PoMnI Mfad M!1 Celovec — Verlogspostamt WM Klagenturt	tihoja v Celovcu — Ertcheinungtoft Klagenturt	Pocame:ni Icvod 1.M Sit., mesečna natočnlna S šilingov
P. b. b.
Letnik XXV!i.
Ceiovcc, petek, 22. december 1972
Štev. Sl(lS88j
Ni
resničnega miru, kjer ni pravičnosti
Sfara	;e, Ja o Z* /<ož/čm7? /a
novo/etw//? prazw/^;7z gotzor/wo o w/-r*M, o pr//arc/;stfa w o sožztjM ter M rrteJ se/zo; volč/rMo srečo Mipc/z. ^p/o/z ve/jt! /zož/č za prazrt/^ ruzrM :M sprzzzze — toJa /zo/zTzo^ra: ;e ta ^raz-rzz^ /e v Mzzsž zfoz?!z'N;'z';z'.
#	y4/z' ;e MprzzvzčeMo gcoorzfž o rKŽrzz v VzeZzzzzzzzzz, Jo^/er taw Jazz za JMCtM paJa;o zzwerzš^e /zozzz/zc zza zzzz-ro/;a/zz:c fzzsz' zzz a/zz/a/o zz/z/zctze pre-/z/va/ceC
#	r)/z' je apzazz/čezzo goforzZz' o rzzzrzz zza Korošce???, Jo^/cz zzezzzl^z šovzfzzsZŽ zzz zz;z'/zov/ zza/za;7^azzz po-moČKZ^z' po^zrzzjo Jvo/czzčzzc zzap/sc, č/zzz ;//z ^Jo zzzotza pottavz, Ja /z/ za-Jottz/ za^ozza zzz ^ravzczf
Przzvzjo, Ja Azoroš^egzz zMzzzzjszzzs^e-ga vprašanja zz/ zzzogočc przzzzer/aZz' z Mo^ezzzzM Jzagzzzz zzzazz(jzzzt^z'zzz v/zrasa-zz;ezzz; to/z^o zzzazz; je po rej /ogz^z' rrzožrza przzzzerjava zzzcJ Koroško zzz Vzctzzazzzozzz. Pa je zzezzJaz — zze sazzzo zzzogoča, zzzarveč se naravnost w//;zz-je, ^a;tz za o7a pržzzzera vezja.' /V/ res-rzzenega zzzzra, ^jer zz/ pravzčzzosZz/ O pravzčzzosZz /zz s Zezzz o zzz/za pa je res fež&o govorzZz tazzz, ^jer z/očzzzs^o pojzzjajo zzcJo/zzze /;aJ/ a/z /zjer rza-<r/ozza//sZ/čzzz c/czzzczztz s svojzzzz zzazzJa-/zzzzzozzz ozzezrzogočajo, z/a /zz ezza^e pravžce ve/ja/e za vse.
Mez/ V/etzzazzzozzz zzz Koroško pa je še z/rzzga para/e/a. V o/ze/z przzzzerzVz se t/st/, /z/ /zrezvesZzzo ZepZajo prav/č-nosr /zz posž/jzzjejo zzz/r, pos/zzzajejo ezza^e ZaArz/ze — z/a zzazrzreč /zrzvz/o za svoja z/ejazzja zzz za svoje z/oč/zzc s^ašajo va/zzž zza z/rage, zza žrZve svojega z/žvjazzja. 7*azzz zzz ra se vez/ejo &a&or ^o/ozz/a/zst/ v oz/zzosa z/o /zo-/ozzza/zzz/z/jzzz/srev.
Na Noroš/zezzz oz. v ztvsrrzjz je ra-^a o/z/asrzzosr z/os/ej prev/az/ova/a v g/avzzezzz /e v vrsra/z zzesprav/jzvz/z šov/zzzsrov zzz zzjz/zovz/z zašč/rzzž^ov, prz sz'/a/z, ^arerz/z ^rog sega oz/ zzeo-zzaežsrzčzze NDP pre^o Hežzzzarz/žezzsra z razzz/zzzz' przves^z' vse rja z/o 77*0 zzz OVP. V zaz/zzjezzz časa pa ^aže, z/a prež/ rezzz/ sz/azzzž ^ap/ra/z'ra raz/z' v/a-z/a — zze sazzzo g/ez/e za&ozza o z/vo-jezzčzzz/z zzapžszTz, azzzpa/z se očzrzzo zzazzzerava a^/ozzžrž raz/z zzjz/zovz' za/z-revz' po „oz//očzz/ govorzez" zzz s rezzz zzz/se/zzosrz, ^z jo zzzore poro7/r/ /e 7*o-/esrzza prepotezzca.
Tča^o zzaj z/ragače razazzzezzzo zaz/-zzje /zjave zzzeroz/ajzzz/z v z/eže/ž zzz z/r-žav/ — oz/ prez/se7zzz7za z/eze/zzega z/zora 7*z7/zazza pre^o zazzazzjega zzzzzzz-srra 7čz'rc/zsc/z/agerja rja z/o ^azze/erja Nre/s^egač Če se ra^zTz zzjav zzze/z/ Z^aMezz govorzz/^ opozzczjs^e srrazz^e, je ro precej zzjegova srvar; zzz^a^or pa se ra^e govorzce zze zzzore pos/ažžr/ prez/sravzzzTz v/az/e zzz s rezzz z/ržave, &z /zoče ve/jarž za pravzzo Zzz z/ezzzo&rarzč-zzo. Dejsrva, z/a rlvsrrzja še zzz zzpo/-zzz/a svojzTz o/zvezzzosr/ zz z/ržavzze pogoje ('zzz sazzzo zza ro jo je /agos/a-vzja opozorz7a/j, zzazzzreč še ra&o žzvč-zzo a/Z pa arogazzrzzo Zzpaz/azzje zze zzzore spravZrZ Zz svera.
7*az/Z v rezzz pog/ez/a zlvsrrZja zzZ „oro& pravzčzzzTz", Ja /zz /a/z/zo sazzza Zzz po svojZ vo/jZ razsoja/a, a/Z /*o sposrova/a zzzez/zzaroz/zze pogoz/7e a/Z zze. Oo^/er jz7z zze spošraje, zzzora pač račazzarZ s rezzz, z/a 7o vez/zzo sper opo-zorjezza zza svoj z/o/g. NajrZ raz/Z spo-šrovazzje pogoj/z spaz/a ^ šZro^ezzza pojzzza pravzczzosrZ — ^jer pa zzz' pra-vZčzzosrZ, razzz raz/Z zze zzzore /*ZrZ res-zzZčzzega zzzZra/
TAKO tZGLEDA M!R NA KOROŠKEM:
NAPtS! SPET PADAJO!
Prejšnji teden je predsednik dežeinega zbora Ti!-iian govori! o .ponovno doseženi pomiritvi" na Koroškem. Toda skoraj v istem trenutku so ..neznani storiici" junaško opraviii z dvojezičnimi napisi na Radišah, kjer so jih ie nekaj ur prej znova postaviti. Čast deie!e je biia torej spet rešena in na Koroškem je zaviada! mir — ravno prav za božične praznike, da si bomo iahko spet izmenjati tažna voščita, saj iskrena ne morejo biti, dokter siužijo samo namenu, da prikrivajo resnico, kakršna je: grda, ogabna, nečastna.
Napisi spet padajo. Kratko pred radiškim podvigom nacionatističnih vandatov je Kteine Zeitung (skoraj zmagostavno) poročata, da je bit odstranjen zadnji dvojezični napis v vetikovškem okraju — v Šmihetu. Potem je stedit pohod šovinistov na Radiše. Zdaj pa je v koroških tistih zasiediti .opozoriio", da je menda še nekaj dvojezičnih napisov v beijaškem in šmohorskem okraju. Torej, borci za domovino, na kaj še čokate! Pohitite, da bo božični mir na Koroškem res neskaijen, nemška idiiika dežeie pa neoma-deževana.
Napisi spet padajo. Toda hkrati padajo tudi izjave merodajnih predstavnikov dežeie in države. Predsednik dežeinega zbora govori o ponovni pomiritvi in zavrača ..vmešavanje v koroške zadeve". Zunanji minister ponovijo neresnične trditve, da je Avstrija že izpoinita čien 7. Zvezni kancier očita „rož-ijanje s sabijo" tistim, ki so si drzniti Avstrijo opozoriti na njene neizpoinjene obveznosti iz državne pogodbe. Opozicijske stranke ter nacionatistične in neonacistične siie pa se vsega tega veseiijo in pridno skrbijo, da ne bi prišio do pomiritve.
Napisi spet padajo, komaj da jih kdo znova postavi. Ampak v Avstriji previaduje miseinost arogance, miseinost prepotence. V Avstriji viadajo vendar mir, pravičnost in pravni red. Čeprav napisi padajo, čeprav državna obiast nima moči (aii nima voije!), da bi poskrbeia za spoštovanje svojih iastnih zakonov. Primite tatu! To je danes najboij spoštovano gesio: Ni kriva Avstrija, ker ne izpoinjuje mednarodnih pogodb; krivi so tisti, ki jo opozarjajo na to.
Napisi spet padajo. To je „mir", ki viada na Koroškem!
NA OBČNEM ZBORU SKGZ V TRSTU:
Zahtevamo
enakopravnost in zaščito
ZA CELO SLOVENSKO NARODNOSTNO SKUPNOST V MALU)
V siovenskem Kulturnem domu v Trstu je bil minulo nedeljo občni zbor tamkajšnje Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki so se ga poleg zastopnikov včlanjenih organizacij in ustanov udeležili tudi številni gostje. Med udeleženci so bili predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Italijanske unije za Istro in Reko ter Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, prav tako pa tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž ter na slovenskih listah in na listah naprednih italijanskih strank izvoljeni slovenski državni, deželni in občinski mandatarji.
Tako v poročilih predsednika Borisa Raceta in tajnika dr. Darija Cu-
skega italijanskega naroda. Kot glavni .nasprotnik" je bila nakazana nevarnost asimilacije, ki se ji je treba upreti z vsemi močmi in združenimi silami. Prav tako so naglasili potrebo nenehnega boja proti tašistični nevarnosti, in sicer skupno z naprednimi in demokratičnimi silami italijanskega naroda. Glede odnosov med Italijo in Jugoslavijo pa je bilo poudarjeno, da so enakopravne manjšine najbolj učinkovit most med sosednimi državami.
Ko je govoril o ponovni fašistični nevarnosti, je predsednik Race dejal, da fašizem ne dviga glave samo na Tržaškem, ampak da je sestavni del črne internacionale, ki uživa podporo določenih centrov
pravic Slovencev. Zato slej ko prej spada boj proti fašizmu med temeljne cilje političnega boja zamejskih Slovencev."
V svojem poročilu je predsednik Race ugotovit, da bilanca za Slovence ni zadovoljiva. Med drugim je kritično ocenil lanskoletni popis prebivalstva, pri katerem da so pristojni uradi storili vse, da bi bilo naštetih čim manj Slovencev. Veliko pozornost je posvetil beneškim Slovencem, ki jih Italija še do nedavnega sploh ni priznavala za narodnostno skupnost, zdaj pa je tudi
Za</ovo/;we prazn/^e Zn runogo xk ^	aspe/rop v MovfTM /era	^
L wcrw /7ra/ccM!, naročmT:o77! jjš ^	Zn sofraJnZZ:o7M	^
^	UREDMHIVO tM UPRAVA	^
^ SLOVENSKEGA VESTNiKA &
pri njih zaslediti razveseljive znake narodnega prebujanja in osveščanja. Posebej pa je omenit tudi tako imenovani južnotirolski paket, ki da pomeni rešitev problema nemške narodne skupnosti in hkrati oplemenitenje odnosa do narodnostnih skupnosti sploh, ker je razbil mnenje, da pomeni zaščita manjšine samo zagotovitev uporabe jezika, šolstva in razvoja kulture ter potrdil, da pomeni taka zaščita nekaj mnogo širšega, ker lahko posega na vsa področja življenja manjšine. .Zato južnotirolski paket brez dvoma predstavlja primer, na katerega se bo morala sklicevati vsa bodoča manjšinska zakonodaja v Italiji in bo zato pomembno izhodišče pri dokončnem oblikovanju določi) zakona tudi za zaščito naše skupnosti."
Občni zbor je izvolil novo vodstvo Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu, ki si je zadalo nalogo, da bo vse svoje sile vložilo v delo za koristi slovenske narodnosti na Tržaškem in Goriškem ter v Benečiji in Kanalski dolini.
SoMarnost s koroškimi Sioveoci
pina kot v prispevkih številnih di- političnih moči. Omenil je protislo-skutantov je bila vsestransko osvet- vensko dejavnost na Koroškem, kjer Ijena problematika slovenske na- da izzivalno in objestno odsfranje-rodnostne skupnosti v italiji. Pou- vanje slovenskih napisnih tabel darjeno je bilo, da je treba nada- spominja na fašistični teror v Italiji Ijevati prizadevanja, da se s poseb- pred petdesetimi leti. .Fašizem se nimi zakonskimi določbami zaščiti v Avstriji kot v Italiji krepi s po-celotna narodnostna skupnost in da pustljivostjo državnih in sodnih or-
O trenutnem poiožaju na Koroškem je udeiežence občnega zbora
pravice, ki izhajajo iz državne pogodbe. Hkrati pa se je zahvaii!
SKGZ v Trstu seznani! predsednik vsem primorskim Siovencem za po-ZSO dr. Franci Zwitter. Ugotovi! je, moč in soiidarnost, ki so jo poka-da so po nacionatističnih pogromih zaii v dneh najhujšega protisioven-proti Siovencem na Koroškem ostaii skega divjanja na Koroškem.
se uresniči dejanska enakopravnost vseh Slovencev s pripadniki večin-
ganov. Krepi ga tudi dejstvo, da preprečuje izvajanje narodnostnih
ie še nekateri redki dvojezični napisi, vendar so na deiu siie, k) bi rade odstranite tudi še posiednje znake obstoja Siovencev. Dejai je,
To soiidarnost so primorski Sio-venci izpričai) tudi na svojem občnem zboru s pozdravnim pismom koroškim Siovencem .v dneh, ki so
d. sta fašizem in nacizem v Avstriji	shurlmce, najhujši
Vljudno vas vabimo na
4. Koroške kulturne dneve
ki bodo v času od 27. do 29. decembra 1972 v predavalnici I v Delavski zbornici v Celovcu.
Predavanja ietošnjih Koroških kuiturnih dni bodo pretežno obravnavata probieme okoii avstrijske državne pogodbe ter obiike manjšinske zaščite v nekaterih evropskih državah.
S sporedom bomo začeli v sredo ob 8.30 uri.
O V času kulturnih dni bo v predavalnici II Delavske zbornice razstava knjig s koroško slovensko problematiko.
O V sredo 27. 12. 1972 ob 20. uri bo v Modri dvorani Doma glasbe v Celovcu klavirski koncert.
O V petek 29. 12. 1972 bo ekskurzija v Krko s strokovnim vodstvom in predavanjem.
Za pripravljalni odbor:
Dr. Pavlo Apovnllr
Dr. Janko Zerier
še živa in da to vetja ziasti za Koroško, kjer je ieta 1945 obiast pre-šia neposredno od nacističnega gauieiterja v roke začasne koroške dežeine viade in kjer denacifika-cija nikdar ni biia dosiedno izvedena.
Giede izjav, ki trdijo, da viada trenutno na Koroškem mir, je na-giasii, da je to ie .pokopaiiški mir", ob katerem nihče ne more zagotoviti, da ob nadaijnjem divjanju nemških nacionaiistov za napisi ne bi prišii na vrsto še sami ijudje —-koroški Siovenc!. „Zato nikakor ne gre za kak iredentizem aii neiojai-nost, kar nekateri očitajo koroškim Siovencem, ker so se ob takih do-
po drugi svetovni vojni". V pismu poudarjajo, da današnje nasiije nad koroškimi Siovenci in zunanjimi znaki, ki potrjujejo njihovo prisotnost, pomeni nadaijevanje uni-čevainega početja nacizma.
.Danes ponovno izrekamo soiidarnost z vašim bojem in podpiramo vaše zahteve, da dosežete vse pravice, ki bodo zagotovite obstoj vaše narodnostne skupnosti," je rečeno v pismu. .Posebno podporo vam bomo izkazati ob vseh akcijah na katerih bi pri vas doma prišit do izraza protesti proti nasiiju in zahteve po izpoinjevanju doiž-nostt do vas. Odiočno vam bomo
godkih obrniii za pomoč na rnafič- ob strani tudi pri vztrajanju v zah-
no državo, kajti to so storiii ie zaradi tega, ker so biii v to prisiijeni."
tevi, da mora trajati internaetonaii-zacija vašega probiema vse dotie),
Zagotovi) je, da se bodo koroški dokier se ne izpoinjujejo po črki in Siovenci še naprej boriti za svoje duhu doiočbe državne pogodbe."
2 — $Jev. $1 (1S88)
22. december 1972
5	1 M 5	5	^ ti! M
Široka podpora koroškim Siovencem
V	zadnjih šievitkah našega tista smo objaviti že četo vrsto izrazov sotidarnosti in odtočne podpore, ki smo jih koroški Stoven-ci deležni, odkar so nemški nacionalisti tetos jeseni s svojimi vandatskimi napadi na dvojezične napise in na pripadnike naše narodnostne skupnosti začeli nov poostren boj proti enakopravnosti obeh narodov v dežeti, proti izvajanju pravic, ki jih nam jamči državna pogodba, in sptoh proti demokratičnemu redu in pravni ureditvi naše države. Tudi v zadnjih dneh smo prejeti take izjave, o katerih vsaj kratko poročamo.
O stovenski narodnostni skupnosti na Koroškem je govorit jugoslovanski zvezni sekretar za narodno obrambo, general armade Nikota Ljubičič, ko je zavzet stališče k vprašanjem narodne obrambe. Opozorit je na potrebo izpopotnjevanja sistema vse-tjudske obrambe in poudarit, da se je tega treba zavedati v sptošnovojaški oceni, .posebej v času ostrih kampanj proti naši državi, v času kampanje proti naši manjšini na Koroškem, saj teh verbalnih napadov ne smemo podcenjevati, ker ni nujno, da bi ostato samo pri njih".
Predsednik repubtiške skupščine SR Stove-nije Sergej Kraigher je na stavnostni večerji, ki jo je priredit za predsednika Tita med njegovim bivanjem v Ljubtjani, v svoji zdravici med drugim naglasit: .Visoko cenim izraze sotidarnosti vseh jugoslovanskih narodov, ki smo jih biti detežni v zvezi z vprašanjem stovenske manjšine v Avstriji. V tem vidimo tudi uresničitev tistih gtobokih humanih citjev, ki nas povezujejo z naprednim gibanjem vsega sveta."
Komisija za zunanjepotitična vprašanja repubtiške skupščine Črne gore je med razpravo o zunanjepotitičnem položaju Jugo-stavije in njeni zunanjepolitični dejavnosti proučita tudi potožaj stovenske manjšine v Avstriji. Komisija je ostro obsodila fašistične izpade proti stovenski manjšini na Koroškem in ugotovita, da neodtočno stališče avstrijskih obtasti do nacionalističnih in šo-vinistčnih etementov ne prispeva k razvoju odnosov med Jugostavijo in Avstrijo. Komisija Črne gore se pridružuje zahtevam ostate jugostovanske javnosti, da avstrijske obtasti preprečijo dejavnost vseh organizacij, ki de-tujejo proti Stovencem, In da dostedno izvajajo državno pogodbo.
V	zvezi s sedanjim potožajem na Koroškem je poslanec dr. Vojan Rus na seji re-pubtiškega zbora slovenske skupščine stavit vrsto vprašanj in izvršni svet SRS med drugim vprašat, ati pripravtja precizne predloge in zahteve, ki bi jih tahko postaviti predstavniki Jugoslavije v morebitnih pogovorih z Avstrijo glede dosledne uresničitve vseh aspektov avstrijske državne pogodbe, ki zadevajo Koroško. Poudarit je, ,da pri tem ne gre samo za dvojezične napise, ampak tudi za zahtevo po uvajanju stovenščine v pred-šotske ustanove, v katerih se že začenja množična germanizacija; za odpravo kategorije ,Windisch" iz uradne potitike in odlokov avstrijske zvezne vtade in dežetne vtade na Koroškem; za zaščito manjšine v pogojih administrativne reorganizacije; za zahteve, da se nadoknadi vse, kar je bilo zamujenega zaradi neizvajanja državne pogodbe — kar vse imamo potno pravico zahtevati v
sktadu z izrecnimi dotočiti avstrijske državne pogodbe."
Sindikat stovenske šote avtonomne dežele Furlanije-Jutijske krajine je na svojem občnem zboru v Trstu soglasno pozvat avstrijsko vtado, ,da 7. člen državne pogodbe z dne 15. maja 1955 izvede dobesedno in dostedno, ne gtede na žetje in hotenje nacistov in šovinistov, ki so prav tako sovražniki narodnostnih manjšin v državi kakor neodvisnosti zvezne republike Avstrije same".
Napredne študentske organizacije na Dunaju so v zvezi z nameravanim predavanjem FPU-jevskega poslanca Scrinzija o koroškem manjšinskem vprašanju pozvale v skupnem tetaku vse napredne študente, da množično preprečijo reakcionarno prireditev na univerzi. V tetaku med drugim poudarjajo: .Dati reakcionarjem možnost, da nemoteno razvijajo svojo protistovensko gonjo, bi po-menito, dati potuho tem silam in pasti v hrbet
Udeležene! skupMlne meslne organizacije Zveze združenj borcev MOV Radovijice so na svojem nedavnem zasedanju obravnavali tudi položaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Ostro so obsodili protislovensko In protijugoslovansko gonjo v Avstriji In poudarili:
,Borcl, aktivist) NOB in bivši interniranci, člani mestne organizacije ZZB, se na osnovi lastnih izkušenj in težkih žrtev v boju proti fašizmu zavzemamo skupaj z vsemi narod) in narodnostmi Jugoslavije za odiočen od-
Globoko čutimo z vami
Študentje in profesorji Pedagoške akademije v Mariboru so postali Zvezi slovenskih organizacij v Celovcu pismo, v katerem pravijo:
Študentje in profesorji Pedagoške akademije v Mariboru se na proslavi dneva republike spominjamo tudi vseh naših zamejcev. Pri tem smo globoko zaskrbljeni zaradi protislovenske gonje, ki neposredno ogroža slovensko narodnostno skupnost na Koroškem.
V teh dneh, ko se bojujete za svoje osnovne nacionalne pravice, smo trdno na Vaši strani. Mi, bodoči mladi učitelji, ki se pripravljamo na delo v službi slovenskega jezika in slovenske kulture, še posebej razumemo in globoko čutimo z Vami.
Z vsemi ljudmi naše domovine zahtevamo, da avstrijska vlada brez odlašanja onemogoči nacionalistično in šovinistično gonjo proti koroškim Slovencem in Vašim organizacijam. Zahtevamo, da oblasti končno uresničijo neizpolnjene obveznosti in Vam tako zagotovijo enakopraven položaj v okviru avstrijske države.
koroškim naprednim demokratom in Slovencem. Slovencem vsem pravice! Ugotavtjanje manjšine je samo sredstvo za nacionatno zatiranje! Samo organizirani razredni boj more odstraniti tudi nacionalno zatiranje!"
Komisija za mednarodne stike Zveze sindikatov Stovenije je ponovno protestirala v zvezi s potožajem koroških Slovencev. Predsednik komisije Andrej Skeriavaj je naglasit, .da dejstvo, da avstrijska vlada še do danes ni odgovorita na jugostovansko noto gtede izpolnitve dotočit državne pogodbe o poto-žaju stovenske manjšine na Koroškem, dokazuje, da stvari v Avstriji ne urejajo ter nas siti v to, da ponovno zahtevamo v imenu vseh stovenskih sindikalnih organizacij, da dunajska vlada čim prej ukrene to, kar je dolžna." Kritizirat je tozadevno mlačnost avstrijskih sindikatov, tako da je treba podvomiti v njihovo mednarodno delavsko solidarnost.
por proti pojavom agresivnega velikonem-škega nacionalizma, ki smo mu priče na Koroškem. Odločno terjamo, da se v interesu miru in varnosti tako na Koroškem kot v mednarodnem prostoru prepreči teror nad našo manjšino, teptanje njenih pravic In oživljanje nacizma. Predvsem pa zahtevamo, da republika Avstrija dosledno in brez odlašanja Izpolni svoje obveznosti, ki temeljijo na državni pogodbi in drugih mednarodnih aktih."
Na zasedanju so ugotovili, da na Koroškem ne gre le za dvojezične napise, ki so jih nacionaiističnl razgrajači odstraniti, marveč tudi za dvojezično šolstvo, ki ga dejansko skoraj ni več, kakor tudi za druge dvojezične ustanove, ki jih obiastl še do danes niso zagotovite. Glavna ovira pa je Hei-matdienst, ki je kot pobudnik vseh protislovenskih in protijugoslovanskih akcij dejanski razsodnik o zakonitih obveznostih avstrijske države. .To organizacijo, ki se vešče maskira z nekakšno demokratičnostjo v skladu z državno pogodbo, je treba brezpogojno razpustiti. Prt tem pa odločno zavračamo vsako podtikanje, ki je zadnje čase prisotno v Avstriji, da se vmešavamo v notranje zadeve te dežele. Mi terjamo samo to, kar življenjsko prizadeva slovensko manjšino In tudi vse nas. V tem bomo tudi v bodoče brezkompromisni. V nobenem primeru ne bomo dopustili, da bi se še kdaj ponovili dogodki iz obdobja 1938—194S."
Ob koncu so v protestni izjavi naglasili:
.V celoti in brez pridržka podpiramo zunanjepolitično usmeritev SFR Jugoslavije In želje za dobrososedske odnose z Avstrijo, vendar nikoli na račun naše manjšine in odlašanja izpolnjevanja njenih pravic. Če vlada republike Avstrije tudi zdaj ne bo pokazala razumevanja In pripravljenosti za uresničitev 7. čiena državne pogodbe, skupščina zahteva od naše vlade, da se vprašanje neizpolnjevanja pogodbenih in drugih pravnih obveznost) Avstrije postavi na dnevni red Organizacije združenih narodov."
Pred Združene narode
če Avstrija ne uresniči čiena 7

