240. Številka.
Trst, v torek 13. decembra 1S9S.
Tečaj XXIII.
„Edinost" izhaja dvakrat na dan. ra/.un ne<lelj in praznikov, zjutraj in zveiVr oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9. uri zjutraj.
Naročnina i>|{a *.
Obe izdauji na leto . . . gld. 91-— Za samo večerno izdanje . 1*2"— Za pol leta, četrt leta in na mp»ec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Traiu »jutranje Hevilke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljflke zjutranje Številke po 9 nvč. Izven Trnta po 1 nvč. več.
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon fitv. «70.
4 nvč.
V edinosti je miti!
OfftMi
se računajo po vrntah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. 1'oslana, osmrtnice in javne sahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovatii dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
' Naročnino, reklamacije in oglase sprejema ■pntviiifttf«. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Vrrdntltvo in tisk ara u se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. 1'pravnlštvo, od« primilštvo in sprejemanje Inseratov
v ulici Molin piccolo 5tv. 3, II. nadatr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konaorcij lista „Edinosti*
Izjava.
Podpiaani »dlior, zbran v izredno sejo vs!«mI napadu v „Slovanskem Narodu" od dne t. in. pod zagiavjcm „V sjedinjenju je smaga", izjavlja, da ne mu ne zdi niti potrebno, niti dostojno, da bi odgovarjal na tako „polemiko" ter je sklenil jednoglasno, da se naloži uredništvu društvenega glasila, naj iia ta žaljenja ne odgovarja in naj tudi v bodočo prezira slične napade!
V Trstu, dne 12. decembra 18<J8.
Odbor političnega društva „Edinost"
za Primorsko.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejke vesti.)
Dunaj 12. Nadaljevaje razpravo o členu 12. je nagodbeni odsek imel posvetovanje o odstavku, tičočem se odprave dosedanje više carine na žiti* na Tirolskem. Grof Sttirgkh je predlagal, naj se ves odstavek prečrta. Finančni minister dr. Kaizl je izjavil, da bi z socijalno-političnega stališča bilo želeti, da se odpravijo te doklade Potem, ko je še več govornikov govorilo za in proti, se je sprejel člen 12. in 13. o zistemu mere in vage. Na to se je prekinila razprava.
Kini 12. (Senat.) Tekom razprav o posojilu ednega milijona za Kreto je poslanik na dunajskem dvoru, grof Nigra, pripomnil, da posredovanje na Kreti ni razmerju med vlustimi škodovalo pa tudi ga ne spremenilo.
Minister za zunanje stvari, Canevaro, je rekel, da tudi to ni škodovalo položenju vla-stij, da sta izostali Avstro-Ogerska in Nemčija. Dobri odnošaji med Italijo, Avstro-Ogersko in Nem-
čijo ne škodujejo predlogu Italije, ampak mu dajejo še celo pretežje.
Princ Juri Grški se je podal na Kreto, da knkor viši komisar vlastij uvede avtouomno vlado. Turška zastava ostane na 'Kreti v znak naclvladja sultanovega, vendar pa ni izključeno, da more imeti Kreta tudi svojo lasno zastavo in avtonomijo. Predloga se je sprejela s 71 proti 9 glasovom.
Pariz 12. YTojno sodišče se tudi danes ni sestalo. Advokat Labori se je predpoludne posvetoval dalj časa s Piquardom.
Pariz 12. Agenee Havus javlja iz Algira: Antiscmitičen župan Regis je odstavljen na povelje prefektovo radi nekega govora, v katerem je bil napal generalnega guvernerja v Algiru.
Sodite !
(Izv. dopis).
(Dalje.)
S p i n č i o (Ht vat): »Ni od daleč nisem mislil, da bi danes govoril; zaprosil pa sem besede le za to, da odgovorim dru. Costantiniju. Moja tovariša Mandid in Kompnre sta razložila dovolj, zakaj se ne bi smelo preiti na d n e v n i red preko prošnje učiteljev. Povdarjala sta, kako treba pomagati osobito onim učiteljem po deželi v vaseh, ki imajo slabšo plačo, in težje žive, nego oni v mestih; kajti oni morajo plačevati za donos kila mesa, za pošto in druge malenkosti, dočim učiteljem v mestih ne treba tega. Imajo tudi več dela, ker imajo šole prenapolnene; in prav radi tega je toliko bolj žaljiv napad od strani dra. Costantiniju. Pohvaliti moram v tem obziru (o napadu) dra. Gambiniju, da je bil vsaj toliko nepristranski,
PODLISTEK.	"
BARON IVICA
8pi«al A. ŠENOA. Poslovenil Vefioslavov.
»Torej je vendar to, pa dalje od naše vasi«, me je vprašal Niko nekam žalostno.
»Vidiš ga! Si-li ti duhovnik, da bi se ti moral izpovedati? Dečko, kje ti je brada?«
»To mije tvoja hvala«, je odvrnil Niko užaljeno, »z Bogom ! Tepec sem, da se praskam, kjer me ne srbi. Prišel sem k tebi lepo, da ti govorim bratski, a li si me ošinil bičem za to. To mi je hvala«. Niko je hotel oditi, ali prijel sem ga za obe rameni, poljubil ga v čelo ter mu rekel:
»Mar si se najel strupenih gob, Niko? Nil, poglej me. Pošten si dečko, dober si brat, Bog mi je priča! E pa da, naj se ve; če tudi nimaš brade, pa je soli v tebi, tu, tu! DA, Niko moj, rad bi se oženil«.
Niko me je gledal nekako čudno, rekel bi, neumno, za tem je vzkliknil:
»Ali — ali —, če bi — je-li — ti ne zapustiš Nika in Jeliee, ter ju ne zuvržeš kakor bo-dliko, kakor da nista rasla v tvojem vrtu?
»Si-li znorel? — Pa ne veš ti, kaj kri? »Kri, ? Toda poglej kolarja v vasi, tudi on ima brata po krvi, a siromaku vedno teče kri, tako ga tepe kolarioa«.
»Neboj se, Niko moj ! Ne daj Bog sreče ne meni ne moji ženi, ako se te kdo pred mojimi očmi ali za mojim hrbtom dotakne slabim namenom«.
