' angleščine, in honorarnega kurirja za par ur dnevno sprejme zastopniško podjetje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zuntrg«. R 357-1 MATERIALNO KNJIGOVODKO — sprejmemo s takojšnjim nastopom. Pogoj: ustrezna strok, izobrazba, praksa zaželena. Naslov v ogl. odd. R 356-1 PODJETJE »AVTOOBNOVA« Ljubljana. Bežigrad 11, sprejme takoj ali po dogovoru za obrat Šentvid več kvalificiranih kovinostrugarjev, strojnega tehnika ali strojnega mojstra in navadnega delavca. Za glavni obrat Bežigrad lil sprejmemo več kvalificiranih ali samostojnih avtomehanikov, kvalificiranega elektro in avtogeno varilca s položenim izpitom, kvalificiranega ali samostojnega avtoličarja in skladiščnika za orodje. Pismene ali osebne ponudbe vložite do 15. februarja na gornji naslov. Prednost imajo tisti, ki so odslužili vojaški rok in imajo stanovanje. R 355-1 PODJETJE »TRANSTURIST« — Škofja Loka, sprejme takoj več avtobusnih šoferjev »D« kategorije. Interesenti naj se takoj javijo pismeno ali osebno v tajništvu podjetja. R 354-1 DELAVCA ZA TRGOVINO sprejmemo. Nastop službe takoj Zglasite se upravi trgovskega podjetja »Pri Kekcu« Ljubljana, Celouška cesta 81, od 7. do 10. ure. 2290-1 ZENSKO sprejmem k otroku za 8 ur. Zglasite se popoldne pri Habjanu, Savski blok IV/3-H. 2291-2 PRODAMO: vrtalni stroj, centrifuge z elektromotorjem tip »Proleter«, črpalke za mleko- z elektromotorjem (400—500 l/m), elektromotor Rade Končar 4 KW — 514 obrat, v minuti, črpalko za vodo na transmisijo, pralni stroj — ročni 220 W —120 W, diesel motor, tip Viktoria 7 KS, vse rabljeno. Interesenti naj se javijo do 10. n. 1958 v Mlekarni Novo mesto. ^ R 359-4 ZIMSKI IN SPOMLADANSKI moški plašč prodam poceni. Naslov v ogl. odd. » 2294-4 8 ŽREBET za rejo, 10 mesecev starih, naprodaj. Ljubljana. Tržaška c. 89. 2292-4 »MERCEDES« 170 V osebni avtomobil. pred kratkim uvožen, zelo dober, prodam. Naslov v ogl odd. 2285-4 ZDRAVO IN POŠTENO DEKLE srednjih let dobi sobico in hrano. Samo popoldanske ure. Ponudbe v ogl. odd. pod »Samo • popoldne«. 2287-9 100.006 DIN POSOJILA za kratko dobo iščem z garancijo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Visoke obresti«. 2293-11 STANOVANJE v „ Ljubljani dobi tisti, ki mi bo pri gradnji nove hiše pomagal z denarnim posojilom. Ponudbe pod »Stanovanje« v ogl. odd. 2281-11 MUBSBGB Petek, 7. februarja. Dežurna lekarna: »Melje«, Meljska c. 2. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—3,05 Domače vesti; 8.05—8.15 Objave; 8.15—9.00 Pester spored skladb slovenskih avtorjev izvajajo mariborski solisti: 9.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste— poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17.2o Objave; 17.20—17.30 Nekaj domačih napevov: 17.30—17.40 Kulturno prosvetni razgledi; 17.40—18.00 Samospevi in besedilo Franceta Prešerna; 13.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana Ohrtno podjetje »OPREMA« -Slovenj Gradec sprejme v službo za komercialni oddelek administrativno moč — veščo strojepisja, stenografije, srbohrvaščine in po možnosti tudi nemščine. Plača po dogovoru. Prošnjo vložite na naš naslov. 593-R DANES DANES Drama ob 15.30: Shakespeare »Ukročena trmoglavka«. Katari-na-Duša Počkajeva. Dijaški abonma H. — (Preostale vstopnice v prodaji). Opera ob 15.: Čajkovski »Labodje jezero«. — Zaključena predstava za TSS. Mestno gledališče ob 20.: Cehov »Galeb«. Gostovanje Narodnega pozorišta iz Saraje%ra. — Abonma Petek II. (Vstopnice tudi v prodaji). Kino »UNION«; amer. barvni film »Nepozabna PESEM«. Brez tednika. Predstave ob 15 in 17. Ob 19 in 21 amer. film »DEMONSKA ZENA«. Ob 10 matineja amer. filma »VOHUNSKI LOV«. »KOMUNA«: premiera amer. barv. cinemascope filma s sterofoni skim zvokom. »TRIJE ZA REVIJO«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. »SLOGA«; ameriški film »PADLI ANGEL«. Tednik: F. N. št. 5. Predstave ob 15, 19 in 21. •VIC«: amer. barvni cmemascopa film »PRIŠEL JE IZ LARAMI. JA«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do 11 in od 14 dalje. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: amer. barv. film »HOU-DINI«, ob 15. »SlSKA«: amer. film »MALI BEGUNEC«. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«: angleški barvni film »ZVEZDA INDIJE«. Tednik. Predstave ob 16. 13 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: amer. barv. film »CAJ ZA DVA«, ob 20. VEVČE: amer. barv. film »ROB ROY«. KRANJ Prešernovo gledališče ob 20.: Akademija v počastitev snomina dr. Franceta Prešerna in Otona Zupančiča. MARIBOR Narodno gledališče ob 19.30: Svar-kin »Tuje dete«. Red VAS. (Nekaj vstopnic v prodaji). KINO V OSTALIH KRAJIH DOMŽALE: ameriški barvni film »DZIPSI«, ob 20. BLED: amer. barv. film »DIVJA LETA«, ob 20. NOVO MESTO »KRKA«; češ«: barv. film »GLASBA Z MAL' SA«. ČRNOMELJ: amer. barv. film »MEC IN ROZA«, ob 19.30. KRANJ »STORŽIČ«: amer. barv, cinemasc. film s stereofonski zvokom »ZLOMLJENO KOPJE ob 16, 18 in 20. RADOVLJICA: amer. barv. fii-»EDINA ZELJA«, ob 20. JESENICE »RADIO«: amer. film »NA ROBU PLOČNIKA«, ob in 20. Jutri premiera amer. bar . filma »NAPADALCI«. JEENICE »PLAVŽ«: ital filrr.. »NJIHOVE ZABLODE«, ob ! in 20. MURSKA SOBOTA: ob 17 in 20. amer. barvni film »RAPSODIJA«. PTUJ: amer. barvni film »BOSONOGA GROFICA«. ČISTOČA V S STALNO HIŠI UPORABO isi J t ČISTILO ZA KOVINE l\ STEKLO Komisija za uslužbenske • zadeve pri okrajnem • ljudskem odboru Gorica * razpisuje - NATEČAJ š za delovni mesti: » 1. tajnika uprave za r ceste. — Pogoj: po- • polna srednja šola in • nekaj let prakse v « upravni službi. * 2. računovodje pri u- • pravi za ceste. — ; Pogoj: srednjia eko- ? nomska šola. • Ponudbe vložite v 15 dneh • po objavi. 594-R • Upravni odbor POLJOPRIVREDNOG DOBRA »NAFREDAK« Senta — A. P. Vojvodina razpisuje natečaj za: AGRONOMA s končano agronomske fakulteto; 4 KMETIJSKE TEHNIKE s končano srednjo kmetijsko šolo; KVALIFICIRANEGA MLEKARJA, strokovnjaka za predelavo mleka; VEC TRAKTORISTOV s položenim traktorskim izpitom, ki poznajo traktorje znamke Ferguson, Zetor DT-54 in VEC MOLZNIKOV KRAV — Plača po tarifnem pravilniku ali za 1, 2, 3, 4 po sporazumu. Stanovanje je za vse preskrbljeno. Prošnje naslovite na gornji naslov v 15. dneh po objavi. 600-R ras Umrla nam je naša draga teta ELE0N0RA VVATZAK upokojenka Pogreb drage pokojnice bo 7. februarja 1958, ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške veže na Zalah. Žalujoči: nečakinje Vida, Mira, Majda in Stana t. družinami ter ostalo sorodstvo. 12. In 13. iebruarja komercialni dnevi! , O . ... ■ Razstavni prostori ogrevani! V' ‘ * .• • j . ‘ ./■ f 25% popust na železnici! LOlW||}1958 SEJEM KONFEKCQE|nIKANlN IN USNJENIH IZDELKOV Vsak dan ob 10n 16.in 20. uri v kino nSoča" revija »Sodobno oblačenje“ MEDICINSKA /PASTA ZA ZUBE SA VREMENA At)MINISTR A CM A St. 31 — T. FEBRUARJA 1958 / SLOVENSKI POROCEVILEC / str. 7 Upravni odbor ^SBBFHESS PODJETJA GORNJA RADGONA razpisuje delovna mesta: t. gradbenega tehnika po možnosti z nekaj let prakse, l. GRADBENEGA DELOVODJE absolventa gradbene deiovodske šole, t. USLUŽBENCA — KALKCLANTA zmožnega opravljati kalkulacije gradbenih in obrtniških del, l. USLUŽBENCA — FAKTURISTA z nekaj let prakse. UPRAVNI ODBOR GOZDNEGA GOSPODARSTVU LJUBLJANA, Likozar jeva 13 poštni predal 258, razpisuje vodilno delovno mesto VODJE SPLOŠNEGA ODSEKA (sekretarja) Pogoji: pravna ali ekonomska fakulteta ali daljša praksa v upravni službi v 'gospodarskih organizacijah. Prednost imajo pravniki s sodnijskim ali odvetniškim izpitom. Plača po TP. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja, predvsem od 1941 dalje, pošljite na naslov podjetja najpozneje do 24. februarja 1958. ' 601-R Vabimo Vas, da se priključite velikim izletom, ki jih prireja SAP - Turist biro, na svetovno razstavo v Bruslju 1958 Razstava in naša potovanja bodo od aprila do oktobra za delovne kolektive, razne organizacije in poedince. Potujemo z direktnimi vlaki Ljubljana—Bruselj in nazaj ali pa z modernimi anvtopulmani preko Italije, Švice, Francije. — Nudi se Vam edinstvena prilika, da spoznate poleg Bruslja ostala evropska mesta kot na pr. Pariz, Genovo, Miinchen, Lausanne, Milano, Benetke in druga. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru. Pismene ponudbe pošljite podjetju z opisom prejšnjih zaposlitev. ‘ 521-R Izvozno podjetje »PERUTNINA« Ptuj proda ' KAMION - HLADILNIK, znamke FIAT, nosilnost 71, hlajenje s kompresorjem na nafto ali s preklopom na električni tok. Vozilo, je brezhibno, odlično ohranjeno ter ima prevoženih vsega 20.000 km. , Prodaja bo na podlagi javne licitacije za vse družbene organizacije in podjetja. Licitacija v Ptuju dne 25. febr. 1958 v obraitu podjetja. Predstavniki družbenih organizacij in podjetij morajo imeti potrdilo s pooblastilom za sodelovanje v javni licitaciji. Interesenti si lahko ogledajo kamion tudi pred licitacijo od 7. do 15. ure ter lahko ob tej priliki oddajo tudi pismene ponudbe. 591-R 30 Istočasno Vas vabimo na prvo MEDNARODNO SANKA- SKO TEKMOVANJE za pokal Slovenije od 8. do 9. februarja r 1958 na Bledu. 9. februarja ob 7. uri zjutraj Vam nudimo po- sebne avtobusne prevoze za 460 din v obe smeri. Vozovnice so v predprodaji v poslovalnici na Miklošičevi cesti 17 in na Titovi cesti 38..— Obveščamo kolektive, da organiziramo po želji potovanja in izlete v inozemstvo: Trst, Benetke, na velesejeme Dunaj, Milano, Verono in drugam. Poslužujte se ugodnosti potovanja z modernimi avtopulmani. In vseh turističnih uslug. — Kamor koli vedno le s SAP - Turist birojem. Delavnica železniških vozil JS Hudnik mrkog uglfa ZENICA Save Kovačeviča 1 US KIDRIČ Maribor VODJO SPLOŠNE SLUŽBE (sekretar podjetja) — pogoj: pravna fakulteta ali popolna srednja Sola z daljšo prakso v tej službi; tajnika DIREKTORJA............. — pogoj: tehnična srednja ali ekonomska srednja šola; PRAVNIKA — pravna fakulteta; INŽENIRJA ZA KOTLE, STROJ. INŽENIRJE in TEHNIKE, INŽENIRJA ali TEHNIKA METALURGA; VODJO SKLADIŠČA — komercialist s prakso; STROJEPISKO I. razreda z znanjem slovenske, srbohrvatske in n«mške korespondence in slovenske stenografije; uslužbence finančne stroke z ekonomsko srednjo šolo in več visoko kvalificiranih ter kvalificiranih ključavničarjev, mehanikov, električarjev, strugarjev, elektrovarilcev, vodovodnih inštalaterjev, kovačev in livarjev. Pismene ponudbe sprejema personalni oddelek podjetja. 597-R Uprava podjetja Za našo rekonstruirano tovarno potrebujemo: 2 inženirja - elektrotehnika in 2 Inženirja - strojnika Interesenti, ki naj imajo pet let delovne prakse v precizni mehaniki in elektrotehniki, naj sporočijo pogoje, ki jih bomo uredili po dogovoru. »NIKO« Železniki 595-R razpisuje natečaj za strokovni kader 1. VEČ RUDARSKIH INŽENIRJEV s prakso nad 3 leta 2. VEČ RUDARSKIH INŽENIRJEV s prakso do 3 let 3. VEČ EKONOMISTOV 4. VEČ KNJIGOVODIJ 5. ŠEFA MERITVE 6. VEČ RUDARSKIH NADZORNIKOV 7. VEČ RUDARSKIH TEHNIKOV 8. VEČ ELEKTROTEHNIKOV 9. VEČ STROJNIH TEHNIKOV 10. VEČ VISOKOKVALIFICIRANIH ELEKTRIČARJEV za jame 11. VEČ JAMSKIH KOPAČEV 12. VEČ KVALIFICIRANIH ELEKTRIČARJEV za jame 13. VEČ JAMSKIH MERILCEV 14. VEČ STROJNIKOV ZA IZVOZNI STROJ (Federmaschine), parni OBVESTILO RAČUNOVODSTVOM gospodarskih organizacij! Obveščamo vse zainteresirane, da je naša velika izdaja' »Propisi o završnim računima privrednih organizacija za leto 1958« popolnoma razprodana in da ne moremo več izpolniti nobenega naročila. - Tudi II. izdaje ne moremo pripraviti zaradi kratkega roka in velikega obsega (preko 800 strani velikega formata 24 X 17). Ponovno vas opozarjamo na naSe izdaje, ki so razprodane redno v najkrajšem času in vas zato prosimo, da nam takoj pošljete naročila za naše najnovejše izdaje, ki so pravkar izšle: »UGOVORI 0 KUP0VINII PRODAJI ROBE PREMA 0PŠTIM UZANSAMA« II. dopolnjena izdaja (s tekstom splošnih obresti), prof. dr. Vladimira Kopara. Izdaja v latinici, cena 500 din. IVAN VODOPIVEC upokojenec Pogreb nepozabnega pok-ojnika bo v petek, dne 7. februarja 1958 ob 15.30 izpred hiše žalosti v Mengšu. Žalujoči: hčerki MARICA in BETKA, vnukinja MAJDA, vnuk JANEZEK, sin JANKO z ženo SILVO — in ostalo sorodstvo. V Mengšu, dne 6. februarja 1958. »PRIROČNIK ZA PRIPREMU PR0PISA 0 DODATKU ZA DECU« II. precej dopolnjena izdaja P. Vučetiča in L. Todoroviča. — Izdaja v latinici, cena 630 din. Obveznosti podjetja: 1. Plača po sporazumu. 