NfJ<xv?:: dogodi: v Avstr:;: — H4 Korošce??! — td v<d prot;;Hgo-s/ovd?M^:7? pritiskov, ;e zdče/ spom:'n;dt: Hd ndj^Mjše Jneve v medsebojni!) odnosih — rHordjo iz-zvdt: resničen :'n zdshrb/;en rdz-nds/eh. Rdz/og je preprost: tdJ: po re/dtivnem poMMr;e7!;K teh bednih org:; dgr&Hvnegd ndciondiiz-md so Mf&dferd zndtnenjd, po hd-terih še seJdj — in to td?n, hjer ne hi pnčd^ofd/: — nd tdhe do-godhc gieJdjo nd ndčin, hi ne MStrezd n::: tistemu, hdr se je do-gdjd/o, niti oho!iščind?n, v hdterih je prišio Jo te es^d/dc;;e ndpdJou nd s/ovensbo ndroJnostno ntdnjši-no nd Aorošhem.
Tostdvijdnje tdhei, hi so hrd-jevnd :'?nend ozndčeud/e rdzen v nemškem t%J: v siovenshem jezi-fbdr hi že Jdvno mord/o hiti izvedeno), seveJd ne pojdsn;M;e vsegd tegd vd/d prot:;Kgos/oi:dn-sbegd šovinizma. Očitno je, Jd hi /dhho poš:dZd/; širše in tdJi trdj-nejše ndh/epe.
Gre potemtdbem Zd politične sile in težnje, hi jih Johro po-
zndtno — ndc:ondF:zew — hi že Jeset/etjd igrd svojo mrdčno v/o-go v nebdterih hotih dvstr:js&egd po/:t:<rnegd prtzortščd, ndciondii-zem, hi je vedno zdgieJdn v pre-tehiost, nesposoben, Jd hi videi, har je novo in ndpredno. Te siie — v vseb :'ndč:cdb in v ceioti, od stdrih, zndntb ndcistov mimo trd-
Jieiondinih veiihonemšhih „nem-šhih ndeionaiov" pd Jo ndVdJnih omejenih n2d/oweš<fdnsb;b ndcio-ndiistov — te siie se torej veJno rdzvrščdjo nd isti strdni, spremi-njdjo sdmo izgovore, Zdveznibe in sreJstvd.
Ddnes so seveJd JobJe .novo oprdvičiio" — v JejstvK, Jd je j«žn: sosedi zlvstnje, /dgos/dv:'j: bot soc:'db'st:čn: Jrždv: Mspe/o — :'n s:cer ob prtprdvJjenost: t^J: Jrdge strdn: — Jd z zlvstrtjo
vzpostdv:	Jobre :n pr:'jdte/jsbe
oJnose :n Jd je po/:'t:'bd boebs:-stence, n::'ro/jMbn:'b oJnosov :n so-Je/ovdnjd prdv tdn: Joseg/d enegd ndjvečj:'b MSpebov nd evropsb:'b t/eb.
Posebno seJdj, bo s: tdJ: nd ndjštrs: rdvn: pnzdJevdjo, Jd b: v boebs:stenc: evropsb:b Jrždv, v
nj:bov:b n:eJsebojn:'b obveznost/b :n prdvšcdb, vzpostdv:/: bo/jše oJnose vdrnost: :n soJe/ovdnjd — posebno seJdj seveJd pon:en: to nespreje?n/j:v :zz:v Zd td ndc:ond-bzen:.
ProtfjdgosJovdnsbd bdjbd :'n po-sbds:, Jd b: onentogoč:/: :zvdjd-nje ten:e/jnegd zdbond, nd bdte-rew tentejj: dvstr:jsbd neoJv:'snost :n nevtrd/nost se tdbo vptsdje v s:rše ndčrte zd preprečevdnje Mre-jevdnjd n:eJevropsb:b oJnosov nd
bo/jš:b :n bo/j Jewobrdt:čn:'b te-me/j:'b. To pd Jejdnsbo n: n;č Jrx-gegd bot ndpdJ nd to, bdr pomen: osnovno vseb:no težbo Josežemb JobrososeJsb:b oJnosov meJ ^4v-str:'jo :n /ngos/dv:jo.
Potemtdbem to n:'so Sdmo „ne-premtšfjene provobdc:je neoJgo-vorn:'b e/ementov" :n „nebontro-brdn: :zbrwb: č::stev", bdbor j:b nebdter: pr:bdznjejo — tdbšno poJcenjevdnje JogoJbov tnJ: ne more %reJ:t: rdzmer. Pogdjdnje z nosJc: prottjdgos/ovdnsbe bdmpd-nje ne bo mog/o poprdv:t: šboJe, b: je b:7d storjend ng/eJn ndšegd severnegd soseJd :n zddpdnjn meJ ndm:, zdMpdnj::, b: je nnjno, Jd b: :'z ndš:b oJnosov resn:čno :'z-joč;7: vse, bdr spommjd nd z/o-g/dsno /džno prtjdte/jstvo :'n Jd b: mog/:' nspešno ntrjevdt: mostove, b: smo j;b zgrdJ:'/:'. K temn pd /dbbo pr:'spevd sdmo spozndvdnje resn:čnegd znd&jd :'n nevdrnost: JogoJbov nd Korosbem.
Branko Škrinjar
(Komunist, LJubijana)

P0$iR0K€0)SV€R!
MOSKVA — Te dni so v Moskvi osrednje svečanosti ob 50-Ietnici Sovjetske zveze. Za to priložnost so prispele v Moskvo številne vladne in partijske delegacije iz vseh delov sveta. Iz večine socialističnih držav so prišli tudi najvišji državni in partijski voditelji, jugoslovansko delegacijo pa vodi podpredsednik predsedstva SFRJ Rato Dugonjič. Petdesetletnica Sovjetske zveze je nedvomno pomembna obletnica ne samo za državo-jubilantko samo, marveč za vse človeštvo, saj je Sovjetska zveza danes ena izmed najbolj odločilnih sil v svetovnem dogajanju.
RiM — Za prvi januar, ki ga je Vatikan pred leti proglasil za mednarodni dan miru, je papež Pavel VI. tudi tokrat objavil posebno mirovno poslanico ter jo poslal šefom držav, pripadnikom katoliške cerkve in vsem narodom. Tokrat gre že za šesto tako poslanico, kajti prvo je papež objavil leta 1967 in je bila posvečena ceni, ki jo je treba plačati za mir. Podobno so se tudi naslednje poslanice bavile s pravicami človeka in mirom; z njimi je papež pozival ljudi k miroljubnemu načinu življenja, k bratstvu med ljudmi. Osnovna misel letošnje mirovne poslanice se glasi: „Mir je dosegljiv; ker pa je dosegljiv, je dolžnost vsakogar, da si zanj prizadeva."
PARIZ — Pogajanja o premirju v Vietnamu so spet enkrat prekinjena, tokrat za nedoločen čas. Posebni pooblaščenec ameriškega predsednika Kissinger se je vrnil v Washington in priredil tiskovno konferenco, na kateri je .obtožil" Severni Vietnam, da je pri pogajanjih vedno spet zahteval kakšne spremembe že doseženega sporazuma o prekinitvi ognja, zato Amerika smatra pogajanja za blokirana. Na ta način skuša zdaj Washington krivdo zvaliti na drugega, ker sam noče pristati na ukinitev sovražnosti. Kako .resnična" je želja Amerike po miru, najbolj prepričljivo kaže nenehno in še povečano bombardiranje v Vietnamu, kjer ameriška vojska še naprej z zločinskim pobijanjem nedolžnih ljudi manifestira .miroljubnost" odgovornih ljudi v Washingtonu.
BOMM — Sedanja zahodnonemška vlada s kanclerjem Brandtom na čelu bo v prihodnjem letu nadaljevala s tako imenovano- .vzhodno politiko" normalizacije in nadaljnjega širjenja odnosov s socialističnimi državami vzhodne Evrope. V tem je tudi vzrok, da je Bonn povabil na obisk v Zahodno Nemčijo tri vodilne državnike socialističnih držav — Brežnjeva, Giereka in Ceausesca. Prav tako pa bodo Bonn prihodnje leto obiskali tudi Nixon, Jonas in Heath in po vsej verjetnosti Pompidou. V ostalem pa bo Zahodna Nemčija — enako kot Vzhodna Nemčija — razvila živahno dejavnost tudi v okviru Združenih narodov, kamor je bila odprta pot obema nemškima državama s sklenitvijo medsebojne pogodbe.
BEOGRAD — Dvajsetletnico sveta za vzgojo in varstvo otrok Jugoslavije in tridesetletnico Zveze pionirjev Jugoslavije so počastili s posebno svečanostjo, na kateri so podelili plakete posebno prizadevnim družbenim delavcem iz vseh predelov Jugoslavije. Predsednik Tito je svet za vzgojo in varstvo otrok odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo, zvezi pionirjem pa je k jubileju čestital s posebno poslanico, v kateri je orisal zgodovinski razvoj ter pomen in današnje naloge te organizacije.
MEW YORK — OZN ne bo zahtevala od LR Kitajske plačilo dolga, ki ga je prt Združnih narodih zapustil Čangkajškov režim. Ti dolgovi znašajo 27 milijonov dolarjev, nastali pa so v vseh povojnih letih do 1971, ko je Čangkajškov režim zastopal Kitajsko v svetovni organizaciji. Finančne obveznosti LR Kitajske v OZN tečejo šele od 25. oktobra 1971, ko je bila ta po številu prebivalstva največja država na svetu končno sprejeta v Združene narode. Svetovna organizacija se sploh bori z velikimi finančnimi težavami, kar je nedvomno eden izmed vzrokov, da ne more razviti bolj u-spešne in širše dejavnosti v korist svetovnega miru. V tej zvezi je vsekakor zanimiv predlog predstavnika Gane, ki je predlagal, naj bi Združeni narodi za povečanje svojih finančnih sredstev uvedli posebno loterijo.
HONGKONG — Severnovietnamski tist Nhan Dan je obtožil Ameriko in saigonski režim zarote, ki naj bi blokirala vse poti k miru v Vietnamu. Oster napad na ameriškega predsednika Nixona pa je izrekel tudi njegov protikandidat pri predsedniških volitvah senator McGovern, ki je dejal, da sta Nixon in njegov svetovalec Kissinger razočarala mnoge, ki so jima pred volitvami verjeli, da bosta kmalu podpisala sporazum o miru v Vietnamu. McGovern pravi, da je Nixon v predvolilni kampanji zaslepljeval ljudi, ker je dobro vedel, da svojih obljub ne bo mogel izpolniti.
Pravice je treba priznati ne pa o njih razpravijati
.Koroškim Slovencem je pravice treba priznati, ne pa o njih razpravljati!"
Tako je izjavil predstavnik na-predntih študentov na Dunaju, ko je utemeljeval ponovno demonstracijo proti načrtu nemškonacionatnih in svobodnjaških študentov, da bi FPO-jevski poslanec Scrinzi na dunajski univerzi predaval o koroškem manjšinskem vprašanju.
V četrtek prejšnji teden je prišlo na dunajski univerzi namreč do novega spopada med nemškonacio-nalntimi ter naprednimi študenti in ponovno je moral poslanec Scrinzi ugotoviti, da velika večina študentske mladine ni radovedna, kaj ve
on povedati kot .ekspert" za manjšinska vprašanja. Spopad je bil tokrat mnogo hujši, kajti svobodnjaški študenti so prišli na univerzo očitno dobro pripravljeni ter so se nad naprednimi študenti znosili na način, ki je v marsičem spominjal na nekdanje čase, ko so posebne udarne skupine SA varovale ilegalna zborovanja nacistov. Več udeležencev spopada so morali težko poškodovane prepeljati v bolnišnico, medtem ko je policija vso zadevo opazovala .prekrižanih rok", torej približno tako, kot je ravnala jeseni pri vandalskih napadih na dvojezične krajevne napise na Koroškem.
Napredni študenti so sklicatelje Scrinzijevega zborovanja sprejeli s klici .Nacisti ven" in .Vse pravice za Slovence", na poskus nemško-nadionalnih študentov, da bi svoj nacionalizem s prepevanjem koroške himne oblekli v .domovinsko uniformo", pa so odgovorili z Internacionalo in tako izpričali, da mora enaka pravica veljati za vse, torej tudi za koroške Slovence.
Študentska napredna mladina vsekakor dovolj jasno izpričuje svoja demokratična načela in odločno zavrača lizzivanja nacionalistov. Čeprav napredni študenti s tem tudi rešujejo čast Avstrije v široki domači in mednarodni javnosti, pa so s strani tistih, ki oblikujejo javno mnenje, deležni zelo slabega .priznanja": enostavno jih proglasijo za .komuniste" In to je po avstrijski mentaliteti skoraj najslabše, kar se more človeku zgoditi. Tisti, ki ob takih dogodkih kričijo o .rdečem terorju", pa seveda sami najbolje vedo, zakoj tako delajo — po načelu .Primite tatu!" ravna navadno tisti, ki ima sam največ masla na glavi.
PREDSEDNIK UTO:
Hočemo, da Avstrija
SPOŠTUJE OBVEZNOST)
DO SLOVENSKE MANJŠiNE
Med svojim bivanjem v Sioveniji je jugosiovanski predsednik Tito sprejet tudi deiegacijo iz osnovne šoie Vinica pri Črnomtju, katera siovi po svojem kiubu OZN, ki je naveza) stike s prijatetji miru po vsem svetu. Tudi na sprejemu pri predsedniku Titu je tekei pogovor predvsem o boju za mir in o spoštovanju čiovekovih pravic.
Ko je ena izmed šoiark spregovorita o skrb) za pravice koroških S)ovencev, je predsednik Tito poudari): .Hočemo, da Avstrija spoštuje obveznosti iz državne pogodbe v odnosu do stovenske manjšine." Poveda) je, da je kancier Krei-sky na njegov govor v Ljubtjani odgovori), .češ da fašistov pri njih ni; pa jih te poznamo," je meni) predsednik Tito.

PRIJETNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO VSEM ČLANICAM IN ČLANOM, SODELAVCEM, PRIJATELJEM IN SOMIŠLJENIKOM

^ Stovenska prosvetna zveza Zveza stovenskih žena ^ Zveza koroških partizanov Siovenska kmečka zveza f Stovensko šoisko društvo Zveza siovenskih izseijencev ^ ^ Siovenska miadina	Siovenska fizkuiturna zveza ^
^	Siovensko pianinsko društvo	^
t? Zveza slovenskih organizacij na Koroškem s
g	A
	V
4. KOROSK!	
KULTURN! DNEV!	
OD 27. DO 29. DECEMBRA 1972 V DELAVSK! ZBORNtC) V CELOVCU, PREDA VALNiCA )	
	SPORED
	SREDA, 27. decembra
	8.30 Otvoritev
MATEVŽ GRILC:	Vpraianje ine)jevanja koroikih Siovencev 11.30 Otvoritev razstave 14.00
PAVEL APOVNIK:	Zakon o dvojezičnih topografskih napisih
GUSTL MALLE:	Popisi prebivaistva po drugi svetovni vojni
RAZISKOVALNI	(Janko Malte, Jože Messner, Folti Sima,
KOLEKTIV:	Malči Strauf)) Socioekonomska in prostorska anaiiza južne Koroike na primeru ene vasi
	20.00 Kiavirski koncert
	ČETRTEK, 28. decembra
	8.30
TONE ZORN:	Mednarodni vidiki koroikega vpraianja od časa druge svetovne vojne do avstrijske državne pogodbe
LOJZE UDE:	Avstrijska državna pogodba in njena manj-iinska doiočiia
	14.00
FRANCI ZW!TTER:	Manjiinska zaičita pri nas in drugje
SVETOZAR POLIČ:	Poiožaj narodnih manjiin v Jugosiaviji
FILIP V/ARASCH:	Pravni poiožaj avstrijske manjiine v itaiiji
	PETEK, 29. decembra
	8.30
ERIK PRUNČ:	Teorija .vindiiarjev" z vidika jezikovne komunikacije
JOŽE V/AKOUNIG:	Letoinja potitična jesen v nemikem koro-ikem časopisju
	11.00
	Ekskurzija v Krko, ogled stotnice in predavanja (JANEZ HOFLER: Krika stoinica, VEKOSLAV GRMIČ: Krika ikofija in Siovenci, JAKOB RICHTER: Ustanovitev krike ikofije)
			
Teta MezdrZrŽMo tečejo Za HfprZjetMostZ o Z* tonejo v pozebo. Pravzaprav ne, spo-mZnjamo se ji/j še, /e Ja JoZJvajo Jrage JZ-menzfje. OpreJeZjajejo j:Z) nove razmere, Zn s svojZm: za^omstostm;' prepričajo ZjaJZ, Ja g/e-Jajo naprej, Ja iščejo poti sporazumevanja NjaZ* poprejšnji jezi in nezaJovoijstva. Nepo-sreJne prizaJetosti je s časom veJno manj, nova generacija ZjaJZ pa svoja častva, vsaj večinoma, aravnava po /astniZ? iz^astviZ?, po svojem o/?čatfMja krivic.
ZVoZienega razZoga ni, Ja ne Zn ta zakonitost v mišijenja in ravnanja soJoZmega čioveka — priprav/jenost stvarno ovreJnotiti smiseZ jeze in se priZagoJiti spremenjenim razmeram — ve-ZjaZa taJi za eno izmeJ 7?ajZ?oZj oMatZjZvZZ? in zapZeteniZ? čZovekoviZ? častev, za okčatenje in izražanje trJne in asoJne naroJnostne povezanosti, če je neki JogoJek v zgoJovini ne-apravičeno pastiZ JeZ ZjaJi zanaj Jržavnik meja tega naroJa. /zgaka nacionaZnega prostora je z vsem, kar soJi zraven, preJvsem s strahom prej potajčevanjem, za naroJ kot ceZoto in za manjšino, vzrok za kaJo jezo in gren-koko, toJa čas ja v resnici omiZi in napeZjaje iskanje najastreznejšik okZik priZagajanja novi resničnosti.
O koroški je govor, seveJa.
To Ja, aZi ne gre na /koroškem za vzajemnost, za razmerje meJ Jvema naroJoma? NZ je eJen izmeJ njija v resnici priZagoJiZ svoje ravnanje novim razmeram, razameZ zagotoviZa o okranjevanja kistva naroJnostne manjšine kot neoporečno in neovrgZjivo voZjo popraviti krivice in začeti živZjenje na novo? /n se je Jragi JosZeJno skrivaZ za keseJe o Jemokra-ciji, strankarski seveJa, ko naj ki kiZo treka prepričevati vsakogar posekej o meJnaroJnik okveznostik Jržave in ma zato taJi ne ki kiZo treka takoj akrepati?
Prvi naroJ je kot ceZota in kot manjšina skašaZ pozakiti vse neprijetno iz časov skrajne nacionaZistične kisterije, ko je še šZo za ozem-Zje in ko so se nasiZni potajčevaZni akrepi vsekakor koZj oknesZi kot miroZjakno prepričeva-
nje. Dragi naroJ je žeZeZ pozakiti zgoZj konkretne neprijetnosti, posekno če so kiZe povezane z nacistično opreJeZitvijo o enem nemškem naroJa, ne pa ŽeZeZ pozakiti posZeJic oziroma ni kiZ pripravZjen popraviti krivic za nazaj, čeprav se je, v keseJak vsaj, storivcem tek krivic svečano oJrekeZ.
Naj komo rekZi?
Da smo šZovenci kot ceZota zaapZjivi in verjamemo keseJam, čeprav jim JoZga Zeta ne sZe-
Jijo astrezna Jejanja? Da smo poZni okčat-kov manjvreJnosti Jo veZikik naroJov, kZjak tema Ja imamo svojo Jržavo? Da smo pač stvarno ovreJnotiZi svojo jezo in svoj strak prej morekitnimi novimi pritiski?
Pa zJaj ni več pomemkno, Ja ki si gZeJaZi v Jaše in iskaZi krivce za to, Ja smo preceniZi priZagojevaZno sposoknost avstrijstva in previsoko oceniZi spZošno čZovekovo žeZjo živeti v mira in strpnosti s svojimi soseJi.
Pomemkno je, Ja je spet oktoker in Ja je Zetošnji še koZj črn kot je kiZ Zanski. /n pomemkno je še to, Ja je naša preJZanska in Zan-ska jeza roJiZa Ze pičZe saJove, tako pičZe pravzaprav, Ja so jik Zakko v noči z 9. na ZO. oktoker ,Jomovini zvesti" (Nemci, kajpak, to so JaZi ve Jeti) JokeseJno zmetaZi v voJo.
AZorJa je pomemkno še to, Ja je avstrijska poZicija siZno učinkovita, kaJar gre za Zeve skrajneže (kakor je ovreJnotiZa tiste, ki so pri-pisovaZi sZovenska imena na takZe s krajevnimi napisij, Ja pa je prav izjemno neorganizirana, kaJar gre za Jesne skrajneže in Jesne teroriste, kakor očitno Zakko ZmcMajcmo privržence „JomoZjaZmZA" organizacij (ak, ta JomoZjak-nosf, koZiko pZati ima/).
/n vreJno je omeniti še to, Ja se je očitno okčatek potreke po okranitvi v manjšinak koZj izokZikovaZ kot v moJernik naroJik in Ja je nastaZo ok Zetošnjem koroškem soočenja ne-navaJno zavezništvo. Avstrijska manjšina v ZtaZiji, ki si je, mimogreJe, izkojevaZa svoj varni in arejeni poZožaj prej nasiZno kot kako Jragače, se je prek svojega preJstavništva soZi-JariziraZa s SZovenci v Avstriji. Neizprosna Zogika ogrožanja nareka je nenekno varovanje
priJokZjenik pravic, ne Jopašča nokene napake, nokenega počivanja na Zovorikak in ne Jo-voZjaje nokenega koraka, ki ki ga kJaj kJo ategniZ po anaZogiji aporakiti proti manjšini.
Na žaZost je ta poJpora iz manjšinske soZi-Jarnosti taJi eJina Jokra stran Zetošnje ok-tokrske kiZance. PremaZo.
Pa ne zgoZj za manjšino na Noroškem, ki se je ok črnosrajčniškik procesijak, ok mazanja partizanskik spomenikov, ok razkijanja kra-jevnik napisov, ok Jizičnem okračanavanja s sZovenskimi ZjaJmi moraZa spomniti svoje prvotne jeze. To Ja izkrak v Zetošnjem oktokra ni kiZ namenjen zgoZj koroškim SZovencem; navsezaJnje je popoZnoma neZogično pričakovati oj razamnik in strpnik ZjaJi, Ja se koJo zaraJi Jvojezičnik krajevnik napisov — in to v Janašnjem sveta — čatiZi ogrožene v svojik naroJnostnik pravicak/ Za nekaj Jragega torej gre, ne za napise.
To je izkrak skrajnega šovinizma, ko samo na seki začne veZjati praviZo — kJor ni z nami, je proti nam — in ko prenekajo veZjati še tako stvarno opreJeZjene razmere. Bistvo in ozaJje zaJeve se zgakita, eJino oJZočiZno ostane sZcpo sovraštvo, ki je sposokno organi-
zirati presenetZjivo veZike množice tikik in ne-opreJeZjenik JržavZjanov, sovraštvo, ki ga nejavna zgoJovina Jokro pozna.
Sovraštvo, ki Zakko Joki ok tako naravnem in neJoZžnem JogoJka, kot so sZovenski napisi, take okZike, preprosto ne JovoZjaje več strpnosti za vsako ceno. Ni treka krskati meJ vrsticami avstrijskik JomoZjaknik govorov, Ja ki zveJeZi, Ja se prepričanje o nemški Noroški ne astvarja kkrati z mejami avstrijske Jržave.
Ta zemZja, ki vsaj vsakega oktokra, če ne večkrat na Zeto postane preJmet namigovanj in taJi oJkritik groženj, pa je JeZ živZjenske-ga prostora sZovenskega naroJa in zatorej taJi preJmet interesa JagosZavcZje. /zkrak veZi-konemškega šovinizma s tem preneka kiti zgo/j prepir za maZenkosti, ampak je resno opozo-riZo za vso /agosZavijo. PoZeg vsega Jragega je taJi opozoriZo, Ja JoZočiZ konvencije o čZo-vekovik pravicak, še posekej pa o prepoveJi kajskaške propaganJe, niso povsoJ enako resno razameZi in Ja se veZikonemški pogZeJi na naroJ Zakko znova aveZjavijo v Jragik okZi-kak, če se jim prizaJeti pravočasno ne postavijo po roka. Teroristi, ki se zatekajo k Jokro znani poJ/agi veZikonemškega šovinizma, torej niso, za nas pa še posekej ne, kaki teroristi in akstraeto, ampak čisto konkretni nasiZniki s konkretnimi poZitičnimi iJejami, ki se Jo njik okZast (prav zato?) izjemno prizanesijivo veJe. Zato morJa ni JovoZj zaktevati akrepanje proti konkretnim naJZnežem, čeprav je to najnaj-nejše, ampak se je vreJno ozračja okajanja sovraštva na znanik poZitičnik in naroJnostnik temeZjik postaviti v kran kot prizaJeti naroJ, kot ceZota.
Zakaj, nismo čisto nemočni. Če se Avstrija ni okotavZjaZa zaktevati razprave o poZožaja svoje manjšine v /taZiji v ZJraženik naroJik in zkaJiti pozornost vsega sveta, čema ki po vsem, kar se Jogaja na Noroškem, ne izrakiZi iste možnosti?
Mojca Drčar-Murko
(leor^a in praksa, Ljubijana)
zroz?o.$Ky ozrroBER
4 — Štev. $1 (1588)
11. december 1971
1
Misli ob
Slovenci
premikih v Kanalski dolini
AJJdr ngrdvd jpo^ojho
/^c/o j^cžno oJcjo m po-prc/^Mjc^ju, Jož/v/j^ ^J; č/ovc^ — čcpraf Jc/^t /w MJčvazj^ — MO^rrzn;; 7H;r. Koroj^: S/ovcwc/ MOfrrtrzjeg^ 7wtrK MC ^owo ČMtJ/
v to/Z^jn/ TTrcrZ Aor Jrug^ /e^. ZuJ-w;Z yrZwerZ ZM^j^M;^ ^^cZjdČMZ/r Zrr jorZ^Zj^Zč/zZA c/cwfzzfOL' naj JvojezZč-nZ?wZ ^r^;evM;w; MapZjZ jo Mzrm Jo-/*r*Jfw Je/ ^egr: wZrM oJvze/Z, Ja z ne/?a^jz!o negotovostjo zrewo ^ pr-Z-AoJMojf. VenJar pa jwo /zoroj^Z Š/o-VfMc/ taJ/ ^pozwa/Z, Ja /wawo v av-jfrZjjTzZ Jewo^ra^ČM/ jzrvMojd zavez-wZ^e, ^afenw jwo oJ^nJo /j^a/ežm' za ^jZ/rovo powoč. Zato J ^/j^/z zaJ-MjZw JogoJ^otM ne /"owo patJ/Z ^a-/ZtZ notranjega mZra /^ožZenega ozZro-tna nofo/etnega praznovan/a.
A^o Zmotno praznova/Z v top/Z%; Jo-mo-^Z/? Zn o/? o/JoženZ/? tnZzaA, po-tnZJZmo na we tZtte č/ane naje ve/Z-Z?e e/coej^e JražZne, ^Z g/aJa/ejo a/Z pa prežZf/;a;o vo;ne grozote. Poj^K-jZmo /Zrn oJjfopZrZ skromno JarZ/o Zn pnt ta^o po^ažZtno nato jo/ZJdzMOjt; če pa to nZ mogoče, pm poJvetZwo wa/ ne^a; trenat^cu, pomZJZmo na n/ZAofo /?rZJ^o zZv/;enp^o atoJo.
Za zavett č/ovečanttva prZtpeva ^ jZr;en/a mZra Zn sprale meJ naroJZ. Če Zmmo to mZte/nott j^ata/Z tZrZtZ v /attnem ^roga, Z?ar jtorZ /aA^o vta^
Stovensko prosvetno društvo .Bitka" v Bitčovsu vabi na uprizoritev igre
LOVSK!TAT
v nedeijo 6. januarja 1973 ob 19.30 uri pri Miktavžu v Bitčovsu.
Gostuje tgratska skupina Sto-venskega prosvetnega društva Radiše.
Na prireditev vabimo posebno iovce ter vse prijateije in ijubiteije odrske umetnosti.
Odbor
pOMmeznZ^, /zo morJa ne^Ja; /e pre-v/ajova/a po jveta Zn prZneJa jvo-^oJo Zn Z^ra/? vtem tZttZm, ^Z irpZ;o poJ ^ntzZČMOJtjo JragZZ). S^ata/mo to JotečZ v jameJ namZ v naZZ Jra-žZnZ, meJ prZ;ate/p, v natZ naroJnott-nZ j^apnojtZ Zn mej operna naroJo-ma v Ježe/Z. Ža/ to nZ JarZ/o, ^Z te Ja ^apZtZ, zan; ;e tre/*a č/ovet^e to-p/Zne Zn /;aZ*eznZ Jo to^rata — č/o-ve^a.
T^o ia^o razmZj/;amo Zn ^repenZmo po mZrnem jožZt/a Joma Zn po jveta, Zmamo v mZJZ/? taJZ nato ue/Z^o Jra-žZno, zbrano o/eo/Z natega /Ztta .S/o-vent^ega 'oettnZ^a"". 7'a^a; o/*čatZmo Jo/znott, Ja te o/; ^onca /eta Zt^reno za/^va/Zmo za ZzZ:azano zvetto/^o Zn te potege; za pomoč vtem, ^Z to poma-ga/Z o/*/Z^ovatZ /Ztt Zn ga tZrZtZ meJ /jaJttvom v ZZ/Z, v Poza, na Gara/; Zn v PoJpmZ, ^a^or t.';JZ Zzven nate ož;e JomovZne, /?jer powoJ je t^ata/ /*ZtZ v čZm popo/nejtZ merZ oJraz žZv-/jen/a t/ovent^ega /jaJttfa na /7oro-t^em ter g/atnZA.' n/egovZA teženj Zn hotenj.
/Vato za/tva/o pa poveza/emo s protnjo, Ja tnJZ f novem /eta ostanete zvestZ najema /Zsta, Ja Z?o /a/)^o je /*o/j posta/ j^apno g/atZ/o naj we/?/
obnavljajo svojo prosvetno dejavnost
Pred dobrim mesecem je Stalno slovensko gledališče v Trstu letos že drugič gostovalo v Trbižu, in sicer z Rabadanovo predelavo komedije znanega francoskega avtorja 16. stoletja z naslovom „Kadar se ženski jezik ne suče". Kot prvič tako je bilo tudi tokrat Slovensko stalno gledališče iz Trsta navdušeno sprejeto in je želo velik uspeh. Prav tako pa so prišli na svoj račun tudi Slovenci v Kanalski dolini, ki so v Trbižu napolnili največjo dvorano in s tem manifestirali povezanosf in ljubezen do slovenske odrske besede in umetnosti. Minilo je komaj pol teta, odkar je isto gledališče
Voščita oh juhiieju
Na zgornji stiki je Spomenik miru v Kamniku — v zemijo zasajen meč kof simboi miru.
Ob spomeniku naš imiheiski rojak Jernej Čebui (po koroško Nu-iej), upokojeni učifeij v Kamniku, ki je tetos praznovai svoj 80-ietni živijenjski jubiiej, s svojo ženo Tončko, s katero sta pred kratkim praznovaia 48. obietnico poroke.
Kot doigoietnemu naročniku našega tista njemu in njegovi ženi tudi mi ieiimo še mnoga teta skupnega živtjenja. Za biižnje praznike in novo teto pa naša iskrena voščita!
V PLANtNSKt KOČ)
Stovensko pianinsko društvo v Cetovcu vabi čtane in prijateije v nedetjo 31. decembra na sitvestrovanje v ptaninsk) postojanki „Koči nad Arihovo pečjo".
Sitvestrovanje v ptaninski zimski samoti, dateč od vrveža v dotini, je nekaj posebnega. Na predvečer novega teta se bomo povesetiti v prijetni domači ptaninski družbi, nastednjega dne pa bomo u-živati čare zimske narave na Bteščeči pod Komnico.
Najugodnejši pristop h ptaninski koči je iz nasetja Kopanje nad Ledincami. Sitve-strovanja se bomo udetežiti ob vsakem vremenu.
Ljubitetje zasneženih ptanin vabimo k števitni udetežb).
Odbor
Srečanje maturantov
j/ovfHj^e gZwMazZ;'e /ffnZ^a	/;o
/ftoj v četrfe^ 2$. Jecem/ra o/? 79. arZ v /?ofe/a /anac/j v Cf/ovca, Z?a/w-/?o/jfra/?e 3.
Prosvetna kronika v Pliberku
Krajevna prosvetna društva imajo po navadi svojega dopisnika, ki potom naših fistov seznanja javnost o društveni dejavnosti. Ker pa to vedno ni možno napraviti sproti, ob koncu leta naknadno poročamo o nekaterih dogodkih.
Naš društveni pevski zbor je bil tudi letos povabljen, da bi v okviru kulturnega tedna dne 9. 7. 1972 sodeloval v Št. Vidu pri Stični na Dolenjskem. Pevci bi se radi odzvali povabilu, saj so se za koncert dobro pripravili, vendar je omnibus, ki bi nas moral prepeljati na Dolenjsko, imel štiri ure zamude, tako da
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA
bo v tetošnji ztmi prirejata
GOSPODARSKA POSVETOVANJA
na katerih bo razpravtjaia o občegospodarskih vprašanjih na dvojezičnem področju Koroške in o gospodarski zasidranosti koroških Stovencev na tem ozemtju. Vsted aktuatnosti in važnosti teh vprašan) SKZ pričakuje, da se boste posvetovanj udeiežii) v čim večjem števiiu.
Nastednje posvetovanje bo danes 11. decembra ob 14. uri v gostitn) pri Mikiavžu v Biičovsu.
Vab) odbor
nastopilo v Trbižu s popularno Šfo-kovo komedijo .Trije tički" in pričelo z novo ero kulturne dejavnosti v Kanalski dolini.
Tudi tokrat je pred pričetkom predstave gledališke umetnike iz Trsta pozdravil domači pevski zbor .Višarski zvon" s slovensko, furlansko in nemško pesmijo. Omenjeni pevski zbor ima častno poslanstvo prebuditelja Slovencev v Kanalski dolini, ki so se otresli spon zadnjih desetletij. Prepričani smo, da je to razveseljivo dejstvo plod dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Samo tam, kjer vladajo iskreni odnosi med sosednimi državami, imajo manjšine možnost lastnega izživljanja. Jasno je pa tudi, da Slovenci v Kanalski dolini zaradi tega ne bodo manj lojalni državljani, kot so bili do sedaj.
V bližnji prihodnosti bo v Žab-nicah nastalo novo središče rekreacijskega delovanja za zamejske