»Potem je dobro«, se je nasmejal Niko skozi solze; a kaj se mučiš kakor nesrečna duša ? Samo ako ti jo mlada dobra in poslušna; za Boga, sorodnik je lahko biti, ker, nit, poglej — poglej moje dve roki, ako je samo dobra.«
»In dobra jo in vesela, Niko!«
»Hvala Bogu. Pa ji je ime in od kake hiše je ?»
»E vidiš gu ? Pa da ti povem?«
»Ko si že zarezal, pa tudi odreži«.
»Jagica Vukovideva iz Ornomere«.
»A!« seje nasmejal Niko; izstrgal se je mojim rokam, pa udaril skokoma navzdol kakor srna in zaklical iz gozda: »Z Bogom!« Čudil sem se, čemu dečko dela to, čudil sem se tudi sebi, kako da sem mu pravil vse po duši, ker je bil vendar mlajši od mene, a otroku se kaj ta-eega ne pravi. Nu, lujše mi je bilo, pa sem popravil kolo do kraja.
Dospevši domov sem našel mater veselo. Niko se je motal okolo živine, kakor da mi ni smel pred oči. O očetu so rekli da ne znajo kam je šel. Bilo je kasno, a očeta še ni bilo. Hotel sem mu nasproti; rekli so mi, na j se ne bojim, ker da je sluga šel ž njim. Rekel sem materi »lahko noč!« ter odšel v svojo spalnico.
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
da jo isto očitoval slovenskim in ital. učiteljem, če tudi se no zlagam žnjim v tem obziru.
Odločno pak prigovarjam podtikanju g. dra. Costantinija, ki je rokel, da učitelji na kmetih — to je: slovanski — ni malo ne vršč svoje dolžnosti. JM ene skušnja uči, da vrše svoje dolžnosti!
Tudi v mestih je takih učiteljev, ki ne vrše svoje dolžnosti.
Hvala Bogu pak, da na kmetih se ni nikdar zgodilo komu kaj tacega, kar se je dogodilo nam, zastopnikom naroda, danes osemdnij v Piranu......«
Takoj v začetku Spinčičevega govora so se silno vzrujali ital. poslanci.
Dr. Bennati je za v pil: »Prav vam bodi, ste morali znati«. Pokojni N i k. Venier je vpil: »Spoštujte Piran!« V zbornici je bil velik nemir — isto na galoriji. Spinčič je govoril vedno krep-keje. — Predsednik: »Prosim, g. Spinčič, govorite mirneje t« Spinčič je nadaljeval rezko. Predsednik Spinčiču:« T oje nedostojnost proti onim, ki so vam dovolili besedo. Prosim, no zlorabljajte uljudnosti zbornice!« Bennati: »Zbornica ima sedaj, kar je zaslužila«. Buka je postajala vedno veča. Vsi poslanci so bili na nogah. Italijani so se zbrali okoli poslancev manjšine. Vergotini je zavpil: »Drugod bi vas bili ubili«. Ko m pare: »V Kalabriji!« M and i o: »Junaci, kakoršni ste vi!« Spinčič jo zahteval italijanski, da se Vergotinijevc besede stave v zapisnik. Preds. je očital Spinčiču, da se oddaljuje od predmeta. L agi n j a: »Ne oddaljuje se ne: govori o ljudski vzgoji«. Nik. Venier je zahteval besede, predsednik mu je ni hotel dati.
Dr. G a ra b i n i: »Prosim besede, sklieevaje se na pravilnik !« Preds.: »Prosimgospode poslance, naj gredo na svoja mesta!«
Dr. Gambini: »Sklicujem se na pravilnik!
Druzega dne za rano sein šel po poslu. Bila je sobota. Izpraševal sem očeta, kje da je bil, a ou mi je vedno odgovarjal, da je bil v Zagrebu in da jo bilo dobro. Potem nisem niti vpraševal dalje. Zvečer mi je rekel stari:
»Ivica! Jutri pojdi v Vrabče. In :-eči botru Lepušidu, naj so oglasi malo pri meni, kadar mu bode prilika iti v Zagreb. Moreš ostati tam tudi pri maši«.
Napotil sem se v nedeljo so zoro v Vrabče in rekel Lepušidu, kakor mi je velel oče.
Pred cerkvijo so me gledala dekleta nekako Čudno. Vso so govorile skrivaj, gledale me izpod očesa in šepetale, da sem se resno razjezil. Iz cerkve je stopila tudi Jagica. Sedaj še-le so je šepetalo in besedičilo, nekaj mene gledalo, nekaj Jagioo, da mi jo srajca postajala tesna. Nisem vedel, kaj je to. Opazivši Jagico, sem postal rudeč. Vse je kuhalo v meni. Toda da ste videli Jagico. Postala je rudeča kakor rožica, in da so ji pustili kri, bi ne iztekla niti kapljica ; vsa kri ji je skočila v liee.
»Hvaljen bodi Jezus!« som jo pozdravil.
»Na veke!« je zašepetala Jagica, pogledavši me očesom — ne vem, kako — ali kamen bi se bil raztopil kakor sneg«.
Zatem je zaprla trepalnice ter šla sklonjene glave dalje navzdol. Bil sem kakor omamljen. Vidol sem samo med zelenjem Jagico, belo suknjo, ru-deči pas, dolgo kite. Brzo sem se obrnil proti
Dovolili smo SpinčiVu govoriti, in s tem je zopet otvorjena razprava in vsakdo »me govoriti«. I'pe<i«i.: »Ne vsprejemam lekcij nobenega !« Dr. G a m -hini: »< )prostite, to je pravo zbornice, kateremu se ista ne more odreči. (Velik vrišč. Spinčirf je moral nehati.) Zadnjo besedo je imel poročevalec dr. Rizzi (Italijan):
»Visoka zbornica! Šolska komisija se je že izrazila v načelu, da bode treba v kratki bodočnosti prerneniti šolske zakone, torej ni načelno nasprotna (?) predlogu s pošt. Veniera. Ali poročevalec dež. odbora, dr, (iainl)ini, nam je predoči 1, da dež. finance ne dopuščajo tega. V očigled tej izjavi jaz ne bi mogel vsprejeti predloga g. Veniera v imenu šolske komisije, drugače, nego da se isti premeni v tem-lc zmislu : »dež. odboru se nalaga, da predloži zak. načrt o zboljšanju učiteljskih razmer samo takrat, kadar to d o vole deželne fina n c e(!)«
Pridružujem se izvajanjem dra. Gambinija o vedenju učiteljev naših ljudskih šol in si dovoljujem dostaviti se to, da šolska komisija ne trdi nikakor, da so razmere učiteljstva naravnost tužne, ali morda slabše od drugih kronovin v Cislitva-niji! Izvzemljem le (*1eško, Galicijo, Zgornje in Spodnje Avstrijsko in Šolnograško (Skoro vse! Opazka dopis.), ker so to največe in najbogatejšo pokrajine. Drugod so plačani kakor pri nas! Le morda v kakem kraju aH mestu bi se dale opravičiti učiteljske zahteve......