2. Za ločeno družinsko življenje 5000-10.000 din mesečno. 3. Za ločeno življenje hranilcev, ob potrdilu N00, od 5000-1 c.000 din mesečno. 4. Stanovanje za poročene bo na razpolago novembra 1958. 5. Za samske Jn tiste, ki bodo živelf ločeno so stanovanja preskrbljena. Pogoji: 1.. Strokovna usposobljenost, kar bo treba dokazati z odgovarjajoči ji spričevcli. 2. Da ni bil kaznovan zaradi gospodarskega kriminala. 3. Življenjepis s kratkim opisom služb od 1941-1957, z osebnimi podatki. Nastop takoj ali po sporazumu. Vsa ostala pojasnila do”te pri RUDNIKU ZENICA. UPRAVA RUDNIKA Za izdaje, ki bodo kmalu izšle: »Propisi o raspodeli ukupnog prihoda privrednih organizacija za 1958« »Propisi o radnim odnosima« »Register pravnih propisa« Zahvala Vsem ki ste mi ob nenadomestljivi izgubi mojega ljubega in dobrega moža objavljenih v Uradnem listu FLRJ od 1945—1957 od M. Mihajloviča in M. Plaziniča. Izvršujemo tudi vsa neposredno sprejeta naročila po povzetju, brez poštnine. MARJANA MOHARJA izrekli ustno ali. pismeno sožalje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, izrekam najtoplejšo zahvalo. — Prav posebno zahvalo dolgujem vsem našim dragim prijateljem, ki so mi stali ob strani v tem najtežjem trenutku, nadalje terenskemu odboru SZDL in ZB za poklonjene vence in cvetje ter za poslovilne besede. hvala! Knjigarne imajo 15% popusta pri vseh naših izdajah. izdavačko-štamparsko preduzeče BEOGRAD, Prizrenska 6 poštni predal 479, tekoči račun 1031-T-582. Žalujoča žena ELZA MOHAR ' $ * 8 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St- *i' — 7- februarja isss ilštf • 1 KUPITE SREČKE KONJENIŠKE ZVEZE JUGOSLAVIJE; Premile:' 8(10000.-. 500.000.-/ 300000,-, .: 200000.-. iooooo-. tt ap? SREČKE PRODAJAJO ZflSIOPMIBI JUtOSUVUjlE LOTERIJE JK PRODAJALCI TOBAKO , ŽREBANJE NEPREKLICNO - :V -4 MARCA 155« LETA- 'V .. v se je čez 15 minut ponovil. Mala vas GreKomori je popolnoma uničena. Človeških žrtev ni hilo, ker so bili vaščani v času potresa aa poljih. Zakon Miii-Keriim neveljavenZ Robert Rossellini je vložil pri rimskem sodišču zahtevo, da se njegov zakon Ingrid Bergmann izreče za ničnega. To zahtevo je postavil dober mesec dni potem, ko je bil njun zakon razvezan. Svoje zahteve utemeljuje s tem, da švedska sodišča niso priznala ložitvs zakona med Ingrid Bergmann in njenim prvim možem, zdravnikom Petrom Lindsčromom. Nadalje 'navaja, • 0069® ©0® Drobir HARBl’ BELAFONTE, ameriški zamorski pevec, je lam zaslužil milijon dolarjev. No-vinarji so ga vprašali, kako mu je pri srcu. ker bo moral tri četrtine dohodkov oddati davčnemu uradu. Harry se je nasmejal; »Tudi četrtma milijona dolarjev je precej denarja!« MINOUT DROUET igra v novem francoskem otroškem filmu kmečko deklico, ki r.a svojo ljubkostjo premaga skupino banditov. Ko bi moraia v nekem prizoru zadaviti majhnega psička, je začela Minout tako jokati, da ie moral režiser ta prizor črtati. akistotel.es ONASSIS, lastnik največje flote tankerjev na svetu, je napovedal vojno Diorjevim naslednikom. Kupil je znan krojaški salon Jeana besses-a in se bo odslej ukvarjal — kot pravi, v svojo lastno zabavo — z modo. Govorijo, da mu bo v tej. zanj popolnoma novi stroki, pomagala njegova žena Tina. ki jo štejejo med najbolje oblečene žene na svetu. © © © 2 & da tudi Peter Lindstrom nikoli ni priznal pristojnosti mehiških sodišč za ločitev svojega zakona. Razen' tega sta Rosse-llini in Bergmannova