1
<'
$
<'
$
J
$
$
<'
22. Slovenski ples v Celovcu
Ljubitetje domače družabnosti obveščamo, da bo 11. Stovenskt ptes — tradicionatna stovenska vesetica v Cetovcu — v soboto 13. januarja 1973 s pričetkom ob 10. uri v prostorih Detavske zbornice.
Tokrat bo igrat za ptes znani in pritjubijeni
PLESN! ORKESTER RTV LJUBLJANA pod vodstvom Jožeta Privška in narodnozabavni ansambet TRtO BURNtK
Slovenska
prosvetna
zveza
Slovence. Tako so na pobudo Slovenskega planinskega društva v Trstu ustanoviti zadrugo Mangart, ki je v Žabnicah nabavila svoj objekt, katerega bo obnovila. Misel za izgradnjo tega središča je zaradi tega tako pomembna, ker leži geo-
grafsko v sredi pasu, ki se vleče od Trsta preko Gorice do južne Koroške prav do Labota in bo tako tvorila povezovalno celoto, ki ne bo koristila samo Kanalski dolini, temveč tudi zamejskim Slovencem v Italiji in Avstriji.
(/mr/ je naš ro/a/r /an/ro /fus(er-/forošec
Prejšnji torek je v Mariboru umrl naš rojak Janko Kuster iz Zitare vasi. Njegovo življenje je bil nenehni boj za uveljavljanje pravic slovenskega ljudstva na Koroškem.
Rodil se je 29. oktobra 1898 v zavedni slovenski družini v Žitari vasi. Po propadu cesarske Avstrije in po nesrečnem plebiscitu je moral Janko Kuster kot mnogi drugi koroški Slovenci zbežati v Slovenijo In se je leta 1920 naselit v Mariboru, kjer je dobit zaposlitev pri mestni občini. Ko so nemški fašisti leta 1941 vdrli v Jugoslavijo, je še mogel pobegniti pred njimi v Ljubljano, kjer se je vključil v Osvobodilno tronto. Zaradi delovanja na Koroškem si je izbral ilegalno ime Korošec. Pod tem imenom ni znan samo v Mariboru, temveč tudi po drugih krajih Slovenije in tudi Koroške, povsod koder je z bojem utiral pot svobodi. Od julija 1942 se je boril kof partizan, marca 1943 pa je odšel na Koroško, kjer je v Vzhodnokoroškem odredu opravljal
funkcije na propagandno obveščevalnem področju in pri zvezah. Pred osvoboditvijo je bit izvoljen za okrajnega in nato okrožnega načelnika narodne zaščite za okraj Vetikovec in okrožje Pliberk. V bojih na Koroškem je bil dvakrat težko ranjen in posledice ran je čutit vse življenje.
S smrtjo Janka Kustra-Koročca smo izgubili koroški Slovenci velikega borca za pravice naše narodnostne skupnosti. Ohranili ga bomo lepem spominu!
Katotiško prosvetno društvo v Šmihelu vobi na Bevkovo dramo
KAJN
na Štefanovo 26. decembra 1972 ob 19.30 uri v farni dvorani v Šmihetu.
Prisrčno vabijeni!
Št Jakob v Rožu
smo bili prepozni za koncert. Zato smo se odiočtii, da napravimo iziet v Siovenijo. Odpeljati smo se skozi Štajersko v zgornjo Savinjsko dolino, kjer smo občudovali lepe planinske kraje Mozirje, Ljubno in Luče. V Lučah smo ob spomeniku glasbenika prof. Arniča zapeli našo koroško ljudsko pesem „Nmav čez izaro". Prof. Arniča poznamo tudi na Koroškem, saj je pred leti vodil pevski tečaj v Celovcu in bil v zadnji vojni skupno z našim zborovodjem Hartmanom v koncentracijskem taborišču Dachau. Istega dne so naši pevci sodelovali tudi na proslavi 70-letnice obstoja gasilskega društva Luče.
Dne 28. septembra letos sta Mihej Sadjak, šmihelski organist, in Mihej Lubas, posestnik in organist v Vogr-čah, oba člana našega prosvetnega društva, slavila 50-letnico. Obema je zbor zapel podoknico in jima izročil spominsko darilo. Na poročni slavnosti Lubasove Pepke, hčerke vogr-škega organista, in narodno zavednega Foltija Rupica iz Pogrč, člana priznanega šentviškega pevskega zbora, ni bilo godbe, zato pa so peli domači in šentviški pevci in z njiho-im petjem zabavali svate do poznih nočnih ur. Novoporočencema smo iskreno čestitali in jima izrekli najboljše želje.
Na zadnji seji občinskega sveta v Št. Jakobu v Rožu so med drugim razpravljali tudi o gradnji vodovoda na področju Št. Ožbolta, Rut in okolice. Proračun za ta projekt znaša 3,6 milijona šilingov. Gradili bodo v dveh etapah, dograjen pa naj bi bil v letu 1974. Vodovodni priključek bo znašal za enoto 8000 šilingov, kar bi nekako odgovarjalo zahtevam položaja na terenu.
Občina je uvedla brezplačne vožnje za šolarje, ki so zelo oddaljeni od obeh železniških postaj v Podrožčici in Podgorjah. To je seveda velika olajšava za šolarje in tudi za starše, ki so morali poprej svoje otroke prevažati z lastnimi vozili na omenjeni postaji.
Važnega gospodarskega pomena bo obnovitev obratovanja opekarne v Podrožčici, kjer bo spomladi večje število delavcev dobilo zaposlitev v domačem kraju. V bližnji prihodnosti pa bodo prišli na svoj račun tudi domači smučarji. Na lepih smučarskih terenih na področju naselja Brda so že pričeli s pripravo za izgradnjo prve smučarske vlečnice v šentjakob-
ski občini. Vlečnica naj bi tudi pozimi privabila goste v naše kraje, kar bi krepilo zimski turizem, katerega do sedaj ni bilo. Tudi sicer je lega šentjakobske občine — ki sega do državne meje na Karavankah — kot ustvarjena za zimski šport, zlasti za turno smučanje. Daleč naokoli so znana smučišča na planini Rožci, ki se raztezajo od vzhodnega pobočja Babe pa do zahodnega ostenja Petelina.
Cenjenim braicem!
Po dolgoletni tradiciji tudi letos ob koncu leta prilagamo današnji številki tradicionalni stenski koledar s prošnjo, da listu ohranite zvestobo tudi v novem letu ter ga pomagate krepiti s sodelovanjem in pridobivanjem naročnikov.
Zaradi praznikov bo naslednja številka Slovenskega vestnika izšla šele 5. januarja prihodnjega leta.
Uredništvo
Siovensko prosvetno društvo „Zarja" v Žetezni Kopti
vabi na uprizoritev igre
LOVSK) TAT
v torek 26. 12. 1972 (Stefanovo) ob 13. uri v farni dvorani v Žetezni Kapri.
Gostujejo igralci Stovenskega prosvetnega društva Radiše. Ljubitetji odrske umetnost) iskreno vabijeni, prav posebno pa lovci.
Odbor
Stovensko prosvetno društvo ..Kočna" v Svečah vabi na
PEVSK) KONCERT
na Stefanovo 26. decembra 1972 ob 14. uri pri Adamu v Svečah.
Moški pevski zbor vodi prof. dr. Feinig Anton.
Prireditev bo povezana tudi z božičnim prizorom.
Na prireditev prisrčno vab-tjent!
Odbor
-Športni vestnik-
; * AVSTR!JSKO SLAVJE
s Prve smučarske tekme za svetovni po-kai 1972/73 so prineste avstrijskim tekmo-, vatcem tepe uspehe in so tudi dvignite nji-; hovo samozavest. Vetika smučarska prireditev je bita v francoskem zimskošportnem . centru Vat d' Isere. Avstrijska dekteta so v smuku prepričljivo porazita tekmice, saj
-	se jih je med prvo desetorico uvrstito kar
-	sedem, zmagata pa je Prottova. Četudi je izostat uspeh v statomu, so dekteta zbrala največ točk izmed vseh reprezentanc. Pri moških je zasedet v vetestatomu Hansi Hin-terseer sedmo mesto. V smuku sta se izkaza-ia Avstrijca Reinhard Tritscher in David Zwitting, ki sta z visokima štartnima števit-karna zased! a prvi dve mesti.
Čuden deiokrog
CELOVŠKEGA F!WAMČWEGA URADA
Poziv na zbiranje podpisov za zahtevo po ugotavijanju manjšine (Akcija znana kot „K6rn!ner Voiksbegehren"), kot ga vidimo na zgornji stiki, ni iz kakšne centraie Hei-matdiensta, kjer je biia zamiset o tej akciji porojena, aii iz pisarne koroške FPO, ki je akcijo iegatiziraia, niti s sedeža koroike OVP, ki je potem ie dodaia svoj biagostov — tepak visi v družbi z raznimi okrožnicami in uradnimi razgiasi na uradni razgiasni ta-bi) v veži ceiovikega tinančnega urada v Kempfstra^e.
Res čuden deiokrog, ki ga ima ceioviki finančni urad! Vpraiujemo odgovorne na tem uradu in vpraiujemo predvsem pristojnega ministra: Ati spada med stužbene doiž-nosti avstrijskih uradnikov, da agitirajo za akcijo, ki so jo sprožit) najhujii nasprotnik) koroikih Stovencev! Ati stužijo uradi in uradne razgtasne tabie avstrijskih finančnih uradov namenu, da se jih postužujejo za svoje nacionaiistične načrte tisti, ki nočejo sožitja obeh narodov na Koroikemt
V	drugem moškem smuku za svetovni pokat je zmagat v Vat Gardeni Švicar Cot-tombin, dobitnik srebrne kolajne iz Sap-pora. Avstrijci so se znova odlično odrezati in so zasedli 2., 3., 5., 6. in 8. mesto (Cordin, Zwiiting, Korošec Franc Ktammer, Engstter in Tritscher).
Mladi Italijan Piero Gros, ki je v Vat d' Iseru presenetit z zmago v vetestatomu, je potrdit svojo odlično formo tudi v Vat Gardeni in z visoko številko vnovič zasedet prvo mesto. Avstrijci, ki so v prvem detu statoma še nekako odgovarjati, so v drugem detu popotnoma odpovedali. Najboljši Avstrijec Zwit!ing je zasedet 8. mesto.
Tekme za svetovni pokat so se nadatje-vate v torek v Madonni di Campigtio z moškim vetestatomom in s smukom dektet v Saatbachu. Najboljša v Saatbachu je bita vnovič Avstrijka Annemarie Proti, dvojna zmagovalka svetovnega pokata. Svoje tekmice je ktjub bolezni premočno premagata, tako da je drugouvrščena Rouvier (Francija) zaostala skoro za tri sekunde za Prot-tovo. Z najbotjše strani so se pokazale tudi mlade avstrijske smučarke, ki so zasedte mesta 3. (Totschnig), 6. (Schrot!) in 8. (Lu-kasser).
Tudi moški vetestatom je stat v znamenju avstrijskih tekmovalcev. Zmagat je David Zwitting, svojo izvrstno formo pa je vnovič poudarit Korošec Franz Ktammer z odličnim 5. mestom. Tritscher je bit šesti, Pechtl sedmi in Gruber deseti. Z zmago v vetestatomu je David Zwitting prevzet tudi vodstvo v svetovnem pokalu.
*	ZAHOMČAN SCHNABL AVSTRiJSK) PRVAK
Konec preteklega tedna se je v Miiht-bachu na Solnograškem končalo avstrijsko mtadinsko prvenstvo 1972 v nordijski kombinaciji. Mladinsko prvenstvo, ki se je začelo že februarja letos, je bito tedaj prestavljeno zaradi pomanjkanja snega. Smučarski tek je bit na sporedu v Absamu, smučarski skoki pa so biti v Mtihtbachu. Mtadinska prvaka v kombinaciji 1972 sta postala Peter Wagner (Tirolska) in Albert Birnbacher (Sotnograška).
V	Mtihtbachu je padta tudi odločitev o mtadinskem mojstru 1972 v specialnih smučarskih skokih. Pri mlajših mladincih se je izkazat Rupert Giirtter iz Štajerske. Naj-tepše skoke pa je dosegel Kart Schnabt iz Zahomca, ki je zasedet v skupini starejših mtadincev prvo mesto in osvojit naziv avstrijskega mladinskega prvaka. S skokoma 48 in 47,5 m je ponovno naznanit, da šteje med avstrijsko etito in se tahko brez nadaljnjega meri z najboljšimi avstrijskimi skakatci. Najlepše darilo ob osvojitvi mladinskega prvenstva 1972 pa je nedvomno imenovanje Schnabla v avstrijsko reprezentanco.
*	KAC — WEV
Potem ko je hokejski prvak KAC odpravit hokejiste iz Kitzbtiheta z rekordnim številom gotov 22:1 (9:1, 7:0, 6:0), je v 16. kotu hokejskega prvenstva presenetit v Gradcu in premagat vodečega ATSE s 3:1. Prevzet je voditno mesto in ga skoro spet oddat v tekmi proti HC Salzburg, ko je ta vodit v Celovcu v soboto zvečer v prvi tretjini s 4:0. Le popolnemu propadu sot-nograških hokejistov se je treba zahvaliti, da je mojster kot zmagovalec zapustit drsališče. KAC je zmagat 6:4 (0:4, 3:0, 3:0).
V	torek zvečer je mojster nastopit na Dunaju proti WEV, ki je ambiciozen favorit za prvenstvo. KAC je težko igro izgubit 1:3, ktjub temu pa je obdržal vodstvo v prvenstvu.
RAD!0 CELOVEC
Poročila: 5.00 — 6.50 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeijah in praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.50 Kmetijska oddaja
—	5.55 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Pisane jutranje meiodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.55 Giasba in dobri nasvet! — 6.45 Dežeini raz-gied — 7.00 Giasbeni mozaik — 7.45 Lokaina poročita
—	8.05 Godba na pihata — 8.15 Oddajo za ženo —
9.00	Za prijateije stare giasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podežeije — 11.45 Za avto-mobiiiste — 15.05 Dežeini razgiedi — 15.50 Giasba po kosiiu — 15.45 Siovenska oddaja — 15.50 Se vedno priijubijeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beiežke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.05 Pregied sporeda — 19.05 Zabeiežite si — 19.55 Meiodija in ritem — 20.05 De-žeina poročita — 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 25. 12.: 5.45 Za tiste, ki zgodaj vstojajo — 6.05 Jutranja meiodija — 6.55 Giasbeni mozaik — 7.55 Naš hišni vrt — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša iepa domovina — 15.45 Za dobro voijo — 14.00 Zabavni koncert — 15.50 Voščiia — 17.10 Pisano sobotno popoidne — 18.00 Dežeini razgiedi —-18.55 Mala soiistična parada — 19.05 Koračnice — 19.50 Note in beiežke — 20.10 Zveneča Avstrija — 21.15 Stare božične jasiice na Nižjem Avstrijskem — 22.20 Piesna giasba po naročiiu.
Nedeija, 24. 12.: 6.10 igra na orgie — 7.45 Ljudska giasba — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Zabavni koncert
—	10.50 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoidanski koncert — 12.05 Za avtomobiiiste — 13 45 iz domovine
—	14.30 Voščiia — 17.05 Otroška oddaja — 17.57 Sveta noč, biaženea noč — 19.30 Dežeini razgiedi — 20.10 Božična oddaja — 21.30 Božične pesmi poje Eifriede Ott.
Ponedeijek, 25. 12.: 6.10 Božična igra na orgie — 6.35 Koračnice — 7.45 Veseii godci — 8.05 Siavnostna godba na pihaia — 8.15 Oddaja za starejše ijudi — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoidanski koncert — 12.03 Za avtomobiiiste — 13.45 iz domovine —
16.00	Božična pripovedka — 16.15 Veiiki siavnostni koncert — 17.05 Giasba zate in mene — 18.00 Koroško božično petje — 19.00 šport ob praznikih — 19.30 Dežeini razgiedi — 20.10 „Pesnik in kmet", opereta — 23.10 Giasba z Dunaja.
Torek, 26. 12.: 6.10 igra na orgie — 6.35 Koračnice
—	7.45 Veseie viže ob prazničnem jutru — 8.15 Dunajski bonboni — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00
Sekunda je lahko vse
Ena $ekunda je totiko kot nič, je pa tahko tudi ne$končno vettko. Ena :ama 5ekunda tahko rešuje, tahko pa tudi ubija!
Ma to v cestnem prometu totikokrat odto-čttno sekundo opozarja kuratorij za varnost v prometu. PomMimo, da ta sekunda tahko tud) za nas pomen) živtjenje ati smrt!
Dopoldanski koncert — 13.45 Iz domovine — 17.05 Ljudski koncert — 18.00 Sveti večer brez elektrike — 19.00 šport ob prazniku — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Ljudska oddaja — 23.10 Operetna glasba.
Sreda, !7. 1!.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 8.05 Jutranja melodija — 8.50 Glasbeni mozaik —
9.30	Vesele note mojstrav — 10.00 Glasbena oddaja
—	13.30 Zborovska glasba — 15.00 štajerske orgle —
18.30	Operetni ljubljenci — 17.10 V dunajski kavarni
—	18.00 Deželni razgledi — 19.35 Za prijatelja planin
—	19.50 Note in beležke — 20.10 „Ne igraj se z ljubeznijo", komedija — 21.10 S štirim! rokami v igri
—	21.30 Zvezne dežele poročajo: Tirolska, četrtek, 28. 12.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
8.05 Jutranja melodija — 8.50 Glasbeni mozaik — 9.00 Glasbeno zimsko veselje — 9.30 Vesele note mojstrov
—	13.30 Zabeleženo na koroških cestah — 14.30 Note avstrijskih skladateljev — 17.00 Iz operete in muslcla
—	19.05 Avstrijska godba na pihola — 19.50 Note In beležke — 20.10 Lovska oddaja — 21.00 Iz domačega glasbenega ustvarjanja.
Petek, 29. 12.: 5.40 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 8.05 Jutranja melodija — 8 50 Glasbeni mozaik — 9.30 Ktovirska glasba J. Haydna — 10.00 Lastna proizvodnja studia Dunaj — 14.45 štajerska literatura — 18.15 Za ženo — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note in beležke — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Neznana popevka.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 25. 42.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedeija, 24. 42.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši žeiji.
Ponedeijek, 25. 42.: 7.10 Božični nagovor krškega škofa dr. Jožefa Kdstnerja — Eno dete je rojeno nam.
Torek, 26. 42.: 7.10 Pastirčki ob jasiicoh.
Sreda, 27. 42.: 13.45 informacije — šport — Koroški pesniki in pisateiji — Za našo knjižno poiico.
četrtek, 28. 42.: 13.45 informacije — Žena, družina, dom.
Petek, 29. 42.: 13.45 informacije — Silvestrovanje pr! nas in drugod.
RAD!0 LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje [razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 8.00 Jutranja kronika — 8.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasvet) — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 18.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 23. 12.: 8 50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Glasovi v ritmu — 12.10 Intermezzo z Mozartom —
13.15	Zabavna glasba — 14.10 S pesmijo In besedo po Jugoslaviji — 15.40 Pojo naši operni pevci — 17.10 Z ansamblom orglic Jerry Murad — 18.15 Dobimo se ob Isti uri — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino —
21.15	Za prijetno razvedrilo — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 24. 12.: 8.00 Dobro jutro — 8.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Zabavna glasba — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Popularne operne melodije — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Radijska Igra —
18.00	Radijski radar — 19.15 Glasbene razglednice —
20.00	„V nedeljo zvečer" — 22.20 Zaplešite z nami —
23.15	Jazz za vse.
Ponedeljek, 25. 12.: 8.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic In zgodb — 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 14.10 Slovenski omoterskl zbori
<3
Veseie božične praznike - srečno in uspešno ieto 1973 žeiijo iastniki in sodeiavci
Podjunske trgovske družbe bratje Rutar & co. Dobrta vas
EM!L)JAN !N MARA RUTAR
posiovodja Podjunske trgovske družbe
A 9141
DOBRLA VAS
telefon (0 42 36) 384
A914!
RUTAR-CENTER
DOBRLA VAS
tetefon (0 42 36) 381
VLAD)M!R )N MARNA RUTAR
trgovina, gostilna in diskoteka
Ž!TARA VAS
A 9133	tetefon (0 42 37) 237
ANTON !N AGNES RUTAR
supermarket in penzion ob
Ktopinjskem jezeru
A 9122
tetefon (0 42 39) 272
ŠTEFAN !N UUDM!LA S)ENČN!K
trgovsko in transportno podjetje
DOBRLA VAS
A 9141	teieton (0 42 36) 219
Trgovina - Hotei - Kopališče - Drsaiišče
FRANC RUTAR DOBRLA VAS
A 9141	teieton (0 42 36) 220