Dalje je izjavil govornik, kakor v početku, da je absolutno nasproten klasifikaciji učiteljev po plačnih razredih, da ne bi hotel da bi edini dež. Sol. svčt imel določevati razrede učiteljskih mest, ampak dež. zbor, da se Venierov predlog mora popraviti po nazorih šolske komisijo v tem zmislu kakor ga je izrazil dr. Gambini proti zaključku. Dr. Venier: Pristajam na to! Dr. Gambini je prigovarjal, da poročevalec ne sme pripravljati predlogov šolske komisije, na kar je dr. Rizzi replieiral, da bode dež. odbor itak imel svobodne roke!
Predlog, popravljen kakor je hotela šolska komisija in za katerega je glasovala italijanska veČina, se glasi: »Preko prošnje učiteljev za zboljšanje plačnih razmer naj visoka zbornica preide na dnevni red; priporoča se pa dež. odboru, naj pripravi revizijo dež. šolsk. zakonov, kateri določujejo pravne razmere učiteljstva; naj izdela načrt za zboljšanje uč. razmer, kadar se mu bode zdelo,
da se dade to spojiti s položajem dež. financ«. Seja se je zaključila ob 1. uri 25 minut.
(Zvršetek pride.)
„Slovanski pregled".
Poroča D. L. Selski.
Tretja številka »Slov. predledo« leži pred nami. Na prvem mestu je članek o veteranu ruskih pesnikov, Jakov Petrovič Polonskim, prijateljem Turgenjevem, ki je letos umrl kakor 78-
domu. Šel sem potem tudi mimo Jagine hiše. Vedno sem gledal pred-se, ni trenotek da sem se ozrl v Vukovidevo dvorišče. Bilo mi je, kakor da je kuj počilo v meni. V zadnjem trenotku sem dvignil glavo. Juga je stala na dvorišču za plotom.
Zazrla me je in postala rudeča. »Hvaljen Jezus!« sein zaklical deklici s težko muko.
»Na veke!« mi je odgovorila čudnim glasom, kakor da je te besede iztrgala Iz duše.
Jaz — jaz sem obstal — postal rudeč — in pohitel domov.
Po kosilu si je užgal moj stari pipo, odpravil Jelico in Nika iz sobe, češ, naj idetu za materjo v sosedstvo. Tudi jaz sem hotel, ali oče mi je rekel: »Ivica! Jutri pojdeš v Zagreb! Naročil sem nove komate. Poglej, je-li so gotovi! Pa — pa kupi kolač in par finih ženskih čevljev !«
»Ženskih Čevljev ? Saj ima mati, hvala Bogu, tri pare za vsaki dan, za nedelje in za velike praznike. Pa kolač?«
Starec je spustil obrvi, puhnil silovito dim iz pipe, pogledul me izpod očesa ter rekel kratko: »Vem. To ne bo za mater, to ne bo za staro Krušičko, ampak za mlado.
(Pride še).
letni starček. Pridejana je slika njegova in prevedenih je 7 njegovih pesnij. .F. Bandouin de C'our-tenav nadaljuje svoj članek »Slovaki in krona sv. Štefana«, v katerem nam ne slika samo več ali manj nam žo znane madjarizaeije po navadnem, recimo žurnalistiškem načinu, ampak posega globlje in temeljito razmotriva narodnostne razmere na Ogerskem z višega, et.iškega stališča. Daljši članek opisuje slavnosti maloruske povodom stoletnice, odkar je Ivan Kotljarevskij spisal prvo knjigo v domačem maloruskem jeziku ter položil takri temelj novodobni književnosti maloruski ali rusko-ukra-jinski. Pridejana je slika Ivana Kotljarevskega. Največ prostora pa izpolnujejo dopisi, ki so tudi najbolj zanimivi. Tu vidiš res slovansko vzajemnost, kakoršna bi morala vladati povsod, a ob jednem pa ti podaje »Slov. pregled« živo podobo, kakšna je sicer prav za prav ta takozvana »slovanska vzajemnost«.
V dopisu iz Odese smo izvedeli, da se ruski politiški časopisi kaj malo brigajo za ostale Slovane, in, če se že brigajo, so jednostrunski: drugače se vedejo napram pravoslavnim Slovanom, drugače napram katoliškim unijatom in protestantom. Sicer pa niti o pravoslavnih Slovanih ne pišejo jednako, ampak po tem, kakoršna je ravno sapa. Cehi so jim n. pr. takoj »verni sinovi slovanske ideje«, ako prestopajo k pravosluvju, so takoj »odpadniki« te ideje, n. pr. sedaj, ko so opustili opozicijo proti avstrijski vladi. Najholj dosledno Be vedejo napram Poljakom ! Nikakor pa ne velja to o znanstveno-leposlovnih listih, ki prinašajo temeljite in nepristranske članke. Ruski listi Be niso mogli načuditi, kako je postal Komarov v Pragi kar čez noč velik branitelj pravičnosti do vseh Slovcnov brez razločka vere!
Dopis z Nižuega Novgoroda nam naznanja, da se bo vršil od 13. vel. srp. do 1. kimovca 1899. v Kijevu XI. sestanek arheologov, ki bo med drugim pomenljiv tudi zato, ker bo smel biti razpravni jezik poleg francoščine in nemščine tudi katerikoli izmed južnih in zapadnih slovanskih jezikov, česar še ni bilo doslej na nobenem izmed prejšnjih desetih shodov.
Dopisnik iz Kijeva poroča o vzornem delovanju »Slov. blagotvornega društva« pod predsedstvom vseučil. prof. T. D. Florinskega, ki se je tudi udeležil Palackega slavnosti v Pragi, o kateri je predaval sedaj v tem društvu. V Kijevu so se ustanovili kurzi predavanj v dveh oddelkih : zgodovinskem in naravoslovskem. V prvem predava Florinskij. Te kurze zlasti pridno obiskujejo žene in deklice.