sklenila zakon v Mehiki, ne da hi imela s to deželo kakšno zvezo, saj sta o-b času sklenitve zakona živela dejansko v Italiji, tako da sploh nista bila navzoča pri svoji lastni poroki. Zaradi teh razlogov naj bi bil njun zakon ničen, čeprav sta živela iji ravnala celo vrsto let v dobri veri, da sta pravno veljavno poročena. Pravni oddelek švedskega zunanjega ministrstva je v tej zadevi mnenja, da je treba mehiško razvezno sodišče prizna- ti tud.i na Švedskem- Po švedskih pravnih predpisih je veljavna pristojnost mehiškega sodišča za razvezo zakona Bergmann - Lindstrom na podlagi mehiškega p.rava. Razlog za tako ločitev bi bil podan (Po švedskem pravu), če je žena noseča z drugim moškim. Javnost se pri tem sprašuje, kakšen interes Ima Rosellini, da 'noče doseči izrek ničnosti svojega zakona z Ingrid sedaj, ko je njun zakon že razvezan? Za svoje otroke bo moral skrbeti, če ne' kot zakonski pa kot nezakonski oče! In če bi tudi bilo res, da Peter Lindstrom ni nikoli priznal mehiških sodišč za razvezo svojega zakona, je prav to, da se je tudi on pred leti drugič poročil, zadosten dokaz, da je smatral svoj prvi zakon za razvezan. Suho klitje koruze V tovarni špirita v Srbobra-nu montirajo prvič v Jugoslaviji napravo za suho klitje koruze. .Prednost te naprave je raznovrstna, ker se škrobna snov, pridelana na suh način, lahko uporabi kot surovina za industrijsko ' predelavo, za pitanje goveje živine in svinj. Koruza bo na ta način veliko bolj racionalno izkoriščena- Iz koruznih klic bodo pridobivali margarino in tehnične maščobe. S> 3 a a Evropski46 kruh zastrupljen V noči od torka na sredo je v Kairu nenadoma zbolelo nad več sto ljudi, med njimi največ otrok. Zdravniki so ugotovili, da so ljudje zastrupljeni, preiskava pa je pokazala, da so se zastrupili,s kruhom, ki ga Je prodajala neka kairska pekarna. Po dosedanjih podatkih je v kairski bolnišnici umrlo 27 zastrupi i-encev, nad 220 pa jih še zdravijo. Oblastj so izvedle preiskavo in ugotovile, da so se ljudje zastrupili z belim kruhom, ki ga imenujejo »evropski«, ker je zamešen iz bale moke, uvožene iz Francije. Po prvih laboratorijskih preiskavah so ugotovili, da je zastrupitev povzro-. čila neka rastlina, ki raste na francoskih žitnih po-ljih. Leta 1951 je prav zaradi tega nastala zastrupitev tudli v Franciji. Svojevrstne mnemotehnika Trinajstletni Rada Gjurič, učenec osemletke iz Pančeva, ima svojevrsten talent. V nekaterih šolskih predmetih, tako v fiziki, kemiji, risanju in nemščini je slab, zato pa zna na ifust imena igralcev 166 nogometnih moštev in vseh reprezentantov. Kakor hitro jih prebere v časopisu, jih že zna na pamet in našteje brez napake. Gjurič se je naučil 1828 imen nogometašev, njegovi učitelji pa so mnenja, da bi bilo bolje, če bi znal na izust 1828 nemških besed ... Z zastrupitvijo kairskih meščanov so se ukvarjali tudi na seji resornih ministrstev, kjer so razpravljali o tem, kakšne ukrepe maj bi pod vzeli. V sredo so po Kairu razširili letake, s katerimi opozarjajo prebivalstvo in ga obveščalo o p odvzetih ukrepih, ki jih je ukazai sam predsednik Naser. Guatemala ima odlična organizirano službo za rehabilitacijo invalidov. Na prošnjo vlade je Organizacija Združenih narodov poslala tja svojega strokovnjaka za rehabilitacijo invalidne mladine. Finska fizioterapevtka Saara Kontio, ki jo vidimo na sliki, dela sedaj že drugo leto v Centru za rehabilitacijo otrok. Popravili bo Demokratski senator Murray je predložil zakonski načrt, po katerem bi ameriškim Indijancem dal, veaj.o oomoč pri samostojnem reševanju njihovih problemov. Vodilni ameriški listi so ta predlog pozdravili, češ da se Američanom sedaj nudi pri- Cez deset let na luno Strahotno naraščanje prometa je v zadnjih desetletjih predstavljalo velik problem za ameriške urbaniste in graditelje cest. Cestno omrežje, ki je za naše pojme že zdaj fantastično, stalno dopolnjujejo. Največji problem je bil, kako