Kar!
Prinčič
CELOVEC - STERNALLEE
že/Z vsem svojZm odjemr:/cem vese/ /rožZč
Zn nspešno novo /ežo /973
VSEM PEVKAM IN PEVCEM TER PRIJATELJEM NASE PESMI PRIJETNE PRAZNIKE IN ZADOVOLJNO NOVO LETO ŽELIJO
POVOVODJE
SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE IN VČLANJENIH DRUŠTEV
PR//ETNE PJL4ZNZXE /V LASPPgNO NOVO LEPO
GOSTtLNA PR)
„Tiš!arju"
DRUZtNA GABRtEL
ŠT. JANŽ v R.
p. Svetna vas
te). (0-42-28) 248
Stodlgarage
Franz Liegl
*	Wasch- und Schmierstation
*	Autoreparoturen
KLAGENFURT
Votkermarkter Ring 14 Telefon 85-1-08
Zd	mnOgO ZrZr/oVo/jstV^
Zn o/rZ/o nspe/tov v novem /etn že/:
OR. FRANC! ZW!TTER
O D V E T N < K
Celovec, Bahnhohtra!;e 38
TRGOVtNA
Maks Traun
PUBERK - BLEtBURG
#	VSE VRSTE KMETIJSKIH IN GOSPODINJSKIH STROJEV.
#	VELIKA IZBIRA IN SOLIDNA POSTREŽBA
PRIJETNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO
Vesete božične praznike in srečno novo teto 1973 z žetjo za dobro sodelovanje tudi v bodoče	
	trgovina z drvmi in premogom
CELOVEC - KLAGENFURT Vittacher Strahe 187	
/

Ein frohes VVeihnachtsfest und ein gesundes neues Jahr vvunscht allen Mitgliedern und Kunden die
KONSUM
Genossenschaften
Klagenfurt
VSEM GOSTOM /N OD/EMZECEM ZZDOVOE/NE BOŽZČNE PP^ZN/ETE /N OE/EO GSPEMOV V NOVEM EEPN/
Stefan !V!!ečnik
KOŽENTAVRA
O gostitna O avtomat. kegtjtšče O kopahšče O camptng O bencinska črpatka O m!iars!vo
GOSTtLNA )N TRGOVtNA
FRANC !N !DA
(Rosstvvirt)	OtCiitL
PLtBERK - BLEtBURG
#	Kvalitetna gomilna — okusna hrana In Izbrane pijače
#	Trgovina vseh vrv! papirja, zvezkov, Šolskih potrebščin, Igrač In otroških oblek
GOSTOM IN KUPCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETOI
Trgovina in tekstitna prodajatna
Franz Kraut
PUBERK - BLEtBURG
Kupu) prt KRAUTU tn varčuje!!
Vsem odjematcem od tu in iz zamejstva zadovotjne praznike in uspešno novo teto.
Vsem detavcem in prijatetjem prijetne praznike in obito uspeha v novem ietu žeti
TESARSTVO
GASSER
BtLCOVS
tei. (0-42-28) 24-19
pojo — 14.30 Voščila — 15.40 V galeriji lahke glasbe
—	17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Zabavni zvoki Iz vzhodnoevropskih deiel — 20.00 Operni koncert — 21.30 Tipke In godala — 22.15 Zo ljubitelje jazza — 23.15 Od popevke do popevke.
Torek, 24. H.: 4.50 Besede na današnji dan — 8.10 Glasbena matinejo — 9.05 Radijska šola — 9.35 Slovenske narodne — 12.10 Skladatelja Mašek in sin Kami,!o Mašek — 12.40 Z domačimi ansambli in pevci — 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje — 14.30 Z ansamblom Boruta Lesjaka — 14.40 Na poti s kitaro —
15.40	Od melodije do melodije — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere
—	21.30 Majhen koncert lahke giosbe — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.15 Glasba Primoža Ramovša in Alojza Srebotnjaka.
Sreda, !7. 12.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.45 Glasbeni spomini — 12.40 Od vasi do vasi — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 Slovenske narodne v zborovskih priredbah — 14.30 Voščila — 15.40 Odskočna deska —
14.40	Listi iz albuma orkestra Silver Strings — 17.10 Glasbena galerija — 18.15 Glasbene vinjete — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 21.40 Lepe melodije — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
četrtek, !S. t!.: 4.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Mali pevski sestavi pojo pesmi slovenskih skladateljev
—	12.10 Vesele pesmi Marjana Kozine — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 14.10 ..Mladina poje" — 14.30 Sestanek instrumentov — 14.40 Naš podlistek — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Paieta popevk in plesnih ritmov — 23.15 Večer sodobne poljske glasbe.
Petek, 29. t!.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Glasbena pravljica — 12.40 Z domačimi ansambli — 14.10 Otroške pesmi — 14.30 Voščila — 14.40 Z orkestrom Ray Martin
—	17.10 Operni koncert — 17.50 človek in zdravje — 18.50 Ogledalo našega časa — 20.00 Ob 40-letnlcr Petra Liparja — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih
—	22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo.
	AVSTRjJA 1
	Sobota, 2$. 12.: 14.30 Hišni koncert — 15.30 Otroška oddaja — 16.15 čarobni
vrtiljak — 14.20 Mladinska oddaja — 17.10 Klub seniorjev — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.55 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.04 šport — 20.15 Pustolovščina v Maiaki — 21.45 šport — 22.15 čas v sliki — 22.20 Prikazen Cantervitle-a, film.
Nedelja, 24. H.: 10.00 šolska oddaja — 11.20 Smučarska pustolovščina — 12.30 Pri Eskimih — 13.10 Dak-tari — 14.05 Otroški cirkus Santeltl — 14.45 Pika Nogavička — 15.15 František — 15.30 Povest o bernardincu — 17.15 Božič v belem — 18.15 Sveti večer no Zahodnem kolodvoru — 18.40 Pred 30 teti: Božič v Stalingradu — 19.30 čas v sliki — 20.00 Božična oddaja — 21.20 Aiice v pravljičnem svetu — 22.40 Nekega božičnega večera — 23.05 Božične pesmi — 23.50 Prenos poinočnice iz farne cerkve v Steyru.
Ponedeljek. !5. 12.: 15.00 Otroška oddaja — 15.40 Mladinska oddaja — 17.10 Slepa ptica — 18.10 Otro-
PrZjefne Z?ož:'čne prdznZ^e Zn mnogo nspeZtov v novem /et% že/: vsem o/r&nom, prZjdte/jem /n znancem
HERMAN VEL! K
ZUPAN V SELAH
Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem žeti
vese/e pr%znZ&e Zn srečno novo / e t o
Gašper
Ogris-Martič
TRGOVINA V BILČOVSU tei. (0-42-28) 24-18
Vese/e božične prgzni^e /n srečno novo /eto že/Zmo vsem prZjdte/jem fK&dj Zn v r/omovZnZ
družtno !ni. ČMtmtr Bauer - Zettweg

kom za tahko noč — 18.45 Deie!a stonov — 19.30 čas v stiki — 19.50 Šport — 20.15 Včerajšnja pisma — 22.15 čas v siiki — 22.20 Mac Lintock, komedija z Divjega zapada.
Totrek, 26. 12.: 16.00 Otroška oddaja — 16.10 Mačja pustoiovščina — 17.25 Donaid Duck in njegovi pri-jateiji — 17.50 Pobaiini z angelskimi giasovi — 18.20 Otrokom za iahko noč — 18.25 Poijubček, poijubček, oddaja o Roy Biacku — 18.40 Skrivnosti morja — 19.30 čas v sii-ki — 19.50 šport — 20.15 V 80 dneh okoii sveta, fiim — 21.45 čas v siiiki.
Sreda, 27. 12.: 11.00 Starček in otrok — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 čarobni vrtiljak — 17.15 Miadinska oddaja — 17.35 Lassie — 18.00 Za družino — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Teievizijska kuhinja — 19.00 Sirke iz Avstrije — 19.20 Pregied sporeda — 19.30 čas v siiki in kuiturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Kdo je bii Andre Heiter? — 21.20 Avstrijci v Evropi
—	22.20 čas v siiki.
čeMek, 28. 12.: 15.30 Hokej na iedu — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 športni mozaik — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.20 Pregied sporeda — 19.30 čas v siitki in kuiturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Pustoiovščina v Mataki — 21.45 čas v siik-i.
Petek, 29. 12.: 11.00 Smučarski ekstrem — 15.30 Hokej na iedu — 18.00 Bodi zdrav! — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Raji za život) — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.20 Pregied sporeda — 19.30 Čas v siiki in kuiturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Letni pregied ORF — 21.50 čas v siiki — 21.35 Hvaia, Piroška, fiim.
HjjH______________________________AVSTRiJA 2
Sobota, H. M.: 14.40 Nagobčnik — 13.10 Obzorja — 18.55 Glasbena poročila — 17.50 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda
—	20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Ati poznate melodijo? — 21.15 Lesena slikanica — 21.55 Telereprize.
Nedelja, 24. 12.: 18.00 Prenos iz Wiesbadna: „Ce drugi praznujejo ..." — 20.00 Starček in otrok, tilm.
Ponedeljek. 2S. 12.: 18.30 Lutke, lutke, lutke — 19.30 čas v sltki — 19.50 Indlan Footasy — 20.10 Vzgoja —
20.15	Nastop Anneliese Rothenberger — 21.45 Tele-reprlse.
Torek, 24. 12.: 18.30 Pevski večer P. Schreierja — 19.00 Nedeljsko jutro v hiši v parku — 19.30 čas v sliki — 20.15 Nekega dolgega dne potovanje v noč —
22.15	Telereprize.
Sreda, 27. 12.: 18.30 Na obisku pri Giselbertu Hokeju
—	19.00 Visokofrekvenčna tehnika — 19.30 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Smučarski ekstrem — 21.35 Telereprize.
četrtek, 28. 12.: 18.30 Zvoki iz človeške roke — 19.00 Oaz, Darij, kralj kraljev — 19.30 čas v stiki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.15 Avstrijsko stoletje — 21.15 Oddaja z Gerhardom Bronnerjem — 21.55 Telereprize.
Petek, 29. 12.: 18.30 Na obisku pri Hansu Fronlusu — 19.00 Pustolovščina slikarstva — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Za konec tedna — 20.04 Šport
—	20.15 Premagano sovraštvo, film — 21.50 Telereprize.
Izdajatelj, zaloinik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado 3aneilč; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klogenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, lel. 52-5-50 — Tiska: Zatoinlška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
Kadar pridemo na Prevatje, se ogiasimo v prvovrstni gostitni
„Koroški dom"
Ravnatelj in poslovodja
MAKS EMZ!
O Prijetni prostori O odlična kuhinja O pristna štajerska vina O vtjudna postrežba O zmerne cene
VSEM GOSTOM VESELE PRAZNIKE IN USPEHOV POLNO NOVO LETO!
Obiska v tej gostitni vam ne bo ža)
Gost )na Stefan Breznik
PLIBERK
BLEIBURG
Vsem zvestim gostom od blizu in daleč vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto!
*	DOBRA KUHIN3A
*	NEGOVANE PIJAČE
*	DOMAČA POSTREŽBA
*	KOMFORTNE TU2SKE SOBE
Haderlap
MODNI
SALON
želi cenjenim odjemalcem in prijateijem prijetne praznike in uspešno novo ieto
CELOVEC - KLAGEMFURT
Tarviser StraBe 100, tel. 21-4-41
JOŠKO tN ViDA
KONCILJA
VOGRČE
želita vsem prijatelje??? in zrMHcefM o jr prazniki!? vse ?taj!epse in najboljše/
Vsem članom in prijateljem
SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA „ED!NOST" V PL!BERKU
najkoljse želje in voščila o Ir prazniki!?
#	Sodelujte v društvu
#	Obiskujte društvene prireditve
#	Poslužujte se društvene knjižnice
VSE ZA NARODNO PROSVETO IN KULTURO!
Podjetje za električne instalacije vseh vrst in izdelavo modernih stikalnih naprav molzne naprave AMa-DahUa
STROKOVNA
ELEKTROTRGOVINA
ing.
T. Schiapper
ŠT. JAKOB V ROŽU
tel. (0-42-53) 216
želi vsem odjemalcem zn naročnikom vesele kožične praznike in srečno novo ieto
<1-3^
L, :
V
CAR)MPEX
IZVOZ — UVOZ — TRANZIT
KLAGEMFURT — CELOVEC
GABELSBERGERSTRASSE 24 TELEFON (0-42-22) B2-4-9B
	Zadovoljne kožične praznike in nstresno	
JAN	novo ieto/ E Z	w E : s s
	KrojaMvo	Podružnica
	St. Jani v Rožu	Cetavec
	tel. (0-42-28) 224	Splttalgasse 12	tel. (0-42-22) 72-4-35
B!ažej
VELETRGOVINA
VALEMTtN )M ANGELA
PLIBERK - BLEIBURG
#	Bogata izbira vseh potrebščin za gospodarstvo, gospodinjstvo in dom ter vsakovrstno potrošnjo
#	Solidna postrežba - možnost plačila na obroke - koristni nasveti
VSEM KUPCEM VESELE IN SREČNE PRAZNIKE!
Vsem odjemaicem in naročnikom prijetne praznike in obito sreče v novem letu
KNJ!GARNA
,Naša knjiga'
CELOVEC
T!SKARNA
,0rava'
BOROVLJE
ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
ZELI
Mihael Antonič
TRGOVtMA, GOSTILNA, ST!SKALN!CA ZA SADJE

VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM LOVA PRIJETNE PRAZNIKE IN BOGAT LOV-SKI BLAGOR V NOVEM LETU 1973 ŽELI ^	^
Reka pri Št. Jakobu v Rožu



Vesele
božične praznike in srečno, uspehov polno novo leto 1973
zeiijo svojim odbornikom, čianom in prijateijem






3

Hranilnce
Posojilnice
BiLČOVS
BOROVLJE
CELOVEC
DOBRLAVAS
GALiCiJA
GL!NJE
GLOBASN!CA
HOD!ŠE
ŠT. JAKOB v Rožu ŠT. JANŽ v Rožu KOSTANJE KOTMARA VAS LEDiNCE LOČiLO
MARiJA NA ZiLi
PUBERK
PODLJUBELJ
PODRAVLJE
SELE
SLOVENSKiŠMiHEL
ŠKOFiČE
ŠMARJETA v Rožu ŠMiHEL pr! Piiberku ŠTEBENpriBeijaku ŠT. TOMAŽ VELiKOVEC VOVBRE
ZiLJSKA B!STR!CA ŽEUNJE
ŽELEZNA KAPLA ŽVABEK
ki opravtjajo vse Vaše denarne poste in Vam nudijo vse ugodnosti
Stanovanjskega
varčevanja
Premijskega varčevanja Varčevainih pisem in ugodnih kreditov
Kmečke gospodarske zadruge
BOROVLJE
BRNCA s posiovainico RATENČE DOBRLA VAS GLOBASNiCA ŠT. JAKOB v Rožu ŠT. JANŽ v Rožu PLiBERK s posiovainicama ŠMiHEL in ŽVABEK PODRAVLJE ŠKOFiČE
BELA-ŽELEZNA KAPLA
ki Vam dobavijo vse gospodarske potrebščine po najugodnejših pogojih
Južnokoroška gospodarska zadruga
Sinča vas
Južnokoroška
semenarska
zadruga
Živinorejske
zadruge
GLOBASNiCA LiBUČE ŠT. PRiMOŽ ŽiTARA VAS
Podporno društvo pro ti požarnim škodam v Selah
Zveza siovenskih zadrug v Ceiovcu
MU





