Leio I. Ljubljana, sredo 10. septembra 1919. Štev. 197. M ' v“ F yJS'.. ■'.'. Cene po pošti: n celo Isto . Si M'— za pal lefa . H ZO*— za četrt leta. H 10 — za 1 nissso . . B 3*50 Za L]u!slIanQ messSno 3 B IMlštao in nprava: Bcpifarjcso ulica št. 6 Uredn. telefon štev. SO Posamezna Številka 16 vin. - NEODVISEN DNEVNIK ~ f*©$ v kateri se rumunska delegacija arizu pooblašča, da podpiše mirov-Pogodbo z Nemško Avsti‘ijo. Zahte-nekaj pridržkov v vprašanju ^Jsmjskega varstva. Dr. Renner v SS. Germainn. ki *^U Lyon, 9. sept. (Brezžično). Neindustrijski državni karcelar dr. Ren-r ,e ^ povratku z Dunaja dospel v Saint erniain v torek ob 10. dopoldne. V nje-c.^em spremstvu sta bila avstrijska publi-j. . Zifierer in Lenhoff. Tudi italijanski ^ Piton Della Rocca, ki je spremljal dr. že na njegovi vožnji na Dunaju, r'j® z njim vred povrnil zopet v Saint “ttnain. ^°*0arslia mirovna pogodba, Po Versailles, 9. sept. (DKU) Kakor g0l°Ca,, »Journal«, bo mirovna pogodba z fac *^° *zr°čena bolgarski mirovni aele- ljl Jutri popoldne v Neuillyju. Gornja Sleziga. Berlin, 0. sept. (ČTU.) Po-• 11 krogi naznanjajo, da pomenjajo je j..0xV(Jjše vesti iz Gornje Šlezije, da tla .Ucuiiati s ponovitvijo vstaje. Kaže, ,? poljska organizacija pridno U' ^arncn te nove vstaje je ne-ko^ . ta> zasesti Gorenjo Šlezijo prej, • narnei'avano. Poljaki namreč Pri a^° 8 tem, da bodo na ta način V . °.iečem glasovanju vplivali ^aiiniPi^0g lla razpoloženje v tej posl^ vi- i 5)rePre^i ,a načrt, bo prn-Se srw,f , PrUski deželni skupščini, ki ski n ,e ^® 10. t. m., predložila zakon-*%’avo Times« vest iz ^ ekinga, da je v Harbinu (Mandžurija) tekom treh tednov 40C0 eseb umrlo na koleri. Vendar se opaža, da epidemija polagoma pojema. mm iv. 35 f- MK21 Memel ki ga bo Nemčija izgubila. Memel je bilo \ najsevernejše nemško mesto in leži ob ustju Dange ter je odaljen 2 km od severnega morja. Prebivalcev ima mesto nekaj čez dvajset tisoč. Mesto je bilo živahno; ima gimnazijo, učiteljišče, ribiško šolo, višje dekliške šole, gledališče. V mestu izdelujejo ladije, stroje, kemikalije in pivo. Posebno živo je cvela trgovina z lesom, lanom, žitom in ribami. Izvozili so blaga povprečno za vrednost 12 milijonov na leto. Mesto je bilo ustanovljeno že 1. 1253 in je prišlo v roke nemških redov. Zgornja slika nam kaže kraj Schwarzort, kjer se nahajajo jantarovi rudniki. Na levi v sredi je narodni nemški spomenik v Memlu. Na desni v sredi zgoraj: mesto Memel, spodaj: slikovit del obrežja. Spodnja slika; pristanišče v Memlu, Ceškt škandal. UKRADENI STGTISOČI. — MINISTRI HAZARDIRAJO Z GOLJUFOM. Na Češkem imajo sicer veliko skrbi, kako bi uničili in odpravili verouk iz šole, kako bi razkristjanili družino. Za tem se pehajo češke svobodomiselne stranke, gosposke in socialistične. Boj proti krščanstvu nazivljejo boj proti klerikalizmu. Te dni je prišel v vrstah teh kultumo-bojevnikov na dan grd škandal. Uradnik mestne praške hranilnice Mestek je v teku enega leta poneveril 380.000 kron, drugi trde celo, da je poneveril do pol milijona* Denar je zapravil pri hazardnih igrah, Ta škandal sicer ni tak, da bi moral zanimati izvenčeiko javnost. Toda preiskava je dognala, da je Mestek zaigral nad 300.000 kron v družbi visokih oseb praške družbe, med katerimi sta bila dva ministra