Dopis iz Varšave naznanja, da se odkrije 24. decembra spomenik Adamu Mickiewiczu v Varšavi, a to na jalco skromen način. Program obsega le 5 toček: dvoje orkestralnih skladeb, nagovor predsednika komitetu, odkritje spomenika, blagoslovljenjc in slavnostni govor, ki ga bo govoril znani romanopisec H. Sienkiewicz. Svota za spomenik se je nabrala v dveh mesecih. Po časopisih se v jubilejnem letu ne sme nič pisati o Mickie\viezu; listi, ki so hoteli oznaniti narodu, kako napreduje stavba spomenika, so morali imeti vsi jednako naznanilo, ki se ni smelo predrugačiti niti za besedo. Pripravljavni odbor sme izdati baje le 3000 vstopnic, ker VHtop bo dovoljen le onim, ki imajo vstopnice. Vrh tega pa ne smejo nikamor pošiljati vstopnic, tako, da slovanskih gostov ne bo na slavnosti. Soeijulistiški list »Robotnik« piše o tem: »Čujemo, da misli vlada prostor okrog spomenika obkrožiti z vojaštvom; le kdor bo imel vstopnico, bo mogel priti bližje. Delavcem smejo dati delodajalci vstopnice le pod tem pogojem, ako sami osebno jamčijo, da ne bodo izražali delavci nikakih simpatij za pesnika. Toda mi vsi pridemo na slavnost, z ženami in otroki, nikdo nas ne udrži, čc bi tudi tekla kri.«
To je ljubezen, to je narodna zavest, narodni ponos!	(Zvršetek pride)
Politični pregled.
V Trstu, dne 13. decembra.
Boj proti pravu in kulturi se je torej že pričel na vsej črti. Gonja proti osnovi hrvatskega gimnazija v Pazinu se je pričela po istem načrtu, kakor svojedobno proti dvojezičnim napisom. Akcijo je zupričelo laško novinstvo svojim hujskanjem in prepariranjem lahko razburljivega občin-
stva. Za časopisjem je pritisnil deželni odbor istrski svojim brzojavnim protestom do ministerskega predsednika grofa Thuna, v katerem govori o »indignaciji vsega prebivalstva v deželi«. S kako pravico si ta laški deželni odl>or prisvaja pravico govoriti v imenu vsega prebivalstva, to nam dovolj pojašnjuje dejstvo, da je to prebivalstvo po dveh tretjinah slovansko.
Deželnemu odboru je hitro sledilo laško politično društvo za Istro se svojo spomenico — tudi grofu Thunu. Spomenica pripoveduje, da je bilo koncem minolega leta na gimnazijah v Kopru in Pulju le 57 slovanskih dijakov, molči pa modro o onih, ki so bili na gimnazijah v Trstu in na Sušaku !! Sicer pa število slovanskih dijakov, poha-jajočih nemške in laške gimnazije, ne more nikakor biti v podstavo za račutijanje, koliko takih dijakov bi pohajalo gimnazij v materinem jeziku in notri sredi dežele!!!
Spomenica zaključuje, du je ta gimnazij le politiška koncesija in krivica—Italijanom. Taki so bili vedno: v vsaki mrvici pravice drugim, vidijo krivo sebi. Zakaj ? Zato, ker tudi kulturna vprašanja presojajo se svojega nacijonalnega in poli-tiškega stališča. Kako naj bi bil novi gimnazij krivica Italijanom? Mar .bode s tein kaj odvzeto Italijanom?! Mar bode kdo silil italijanske dijake, naj pohajajo ta gimnazij ?! In pa trditev, da bodo novi gimnazij širil narodno mržnjo in politiško agitacijo! To je zgolj drzna insinuvacija in nič dru-zega. Soj bode to državen zavod in bode torej pod državnim očesom. Vlada bode mogla torej v kali zatreti sleherni tak poskus!
Nadaljno trditev spomenice, da vlada hoče pomagati Slovanom na rušenju italijanskega značaja dežele, pa je eklatantnim dokazom nedavno pobila poreška »Istria« sama, pripoznavši, da je v Istri nad 180.000 Slovanov proti 118.000 Italijanom!! Torej?! Ćim je toliko Slovanov tu, je vlada dolžna preskrbeti jim kulturnih sredstev, prav tako, kakor vsem drugim in tudi Italijanom. Misel, da naj bi se ustvaril gimnazij kje v Kastvu, je naravnost neslana, kajti taki zavodi se ustanov-ljajo povsodi le v takih krajih, kjer so dani pogoji za vspešen razvoj.
Spomenica zaključuje z grožnjami — s posledicami in opominja vlado, kako so Italijani v nedaljni bodočnosti znali braniti svoje pravice in kako je vlada morala kapitulovati pred njimi!!
Ta grožnja potrja naš gornji izrek, tla hočejo uporna gospoda uvesti slično agitacijo kakor proti dvojezičnim napisom, da torej žugajo s pouličnimi izgredi.
Takrat je res kapitovala vlada, ni pa res, da je morala! Vladi je le nedostajalo potrebne energije in le v slabosti vlade je bila ona moč, s katero so zmagali poulični ekscesi proti pravici! In sedaj naj bi zmagali istotako ekscesi proti — kulturi ?! Ali naj bi se sedaj zopet ponovilo tako pohujšanje?! Ali naj se vlada zopet da ovirati po takih življih v izvrševanju nje najvzvi-šeneje dolžnosti — v povspeševanju kulturnega razvoja državljanov: v zasmeh zakonom, v zasmeh pravici, v zasmeh avtoriteti in javni moritli ?!
Ne moremo si misliti, da bi ministerstvo Thunovo ponovilo takov greh ! Sosebno pa naj ne pozabijo Italijani, da je parlamentarna scenerija malce drugačna, nego je bila takrat, ko so najeti sansculoti po laških gnezdih — nadvladali vlado. Grof Thun se ne more varati glede tega, kaj bi navstalo, ako bi se kaj tacega zgodilo tudi sedaj: neizogibno bi se morala porušiti ona ploščad, katero si je izbral v podlago, podrlo bi se zavetišče, ki ga bruni pred najljutejo opozieijo! Ćim bi padla iz proračuna postavka za gimnazij v Pazinu, ne bi imeli naši jugoslovanski zastopniki niti sekunde časa za premišljanje, kaj jim je storiti, a brez njih je ni večine. S padom rečene postavke bi morala pasti vsa sedanja parlamentarna konstelacija in — ministerstvo Thunovo!