Meseci im
Meseci so se med seboj prepirati, kdo bo pozdravil novoletno dete.
Najbolj se je usajal starina DECEMBER, gladil svojo belo, predivasto brado, zamišljeno prikimaval, svečano dvigal roko in počasi, toda poudarjajoč vsako besedo, govoril: .Vsako leto, ko se bliža trenutek, da se nam nasmehne novoletni otrok, prisopiham in čakam, da bi ga kot najstarejši mesec objel in pozdra-vil; saj smo mu vsi hvaležni, ker nam prinaša svoje darove. Da! Da! Najstarejši sem in vi bi me morali vsi spoštovati in poslušati! Pa mi pred nosom odpelje novo leto najmlajši, ta predrzni JANUAR, ki je sploh brez srca! Kako naj ima srce, saj sem še jaz skoraj brez njega, tako slabotno čutim v svojih prsih njegovo utripanje. Kako naj ga potem čuti ta mrzlec, ki je ves zakopan v sneg in led?"
.O, ta šmentani JANUAR! Se slabši je kot jaz, ki se polagoma vendarle že pripravljam za pomlad, čeprav je ne dočakam nikoli!" je godrnjal FEBRUAR, se ozrl po svoji pisani obleki, posejani s kraguljci, in se zarežal: .Jaz se vsaj včasih spozabim in poskočim, ko praznujem veseli pust, da vsi ljudje zarajajo in se otresejo skrbi! Zato si vedno mislim, da sem bolj vreden kot JANUAR, da bi prvi pozdravil novo leto."
Tudi MAREC se je razhudil, češ da je skrben in preudaren gospodar, ki že pripravlja
seme za setev in okopava vrtove ter je vsekakor bolj važen kot ledeni JANUAR.
.Da! Da! Vsi bi radi pozdravili, vsak se po svoje pripravlja, da bi ga sprejel in objel," se je oglasil poredni APRIL z zeleno kapico na glavi. Pri tem je mežikal in se veselo hahljal, zadovoljen, da so se meseci razburjali.
.Najbolj dehteče šmarnice pripravljam zanj,
novo leto
pa tudi drugo cvetje že skrbno gojim, saj se mi ne zdi ničesar škoda, da bi tega otroka res dostojno počastil. Vsako leto sem znova prepričan, da se bo ustavil pri meni in se nasmehnil v objemu mojega cvetja," se je oglasil rdečelični MAJNIK z drobnim šopkom šmarnic v gumbnici.
.Pa jaz — kaj pa jaz? Moj vrt je ves omamljen od vonja samih rož. Okoli njih plešejo marljive čebele in nabirajo slastni med. Po polju pa kosijo kmetje seno, da bi se novoletnik, ko bi dospel do kopic, tam odpočil med vriskanjem škrjanca, ki se urno dviga. Pa ga zaman čakam!" je potožil JUNIJ s šopkom vrtnic za svojim zelenim trakom.
Pa ga je prevpil JULIJ z zlatim žitnim snopom pod pazduho: .Tudi jaz ga pričakujem! Iz zorečega žita sem spletel zanj blestečo zibelko. Vmes vtkal sončne žarke, da bo kar očaran. Zdaj upam, da ga bom jaz prvi pozdravil in se bo z menoj začelo novo leto."
AVGUST je mrko gledal z rovnico v roki, ko je dejal: .Jaz že kopljem krompir, orjem strnišče in obiram zgodnje sadje. Da! Da! Če bi mogel prepričati novoletno dete! Sadja bi mu ponudil. Pa nobenega upanja nimam. Srečen bi pa res bil, če bi se odločilo zame."
.Jaz bi mu pa postregel kar z okusnim sadjevcem," je omenil SEPTEMBER s čutarico v roki. .Pa kaj! Če ga ni k meni in ga najbrž tudi nikoli ne bo! Ne smem pa obupavati. Vse pridelke vestno pospravljam. Morda pa le enkrat zaide k meni!"
.Moje grozdje pa ni kar tako! Ej, če pride, to se bo posladkalo. Pa vinca mu natočim, tistega dobrega iz kota," je omenil OKTOBER.
Tudi NOVEMBER se je hahljal: .Hrami so polni, kar pride naj! Tako bomo zarajali, da bo na vse pozabil."
JANUAR jih je poslušal in se nasmehnil: .Skromen sem in nikomur se ne vsiljujem! Priznam pa, da pod to mojo trdo skorjo utripa čuteče srce, saj se novega leta tako razveselim, da sam ne vem, kaj bi mu poklonil."
.Ti pa, ti! Kaj mu boš pa poklonil, saj sam nič nimaš!" se je pošalil APRIL.
.Ej, Aprilček, bedaček prismojeni, tebe nihče nima za resnega, zato raje molči in mi daj mir!" se je branil JANUAR.
.Ali ste ga slišali, predrzneža! Prismojenec mi je rekel! Le sebe naj pogleda! Mene so vsi ljudje veseli in vem, da se bo Novoletnik nekoč odloči! zame. To bo radosti! Kar zaplesala bova. Ti, JANUAR, ti hladni tukec, boš pa ždel pozabljen v kakšnem kotu! Pa da bi imel vsaj kakšno cvetje, da bi novo leto pozdravil in obsul z rožami! Pa nimaš ničesar. Kaj pač misli dete, da se vedno ustavi pri tebi," se je razburil JUNIJ.
.Vsak mesec ima svojo vrednost!" ga je mirno zavrnil JANUAR. .Mojega cvetja pa nikar ne prezrite! Ledene rože imam na oknih in čudoviti kristalni kapniki vise od streh. Moje mrzle sveče mu žare in ledene rože ga pozdravljajo s tihim, hladnim dihom."
....ki je mrzel kakor dih smrti!" mu je zabrusil APRIL.
.Pa naj se novo leto ustavi pri vas!" je odvrnil JANUAR in se ozrl vanje brez sovraštva in zavisti ter je nadaljeval: .Da, sami si izberite mesec, saj vseh naenkrat ne more pozdraviti in objeti! Seveda ne vem, če vas bo poslušal. Jaz se pa ne bom jezil nad vami, če si izbere enega izmed vas."
Meseci so se spogledali in nekaj zamrmrali. Naposled so umolknili.
Čas je potekal. Vsi so nestrpno pričakovali novoletnega otroka. Vsi so imeli pripravljene svoje darove.
Že je zavladal DECEMBER. Pokril si je snežno kučmo in godrnjajoč, star in betežen počasi odkoracal, da bi pozdravil novoletnega prišleka: .Letos ga moram jaz pozdraviti, pa naj se zgodi ne vem kaj! Vse zapreke bom odpravil, vse premagal!" Opotekajoč se je drsal in sopihal po sveže zapadlem snegu.
Bil je zadnji dan leta. Starina DECEMBER je čutil, da slabi. S težavo se je poganjal dalje in se ustavil na vsak korak.
Tedaj je zagledal novoletnega otroka, ki je prihajal. Niti svojih otrplih rok ni mogel dvigniti, da bi ga objel. Že je pohitel mimo njega naravnost v naročje JANUARJA, ki ga je ljubeče objel in zginil z njim v daljavi.
Ljudje so si pa želeli srečno in veselo novo leto!
Križanka
Dragi mladi prijatelji!
Ob božičnih in novoletnih praznikih je navada, da se vas spomnimo tudi s kakšno križanko, ki naj vam napravi malo preglavic, predvsem pa vam da možnost, da preizkusite svoje znanje. Tako tudi letos. In pripravili smo seveda spet tudi lepe nagrade — tri slovenske mlodinske knjige, ki jih bomo izžrebati med tiste, ki nam boste poslali pravilno rešitev križanke.
Rešitev nam morate poslati najkasneje do 8. januarja 1973, tako da bomo imena na-
1	2		3	4	5	6		7	8	9	10
n	" ter						Hi!	14			
H!l" t						n	16		t		!B "
!!;!!!!	17				::::::::	18			i		
20			21		22				"t t		
	!H	24		H!	52			n		H!	
26		n		27	Hi! !!H			28			iiiiiiii
	!B!ii	29			" IH"					Bi	32
33											

Očka in mamica, čujta voščilo, ko z jutrom se novo je ieto začeio in staro se v noči je posiovito!
Maj vama bo, kar je mogoče, veseio. Kot sam praznik novoietni naj bi vama biii vsi dnevi prijetni, na) bi vama sreče daii obiio.
Maj bi vsi v hiši zdravi ostaii in se prisrčno radi imeii.
Maj bi ob ietu se radostno zbrati in si spet novo srečno ieto žeieii!
za otroke
grajencev lahko objovili že v številki dne 12. januarja.
Zdaj pa kar na delo; želimo vam veliko zabave in vsaj malo sreče!
Vodoravno: 1., 20. in 33. voščilo vsem mladim prijateljem (sedem besed); 11. veznik; 13. novica; 14. pesnik; 15. luknjica v koži; 16. star drobiž; 17. pijača starih Slovanov; 18. okrajšava za .stran"; 24. tega leta, kratica; 25. zdravilo; 26. vzklik bolečine; 28. trije enaki soglasniki s konca abecede; 29. cent; 31. ptič, ki vtika glavo v pesek.
Mavpično: 1. Jud; 2. števnik; 3. moško ime; 4. mesto na Južnem Tirolskem; 5. žuželka s pekočim pikom; 6. različna soglasnika; 7. prepiri; 8. grški bog vetrov; 9. zmrzla voda; 10. latinski veznik; 15. stran; 16. stekanje, stekališče; 17. oranje; 18. avtor znane povesti o Miklovi Zali; 19. dolgorepa papiga; 20. prašič; 21. žlahtna kovina; 22. kratica za znana sovjetska letala; 23. kraj umrlih; 27. denarno nakazilo, vrednostni papir; 28. domača vprežna žival; 29. kratica za .Slovenski narod"; 30. kazalni zaimek; 31. medmet priganjanja; 32. enaka samoglasnika.
TONE SVETINA
154