če* ho-slovaške republike. Eden od teh dveh ministrov je češki socialist Stfibrny, Drugi je bil baje agra* | rec Prašek, Ime drugega ni čisto ugotovljeno, medlem ko je Stfibrny gotovo pri-j zadet. Stranka čeških socialistov — prej so se imenovali narodni socialisti — stoji nravno najnižie izmed vseh strank v češki republiki; je brez trdnega programa, brez jnsne taktike, stranka surovih govornikov, surovega tiska, katere član Hanzliček je opravičeval na javnem shodu tatvine v tobačnih tovarnah ter dodal, da se bo javnost na to morala privaditi. Kdo bi mu to zameril, ko pa minister njegove stranke z defravdantom pri igralni mizi hazardira za ukradene r4 o tisoče! Sirite »Večerni iht“! t Stran 2 »Večerni list«, 3ne 10. septembra 1919, Stev. 197. Kdo Je kriv poloma v Hropi in Kamni gorici? Ali župnik, ali Jugoslavija? »Naprej« od 5. t. ro. prinaša dolg članek o polomu v Kropi in Kamni gorici. Ves članek izzveneva, da je vsemu temu kriv župnik sam kot nestrokovnjak. Mi vemo, da je bil še pred nedavnim časom strokovnjak pri zadrugi, a ga je delavstvo samo odslovilo. Namen »Naprejevega« in včerajšnjega »Narodovega« članka je bil le zopet udariti po »farju«, ki se odkrito poteguje^ za dobrobit svojih župljanov. Prva žrebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici je podjetje, ki je popolnoma samo delavska last, pri katerem ne rabijo tujih ljudi. Strokovnjak je zanje ta, ki pokaže, da zanje resnično skrbi in ne zasleduje sebičnih namenov. Takoj po prevratu in razsulu Avstrije se je obrnilo vodstvo imenovane zadruge na tedanjo narodno vlado z opozorilom, kaj preti. Prosili so vlado, naj skuša od-pomoči, Vlada je poslala odgovor, v katerem obljublja takojšnjo pomoč in prosi vodstvo, naj gleda na to, da ne bode delavstvo brezposelno, ona bo storila vse, kar bo mogoče, da ne pride do krize. Na podlagi tega zagotovila je vodstvo gledalo, kolikor je moglo, da je držalo delavstvo pri delu. Začelo je primanjkovati goriva, t. j, koksa in drobnega kovaškega premoga ter železa. Zaloge kuriva, ki so se bile napravile še med vojno, so se pričele znatno manjšati, zaloge izdelanega železa pa so se znatno večale. Vodstvo je prosilo za izvoznice izdelanega blaga, a jih ni dobilo Prosilo je za dovoljenje uvoza železa, pa ga tudi ni dobilo, Dočim pa je neki tamkajšnji rojak dobil iz Nemške Avstrije dva vagona žice za žičnike, Ta človek nima lastne tovarne, zadostovalo je samo ime tovarne, ki je že dolgo opuščena, in imel ga je — seveda za veriženje. Omeniti je, da ima dotična oseba visoko državno službo v Belgradu, Ravnateljstvo državne železnice v Zagrebu je naročilo v Kropi 30.000 kg žreb-ljev. Za nekaj časa je prišel dopis, ki to naročilo preklicuje. Zakaj? Zato, kakor je v dopisu omenjeno, ker se osrednja vlada pogaja z ameriškimi tvrdkami za dobavo žrebljev iz Amerike, Torej iz Amerike se naroča blago, s katerim razpolagamo doma sami. Na ponovne prošnje radi koksa so prišli od vlade povoljni odgovori, a koksa ni bilo od nikjer. Enkrat je prišla na zadrugo brzojavka: »Dva vagona koksa sta na potu«, a tudi teh dveh vagonov ni bilo na mesto. Temu je seveda kriv župnik in ne Jugoslavija? Pojdimo še naprej! Iz Češkega je došlo sporočilo, da imajo tam dovolj koksa, samo naj se pošlje lokomotivo in vozov. Čehi so namreč