Današnji »Piccolo« izraža jasneje, na kar je namignila spomenica luškega političnega društva. Ker ne veruje, da bi se grof Thun dal ganiti ni po brzojavkah ni po spomenicah, pa pozivlje »Piccolo« člene večkrat omenjenega političnega društva, naj zasnujejo agitacijo od jedne do druge italijanske občine ter pravi kar naravnost, da agitacija moru biti slična oni proti dvojezičnim napisom!!
To je menda dovolj jasno govorjeno. Vlada je torej opozorjena in mi nočemo zgubljati dalje besed.
Kakor kletev brezbožneža se nam zdi, da pozivlje »Piccolo« vlado pri njeni vesti, naj čuje glas naroda in naj ne vzbuja domnevanja, da so Italijani izven zakona !
C) da, vladi« naj sluša glas naroda, katerega obupni klici so naletali do sedaj le na gluha ušesa, prav tako, kakor da je ta narod-trpin kraj vse svoje dobrote izključen od uživanja dobrot zakona, ('nje naj glas tega izmučenega naroda in naj ga varuje pred ekseesi onih, ki ga proganjajo kakor divjo zver, kadar-koli se oglaša najplemenitejo prošnjo: usmilite se me, dvignite me iz teme, v katero me tišče nasilni hegemoni, dajte hrane ukaželjni duši moji in rešite me iz rok, ki me sovražijo in ki so znklet sovražnik vsakega prava in — kulture!
Dr. Lueger o politiškem položaju. Dopisnik nekega ogerskega lista je izpraševal dra. Luegra o politiškem in parlamentarnem položaju v Avstriji. Lueger je menil, da med krščanskimi socijalisti in katoliško ljudsko stranko sporazumljenje ni mogoče, ker poslednja stranka služi vsaki vladi in ker je v vprašanju nagodbe obljubila več, nego more spol ni ti. Nagodba pa, kakor jo nameruje vlada, ni taka, da bi mogla zadovoljiti Avstrijo. Slednjič je menil Lueger, da ni izključeno, da se tudi krščanski socijalisti povrnejo k obstrukciji.
Nam bo zdi, da Lueger ni bil toliko odkritosrčen, da bi bil povedal resnični vzrok taktiki njegove stranke, vzrok, ki je javna tajna. Te taktike ne narekuje skrb za državo, ampak strah pred nemškimi nacijonalci. Vsakako se mora čudna zdeti ta vestnost Luegerjeva proti katoliški ljudski stranki, ako pomislimo, da se isti Lueger veže sedaj z življi, ki zanikajo vrhno krščansko načelo — in to bi moralo nekaj veljati krščanskim socijalistom —svojim uprav barbarskim postopanjem proti sočloveku druge narodnosti.
Is hrvatskega tabora. V včerajšnji seji je že prišla v razgovor ona glasovita in cel<5 za razmere na Hrvatskem nezaslišana volitev v Pisaro-vini, o kateri smo tudi mi govorili zadnjič. Posl. Derenčin je namreč stavil v imenu opozicije predlog, da je pozvati vlado, da v Pisarovini nemudoma razpiše novo volitev. Utemeljevatelj je povdarjal, da se je pač že prelivala kri na volitvah, ali kaj tacega še ne. Ako ne bi protestovali proti taki volitvi, bi zaslužili, da bi nas izključili iz vrste kulturnih narodov. Posl. Bresztyenskzy pa je rekel, da ljudje, ki so poklicani, da bi čuvali zakon, a ga gazijo, so hujši nego anarhisti. Ako bi se potrdila taka volitev, bi bila uničena vsebina konstitucije! Nič ni pomagalo: slepo pokorna »narodna« stranka je zavrgla nujnost Derenčinovega predloga, in je stvar izročila verifikacijskemu odseku, ki že poskrbi, dane bode bolelo onih, ki so na najdrzneji način kršili zakon in konstitucijo.
Domače vesti.
Vesti iz tržaškega novinarstva! Precej premembe bo. O socijalistiškem »Lavoratoru« smo že povedali, da je prenehal, a da prične zopet izhajati pod drugim imenom in — drugo zastavo. Te vqsti se vzdržujejo in so popolnjujejo celo po nadaljnjih podrobnostih. Tako smo čuli včeraj govorico, da so v dotičnim konsoreiju, ki bode izdajal naslednika »Lavoratoru«, najhuja med najhu-jimi, občinska svetovalca S p a d o n i in B a n e 11 i in pa »sodrug« — Camber! Mi beležimo to le kakor govorico in opažamo le, da Be nam — kolikor poznamo mi osebe — taka kombinacija imen nimalo ne zdi nemogoča. Le radovedni smo — ako se potrdi ta govorica —, koliko socijalistiških očij ostane še, ki se niso — odprla!!	i
Nadalje se govori, da preneha tudi glasoviti »Mattino«. Govorica utegne biti resnična, kajti sestrica mu »Sera« je taktično že prenehala te dni. Je križ to, vsake — jasli imajo to šmentano svojstvo, da Be rade praznijo. »Mattino« ! Trpka beseda nam sili v pero. Koliko tisočakov se je zavrglo tu za slabo stvar, za vzdrževanje usodne fikcije, za pesek v oči. In kakimi sredstvi so delovali to glasilo in njega zaplečniki!! To je bil javen škandal, najžalostneji curriculum vitae! In sedaj preneha, kakor je živel — neslavno, zapuščen od vseh, od čitateljev in — milijonarjev!
Volitve v okrajno bolniško blagajno so se vršile ininolo nedeljo. Skrutinij se jezavršil minulo noč ob 1. uri popolunoči. V prvem in tretjem
razredu so bili izvoljeni kandidatje »delavskega odbora«, to je, stranke dosedanjih liberalnih gospo-
dovalcev, v II. razredu pa so zmagali socijalisti. Ker imajo 3. razred H kandidatov, 2. r. 32 in 1. r. 20, imeli bi torej od kandidatov socijalisti 32, liheralci pa le 2H. Toda slavna lil>eralna volilna
komisija je našla las v tej juhi in rešena je _
liberalna večina. Od 32 izvoljencev v II. razredu je namreč sedmorici odrekla potrebno kvalifikacijo in je postavila na njih mesto sedmorico svojcev! Tako bode odslej v načelstvu blagajne 35 liberalcev in le 25 aocijalistov. Vsakako pa smejo poslednji biti zadovoljni s tem vspehom. Nam je tudi popolnoma prav, da je socijalistom došla prilika da morejo izdatno ]>ovspeSovnti asanaeijo uprave tega zavoda. Da vidimo torej, kakova bodo dejanja po lepih obljubah! In če bodo res odgovarjala obljubam, bodemo mi lojalno in odkrito kon-statovali to dejstvo.