tm

DRUGA KNJIGA:
5
Vesti o poizkusu državnega udara in atentatu na Hitlerja so omrtvičile nemške okupacijske ustanove in zavrle zamisli njihovih štabov. Vročični napetosti julijskih dni je sledilo vzdušje negotovosti.
Čeprav so zvedeti, da je brigada nekje na Jelovici, je niso zasledovali.
Major Wolf je imel pred seboj na mizi obširno poročilo, da je brigada napadla hotel Bellevue pri Bohinjskem jezeru. Hotel da je bil poln nemških žena in deklet iz ogroženih mest rajha, ki so jih Američani dan za dnem bombardirali. Nobeni izmed njih se ni nič zgodilo. Zenske so celo hvalile partizane, ki jim jih je propaganda slikala kot podljudi. V hotelu so pobrali samo odeje in rjuhe. Z njimi pa je odšel starejši Dunajčan, ki so ga že vrsto let sumničili kot socialističnega simpatizerja.
Ko je WoK sestavljal predlog, da ženske takoj premestijo nazaj v rajh, je zazvonil teleton. Klical ga je general. Velel mu je, naj ga nemudoma obišče.
Wo!( ga je našel v njegovi veliki sobi, ko je bled, prepaden in neprespan strmel skozi okno proti goram na Vzhodu, kjer so se grmadili črni oblaki.
.Ali se kaj čudite, Helmut, da sem vas poklical?" je Začel general lin mu podal roko. .Preprosto povedano:
nikogar nimam, ki bi mu zaupal in se z njim pomenil o stvareh, ki mi ležijo na duši. Prekleto osamljenega se počutim," je potarnal in ga povabil k mizi, kjer je stala steklenica z rumom.
Wol( ni mogel verjeti lastnim očem: nepredvideni dogodki so tako razdiralno vplivali na generala, kot bi njega samega strmoglavili s položaja.
General je sklenil koščene roke in se zazrl v Wol(a.
.Pomislite, Helmut, kakšna svinjarija se je pripetila! Razočaran sem in žalosten do dna duše. Kaj takega za hvaležnost našemu tuhrerju ..."
.Pošastno!... Nekaj nezaslišanega, gospod general... Poslušal sem (uhrerjev govor. Biit sem zaprepaden in ves iz sebe."
.Tudi jaz, Helmut. Tako me je ganil, da so mi prišle solze v oči. Božja previdnost ga je rešila. Varujejo ga višje sile, ki vodijo naš narod k zmagi. Med prvimi izmed poveljnikov sem mu poslal ganljivo pismo vdanosti," je govoril general, kot bi majorju narekoval uvod k poročilu za državni varnostni glavni urad o vedenju najvišjih funkcionarjev.
.Pravilno, gospod general. Zelo važno je, da ste bili med prvimi in da ste pokazali dovolj globoko žalost in brezmejno ogorčenje."
.Kakšna packarija! Najbližnjemu strežejo po življenju... Tisti, ki jim je dopustit, da so zrastli v njegovi senci in da se sončijo ob njem ... Pustil je, da so se dvignile zaledne podgane, ko narod umira na tronti. O, Helmut, kdo vse je zapleten v to podlost, kdo povezan s to zločinsko kliko, ki je klecnila ob prvih težavah! Potrebna nom je temeljita čistka. Brez usmiljenja jih je treba spraviti pod rušo. Likvidirati vse, ki ne verjamejo v zmago, ki cincajo, ki mislijo drugače in dvomijo o našem vodji. Pomislite, nastaviti so mu mino, to gnusno orožje strahopetcev, proti
kateremu imam sam predsodke in se ga bojim. Nisem dovolj pameten, da bi razumel, kako je mogoče pri tako številnem varnostnem aparatu izvesti tako nizkoten zločin," se je razvnel general in se skušal pomiriti s kozarčkom ruma, ki ga je v dušku zlil vase.
Wol( ga je pozorno poslušal in odvrnil:
,Vi se preveč ukvarjate s politiko in vojnimi operacijami, da bi sledili podtalnim tokovom. To, kar se je zgodilo, sem predvideval."
.Čemu niste zinili niti besedice?" ga je strogo pogledal general.
.Oprostite, nihče me ni vprašal. Svojevoljna predvidevanja pa so za majhne posameznike zelo nevarna zadeva! Razglašati hipoteze kot bodoče resnice je še posebno sumljivo."
,Po svoje imate prav. Med nama rečeno, globoko ža! mi je tuhrerja, da živi med tako svojatjo, ki ni vredna, da se dotika njegove sence."
.Tragično je, gospod general, da si vsakdo sam izbira svoje sodelavce in da ne ve, kdo med njimi je njegov grobar. Usoda vseh vodij je, da se izpostavljajo zavisti malih, ki jih v kritičnih trenutkih izdajajo. Menda je biološko in psihološko nujno, da veliki lin močni ne trpe ob sebi močnih, zlasti pa ne pametnejših. Kdo bi bil vedel za podgano Bruta, če ne bi bilo velikega Cezorja? .Tudi ti, Brut?' — te besede naj bi bile večen opomin vsem, kii se obdajajo s hlapci in podleži. Končno pa kar poglejte vse vodje! Najraje si okoli sebe zbirajo ljudi, ki so jim slepo pokorni. Take, ki jim skušajo brati iz oči, kaj si vodja želi slišati, videti, česa ga je treba obvarovati in česa ne. Ljudje tega podrepniškega kova in hlapčevskega duha obrusijo še tako ostro osebnost. V kalnih vodah hinavščine, laži in prevar ni težko ribariti klikam majnih stremuhov, ki bi radi postali
^ A!i je naša o civi!izacija vredna, E da jo ponesemo ^ na druge p!anete?
0 Mi smo čudna civitizacija — v Vietnamu je v:ak dan na sto-n tine mrtvih in naj druge dežeie, kjer se kaj podobnega dogaja,
—	ne zamerijo, če jih ne imenujemo. Torej je res nujno, da to čudo-Q vito civiiizacijo prenesemo še kam drugam in naučimo prebivatce = drugih pianetov — če jih je kaj — kako znamo živeti mi Zem-0 ijani. Ta dan in to iekcijo si bodo zapomniti.
= Pojdimo morda na Venero. Kako je tam, že skoraj vemo — U iz podatkov, ki nam jih dajejo korikaturisti. Navadno rišejo žeto * vetike ženske, kar ima znanstveni svet za neumno. Bito bi ne-U rodno, če bi bito res, kajti to bi pomenito, da se bomo boriti z n žeto vetikimi moškimi.
-	Vzemimo torej, da je domenjeno, da jutri tetimo na Venero. Q Rešiti moramo te že eno vprašanje — kako jo bomo OSVOJtLt. = Jasno je namreč, da jo moramo osvojiti. To vedno detamo v obči 0 btagor osvojenih dotedanjih prebivatcev.
^ A v tisočtetjih smo s) nabrati totiko skromnosti, da bomo U naprej postati izvidnico. To bo majhna raketa z majhno ekipo, ^ ki bo nosita samo majhno atomsko bombo za samoobrambo, pa
-	nekaj stektenih koratd za darita.
Q Stopiti bomo na Venero. Naproti nam bo prišto nekaj nagih
-	Venerčank, sneti bomo skafandre in ponudite nam bodo jedače, rj pijače in že kaj. Ugotoviti bomo po treh minutah, da smo prižtt ^ v pravi raj. Zapičiti bomo vsak svoj prapor, nato bo prttetet od Q nekod ogromen tjubosumen Venerčan, za katerega se bo tzka-^ zato, da je mož vseh teh Venerčank. Morati ga bomo mato po U buči, da se bo stegnit, potem bo hudič prinese) od nekod že p enega in ko ga bomo umiriti, jih bo prižta četa vas in tmeti bomo ^ pravo mato vojno. Ker bodo brez orožja, jih bomo kaj hitro Q zmazati, potem pa odžti pogtedat v njihova bivaiižča, pobrati = bomo vsak kak) dve kiti diamantov, za znanstvene raziskave in Q podobno, poktati bomo že kakih dvesto tečnih domačinov, po-= drt) jim bomo nekaj bajt, ker so nesramni — ati se tako deta z 0 gosti, ki prihajajo z datjnega pianeta in prinažajo civitizacijo! ^ — in potem bomo v svoje začudenje opaziti, da so ti predrzneži ^ sestaviti nekakžno vojsko in da grejo nad nas.
rj Sedti bomo v raketo in ogorčeno odžti, potem ko bomo za
—	spomin in opomin razpočiti nad njimi tisto majhno atomsko Q bombo, za katero se bo izkazaio, da sptoh n) tako majhna, kot = smo rekti v poročitu.
0 Dobro, mi smo hoteti MtR, če ont hočejo vojno, pa naj bo. ^ Postati bomo torej tri tisoč raket z atomskimi bombami in v neka) 0 dnevih jih bomo ukrotiti.
Potem se sicer na Veneri ne bo dato živeti tisoč tet, pa kaj ^ zato! Potem bodo Venerčanke mato skažene od žarčenja, pa kaj Q zato! Potem se bodo preživeti Venerčani spet razmnožit) in se = sem pa tja upirati naži vtadavin) — nastaie bodo prave majhne Q državtjanske vojne, za kaj zato! Mi imamo v tem imenitno prakso = in pravzaprav naža vojna industrija ne ve kam z orožjem.
0 Zemetjske matere bodo ponosne, da tahko jokajo za sinovi, r ki so padti na datjn) Veneri in ne kje v kaki zakotni zemetjski U fronti.
rj	trne VENERA bomo zavrgti in imenovani pianet ZEMLJA tt.
^	Ati pa bodo takrat, ko bomo po buč) tistega tjubosumnega
Q tepca, postati Venerčani za nami tri tisoč tadi) in pristati na
—	Zemtj) in nas osvoji!) in zavrgtt ime ZEMLJA in nas preimenovati 0 v VENERA !!!
= Ta ideja ni zoprna. Navade, ki bi nam jih oni vsititi, bi ne U mogte bitt stabže od nažih.
o
o
6
g
o
o
g
o
g
o
g
g
g
g
o
o
g
o
o
g
o
g
o
g
o
g
o
g
g
g
g
o
o
g
g
o
g
g
g
o
Mrak je tega! na osamljeno hribovsko vasico, kjer se nizke hiše stiskajo druga k drugi, kakor da bi se tako branile pred hudim mrazom, ki je že nekaj dni nazaj pritiskal na pokrajino. Dan se je nagibal h koncu in po hišah so se pričele prižigati prve luči. Iz dimnikov na belih, s snegom obloženih strehah se je že valil dim in naznanjal čas večerje in počitka. Obilje snega, ki je padel pred dnevi, je dajalo dolini svojevrsten čar. Mrzel veter je bril okoli vogalov domačij in nikomur ni hodilo na misel, da bi zapustil topel zapeček ter se podal na piano, v mrzel večer.
Bilo je tretje leto okupacije in vaščani so že v polni meri občutili vse gorje vojne vihre.
Večerni molk je zmotil pasji lajež ...
V nizki hiši, streljaj daleč od potoka, ki se je nekoliko nižje izlival v reko, sta ženici sedeč v zapečku, ravno končali svojo vsakodnevno večerno molitev, ko ju je zmotilo pasje lajanje...
„Mogoče je Lojze?" reče stara mati svoji hčerki, kmečki ženici okoli petdesetih let, vdovi s štirimi sinovi.
„Če bi le bil, saj je že zadnji čas," ji odvrne. Na obrazu se ji je poznalo, da je zaskrbljena, pa tudi težko življenje je pustilo na njem svoje neizbrisne sledove. Vstala je izza zapečka ter se sklonila nad posteljo, v kateri je spal njen najmlajši sin. Z nežno kretnjo ga je pobožala po obrazu in mu popravila odejo, ki mu je zdrsnila raz pleč.
Čakali sta v napetem pričakovanju. Ne, ni bil Lojze, ki je že zgodaj zjutraj odšel zdoma. Nemška patrulja je bila, ko je na poti k mostu, kjer bo zamenjala stražo, stopala mimo hiše.
„Če ga doslej ni bilo, potem ga nocoj ne bo! Pa četudi pride do vasi, ne bo mogel preko mostu, saj so že ob mraku postavili stražo in porinili na most tisto svoje motovilo z bodečo žico," je dejala stara mati. „Najbolje bo, če kar sama opravita. Že ves večer razmišljam o tem, kako bi ga spravili na oni breg, saj tu v hiši ne more več ostati. Prenevarno je, pa tudi najdejo ga lahko, potem pa ... sam bog nam pomagaj.. .!"
„Bom že uredila," de zamišljeno hči. ^Počakajva, da se izmenja straža, da se vrnejo od mosta, potem pa stopim ponj. Vi pa, mati, boste ta čas popazili tu spodaj."
Molče sta sedeli ob veliki, toplo zakurjeni peči. Stara mati je vzela iz žepa ponošenega predpasnika star molitvenik z velikimi jagodami ter ponovno pričela šepetaje moliti...
Enakomerno in piskajoče škripanje snega pod okni jima je naznanilo, da se patrulja vrača v župnišče, kjer je bila nastanjena nemška vojska. Hči je tiho vstala, vzela iz kota staro le-ščerbo, ki je imela na eni strani raz-
bito steklo, ter prižgala svečo. Stara mati je stopila v vežo, se ozrla čez hišni prag po ozki gazi v globokem snegu gor in dol ter tihoma zaprla težka, jesenova lopna vrata. Zapahnila jih je. Vrnila se je v izbo in povedala hčeri, da zunaj ni nikogar, da lahko gre ponj...
Zavita v star, že nekoliko oguljen, debel volnen plet, je stopila hči z le-ščerbo v rokah po strmih stopnicah, ki so iz veže vodile na podstrešje.
Tiho je stopala po njih in poslušala, če se le morda kdo ni prikradel v bližino hiše. Na vrhu stopnic je obstala, si kljub mrazu, ki je vel okoli nje, obrisala potno čelo, ter stopila ob zastrešju k veliki skladovnici drv. Leščerbo je postavila ob leseno steno, jo zasenčila z velikim bukovim Zalogom in pričela počasi, poleno za polenom prekladati skladovnico. Kmalu se je prikazala odprtina, dovolj velika, da je brez težav lahko zlezel skozi odrasel moški. Vzela je v ro-
ko leščerbo, jo pomolila nad prostor, ki je bil onkraj skladovnice, in tiho šepetaje dejala:	(
„Pridi, Viktor! Lojzeta še ni nazaj. Mati mirkajo spodaj, nikogar ni. Pohiti, mudi se ,ne smemo več odlašati!" Ponudila mu je prosto roko, z desnico je še vedno držala leščerbo, in mu pomagala, da je z njeno pomočjo zlezel iz skrivališča. Bil je fante, približno dvajsetih let, prej mlajši kot ne in gosto porasla brada je
pričala o tem, da je že precej časa minilo od zadnjega britja.
.Ne podiraj za sabo, bom že jaz kasneje pospravila. Važnejša opravila naju čakajo in ne smeva izgubljati časa," je rekla fantu, ki se je sklonil nad drva, hoteč jih založiti v odprtino, iz katere je malo prej zlezel.
Stopala sta po stopnicah navzdol; mati naprej s privzdignjeno leščerbo, njen drugorojeni sin pa počasi za njo. V izbi ju je čakala stara mati. Povedala jima je, da je vse mirno, le pri
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
vetiki. Teh se ne bo zmanjkato, kot tudi čtoveške neumnosti ne. Človek se upira anonimnosti in pozabljenju ter včasih žrtvuje celo življenje za en sam dan pomembnosti, da pride v zgodovino. Kdo ve, koliko takih stremuhov si danes domišlja, da bi nas vodili bolje kot fuhrer, da imajo za to več zaslug, več pravice in več sposobnosti. Med temi so gotovo najnevarnejši najbližji. Ti so že pokazali, da jih oblast mika kakor mravlje med. Prek trupel lezejo v to tažno sladkobo, dokler se v njej ne utope. Ob tem primeru tahko razumete, zakaj se mi velika politika gnusi in nimam prav nobenih želja, da bi se kam povzpel. Že tu, kjer sem, vidim dovolj podlosti in bedarij, da me včasih vse mine ...*
General ga je poslušat z napol priprtimi očmi. Ta dan je bit nenavadno dojemljiv za njegove misli, zato ga ni surovo zavrnil kot po navadi.
.Delno imate prav, dragi Helmut. Čeprav bi rad oporekal vašim ekstremnim dogajanjem, vam moram priznati, da sam postajam sit tega grizenja in teh zarot, včasih pa tudi samega sebe in svojega položaja."
.Gospod general, politika je močvirje, kjer človek ne izstopa tam, kot si želi."
.Kljub temu jaz ne gledam na zadevo tako tragično kakor vi. Ta zarota je delo aristokracije. Sit sem tega samozvanega sloja, ki se proglaša za elito, ki ne stoji na zemlji, temveč plava v modrih sferah svoje zgodovinske pomembnosti. Te vrste ljudje — kot tudi inteligenca — niso iskreno z nami. Poznam jih do obisti. Ti ljudje mislijo eno, govore drugo, delajo pa tretje. To so nasprotniki discipline in organiziranega podrejanja. Nevarni so tvornosti našega načrta. Prevaranti. Daleč stran so od koristi naroda in resničnega življenja. Fuhrer je preveč zaupal lopovom te vrste, ki so se vtihotapili v vrhovne ustanove in v poveljstvo vojske. Pozabi) pa je na zveste člane stranke, ki izgorevajo za stvar..."
.Soglašam z vami. Mislim pa, da je tudi med člani stranke dovolj dvomljivih in odmrlih vej. Težko je prisoditi vsakemu posamezniku tisto ceno, ki si jo sam želi, kajti zavist je bolj nespravljiva kot sovraštvo. To okušam na lastni koži. Prijatelj, ki je dolgo delal v (uhrerjevi bližini, mi je dejal, da se bolj boji štabnih in strankinih hijen kot ruskih raketnih minometov."
,Ne bojte se, Helmut," je dejal resno general, vstal in se sprehodil. .Fuhrer se bo strahovito maščeval tudi nad tistimi, ki se niso izkazati trdne. Nekaj izdajalcev so že postrelili, še več pa jih čaka milostnega strela v policijskih kleteh. To so podgane, ki skačejo v morje, ker mislijo, da naša ladja tone. Potonile bodo, ladja pa bo plula naprej, z vetrom previdnosti. Zato, dragi Helmut, bomo tudi mi morali čimprej ukrepati v duhu maščevanja, iz naše sredine moramo izločiti vse, ki diše po zvezah z zaroto in ki niso trdni. Zatolkel bi jih v tlat Tako trdo, da ne bi bilo več sledu o njih, da niti travna bilka ne bi lizdajala mesta, kjer sem jih zbrisal z zemlje .. .*
WoH ni niti mato podvomil, da general misli resno. Mož je pobledel in njegov pogled je postal kačje steklen. Stopil je k omarici in postavil na mizo steklenico močnega žganja. Natočil je obema. Dvignil je čašo, da se je tekočina zaiskrila, in trčil z Woltom.
.Nekaj vročega in močnega nam prija."
Zvrnil je pijačo v dušku in zmagoslavno dejal: .Gospod major, zdaj pride vsa oblast v roke SS in ge-stapa. Mi bomo vodili obračun! Lov se je začel. Čeprav je moje okrožje znano kot vdano vodji, moramo pokazati pripravljenost in žrtvovati nekaj glav. To je nujno. Vsem za strah in za svarilo, poleg tega pa naj bo to potrdilo naše vdanosti, moči in zvestobe. Lepa priložnost, Helmut, da se v imenu skupne stvari znebiva nekaterih nasprotnikov in objedavcev. Moram pomesti svoj hlev!"
.Tako je, gospod general! Uresničili bomo vaše zamisli. Sicer pa dovolite skromno pripombo. Midva morava operirati vsaj z relativno resnico spričo velikih laži, ki jih trosi naša propaganda. Čim bolj vpijemo ,Ein Volk, ein Fuhrer, ein Reich', tem več imamo vodij, in vsaka ustanova hoče biti država v državi. Te stvari poznate bolje kot jaz. Tragično je, da se kuje zgodovina za človekovim hrbtom ob zmotni misli, da jo kujemo mi. Vedno nastaja nekaj drugega, kot si ljudje žete in predvidevajo."
.To je usoda," je dejal strastno general, kot bi se priklonil magični moči te besede. .Res se razvijajo dogodki tako, kot ni pričakoval nihče, razen prerokov."
.Kljub temu ljudje marsikaj pričakujejo. Boje pa se govoriti na glas. Čakajo kot hijene, da bi poginila velika zver. Ze vnaprej vsaka pričakuje zase največji kos. Ljudje se obračajo po vetru. Predpostaviva možnost, da bi udar uspet in bi (uhrerja spravili s sveta. Kako drugače bi se vedli nekateri posamezniki, ki so mu danes na smrt vdani!"
General se je zvito nasmehnil: .Če sva odkrita, Helmut, bi se verjetno celo midva drugače obnašala."
Wol(a to ni nič zmedlo.
.Prav gotovo bi reševala svoji glavi," je menil. .Preveč zaslug imava za to, kar je, da bi lahko taktizirala s komer si bodi."
.Imate prav. Vedel sem, da se bo zgodilo nekaj pošastnega. Ze nekaj dni se mi sanja o surovem, krvavem mesu, ki mi vedno pomeni neprijetnosti, smrt ali bolezen."
,Če sanje kaj pomenijo ati ne, se bo zdaj mnogim pripetilo nekaj takšnega, kar se je vam sanjalo. Morda pa tudi vam grozi nevarnost, gospod general. Dovolj resno opravljate svojo dolžnost in trdo skušate držati položaj v svojih rokah, tako da ste marsikomu odveč. Oprostite mi za opozorilo, toda moram biti iskren 'in vom povedati, da so nekateri dvomljivo obnašajo."
sosedu, se ji zdi, tam doli pri Jako-binu ob mostu, spet kvartajo nemški oficirji ter se nacejajo z vinom, ki ga je preskrbe! Jakobin.
„Sam bog vas razumi. Pred tremi meseci si ves premrzel in bolan prišel domov, ko si pobegnil iz vlaka na poti v lager, sedaj pa, ko sva te tako dolgo skrivali in te ozdravili, pa že zopet rineš v nove nevarnosti. Pa še ob takem vremenu!" je tarnala stara mati.
„Moram, mati, med partizane moram. Sicer pa sami veste, da ne smem vež ostati doma, saj so vam mama povedali, da se jim zdi, da sosedje sumijo, še posebno Jakobin, da pri naši hiši zadnje mesece ni vse tako, kot je bilo poprej. Moti me le, da se brat Lojze se ni vrnil. „Mama," obrnil se je k materi, ki mu je v temačni Ikuhinji zlagala najnujnejše v velik, nekdaj očetov nahrbtnik, „kaj pa, če Lojze ni dobil zveze s partizani?"
„Ne vem, toda iti moraš! Boš pač sam poiskal brigado. Daleč partizani ne morejo biti, saj so bili še pred včerajšnjim na Vrheh. To me ne skrbi! Le kako naj te spravim mimo straže na mostu, pa še policijska ura bo vsak čas, potem bo še težje. Čez vodo niže mosta tudi ne moreš. Led je kljub mrazu še tenak, po sredini pa voda še zamrznila ni." Končala je z nahrbtnikom ter mu začela pripravljati večerjo. Čez čas ga je poklicala v kuhinjo rekoč:
„Na, tu imaš še nekaj malega za večerjo. Klobase, ki jih je prinesla Pečnica, sem skuhala in dala v nahrbtnik. Ko se boš srečal s fanti, jih razdeli, teknile vam bodo. Pa hitro pojej, medtem bom pripravila kripo in seno. Odločila sem se, da te bom mimo straže na mostu nesla v košu, pokritim s senom. Kaj misliš?"
.Boste zmogli, mati?" je rekel ter hitel pospravljati jed. „Kaj pa, če vas bo stražar ustavil in zahteval, da mu pokažete koš? Potem smo izgubljeni; izgubljeni vsi, vi, stara mati, Lojze, Gregor in jaz!"
„Mora uspeti!" je dejala odločno ter mu pokazala z roko, naj ji sledi. Odprla je zadnja vrata, ki so iz kuhinje vodile pred hlev. Mraz je puhnil v ogreto kuhinjo. Viktor se je hi-
Stevitka dvesto pet
V bistvu je vseeno
ka) misiiš lasadati:
kaj misiii zasadat):
kol z dvojezičnim napisom
ati drevo.
Samo v semenu je veiika raztika.
Eno zraste iz ta), drugo mora vzkhti v )judeh.
Skoda, da je večina
nerodovitna.
!n v), ki nosite v rokah usodo našo,
zakaj moiče greste mimo zgodovine in obvez!
Aii vam spomin na bridki čas že tone v pozabo
in ne veste več za pot
ziočinske smrti,
ki je divjata v naših krajih!
Takrat ni biio samo dvesto pet vasi.
Takrat so našii vsako vas, vsakega od nas.
Andrej Xo&ot
tro poslovil od stare matere, pobožal bratca, ki se je preobrnil v postelji, ker ga je motila luč, in urno stopil za materjo na piano. Poslonila je velik koš, ki ga na kmetih uporabljajo za spravilo sena, ob hlevske stopnice, sin pa je zlezel vanj... Pokrila ga je s senom ter si oprtala težak tovor. Počasi, tipaje z nogo vsako stopinjo v zmrzlem in spolzkem snegu, je s košem na hrbtu stopala za hišo, mimo sosedovega hleva, proti mostu. Ob vogalu hleva je zastala, zajela sapo ter po ozki gazi počasi nadaljevala svojo nevsakdanjo pot. Ob Jakobinovem hlevu, ki stoji tik ob mostu, se je ponovno ustavila. Prisluhnila je prešernemu smehu, ki je prihajal iz hiše in že je hotela nadaljevati pot, ko jo je sin, ki ga je nosila v košu na plečih, narahlo potrepljal po rami.
.Mati, mati, postojte!" ji je poše-petal in čutila je njegov topel dih ob vratu. „Stopiva v senco hleva," ji je rekel. Ubogala ga je. Oba sta padla v sneg, ko je hotela sneti koš in ji je na spolskem snegu spodrsnilo. Molče sta obležala, prisluškujoč, če nista morda vzbudila stražarjeve pozornosti, ki je le slab lučaj vstran na mostu mencal otrpel od mraza.
„Kaj je?" ga je vprašala mati.
.Preveč se vam tresejo noge, mati. Pretežak sem, pa tudi živčni ste. Stražar naju bo prav gotovo odkril. Drugače morava urediti." Stisnila sta se ob steno hleva, tik pod lino, skozi katero je puhtela sopara in dišalo je po živini. Šepetaje ji je razložil svoj načrt...
.Mrzlo kaj?" je dejala, ko je z golido v roki stopila mimo stražarja, proti svinjaku na drugi strani ceste. .Tam gori pri Jakobinu so pa veseli; kvartajo in pijejo" je še dodala.
.Ja, ja," je odvrnil stražar. .Prekleto je mrzlo in človek bi raje bil na toplem, kakor pa tule v tem mrazu. Saj itak nikogar ne bo!"
„Bi ga kozarček, mogoče žganega?" mu je dejala in si popravila plet, ki ga ji je veter ovil okoli obraza.