doživeli to nesrečo, da je šlo že več vlakov v Jugoslavijo, a nazaj jih ni bilo. Šla je prošnja, naj bi se dovolili vozovi z lokomotivo vred, pa' je prišel odgovor: ker vozov ni, ni mogoče postreči. Pa pojdimo od Zagreba proti Zemunu in videli bomo na tisoče in tisoče vozov, ki tam doli gnijejo in rjave. Kdo je temu kriv? In vi bodete doliili župnika in Jugoslavijo, Gospodje okrog »Napreja« in »Naroda«, ne bodite tako naivni in fte skušajte prevaliti same sebe. Zakaj se naroča blago iz Amerike, ne da bi se spravilo najpreje domačega v promet, zakaj je tak nered na hrvatskih progah? Če bode šla stvar tako naprej, stojimo pred celim gospodarskim polomom v Jugoslaviji. Pa ne bode li temu Kriv župnik iz Krope ali pa naša Jugoslavija? Ne zavijajte besed in pogledov ter rajši pri-poznajte, da je vsemu temu kriva edino le uprava! Ako bi ona imela količkaj razuma in energije, ne bi naročala izdelkov iz Amerike, katerih pa imamo v domači zalogi na milijone vrednosti, To je stvar trgovinskega ministrstva in samo žalostno S' . ako ministrstvo ni kos svoji nalogi, avnotako je z ministrstvom za promet. Tu sem se ozrite. Velike metle je treba, ki bode pomedla vse te nerednosti in z njimi tudi one ljudi, ki ne store svojih dolžnosti kot jih imajo storiti napram svoji domovini. Delavsko podjetje, delavci in njih rodbine bodo trpele radi mlačnosti državnih uradov. Mi vemo, da so se dovolile izvoznice od različnih bank, kdor je hotel te izvoznice dobro plačati. Tudi vemo, da *e danes dobi vagonov kolikor jih hoče, kdor je recimo demokratične ali pa tudi rdeče barve. Seveda za podjetje, katerega člani so vsi krščansko misleči in čuteči, kateri pokažejo svoje prepričanje, kadar je treba, za te ni vagonov, za te ni izvoznic. Kaj komu mar za trpljenje stotine in stotine ljudi, delavcev in niih družin. Toda mi nismo tega mnenja. Mi spoznavamo, če je naš so tovariš — pa čeprav rdečega ali demokratskega mišljenja — v potrebi, n;u tudi pomagamo. Socialisti danes nimajo besede, da bi jo spregovorili v prid prizadetim, ampak so spravljajo na župnika »Narod« tudi jako nerodno zagovarja svoje pristaše, A ne pomaga nič, gnii-loba gleda iz vseh kor.eev in krajev in do- kler se ta ne odpravi, se tudi razmere ne bodo zboljšale, postale bodo še le slabše. »Narod« pravi, naj gredo Kroparji in Kamnogoričani za »teh par dni«, ko ne bo »teh par vagonov« koksa, cesto popravljat! To bodo delavci sami storili brez »Narodovega« nasveta, a koksa kot kaže ne bo ne v par dneh, pa tudi v par mesecih ne. Zima je pred durmi, cesta bode kmalu popravljena in kaj potem? Z rokami v naročju bodo delavci lahko gledali v strop ter čakali milostne brezposelne podpere ki današnji draginji popolnoma nič ne odgovarja in ki je še tako napravljena da delavec, ki je toliko srečen, da poseduje lastno stanovanje, plača zani po načinu brezposelne podpore čez 50 K mesečno, Mislim, da je zadosti, ne morem se poslužiti onih pravih besedi, ki bi jih porabil, da bi pošteno ožigosal te gniile razmere, ki vladajo pri raznih upravah. Če ne bo spoznanja o pravem času, bodo kroparskim žrtvam sledili tisoči in desettisoči drugih žrtev. In ravno zato, ker nam je na srcu blagor države ravno toliko kolikor blagor delavstva, želimo in zahtevamo reda m močne metle! Polltiine