Umrla Je v Sežani minolo noč gospa Franja Dolenc, mati jedne najodločnejših ženft slovenskih kolikor jih poznamo mi: gospe Maše Dolenc-Gromove. Vemo, da govorimo iz srca vsem onim mnogoštevilnim slovenskam ženam, katere spaja slovensko rodoljubje v prisrčno zvezo z gospo Mašo, ako le-tej izrazimo najiskreneje sožalje na izgubi drage matere.
Deputaeija poštarjev. Z Dunaja nam pišejo včerajšnjega dne: Deputacija poštarjev je bila danes najmilostljiveje vsprejeta od cesarja. Po besedah vladarjevih, da se bode natančno bavil s predloženo mu stvarjo, se je nadejati, da se vendar skoro zboljša usoda poštnega osobja po deželi.
Schrev.
Vzklie na komisija za osebuo doliodarino v Istri je včeraj zapričela svoje razprave.
Sejo je otvoril predsednik, c. kr. dvorni svetnik in finančni ravnatelj vitez pl. Zimmer-mann nagovorom, katerim je pozdravil člene komisije in je opozarjal na eminentno važnost nove uredbe v vsem direktnem davčnem zistemu, na-stopivšem po novem davčnem zakonu, na kulturno pomembnost iste ter nje zdrava in moralična načela.
Dvorni svetnik pl. Zimmermann je omenjal v svojem nagovoru vestnost in objektivnost, s katero so cenilne komisije ob težavnih razmerah spolnile svojo nalogo, ter je izrekel nado, da tudi vzklicna komisija v jednaki meri zadosti svoji važni in visoki nalogi.
Po razmotrenju posamičnih načelnih vprašanj od strani člena, inženirja dra. Pija Gambinija in po nekaterih opazkah informativne nravi od strani predsednika in člena, c. kr. višega finančnega svetnika Jakoba pl. KuhačevMa je predsednik pozval komisijo, naj preide na posvetovanja in sklepanja o posamičnih utokih.
Srca kvisko! V P ulj u bo te dni odprli prvo hrvatsko šolo. Pa ne mislite, da so to storili oni, ki bi morali, ako bi se zavedali svoje dolžnost' in ako bi hoteli biti toliko pravični in človekoljubni, da bi dajali narodu duševnega kruha mesto kamena. Da, otvorila se je prva hrvatska šola v mestu puljskem in s tem se je slednjič uresničila srčna želja puljskih Slovanov — ali otvorili sinojo sami, otvorila jo je naša družba sv. Cirila in Metoda. Vredni starina župnik Gržinič je najprej ganljivimi besedami pozdravil navzoče in potem je blagoslovil novo poslopje. Zatem je dr. L a-ginja izustil diven, najlepšimi mislimi pretkan govor. Na to sti dve učenki lepo deklamovali pesnico, v kateri se rod naš poklanja svojemu vladarju. Mnogi so bili ganjeni do solz. Ali izvršil 1 se je še drug ganljiv, uprav srce pretresujoč prizor. Ko se je deputacija zahvaljevala dru. La-ginju na njegovem velikem trudu za osnutje te šole in je prisezala zvestobo narodnim načelom, dvignil je neki priprosti delavec svojega si nčeka v svoje nar očj e, in je pokleknil potem pred sv. razpelo, ti a g o-rečo molitvijo in plamenečim srcem zaobljubi otročiča Bogu in narodu!
Vsem navzočim je zaigrala solza v očeh, videčim toliko veličino duše v prsih priprostoga moža. O kakov biser je to — taka duša naroda! Dokler ima narod naš tako dušo, se nam ne treba odrekati nadi, da izidemo slednjič kakor zmagovalci iz tega trdega boja za svoj obstanek. Zato pa: srca kviško!
Miklavžev večer »Tržaškega Sokola«. Po
tradicij«»nelnem običaju obhajal je »Tržaški Sokol« v nedeljo 11. t. m. zvečer v redutni dvorani svoj »Miklavžev večer«. Prijetna in domača zabava na sebi, katere se udeležujejo vsako leto mlado in staro, nizko in visoko, kakor tudi simpatije, ki jih goji naše občinstvo do »Tržaškaga Sokola«, katero društvo je nekako družilna vez med nami, nizkimi in visokimi sloji — vse to je provzročilo leti »s še več nego v minolih letih, da je bila udeležba jako mnogoštevilna, da-si moramo priznati, da bi bila ista — oziroin na povdarjena dejstva — lahko še obilneja. Med došleci je vladalo od konca do kraja veselo gibanje in žuborenje ter se je razvijala vseskozi živahna, nekaljena in neprisiljena zabava, tako, da smo se po zvršetku iste razšli vsestransko zadovoljni in zadoščeni.
K temu je največ pripomoglo to, da se je vspored vršil zaporedoma in neprisiljeno, brez onih dolgotrajnih vmesnih pavz, s katerimi se na naših zabavah večkrat muči sicer jako potrpežljivo rob-šinstvo in ki provzročajo, da se zgreni dobra volja. Uvodom izvajalo se jo tamburanjo in petje.
Prvo so poskrbeli vrli tamburaši in dične tamburašiee iz Rojana, ki so nam dobri znanci izza drugih nastopov in ki so pod vodstvom gosp. Vogrič-a izvajali z običajno gotovostjo in vnemo temu večeru prikladne komade,
S tamburaši pa se vrstil možki zbor »Slov. pevskega društva«, na katerega divnem petju so je uprav naslajalo zbrano občinstvo. Omenjeno društvo je zapelo nekaj slovenskih in hrvatskih skladeb, med katerimi je najbolj ugajala nova Vilharjeva kompozicija »Na vrelu Bosne«, ki se je morala tudi ponavljati. Solo je pel g, Prunk uprav divno.