.Bi, bi, pa še prileglo bi se! Ga imate?" ji je odvrnil.
.Ponj stopim. Jakobin ga rad proda. Samo tamle ob svinjaku ga boste popili, saj veste, nimajo vsi radi, če vam takole strežemo." Obrnila se je, prislonila golido ob podboju in stopila v Jakobinovo hišo. Kmalu se je vrnila in krenila proti svinjaku, rekoč:
.Tule ga imam. Pa še kameradom ga kaj prihranite, če ne, se boste opili. Močno žganje je in ogreli se boste. Jaz pa stopim še k svinjam pogledat!" Stopila je v svinjak, vrata pa je pustila odprta na stežaj_____
Oprezno se je mladi stražar ozrl ob cesti gor in dol, stopil do mostu
in se napotil pred svinjak, kjer je stopil pod strešni napušč, s katerega so visele debele ledene sveče. Z obema rokama je pograbil steklenico in napravil dolg požirek pekočega žganja.
.Stopi, le stopi, prašič nerodni," je precej glasno robantila nad prašiči, ki so se gnetli ob praznem koritu. .Poberi se no, čuješ..." je še glasneje dodala.
.Flaše pa nikar ne nosite nazaj, ko jo boste spraznili," je rekla stražarju, ki si jo je tlačil v desni žep plašča. .Pa lahko noč! Jasna noč bo in še bolj bo pritisnilo," je še dodala in se mimo hleva vrnila proti domu.
Stara mati jo je pričakala ob zapečku, še vedno držeč v roki molitvenik, čeprav je nehala moliti že ob njunem odhodu, misleč na hčer in vnuka ter na to, kaj se bo Zgodilo, če ju zalotijo ...
.Je prišel na drugo stran?" je vprašala še vsa zaskrbljena.
.Je!" je kratko odgovorila hči ter sedla poleg nje. .Je, hvala bogu. Samo, da se še Lojze srečno vrne, pa je vse najhujše za nami," je še dodala in si pričela odvezovati zasnežene čevlje.
Čisto rahlo je potrkalo na kuhinjsko okno. Ženici sta se zdrznili. Stara
mati je s težkimi koraki, sedmi križ, ki ga je nosila, se ji je že močno poznal, stopila proti durim in jih počasi odprla. Bil je Lojze, ki je stal na pragu ves trepetajoč od mraza in moker do pasu. Planil je v kuhinjo ter brez besed pričel metati s sebe premočena oblačila. Čez čas je rekel:
.Vse sem slišal. Lepo ste ga speljali, stražarja, res lepo. Samo bolj bi lahko pohiteli tam pri svinjaku. Viktor je že ob prvem priganjanju vaših prašičev spretno švignil preko mosta, jaz pa sem do pasu v ledeni vodi trepetal od mraza tik ob škarpi poleg svinjaka." Oblačil je suhe hlače in si zapenjal pas, ko je iz kuhinje stopil v izbo in nadaljeval: .Pri Smrečni-ku ga bo jutri zvečer čakal kurir. Je vse dogovorjeno, potem pa gre k Šlandrovi."
Pozno ponoči je že bilo, ko so legli k počitku. Pri Jakobinu pa je bilo še vedno slišati smeh, ki se je zgubljal med hišami v nočnem mrazu.
Stara mati in Lojze sta legla že prej, ona pa si je ob siju sveče dala opravka še v kuhinji — legla je poslednja, kot sleherni dan. Nocoj ni mogla zaspati. Preveč je doživela ta večer in mislila je na sina, ki se je onkraj potoka vzpenjal po ozki gazi v strmi hrib, partizanom nasproti...
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
.Hvala vam, Helmuh Upoštevam vsak signal iz svojih globin in od drugod. Zelo se varujem. Živiva v času, ko si zlo ulira pot v bodočnost. Mnogo ljudi bo pogubljenih, da ne bodo vedeli zakaj. Dobro, da smo dovolj daleč od centrale in zaposleni s sovražnikom, da ne postanemo plen prijateljev. Menda veste, da je bil cilj zarotnikov mir z Zahodom. Kako slabokrven račun sredi totalne vojne! Na ^pol poti, kjer ni povratka ... Smrt ali zmaga .... Ves svet nas sovraži!"
.Prebrodili bomo tudi to krizo. Po mojem je bila ta zarota bedasta zadeva, vnaprej obsojena na neuspeh. Boste videli, kako se bo klobčič odvijal. Drug drugega bodo krivili in vlekli v prepad. Vsaka zarota je veliko tveganje celo ob spečem sovražniku, ne le ob dremajočem. Vsakdo, komur ni všeč tok dogodkov, kot jih vodimo mi, se mora povezati s tistimi, ki so prav tako nezadovoljni. Kakor hitro pa razkrije srce enemu izmed njih, je postal njegov ujetnik. Korist ima, če ga odkrije. To nam je povedal že Machiavelli in neštetokrat potrdila zgodovina. Saj ste videli, da so se pripravljati že nekaj let in se vedli kot bolnik, ki mora na potrebo. Strah pred maščevanjem in kaznijo je povzročil odlašanje . .. in nazadnje: kdo se bo žrtvoval in za koga?"
.Zdaj vem, kako bom ukrepal, da bom na vidiku. Prekleto žalosten sem, ker podcenjujejo moj doprinos in naš trud v tej deželi. Jaz živim le za Nemčijo, za zmago in iuhrerja."
.To je zato, gospod general, ker ste predobri z nasprotniki in prestrogi s seboj. Kar poglejte moj doprinos k izvedbi nekaterih vaših zamisli. Moj šet proučuje moje odnose z vami. Sumi naju, da se ukvarjava s stvarmi, ki niso v korist državi. Ali je to resno in pošteno? Od Pewaleka sem zvedet, da se je zaklel, da me bo pokopal."
General, ki ga je bil Wolt že pred tem seznanit s tolmačevo nalogo in njegovim koncem, je nervozno bobnal s koščenimi prsti po mizi. .Pridrsel bo na mino. Stari kozel ne ve, da s tem, ko ogroža vas, ogroža mene. Izmislite si no nekaj nevarnega. Podtaknite mu nekaj, kar ga bo požrlo. Škoda je, da je bolj papeški od papeža in da bo zdaj skušal iskati grešne kozle, namesto da bi ga mi proglasiti za takšnega. Stalno je v Trstu, v Berlinu in v Celovcu pri gau-leiterju. Dokaj zvito spletkari protti moji politiki. Zaupno vam povem, Helmut: lopovi vedo za mojo moč, pa mi skušajo škoditi. Namenoma me o mnogih važnih stvareh ne obveste, da moram dobivati obvestila od drugih. Težko je voditi boj, če ne poznaš vseh sil, sredstev in namenov. Marsikaj mi prikrivajo. Garjevti psi so vsi povrsti. Hvalijo se z mojimi in tudi vašimi uspehi. Vas bi najraje zatolkli v tla. Resno se boste morali boriti, da jim to v resnici ne bo uspelo. Toda potipala jih bova tam, kjer najbolj boli. To je razkol med njihovo čisto teorijo in umazano prakso. Sleči jim je treba umazane spodnjice in jih pred Reichsta-gom izobesiti na ogled. To boste napravili vi. Dobre zveze imava in dovolj prijateljev. Helmut, pustiva za nekaj časa sovražnika in posvetiva se tem škorpijonom."
.Prav imate, gospod general," je resno prikimaval Wol(. .Nevarnost je treba spoznati že ob njenem spočetju. Se ciganka premlati otroka, preden ga pošlje z denarjem v trgovino, zato da ga ne bi 'izgubil. Vse, kar se da predvidevati, lahko preprečimo. Odlaganje spopada je škodljivo, če s tem koristimo nasprotniku."
.Res je. Misliti je treba ne samo na sedanje, temveč tudi na bodoče nevšečnosti in težave. Helmut, kako bomo ravnali, če jutri doživimo zračni desant ali izkrcanje zaveznikov na istrski obali? Kar strah me je. Moram napraviti red. Ni mi všeč, kar se godi. Moji ljudje se radi uspavajo in žive, kot bi bili tu na počitnicah." je ponovil general že
stokrat izraženo nezaupanje do ljudi. Potem je vstal, vzet palico in se kot učitelj postavil pred zemljevid, rekoč:
.Kako borne vojaške sile imam na voljo! Zmanjkuje nam vsega razen zverinske volje in zvestobe. Kakor pred meseci morava napraviti temeljit pretres in veliko čistko. Pripravljam zbor vseh, ki jih vodim. Zbrali mi boste podatke. Pokazal jim bom pot k uspehu, k jasnemu cilju. Želim, da bi me občudovali in mi sledili."
.Ko že govorite o desantu in izkrcanju, bi vas rad opozoril na bele. Iz najbolj zaupnih virov sem zvedel, da se njihovo vodstvo pripravlja na odstranitev svojega pre-zidenta, vodje policije in še nekaterih, ki so se spečali z nami. Hočejo jih na tihem spraviti s sveta in v novem sestavu počakati na Angleže. Pripravljajo se, da bi nam udarili v hrbet. Vse niti te izdaje vodije iz škotije."
General je zamišljen obstal.
.Ne bojte se, Helmut. Hvaležen sem vam, da me nenehno opozarjate. To predvidevam in jih imam neprestano pred očmi. V zadnjem času se dosti ukvarjam z obema, s Škotom in prezidentom. Poskrbel sem za nekaj nenadkritji-vih potez, s katerimi ju bom hentano izigral," se je zadovoljno nasmehnil general in dodal: .Škof... Ta ne more ničeser voditi iz ozadja. Poskrbe) sem, da se je tisk znova napolnil z najinimi fotografijami in z njegovimi izjavami. Blagoslavljala sva nove bataljone, pošilja mi vojne kurate in pisma vdanosti. Ta varuh Kristusov se spreminja v našega stražarja, če hoče ali ne. Naj lima zvezo s komerkoli, bo ostal naš. Takoj po atentatu sta s prezidentom pritekla k meni. Zanimivo. Na moč razburjena sta se oba hkrati znašla pred mojimi vrati. Ne veste, kako ganljivi so bili izrazi njunega sožalja in kako vneto sta prisegala zvestobo. Tudi Valjhun mi koristno služi. Priporočili ste mi učinkovitega človeka. Bolj sem na tekočem, kaj se dogaja v belem taboru, kot vi pri gestapu. Dobro je, da ti ljudje nespravlji-
Kmalu se začne
tretje tisočletje
1. januar 2000 ni več daleč. Mednarodna zveza futurologov že ustvarja podobo prihodnjega tisočletja.
Utopična znanost je razvila vrsto delovnih metod. Domišljija in logično mišljenje sta orodje ljudi, ki razmišljajo o prihodnosti:
$ Science fiction — fantastično predstavljanje znanstvenih dosežkov bodočnosti v literarni obliki.
$ Brainstorming — spontana razprava strokovnjakov o različnih vprašanjih, ne glede na različnost mišljenja.
Primer pomena Science fiction je Jules Verne, ki je že leta 1865 pisal o poletih na Luno. Njegova podmornica iz leta 1869 se je spremenila v stvarnost šele v petdesetih letih našega stoletja, ko so izdelali prve atomske podmornice. Radarski inženir in fantastični pisatelj Arthur Clarke pa je že leta 1945 pravilno ocenil gospodarski pomen satelitov.
Z brainstormingom se ukvarja ameriška komisija za leto 2000. V spontanih razpravah se na desetine strokovnjakov loteva zlasti dveh zanimivih vprašanj. Cilj futurologov je, da bi prilagodili napredek spremembam časa brez grobih posegov od zgoraj, ki bi jih morebiti skušale uveljavljati vlade in velesile. Drugi posebni problem futurologije pa je u-sklajevanje posameznih različnih pogledov na bodočnost.
Da bi si lahko ustvarili še bolj verodostojno podobo bodočnosti, moramo uporabiti obsežne metodične raziskave in elektronske možgane. Važni sta predvsem dve metodi:
# analogija — predvidevanje na osnovi primerjav in analiz tehničnih, političnih, vojaških in drugih zgodovinskih dogodkov;
^	projekcija	— logično matema-
L	"izvijanje	in širjenje	dosedanje-
th	-nja.
Obe metodi uporabljajo	v največji
„tovarni misli" na svetu, pri Rand Corporation v Ameriki, kjer so razvili poseben program Delphy. Dva vodilna futurologa sta poslala stro-kovnjankom različnih držav več kot 250 vprašanj; vsak od njih je moral zapisati svoje predvidevanje bodočnosti. Odgovore so s primerjalno metodo zreducirali na najbolj verjetne domneve. Dobili so več zanimivih podatkov, med drugim tudi tega, da bodo znanstveniki čez nekaj desetletij prav gotovo znali brati misli. Manjkalo pa tudi ni jedkih pripomb. Neki znanstvenik je na koncu vprašalne pole pristavil: „Večina naših
misli ni vredna, da bi jih kadarkoli brali."
Domneve futurologov predvidevajo, da se bo pojem tehnične bodočnosti — kombinacija človeka in stroja — uresničil že kar na začetku tretjega tisočletja: moderni Frankenstein ne bo več dihal, ker bodo njegova pljuča napolnjena s tekočino. Srce bodo oskrbovali s krvjo po posebnih ceveh, ki bodo odvajale venozno kri skozi kisikovo bombo na hrbtu tega čudnega bitja; v kisikovi bombi se bo kri znebila strupenega ogljikovega dioksida. Električni impulzi bodo dajali človeku robotu potrebna občutja, mamila bodo skrbela za to, da bodo možganske celice tudi pri visoki temperaturi zelo majhne. Hidravlično elektronski sklepi bodo nadomestili moč mišic s pravo herkul-sko močjo.
Za bodočnost so resna nevarnost problemi sedanjosti. „Če že sedaj ne bomo bolj preiskovali bodočnosti, bo
prihodnja generacija zavoljo tega zelo trpela," meni neki strokovnjak. Bridka sodba o našem času se glasi: V mestih mrgoli na milijone ljudi. Onesnaženi zrak merijo v tonah na kvadratno miljo. Ceste so zasvinjane. Odpadki in odplake tečejo skozi cevi
in kanale v jezera in morja. Kljub temu pa ljudje mislijo, da živijo vedno boljše in lepše. „Naši potomci bodo zelo grdo govorili o človeku 20. stoletja."
Novo leto 2000 bo približno polovica tedanjih osmih milijard ljudi na svetu pričakala s praznimi želodci, če ne bo uspelo najti dodatnih prehrambenih virov. V tehniko bodo morali uvesti bolj človeške metode, kajti sicer bodo po mnenju sina Nobelovega nagrajenca Maxa Laueja naši potomci začeli uporabljati geslo „Obesite vse znanstvenike!"
Pomanjkanje časa je hud problem, če upoštevamo naloge, ki so pred na-4ni. Prenaseljenost in nedohranjenost svetovnega prebivalstva, atomsko o-rožje, civilizacijske bolezni... Raziskave so sicer pokazale, da se človekovo znanje iz leta v leto hitreje izpopolnjuje, vendar se futurologi bojijo, da ne bo dovolj časa za rešitev številnih problemov.
Druga nevarnost grozi zaradi napačnega predvidevanja bodočnosti. V Nemčiji 1. 1945 načrtovalci prometa niso predvidevali velikanskega porasta števila vozil; posledica je bil pravi prometni kaos na ozkih cestah. V Angliji so urbanisti napravili napako pri predvidevanju sociološkega razvoja; posledice so dolgočasne mestne četrti, v katerih noče nihče živeti. V Ameriki so leta 1945 mnogi strokovnjaki izjavljali, da je gradnja raket z atomskimi bombami stvar daljne bodočnosti; posledica je, da ima Sovjetska zveza v raketni tehniki velik naskok.
Najbolj žalostno pa je, da znanstveniki marsikdaj ne upoštevajo človeških in socialnih dejavnikov. Pred nami je sicer obdobje vesoljskih poletov, potniška letala presegajo hitrost zvoka, vendar so letališča pogosto pretesna za naraščajoče število potnikov in promet v zraku je zaradi gostote vedno nevarnejši. Na naših cestah bi že zdavnaj lahko prevladoval avto brez bencina. Vendar se avtomobilska industrija izogiblje naložbam za raziskovanja, ker mora računati s soudeležbo naftnih družb.
V časih, ko so ljudje imeli frače, helebarde in poštne kočije, je bilo vse to prerokovanje brez smisla. Tedaj bodočnosti niso mogli spreminjati. V današnjem času pa je drugače. Fu-turologom lahko zaupamo, saj nenehno izboljšujejo svoje raziskave. Vendar je treba sedanje ugotovitve primerno prilagoditi bodočim razmeram, ki pa jih ni mogoče izračunati.
NAGRADNA KRtŽANKA
Tud) teto: smo za praznike priprav))) nagradno križanko, s katero hočemo razveseHtt vse tiste, ki radi rešujejo uganke in zagonetke. Letos bo spioh dovoij časa, saj nas čaka doiga vrsta praznikov, ko si bomo iaije utrgati kakšno urico in se vsedii h križanki, da ji preiščemo njen ustroj — tako po vodoravnih kot po navpičnih vrstah — in potem z oiajšanjem (morda pa tudi z maice zmagosiavjemj ugotovimo: saj ni biia težka!
Pri sestavijanju smo se res ravnati po načeiu, da mora biti križanka „zmogijiva' za čim večje števiio bratcev. Saj bo reševanje v družinskem krogu aii v družbi prijateijev gotovo še boij zabavno, kakor če se je bomo iotiii kot „soiisti".
Maj bo tako aii drugače; seveda je vam prepuščeno, kako jo boste reševati. Vsekakor pa nam morate rešitve postati najkasneje do 8. januarja 1973 na nasiov: Stovenskt vestnik, Gasometergasse 10, 9021 Kiagenturt-Ceiovec.
Da vaš trud ne bo povsem zastonj, pa smo — aii take navade niso iepe! — tudi tokrat pripravit) S nagrad (siovenske knjige in gramofonske pioščej. Z žrebanjem jih bomo razdeiiii med tiste, kt nam bodo pravočasno posiati pravitne rešitve. Torej se izpiača, da se mato potrudite. Na uho vam pošepetamo: pazite pri vpisovanju ati prepisovanju rešitve, da se ne vrine kakšna napaka, kajti potem bi tud) upanje na nagrado sptavato po vodi.
Vodoravno: 1. <in 58. naše vošči-io; 13. reka v severni Nemčiji; 14. okrasni ptič; 15. siar Siovan; 16. ve-iika posoda za tekočine; 17. krajevni prisiov; 19. reziio; 22. pritrdilni-ca; 23. tuj izraz za smuči; 25. ženko ime; 26. kratica za nekdanji Marshalov pian za obnovo Evrope; 28. zbornica; 31. letopis; 33. grška črka; 34. Estonec; 35. sibirska reka; 36. vzkiik pri bikoborbah; 38. naprava, kjer pridobivajo soi; 41. očesna boiezen; 43. ime (iimske igraike Gardner; 44. začimba; 46. daijše časovno obdobje; vek; 47. raziična sogiasnika; 48. um; 51. površinska mera; 52. grški bog vetrov; 54. poijska reka, pritok Visie; 55. dariio; 56. tatinski veznik.
Navpično: 1. razgiasni list; 2. avstralski noj; 3. pisemska kratica; 4. poštne preda! (okrajšava); 5. vod-
na živa); 6. iepa veža, siavnostna dvorana; 7. Zoiajev roman o pariški iahkoživki; 8. osebni zaimek; 9. različna sogiasnika; 10. kratica za Našo sodobnost; 11. znano razku-žiio; 12. nizozemsko mesto, znano po lizdeiavi sira; 18. dei obraza; 20. pripadnik starega kutturnega naroda v Južni Ameriki; 21. predpona, pomeni davno preteklost; 23. lepljiva snov, ki teče iz nekaterih dreves; 24. junakinja iz Finžgarje-vega romana .Pod svobodnim soncem"; 26. jezero na Finskem; 27. naliv; 29. makedonski ples; 30. starožidovski kralj; 31. slika golega telesa; 32. ilovica; 37. arabski knez; 38. sejanje; 39. vrsta vrbe; 40. domačija; 42. dolgorepa papiga; 44. zimsko vozilo; 45. oseba iz grške mitologije; 47a ptica pevka, tudi del ceiote; 48. dvojica; 49. kradljivec; 51. grška boginja.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
vo soražijo komuniste. Ta narod se strahovito ugonablja med seboj in se bo še bolj. Za to bom osebno poskrbel. Razdvajati pomeni obvladovati, dragi Helmut. Samo da prebolimo to malo krizo — potem bova pospravila vse, ki so nama na poti. Drugega za drugim, ne vseh hkrati) Kot cele butare palic ne zlomiš naenkrat, tako ne obvladaš krdela nasprotnikov."
Generai je trudno vstal in se napotil k pisalni mizi. Odkleni) jo je in vzei iz nje šop papirjev. Vrgel jih je na mizo pred Wol(a.
,Vse to proučite in mi zjutraj vrnite. To so strogo zaupni dokumenti, namenjeni samo generalom. Moja desna roka ste, zato vam zaupam toliko preveč, kolikor vam vsi drugi premalo."
Wolf je prenočit v mestu. Čeprav ga je zamikalo, da bi se odpeljat k Doris, se je odpovedal nepotrebnemu tveganju. V postelji je pozno v noč prebiral navodila, namenjena višjim voditeljem. Ob vsem tem, kar se je zgodilo in kar se je še obetalo, je prišel do ugotovitve, da je moder tisti, ki molči, kolikor je mogoče. Če pa že moraš z besedo na dan, je najbolje, da govoriš dvoumno, splošno in zapleteno. To je najmanjša možnost, da bi te prijeli za jezik in da bi zavozil čez rob. še enkrat je v spominu preletel vse, kar je bil dejal pred generalom in pred drugimi zagrizene!. O, kako si je zaželel priložnosti, da bi jim lahko povedat v obraz, kar je mislil!
Tako pa bo moral sodelovati v verižni reakciji uničevanja, ki se je že začelo. Pogubljeni bodo vsi, ki so desetletja nazaj prišli v kartoteke in govorili kaj neprimernega proti vodji in strank), čeprav so to počeli v pijanosti. Ostali pa bodo vsi, ki so znali molčati in so potuhnjeno izvrševali tisto, kar so od njih zahtevali. Sovražnik bo tisti, ki bo pro-giašen za sovražnika aii pa se je sam proglasi). On, Woif,
ne bo nikomur lepil pečata izdajalca. Pustit jih bo iin čakal, da se vode zbistrijo. Nemčija je s svetom vred neozdravljiv bolnik. Čemu so pustiti pleskarja na oblast in ga častili kot malika toliko let, da so z njim vred zabredli v močvirje? On se ne bo izpostavljal ne za kopitarje ne za preroke. Gorje idealistom) Polkovnik, ki je nastavil mino, je postal žrtev bojazljivih prevarantov. Toda kako naj bi še tako pameten človek čez noč razrušil z razlogi vse tisto, v kar verujejo poneumljene množice brez razlogov? Kdo naj bi bil to? Nihče. Voz drsi proti prepadu. Njemu, Woltu, ostane samo to, da izskoči pravočasno. Propad se začne takrat, kadar pričnejo umirati ideali, v katere je veroval narod. Kako blazen čas prihajal Kakšen gnus se lepi dan za dnem na usta ljudi I Toda kam sedaj? Nikamor drugam kot naprej skozi neznano noč v gnusno meglo... Njegove misli so obstale pred razpoko, ki se je izgubljata globoko v zemlji... in ničesar več ni bilo onkraj nje. Samo dim, žveplo in strah pred praznino ...
6
V Slovenskem primorju se je začela nova nemška poletna ofenziva. Dvajset dni je že minilo od vdora korpusa v Baško grapo, pa se Nemci še niso lotili popravtjanjo proge. Razmajane postojanke so partizanske udarne skupine napadale ponoči, podnevi pa so na delavce lin na stražarje streijali ostrostrelci in mitraljezci.
Nemško poveljstvo je v naglici zbralo nekaj tisoč mož razpoložljive vojske, da bi očistilo cerkljanski prostor in pognalo brigade v Trnovski gozd, kjer bi jih razbili, če ne uničili. Set obveščevalnega centra korpusa Perne je zvedel, da vodi očiščevalne operacije poveljnik štaba za uničevanje uporniških gibanj v Evropi general Bach von Salevsky. Ta nemški manever si je Perne tolmači) kot obram-
bo v sili. Italijanska fronta je zahtevala mir v zaledju. Da bi ohromil nemško kolesje, je zbral vse dosegljive diverzante in jim dal posebne naloge. Iz podatkov razsežne obveščevalne mreže je napravil dokaj točen pregled delovanja mehanizma nemškega vojnega stroja. Štab korpusa je doumel nemški načrt, da bi z novimi postojankami na jugovzhodu in na severovzhodu osvobojenega ozemlja zožiti manevrski prostor korpusa, predvsem pa, da bi ga odrezal) od preskrbovalnih baz.
Kar ni uspelo Pemcu v Baški grapi, mu je uspelo v Vipavski dolini. Prek svojih ljudi je navezal stike z domobranci, ki niso bili še trdno v rokah sovražnika. Sam je organiziral pravo zaroto belega moštva proti voditeljem in redkim Nemcem, ki so jim poveljevali. Ni varčeval ne z obljubami ne z močjo. V eni noči je Gradnikova brigado pod vodstvom obveščevalcev uničila tri postojanke in zajela okoli sto mož z orožjem, opremo in nemškim poveljnikom vred. Večina zapeljanih fantov je prestopila v partizanske vrste. Zagrizenega Furlana, poveljnika ene izmed postojank, pa so zarotniki ubili s puškinimi kopiti.
Drugo konico pa so zabili Nemci v osvobojeno ozem-ije s postojanko v Hotavljah na Gorenjskem, ko so bile brigade na Jelovici. Belogardisti so se utrdili v dveh hišah, v svoj obrambni sistem pa so vključili tudi železobetonske utrdbe Rupnikove linije. Vojkova brigada je še v opoju zmag iz Baške grape naskočila postojanko z bombaši, plastikom in partopi. V žičnih ovirah in po kleteh postojanke sta se dajala tudi Poljak in Tušar, ki sta pripovedovala Pemcu, koko zagrizeno so se borili beli. Kljub temu pa so jih uničili v eni sami noči.
Perne se je udeležil posvetovanja korpusnih poveljstev, ki ga je vodil general Novljan. Sam je čutil, da partizar* rastejo v redno vojsko, ki ji stare metode vodenja v nen .n razmerah ne ustrezajo. (Dg/je v