speljati avtocesto v mestno omrežje, da bi se čimbolj izognili križiščem in s tem nevarnosti nesreč. Hkrati pa so morali računati tudi na gospodarsko stran tega vprašanja, namreč speljati cesto tako, da bi bilo treba razlastiti in odkupiti čim manj zemljišča, ki je v mestih posebno drago. Tako so morali skoraj za vsako mesto posebej proučiti ta problem, upoštevajoč lego, gostoto prometa in druge činitel.ie v kraju. Najbolj znan tip avtocest so tako imenovane »highways« s štirimi ali celo šestimi cestišči. Te ceste so včasih speljane naravnost v mesta ter vključene v mestno vozlišče, zelo pogosto pa so v obliki kroga speljane okrog mesta ter z odcepi v obliki žarkov zvezane s središčem mesta. Prav pri zadnjem načinu pa nastajajo veliki stroški zaradi odkupa potrebnih zemljišč, zato se posebno pri velikih mestih bolj usmerjajo v graditev »freervajs«, to je cest brez križišč in »expressivays«, ki so dejansko le »high\vays«, prilagojene mestnemu prometu. Križiščem se izogibajo tako, da grade ceste v več nadstropjih. Najboljšo predstavo o tem zapletenem cestnem omrežju pa boste dobili, če si ogledate gornjo sliko Los Angelesa. Vedeti pa je treba, da so v tem velikem mestu doslej zgradili le šestino cestišča, ki ga imajo v načrtu. Ob treh milijonih prebivalcev Ima Los Angeles namreč poldrugi milijon avtomobilov. Konstruktor ameriškega umetnega satelita Wernher von Braun je na večerji, ki jo je priredil predsednik Eisenhotver v Beli hiši izjavil novinarjem: »Cez deset let bomo potovali na Luno in se vrnili na Zemljo«. Generalni major John Meda-ris, ki je vodil program za izstrelitev prvega ameriškega umetnega satelita, pa je predlagal, da bi sprejeli vsedržavni .program za osvajanje vesolja. General Medaris je dejal, da bc tisti, ki bo prvi izstrelil umetni satelit s človeško posadko, lahko stalno raziskoval 225 kg težko srce Študentje osteopatskega kolegija v Los Angelesu so dobili 225 kg težko kitovo srce za seciranje. Ob kalifornijski obali so namreč kitolovci ujeli kita. ki je bil dolg 17 m. Srce tega kita je torej 500-krat večje .od. človeškega.' Ker menijo, da so podobnosti med kitovim in človeškim srcem, upajo, da bodo pri seciranju tega ogromnega srca lahko našli razna živčna središča, ki jih pri človeškem srcu ni mogoČ9 odkriti in da jim bo to pomagalo prli odkrivanju in zdravljenju raznih srčnih bolezni. Mesto brez prebivalcev V nekem avstralskem dnevniku je izšel oglas, da prodajajo mesto za 3500 prebivalcev. »Stanovanja so udobna .in imajo izredno lepo lego . . .« piše v oglasu. Mišljeno je bilo mesto Vara-gama v bližini Sidneya. ki ga je avstralska vlada zgradila pred 10 leti za delavce, ki so gradili jez. Ko so jez dogradili, so delavci odšli in kolonija se je izpraznila. Sedaj skuša avstralska vlada najti ljudi, ki bi to mesto kupili in ga naselili. vse deile planetov ter izstreljeval in usmerjal te.rmonukle-arno orožje na kateri koli cilj na Zemlji. Proti tem napadom ne bi bilo- mogoča z Zemlje ničesar ukreniti. Vesolje bi zaradi tega v prihodnosti lahko postalo vojno bojišče. Temu se je moč izognita samo s sporazumom o nadzorstvu vesolja. ložnost, da pokažejo sebi in svetu, kako znajo odstranjevati veliko zgodovinsko krivico storjeno proti prvim prebivalcem tega kontinenta. Po mnenju znanstvenika Taxa se .je ta zgodovinska krivica godila na podlagi dveh programov, 'in sicer programa za »uničevanje Indijancev s stradanjem« in novejšega »s pomočjo izseljevanja v mesita«, s čimer so opustil; svoi prvotni način življenja; Po novem zakonskem načrtu bi Indijanci lahko sami odločali ali se bodo izselili v mesta ali ne, kijer zaradi pomanjkanja strokovne usposobljenosti težko dobe zaposlitev. Znanstvenik Tax predlaga, da bi Indijancem dali občinsko samoupravo enako kot drugim ameriškim državljanom. Domnevajo, da v ZDA živi še okrog 343.000 Indijancev. od katerih jih ie 277.000 v rezervacijah„ v glavnem v treh vzhodnih državah. Po