Glavna točka večera je bil seveda: nastop »sv. Miklavža« z njega spremstvom in obligatnimi pnrkeljni. V škofovskem Jornatu, obdan od nežnih angeljcev, je stal Miklavž mogočen in vzvišen ter nam podajal svoje nauke in nasvete in grajal naše slabosti. Globoko so Bcgle njegove modre besede, prevejctie resnostjo in humorjem, vsem navzočim v srce in — žolč! Po njegovem splošnem nagovoru in vsakemu stanu posebej, podaril je vsakemu namenjena mu darila.
Po zvršenem vsporedu se je razvila živahna svobodna zabava, po kateri smo se jeli razhajati, hvaležni »Tržaškemu Sokolu«, da nam je pripravil vesel, domač večer, iu želeči mu, da bi mu kmalo zasijali milejši dnevi, ko bode zamogel zopet vsestransko zadostovati svoji vzvišeni ideji in glavni nalogi — telovadbi. In kako bi ne zadostoval, ko ima za to vseh pogojev, izvzemši jedino — primerne lastne prostore!
Pevsko društvo »Kolo«, ki priredi prihodnjo nedeljo svoj veliki koncert v gledališču »Poli-teama Kossetti«, je doseglo izmed vseh dosedanjih pevskih društev Trata iu okolice nejveče število izvršujočih členov. Šteje nad 70 pevki nj in pevcev ter f>0 tamburaši o iu tamburu-š e v. Ker so nekateri pevci ob enem tudi tamburaši, ima vsega vkup 120 izvršujočih členov! — Materijalne žrtve tega društva so razmerno jako velike. Za tamburice je društvo izdalo 930 gld. ter ima tekočih stroškov HO gld. na mesec.
To je jako dosti, Če pomislimo, da obstoji društvo večinoma iz najrevnejših slojev!
Zato je naša dolžnost, da je podpiramo in to tem bolj, ker to društvo zastopa po veliki večini take slojeve, ki so najbolj izpostavljeni tujim navalom in zato v največi nevarnosti, da se nam potujčijo. Ohranimo torej to požrtvovalno množico svojemu narodu iu narodni umetnosti! Povrnimo jim njihov trud vsaj s tem, da se udeležimo nedeljskega velikega koncerta v obilnem številu. Saj žrtev za nas ne bo tak<S huda, ker se nam nudi dosti lepega umetniškega užitka.
Za zastavo pevskega društva „Kolo" sta nabrala gg. Samec in Zlobec v gostilni gospoda Marca 4 K. Pred izkazanih 2t>8 K 04. st. Skupaj 272 K 94 st. .
Srčna hvala vsem darovalcem!
Za »lložit'llieo« so nadalje darovali v kavarni »Commeroio« gg.: I. Jesenko 10 K.; A. Šorli, I. A hram po (i K.; J. Jamšek, I. Dolinar po 5 K.; dr. Rybaf, dr. Gregorin, J. Gomilšak, Gr. Stepančič, dr. Pretner, Ant. Toroš, J. Vuč-kovid po 4 K.; dr. Abram, Keiula po 3 K.; N. Stepančič, .1. Parožič, A. Stembergcr, A. Goljevšček,
J. Urbančič, I. Kanobol, M. Manrfirf, Sv. Mar-telanc, Jernej Dolinar, Bogdanovih, \ E. S., Moja Malenkost, Peruiek, I. 1'relog, JriušiV, Hmelak, Orotwer, Fabijani, M. Mozetič po J K.; Kovač, Bartol, Zupančič, Stoka, Pregelj, VinAek, J. Čeme, M. Protner, Visjan, I. Detela, Vukovi, Mlokuž, A. Vrabce, Klinar, B. Dolinar, Fr. To,os, Kalan, Piano po 1 K. Skupaj 122 kron.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje veati.)
I)H naj 13. (ZU.rniea poslancev). Med došlimi s|»isi jo poročilo proračunskega odseka o razširjenju pridtaniščnih naprav v Trstu. Zakonski načrt določa napravo pomola pri sanitetnem poslopju, razširjenje več kosov obrežja v starem pristanišču, napravo mosta v bližini ustja velikega kanala, potem napravo pomola in obrežja za pristaniščni basin pri Sv. Andrej,,. Vse to na državne stroške. Državna uprava se pooblašča, da v pokritje stroškov za to naprave sklene pogodbo z občino tržaško v tem smislu, da občina da državni upravi na razpolago posojilo v znesku do šestih milijonov, ka-tero posojilo bode vračati v letnih obrokih in obrestmi po 3'/4«/0. Ta zakon stopi v veljavo z dnevom njega objavljenja.
Poročilo po v da rja, da ima Trst v Benetkah, katerim italijanska vlada obrača vso svojo skrb, jako važnega konkurenta, katerim moraj o računati naši merodavni činitelji. Ničesar ni smet, torej zamuditi, da izkoristimo ugodno zemljepisno polože,.je tržaškega pristanišča in da se izognemo temu, da nas drugi prehite. V interesu trgovine si bodemo morali prizadevati, da vzdr-žimo ta naš prvi trgovinski emporij, na katerega je navezana sosebno naša trgovska mornarica ter da napravimo istega sposobnim za konkurenco v boju na trgovinsko-politiškom polju.
Duintf 13. V današnji seji zbornice poslancev je grof Tliun odgovoril na interpelacijo po-slanca Vukoviča radi odredeb v prilog pomorščakov in njih potomcev. Minister je rekel, da hoče misliti na zavarovanje teh ljudij v slučaju bolezni in nezgod. Dotični zakonski načrt hoče predložiti čim prej. Potem je odgovoril na interpelacijo poslanca Biankinija radi izseljevanja Dalmatincev v novo Zelandijo.
Poslanec Lemisch je predlagal naj se otvori razprava o odgovoru ki ga je tla I grof Thun v zadnji seji na trojico interpelacij o rabi slovanskega jezika v uradih. (To interpelacije so se tikale naših slovenskih pokrajin. Op. ured.) O tem predlogu se je glasovalo po imenih in je bil odklonjen z J 34 proti 84 glasom.
Potem *e je pričela razprava o zakonskem načrtu o uravnavi plač državnim uslužbencem.
Listnioa uredništva.