novice. Is Krope. Na članek v »Napreju« z 4rr3 5. t. m. »Kropa pred polomom« odgovarjamo. Predvsem konšlatiramo, da dopisniku ni namen delavcem, ki niso slučajno njegovega mišljenja, v njih stiski pomagati, ampak stisko izrabiti in delavce nahujskati, da nahujskano delavstvo postane njegovega mišljenja. A to se mu ne bo posrečilo, Poslužuje se zato neresnice in zavijanja. Nihče v Kropi ne pozna klerikalnih podjetnikov preteklih časov (Lukmanov niti v Kamnigorici ne), ki so bogateli na stroške delavcev,‘pač pa so bili ti pravi liberalni magnati, pa taki, kakor so vaši sedanji prijatelji, s katerimi ste v Belgradu zvezani na stroške nas delavcev, Skubili so nas prav do zadnjega, in bi nas še, ko bi ne bilo klerikalnega župnika Hoenigmana, ki nas je z mnogimi težava- i mi rešil iz liberalnih (to je vaših prijateljev) krempljev ,ko je ustanovil železno-obrtno zadruge. Zadruga se je vedno s pomočjo omenjenega župnika in potem s pomočjo Zadružne zveze v Ljubljani dobro vodila in se tudi primerno malim našim zadružnim deležem in rezervam razvijala. Zato dobro stoji! Med vojno nas je pa vaš prijatelj »strokovnjak« krivično in brezobzirno stiskal in vse protijjostavno samovoljno vladal, zato smo ga letos s pomočjo sedanjega župnika vrgli, — za kar smo župniku vsi hvaležni —, izvolili smo nov de-liavski odbor, ki naj s pomočjo pisarne vodi zadrugo. Da ni sedaj dela, ni vodstvo zadruge prav nič krivo, pač pa vaši prijatelji kapitalisti in verižniki, ld imajo dovoij goriva in železa in izvoznic. Ti so krivci naše stiske. Dobro si bomo zapomnili, kakšni delavčevi prijatelji ste vi in vaša soci-jalnodemokraška stranka! -f- Kriza v Belgradu še ni končana Medtem ko so včeraj poročali, da je kriza rešena, so snoči došle vesti, da se je kriza poostrila. Demokrati iu socialisti so hoteli z radikalci sestaviti vlado. Toda ti so izjavili, da brez Jugoslovanskega kluba in drugih strank ne gredo v vlado. Socialisti pa nočejo, da bi Ljudska stranka imela kaj besede v vladi. Zato so radikalci izjavili, da se na tak način ne pogajajo* ker hočejo, da je vlada koncentracijska, t. j. vlada vseh strank. Socialisti kažejo s tem le strah pred nami in pa sovraštvo do krščanske organizacije. — Da pa je sedanja vlada nezmožna voditi državo, se vidi iz tega, ker včerajšnja seja ni mogla biti sklepčna radi premalega števila vladne večine, ki je pravzaprav manjšina. Tako vladajo ti gospodje! 4- Brezsmrtna blamaža Kraraer-Sto-parjeva. Pod tem naslovom si je »Hrvat« neusmiljeno privoščil vlado in volilno skrpucalo gg. Kramerja in Stoparja. List piše med drugim: »Poročali smo že, s kako hitrico so demokrati predložili zakonski načrt o volilnem redu za konstituanto, samo da bi narodno predstavništvo prisilili, da jim votira potrebne dvanajstine. V zbornici je takoj zavladalo mišljenje, da ta načrt ne bo bogve kako vestno sestavljen, katero misel je potrjalo dejstvo, da načrt ni bil tiskan razdeljen med člane parlamenta, kakor to zahtevata poslovnik in parlamentarni običaj. Danes je načrt končno tiskan in razdeljen med poslance. Splošno se konstatira, da znači načrt tako za bivšega ministra za ustavotvomo skupščino g. Kramerja kakor tudi za neposrednega sestavljalca tega načrta g, Stoparja brezsmrtno blamažo.,. Načrt je pravi izrodek