sedanji ureditvi Indijanci izgubijo zaščito države v rezervacijah, če se izselijo, v zameno za »splošno državljanske pravice«. Teh v rezervacijah ne uživajo ... Roman šestnajsUetnika Roman, ki ga je napisal Dominik Ravenspur, šestnajstletni sin svetilničarja v North Minchu, je največj.a knjižna senzacija v Angliji. Avtor je vseh -svojih šestnajst let preživel na samotnem svetilniku in je svoje misli zapisal s peresom kormorana, ki se je zaletel v svetilnik in se pri tem ubil. CATANIA — v torek zvečer je začel bruhati severovzhodni krater italijanskega ognjenika Etne. Žareča lava se je valila proti vasi Kandazzo, ki leži ob vznožju vulkana, HAAG — Znanstveniki in polarni raziskovalci iz 12 držav so predlagali, naj bi naredili petletni program za nadaljevanje raziskovalca na Južnem tečaju, ko oo minilo mednarodno geo-Tizično leto. Priporočilo je bilo sprejeto ob začetku tridnevnega zasedanja posebnega komiteja za raziskovanje Južnega tečaja. Komite je priporočil tudi ustanovitev novih 10 polarnih oporišč poleg 25, ki so bila doslej vzpostavljena. PARIZ — v sredo zvečer je bila pariška Opera zaprta, ker so se člani baleta pridružili stavki tehničnega osebja, ki zahteva zvišanje plač. LONDON — Avstralski znanstvenik Peter Thone-man je izjavil, da bi biio mogoče s hidrogenskim poskusnim reaktorjem »Zeto« doseči temperaturo nad 100 milijonov stopinj Celzija. Thomen je v skupini znanstvenikov, ki v laboratoriju Hartvell proučujejo visoke temperature za kontroliranje termonukle-arnih reakcij. Doslej so z reaktorjem »Zeta« dosegli temperaturo 5 milijonov stopinj. Po mnenju Tho-nema je treba samo nekaj sprememb v reaktorju, da bi dosegli dvajsetkrat viš-jo temperaturo. MOSKVA — Sef sovjetske sekcije za Svetovno razstavo v Bruslju, Dmitrij Rižkov je izjavil, da bo Sovjetska zveza v Bruslju razstavila modele svojih atomskih reaktorjev in modela obeh sovjetskih satelitov. V sovjetskem paviljonu bodo razstavljeni tudi instrumenti, ki so montirani v obeh satelitih, kakor tudi nekaj psov, ki so jih sovjetski znanstveniki že izstrelili v vsemir-je in so se živi vrnili na zemljo. ATENE — v torek je bil v Epiru lokalni se Baretka in disciplina Francoska kapa — baretka— je po vsem svetu priljubljeno praktično pokrivalo. Do nedavna se nihče ni obregoval ob njo. Sedaj pa meni ravnatelj mestne šole v Heganesu na Švedskem, da je baretka na glavi profesorja ali učitelja iz- Novo cepivo proti gripi Profesor dr. Georg Henneberg, direktor inštituta »Robert Koch« v, zahodnem delu Berlina in ke-mofizik d:r. Joachim Drescher sta našla novo cepivo proti gripi, za katero trdita, da je vsaj stokrat bolj učinkovito kot vsa dosedanja cepiva. Oba iznajditelja naimeinavata koncem meseca poročati o tem sredstvu Centru borbe proti gripi v Londonu, ki j-e ustanova Svetovne zdravstvene organizacije. Tudi do sedaj še nedognan problem »azijske gripe« so rešili v inštitutu »Robert Koche. Po njihovem postopku je mogoče šteti viruse in na ta način , dobiti pravilo za potrebno koncentracijo cepiva. raz — nediscipline. »Kak0 mor? uživati spoštovanje učitelj, k na pozdrav učenca odgovori samo s kimanjem glave,« bran ravnatelj svojo tezo. O baretkj se je razvila žolčna debata. »Baretka je sodobno in praktično pokrivalo, medtem ko pripada občutljivi klobuk preteklosti,« trdijo eni. Drugi pravijo, da se disciplina doseže s pedagoškim,j metodami in ne s — klobukom- »Zakaj naj snamem klobuk pred vsakim fantkom?« se vprašujejo nekateri- V spor se je vmešal celo tisk. Na Švedskem pričakujejo z velikim zanimanjem nadaljnjo usodo francoske baretke. NA OBROKE Tako-Ie se po »zadnji modi« zabavajo bogate Amerikanke: s palico na zračni pritisk poskakujejo kot žoge! To igračo imenujejo »nike-ride«... — Mamica, kaj sta za mene že odplačala vse obroke? — Szretter je vzel iz žepa pri pumparicah revolver in ga dal Felku. Ta ga je začel pozorno ogledovati. »Ni mu kaj reči! Vickers?« »Aha!