Na Koroško: Prisrčna hvala Vam! Ko mu prihajajo take besede otl tak« strani, človek pač lahko pozablja na one druge, ki ga — nimajo radi! I oda, ako pročitate izjavo na čelu toga lista, potem nam gotovo ne boste šteli v zlo, ako uljudno odklanjamo dobrohotno ponudbo Vašo. Uverjeni pa bodite, da tudi v bodoče ni za las ne odstopimo od onih načel, ki so nam bila veljavna do sedaj na urejevanju tega lista in katere še posebno hvalite Vi na glasilu političnega društva »Edinost«. Slej ko prej hočemo posvečati vso svojo skrb narodni celokupnosti slovenski v ožjem, in vzajemnosti avstrijskih Slovanov v širšem okviru.
A v jeduem oziru bode drugače odslej. Kaj hočete, skušnja nas je izučila. V seji odbora pol. društva »Edinost«, v kateri se je sklenila že poprej omenjena izjava, je moralo uredništvo čuti lo to jedno samo očitanje, da je bilo prelojaluo nasproti onim, s katerimi se ni strinjalo!!
In mi ne moremo druzega, nego da to očitanje pripoznamo opravičenim. Motili smo se. Menili smo siromaki, da se nam bo štelo to v zaslugo, ako dajemo prostora vsakemu menenju, tudi nasprotnemu. V tem menenju, in da bi bistrenjem pojmov koristili dobri stvari, smo dajali prostora tudi spisom, ki niso mogli biti ravno ljubi onim krogom, katerim služimo toliko po svoji dolžnosti kolikor po svojem najglobljem prepričanju. Slabo se nam je izplačala taka lojalnost, odslej bode to drugače. Obzirnost do nasprotnika postaja dandanes redkim predmetom in odslej hočemo biti tudi mi manje razsipni s tem blagom. V tem pogledu bomo odslej nekoliko previdneji tudi mi!
Vam pa, velepoštovani gospod, izrekamo še enkrat iz dna duše svojo zahvalo. Vsi hočemo delati po Vašem zlatom navodilu za u staj en je in o s v ob o j e n j e na rodo-m učenik a o b p e r i-feriji! Od sinje Adrije bratski pozdrav rojakom v tužnom Korotanu !
Uredništvo »Edinosti«.
Globoko Užaljenim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nepozabna mati, stara mati in tašča, gospa
Franja Dolenc
minulo noč po dolgi in mučni bolezni preminola v Gospodu, previđena sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb bodo jutri dne 14. t. m.
Draga pokojnica so priporoča v molitev in blag spomin. V Sežani, dne 13. decembra 1HDH.
Rodbina Dolenc-Grom.
CA88A Dl RISPARMIO TBIESTINA
(Tržaška hranilnica)
Sprcjemlje denarne uloge v bankovcih od 60 nvč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opo-ludne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure opo-ludne. Obresti nn knjižice ...... 3»/o
Plafiuje vsak dan od {»—12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 mora se odpovedati 3 dni in zneske preko 1000 gld. p« 5 dni.
EekomptuJ« menjice domicilirane na tržaškem trgu po ..........31/
Posojaj« na drž. papirje avstro-ogerske do
1000 gld. po...........4°/o
ViSje zneske od 1000 do 5000 gld. po . &»/■%
Daje denar proti v knjiženj u na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru.
rs

Zavoi za nniformiraoje in civilna trojaćnica
Frana Jiras
ulica Caserma 0 — v Trsta — ulica (Jasermn 9 Priporoma se
za napravo uniform In civilnih oblek.
Postrežba poŠte na. Zalona vseh vrst za uniforme po tovarniških cenah.
Prodaja iitMii Tin
na malo in debelo
(lastnega pridelka iz Jesenica pri Splitu)
Filipa Ivaniševiča
v Trstu, via Carintia Štv. 22.
Podpisani si usoja naznaniti slavnemu občinstvu, da jo odprl svojo na novo in okusno urejeno
brivnico
v Škednju, v lastni hiši štv. 215.
Pripomni se svojim rojakom z;i mnogoštevilno obiskovanje ter jamči postrežbe v popolno zadovoljnost v vsakem obziru.
Zahvaljuje se v naprej beleži udnni
ORAR
Hpottolien v popravljanju vsakovrstnih lir, se priporoča hI. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice.
Friderik Colja,
raznašalec „Edinosti" in vratar, Via Solltario it. 8.
filijalka
c. kr. Driv. astrijskega kreditnega zavoda
za trgovino ln obrt v Trstu.
Novci sa vplaClla. V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 21/«°/0
» 3V/o
30-
V napoleonlh na
30-dnevni odkaz 2*/0°/o 3-mesečni „ U1/«0
«- » „ 2 V/o
nn pismn, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. nvgusta t. I. po dotičnih objavah.
Okrožni od del. V vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonlh brez obresti Nak az nio o
nograd, brez troškov. Kupnja ln prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku 1°/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma nn katerokoli mesto.
Vložki v pobrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali srebrni denar, inozemski bankovci it«. — po pogodbi. Naš a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Assicurazioni generali
V TRSTU.
(Društvo ustanovljeno leta 1831.) To druStvo je raztegnolo svoje delovanje nn vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega
blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne
31. decembra 1803.....gld. 68,071.073*84
Premije za poterjati v naslednjih
letih.........., 30,541.700*64
Glavnica za zavarovanje živenja
do 31. decembra 181)4. . . . „ 169,929.625*08 Plačana povračila:
a)	v letu 1894......... 9,737.614*48
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1894....... 292,401.706*51
Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje zu zavarovanja in sploh vsa natanjc-neja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione St. S88/1 v lastnej hiši.
Riunione Airiatica 4i Sicurta v Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toćl, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892.
Glavnica društva......
Premima reserva zavarovanja nn
življenje........
Premij na reserva zavarovanja proti
bgiuu.........
1'remijna reserva zavarovanja blaga
pri prevažanju......
Reserva na razpolaganje . . . Reserva zavarovanja proti premi-njanju kurzov, bilanca (A) . . Reserva zavarovanja proti premi-njanju kurzov, bilanca (B) . . Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . . Občna reserva dobičkov . . .
gld. 4,000.000-—
„ 13,326.340*98
„ 1,032.248*22
„ 49.465*07 500.000*—
333.822*42
243.331*83
500.000*— „ 1,187.104*86
l'rad ravnateljstva: Via Valdlrivo it. 2, (v laitni hlfti;.