lahkonmnosti, površnosti, nevestnosti in naravnost žalostne neresnosti, Ako ima vlada srce, da prihaja pred parlament s takimi zakonskimi načrti, potem tudi naj-neizprosnejše opozicije ne sme kriviti, da sabotira delo parlamenta, kajti v resnici sc ona sama poslužuje najzanesljivejših sredstev, da io delo popolnoma onemogoči. .. V interesu dobrega glasu naše dežele bi bilo, da se taki poskusi v/bedeče po mo-gočnosti preprečijo,« Ja, vladati pač ni tako lahka reč, kakor si to gotovi ljudje v svojem strankarskem ognju predstavljajo. -f- Iz mežiške doline, »Naprej« štev. 195, piše pod istim naslovom, da je prišlo do škandaloznega poloma pri mežiškem gospodarskem društvu vsled nakupa masti in moke, katere je posredovalo že prejšnje vodstvo. Sodrugi naj vendar enkrat nehajo valiti krivdo na prejšnje vodstvo, ker tega živa duša ne verjame. Ko je bil dne 25. marca letos občni zbor gospodarskega društva je znašal čisti dobiček 2365 K, od starega dolga na hiši se je odplačalo 2000 K, tako da znaša čisti dobiček za dobo od 25. marca 1918 do 25. marca 1919 4365 K. To je bilo delo prejšnjega vodstva. In sedaj, ko imajo vodstvo sodrugi, je primanjkljaja bojda nad 100.000 kron. Kdo je torej kriv polomije. Vsem zainteresiranim pa se svetuje tole: Deležniki imajo pravico do vpogleda, imajo pravico poizvedeti, koliko je primanjkljaja. Naj se vendar kdo opogumi in gre vprašati na sedanje vodstvo. Kakor se je sedaj zvedelo, so sodrugi deležnike gospodar, društva, ki je sedaj v likvidaciji, kratkomalo brez njih vednosti prepisa1! na imenik socijalističnega konzuma. Sodrugi, to ne bo šlo po pravilih in prej da bo stvar urejena, bodo govorili v tej zadevi še različni uradi, -f- Črn,,„ Dne 2. septembra je imel neki preddelavec Knez po delu nagovor na svoje delavce o Žerjavu, v katerem je pral sodruge v zadevi finančnega poloma gospodarskega društva. Obenem je bil menda napravil tole imenitno opazko: »Sicer pa itak voste, kako je bilo prej, ko so imeli vse črnuhi v rokah«. Strici sodrugi, prvič črnuhi nikoli niso imeli kaj v rokah, drugič nas pa ne zanima toliko, kar je bilo prej, ampak to, kar se je zgodilo sedaj, da je gospodarsko društvo pod upravo sodrugov tako sijajno »uspevalo«. Da je dobil cel nagovor politični značaj, se je obregnil tudi na dr. Korošca. Tukaj se naj le toliko povdarja, da bi sodrug Knez ne imel slovenskega nagovora, ko bi dr. Korošec, ki je čmuh, ne bil zastavil i vse svoje sile za jugoslovanstvo. Znabiti i — da se bodo stvari pa sedaj zboljšale, ko se javno poljubuje v bratstvu in enakosti proletarijat z krvavim kapitalom — * Kristan z demokrati, Mi si pa prepovemo, da bi se še kedaj pri teh nagovorih, ki se. tičejo vsega delavstva, govorilo o politiki, to naj delajo na svojih sestankih sicer pa ne. Bomo poskrbeli, da sodrug Knez ne bo imel več prilike »uradno« napadati dr. Korošca. -f Hrvatski socialisti, Minolo nedeljo je sklicala hrv. socialno-demokratična stranca javen ljudski shod v Zagrebu, na katerem je poročal minister Korač, Rekel je, da Jugoslavija še ni zrela za socialistični ustroji zadovoljiti se je treba s tem, kar se da trenotno doseči. Diktatura pro-,’etariata bi pomenjala danes diktaturo na-zadnjaštva. Vendar je pa socialno-demokratična stranka tako močna, da se v državi ne sme vladati brez nje