« Pogledal je na uro: bližala se je deveta. »Daj,« je segel po revolv -r. »Ni časa.« Spravil je orožje in ubral ton voditelja. »No, fantje, dosti je tega! Tegale,« je pokazal na onega, ki je ležal ubit na tleh, >>za zdaj spravimo proč, treba je pobrati denar potem pa premislimo, kaj nam je storiti za naprej.« Njegov mirni, razločni las je dosegel, da je napetost nekoliko popustila. Zločin, ki je bil storjen pred nekaj minutami, je bil za zdaj edinole jkupna zadeva njih štirih (bil je skrit med zidovi kleti in svet ni vedel zanj). Kossecki in Szymanski sta prijela ubitega za noge in za. roke ter ga zavlekla pod zid v najbolj oddaljeni kot kleti. Ko sta ga položila tja, je bil precej videti manjši, skrčila sta ga mrak in samota. Potem sta se lotila zbiranja denarja. Jurek Szretter jima je jel pri tem pomagati. »O, raca na vodi!« je nenadoma zavpil Felek, stresajoč z majčkenim koščkom bankovca. »Poglejte, gospoda, dvajset dolarjev!« »Pokaži!« se je zanimal Al ek. »Vidiš, dvajsetak! Lep denar, kajne?« »Hitreje, hitreje!« ju je opominjal Szretter. »Nikar ne izgubljajta časa za neumnosti.« Papirnati denar je želestel v njihovih rokah. Na zidu so se počasi premikale sence treh postav, podobne nerodnim in nakaznim živalim. »Jurij!« je nenadoma zaklical Martin. Szretter se je vzravnal. Obe roki je imel polni bankovcev. Martin ga je nekaj časa gledal. Njegove temne, zmeraj zamišljene in žalostne oči so bile videti še globlje udrte in kakor zastrte z meglo. V preozkem, oguljenem suknjiču z nekoliko prekratkimi rokavi je bil videti zelo klavrn. »Jurij,« je ponovil proseče, »dovoli mi, da grem.« Szretter je namrščil obrvi. »Zdaj?« »Ne boj se, jaz vas vendar ne bom izdal.« »Ne gre za to!« Felek in Alek sta prekinila delo. »Tak če mi zaupaš, te prosim... Jaz vam ne morem pomagati z ničimer.« »To je slabo.« »Ne morem, razumi vendar.« »A onadva pa moreta?« je pokazal Szretter na poleg stoječa tovariša. Martinu so zadrhtele ustnice. »Jurij, prosim te! Jaz ne vem, kaj čutite vi. Nočem vedeti. Vse to je strašno. Premislite! Tamle leži ubit človek, naš kolega, vi pa, kakor da se ni zgodilo nič, preštevate denar, se pogovarjate ...« »A si znorel?« mu je segel v besedo Felek. »Kaj ima eno opraviti z drugim? Ali naj mar denar kar pustimo?« Szretter je- pomignil proti njemu. »Pusti ga na miru.« Spravil je denar v žep, stopil k Martinu in mu polnž;' roko na rame. »Misliš, da sem napak napravil?« Martin mu je smelo pogledal v oči. »Da.« »Recimo tedaj, da bi ga ne bil ustrelil. Kaj bi bilo potlej? Kaj bi se potem zgodilo z nami?« »Ne vem, Jurij, tega ne vem. Vem, kaj se je zgodilo z njim. Poglej, s čim smo začeli... A o čem smo govorili tolikokrat? Morali bi se bojevati za Poljsko, za same dobre, plemenite stvari... Nikar se ne smej, sam si tolikokrat govoril to.« »Govoril sem. A kaj potem?« »Verovali smo, da, če se že bojujemo,' tedaj moramo to delati v imenu svobode in pravičnosti...« Szretter se je namrščil. »Nehaj, zdaj ni primeren čas za deklamacije.« »A kaj bomo delali od zdaj naprej? S tem spominom, s to krvjo .. .« »Ne pretiravaj! Počemu toliko govoričenja? Kri! Kri ne pomeni veliko.« »Jurij, nikar ne govori tako! Ne smeš tako govoriti...« »Pač, kri že šteje, toda ne kri naših sovražnikov. Te bomo streljali kakor pse. Za to pa smo, to nas opravičuje. A to, da je ta padel prvi — je naključje! Sicer sem pa vedel, da bo prišlo do tega.« »Vedel si?« - »Misliš, da sem mu zaupal? Njemu? To je gigolo.* Vzel sem ga samo glede na njegove borzijanske zveze. Utegnil bi nam koristiti. Potreben mi je bil njegov denar, ne pa on. Izdal se je hitro, tem bolje. Razjasnil je položaj, drugega nič.« Martin si je z rokami zakril obraz. »Strašno je, kar govoriš, Jurij.« »Pretiravanje.« »Jurij, Jurij, človeka je vendar treba ipoštevati, vsakega človeka. Če moraš res ubijati, moraš trpeti.« »Smešno! A si že kdaj koga ubil?« * Iz. žigolo = od ženske vzdrževan ljubček ali najeti plesalec.