in proti nji. — Drugače so govorili komunisti oziroma soc. demokrati levičarji, ki so imeli svoj shod v ponedeljek. Nastopil je dr. S. Markovič, ki je bil te dni izpuščen na svobodo; zahteval je, naj se razdeli zemlja poljedelcem brez odkupa, izvrši naj se ločitev Cerkve, od države in zapleni cerkveno premoženje; od nameravanega socialnega zavarovanja ne pričakuje veliko, a nekak napredek bi to le bil. Za njim je govoril dr. RadoŠevič o parlamentarizmu. Rekel je, da je sedanji naš parlament samo privesek uprave brez vsake lastne iniciative. Edina pomoč bi bila vtem, da se skliče suverena ustavotvoma skupščina. + Ob odstopu bana Paleeeka piše »Hrvat«, da se je odstop izvršil iz političnih razlogov. Dr. Paleček je bil sicer emisar Svetozara Pribičeviča, vendar je smatral, da je s Častjo hrvat-skega bana še vedno združena tudi banska oblast. Tu je zgoraj zadel na odpor, nakar se je udal popolni pasivnosti in tako postal sokrivec za vse, kar se je tekom pol leta godilo na Ilr-vatskem. V hrvatski zgodovini bo njegovo banovanje značilo dobo llajvečje dekadence, ki jo je kdaj doživela banska čast. H- Angleški cilji na srednjeevropskih rekah. Italijanski listi poročajo, da je bivši cesar Karl prodal svoje akcije donavske paroplovne družbe nekemu angleškemu brodarskemu podjetju. Tako je Anglija — pišejo italijanski časniki — napravila nov korak do svojega cilja, da dobi plovbo na rekah osrednje Evrope: Reni, Odri in Donavi v svoje roke in si tako zagotovi pot na Črno morje. + Grozote na Ogrskem. Iz Mohača sc uradno poroča, da prinaša Donava z Ogrskega zopet ogromno število mrličev. Naplavljene mrliče fotografirajo in nato pokopljejo. -f Proti Jndom na Ogrskem, Na Ogrskem se morija Judov nadaljuje. Te dni sta bila v Budimpešti umorjena dva odlična 2ida, še več umorov jc po deželi. Mnogo Judov beži na Dunaj, Judom očitajo, da so zapeljali delavstvo in tako Ogrsko upropastili, Dnevna novke. — Profesorski honorar za insirukcije. Srednješolski profesorji v Osjeku so sklenili, da znaša minimalni honorar za zasebne instrukcije po 30 K za uro. — Vojaa policija &o razpusti; ostale bodo samo postaje v Koprivnici, Bakru, Špiljah, Barču in Čakovcu z naslovom io delokrogom obmejne straže. — Odpust jugoslovanskih uradnikot in delavcev, »Prim, Noviue« poročajo, da so te dni Italijani v reški tobačni tovarni nenadoma odpustili vse jugoslovanske uradnike in delavce. Niso jim preje niti odoovedali in celo že zasluženih plač jiiD niso izročili. — Podražitev kruha na Dunaju. Nižje-avstrijska deželna vlada je zvišala cene kruhu od 2 K 20 vin. na 2 K 40 vin. — Črna. Za kolportaio socialističnih listov se porabljajo otroci. Če se dogodi še en tak slučaj, da bo šoiar dcUl strankarske liste, se bo stvar naznanila šolski oblasti. — Griže pri Celju. Dne 2. t. m. smo pokopali tu rudarja Fritz Mihaela. Pogreba so se udeležili poleg dveh zastopnikov SHS rudniškega oskrbnišha in rudarske godbe mnogo ljudij iz Zabukovca in Griž. Tako lepega pogreba v Grižah še ni bilo, Tovarišu naj sveti večna luč. — D-uštvo državnih računskih uradnikov na Slov. ozemlju vabi vse svoje člane k izvanredni skupščini, ki se vrši dne 17 t, m, ob 20, v posvetovalnici na magistratu z dnevnim redom: 1, Poročilo odbora, 2, Sprememba pravil. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. V smislu društvenih pravil § 14 naj društveni člani vsaj 5 dni pred skupščino izroče svoje pismene predloge najbližjim odbornikom. Dolžnost vsakega člana je, da se z ozirom na važnost organizacije vsak udeleži skupščine osebno ali po svojem zastopniku. — Zagrebška borza, Na včerajšnji borzi so imele inozemske vrednote naslednje tečaje: 100 dolarjev 5300 K; 100 čehoslovaških kron 150—153 K; en funt^ šterling 211—215 K; en r.apoleondor 179 do 184 kron; 100 mark 260 do 264 kron; 100 lir 420—522 K; 100 Iojcv 239—242 K- — Področje »ZaČasns delavske zavarovalnica zoper nerode v Ijub^aai«, ustanovljene za Slovenijo z naredbo bivše Narodne vlade države SHS v Ljubljani z dne 9. decembra 1918., št. 189 Ur. 1., in »Začasnega občega pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani«, ustanovljenega * naredbo bivše Narodne vlade države SHS v Ljubljani z dne 13. januarja 1919., štev. 279 Ur, 1., se izza dne 1. januarja 1919. raztegne tudi na ostalo bivše avstrijsko ozemlje kraljestva Srbov Hrvatov in Slovencev. — 3500 brezposelnih vagonov stoji že mnogo mesecev na pr egi Zemun-Novi Sad, Vagoni so natovorjeni z raznim vojnim plenom, ki bi se moral spraviti pa5 kam drugam, a tako se kvarijo vagoni, Jd bi jih vrhu tega tako krvavo potrebovali za promet. — Stolice za zobarslvo se ustanove na vseh treh univerzah naše države, — Zftgrebška cestna žclcznica. Za poprave in izpopolnitev zagrebške električne cestne železnice namerava mestna občina investirati deset milijonov kron. — Pomorska uprava kraljestva SHS se ustanovi v Bakru; načelnik bo Ljubomir Tomašič UubiJanske novice. lj Dramatična šola Ljudskega odra. Pouk v dramatični šoli se otvori v petek 12, t. m. ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Opozarjamo nato vse člane in vse on«. Id so se za šolo priglasili. lj Gledališki svet. Člani gledališkega sveta naj se zanesljivo udeleže seje, ki bo v sredo, dne 10, t. m. ob sedemnajstih v pisarni Matice Slovenske. lj Pričetek šolskega leta 1919/20 n« javnih mestnih ljudskih šoleh v Ljubljani. Na javnih mestnih ljudskih šolah ljubljanskih se prične šolsko leto 1919/20 v sredo, dne 24. septembra 1919 s priporočanjem sv. Duhu in v četrtek dne 25. septembra 1919 z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bode v ponedeljek dne 22. in v torek dne 23. septembra 1919 vselej od osmih do dvanajstih dopoldne h1 sicer: Za I, mestno deško šolo v šolskeltt poslopju v Komenskega ulici št. 19,; za II. mestno deško ljudsko šolo v šolske# poslopju na Cojzovi cesti št. 5.; za III* mestno deško ljudsko šolo v šolskem po' slopju na Erjavčevi cesli št. 21., v II. nadstropju; za IV. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju Na prulah št. 13.j V. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 v I. nadstropju; za I, mestno dekliško ljudsko š°l° v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgi1 št, 1; za III. mestno dekliško šolo v šok skern poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 pfi tleh; za šišensko deško in dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Gasilsk’ cesti št. 242; za mestno trirazrednico n® Barju v šolskem poslopju na Karolinška zemlii št. 40. Otroci, ki ne stanujejo v Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana