NOVIGE Zasluženo Imencvanja. Papež Pij XI. Je imenoval ljubljanskega kneza in fckofa dr. Ant. Bonaventuro Jegliča za Baslovnega nadškofa. Zaslužnemu slojrenskemu vladiki naše iskrene če•titke! Duhovniš&e Izpremembe. Jože Bez|ak, kaplan v Škalah, je dobil župnijo T Žrečah! Jože Klemenc, novomašnik, fride za kaplana v Škale; Albert ravst, provizor v Zrečah, za kaplana ba Muto; Rudolf Hanželič, novomašliik, za drugega prefekta v dijaškem •emenišču; Peter Pribožič za tretjega kaplana pri Magdaleni v Mariboru; Jožef Mcško t& drugega kaplana pri Magdaleni; Jožef Krajnc, kaplan v Žetalah, k Sv. Trojici v Halozah; Jožef Žolr.ir za kaplana v Žetale; Maks Ledinek, novomašnik, za kaplana k Sv. Juriju ob južni železnici; Karl Lesjak, novomašnik, k Sv. Marjeti niže Ptuja; Ivan Vodeb, novomašnik, k Sv. Juriju T Slov. goricah. Sasiomcr pod drvcčim vlakom. V četrtek, na Telovo zvečer se je vrgla pod *rveči vlak na postajališču Limbuš pri Mariboru 44 letna zasebna uradniea Dcra Selinšek. Prispela je te dni iz Bubotico v Maribor k sestri na obisk. Dognono je, da gre za samomor in je fcila D-ora pod kolesi drvečega vlaka takoj mrtva. Uslrelil se je Mariboru v sredo 18. |unija v svojem stanovanju 23 letni lasebni uradnik Albert Saksida. Vzrok eamomora je neznan. Se zgGdi redkokdaj. V Mariboru je prišel na Aleksandrovi k stražniku 19 letni fant, ki se je predstavil za Alekgandra Horvata iz Vanče vasi pri Mureki Soboti. Prosil je stražnika, naj ga odpelje nazaj v zapore okrožnega sodišča, češ, da je kot kaznjenec pobegnil od dela pri VVoegererju v Krčevini, kier js s šastimi drughni kaznjenci sučil seno. Stražnik ga je odpeljal na policijsko stražnico, od koder so ga odpremili na pristojno mesto. Ž-aJrsten pofav. Posestnica Marija Kramer iz Vrhovega dola je našla v Limbuškem gozdu pri Mariboru obeBenega komaj 12 letnega Antona Borovnik. Vzrok samomora je zanemarjanje šoie. Samomor. V svojem gozdu v ŠmartBem pri Slovenjgradcu je našla 13. junija ga. Marija Kac obešenega neznanega moškega, ki je moral biti mrtev že dva do tri dni. Pri preiskavi ?amomorilca so dognali po delavski knjižici, da gre za 67 letnega Antona Štimek iz Krope pri Radovljici. rajo najpozneje do 31. julija poslati po domačem župnem uradu na kn. šk. ordinarijat v Mariboru. Priložiti je treba: krstni Hst, šolsko spričevalo, premoženjski izkaz ter zdravniško spričevalo. Razven tega se morajo vsi prošnjiki jadnji teden julija (od 25. do 31.), ako tega ie prej niso storili, osebno predstaviti podpisanemu ravnateljstvu. — pavnateljstvo kn. šk. dijaškega semenišča t Mariboru, Koroščeva ulica 12. Udarl strele. Dne 22. junija med nevihto je udarila proti večeru strela v gospodarsko poslopje posestnika jMihaela Baloha v Založah pri Polzeli. Pomilovanja vrednemu posestniku je pogorelo radi pomanjkanja vode: gospodarsko poslopje, stanovanjska hiša, hmeljska sušilnica in svinjaki. — Ista nevihta je pognala strelo v gospodarsko poslopje posestnika Vasleta v Zakli pri Gomiljskem. Poslopje je popolnoma pogorelo. Še na tretjem mestu je povzročila strela požar ia sicer v Braslovčah v Podvrhu. Šolarka ulonila. V Potoku Ledava v Prekmurju je utonila pri kopanju v nedeljo, dne 22. junija 7 letna šolarka Barica Štefanec. Ponarejevalci tisočakov pred sodiščem. V petek, dne 20. junija se je vršila pred sodiščem v Mariboru obravnava proti 22 ponarejevalcem in razpečevalcem 1000 dinarskih bankovcev, ki so krožili po varaždinskem srezu, Slovenskih goricah, Murskem polju in po mariborski okolici. Razsodba se glasi tako-le: Alojzij Raušl se obsoja na tri leta robije in denarno globo 10.800 Din, na pridržek tri leta ter na petletno izgubo častnih pravic. Franc Lajh dve leti in šest rnesecev, 5400 Din globe, in dve leti izgube častnih pravic. Anton Lajh eno leto šest mesecev, 5400 Din globe in dve leti izgube častnih pravic. Franc Slana dve leti šest mesecev, 5400 Din globe in pet let izgube častnih pravic. Martin Šumak dve leti, 5400 Din p,?obe, pridržek tri Ieta in tri leta izgube častnih pravic. Ana Štelcl pet mesecev strogega zapora, 1800 Din, pogojno za dobo dveh let. Marija Kramberger, tri mesece strogega zapora, 1800 Din globe, pogojno na eno leto. Jožef Poštrak, pet mesecev, 1800 Din globe, pogojno na dve leti. Franc en mesec, 900 Din globe. Marija globe, pogojno na dve leti. Crnjavic Franc en meces, 900 Din globe. Marija Močnik dva meseca, 800 Din globe, pogojno dve leti. Lovrenc Šilak sedem mesecev, 1800 Din globe, v kazen se mu šteje prestali preiskovalni zapor. S tem je kazen prestal. Jakob Raušl pet mesecev, 1800 Din globe, dve leti pogojno. Ivan Matjašič štiri mesece, 1800 Din, dve leti pogojno. Marija Puc dva meseca, 1800 Din globe, dve leti pogojno. Josip Jurgec en mesec, 900 Din globe, eno leto pogojno. Filip Kurnik^ Kristina Kirbiš, Franc in Marija Jurgec so bili oproščeni. En obtoženec pa ni prišel na razpravo. Utonll pri kopanjn. V nedeljo, dn« 22. junija je utonil v Savinji pri kopauju učitelj celjske deške okoliške šole Anton Zdolšek. Zeppclfn s« peljal prvič preko ravnlka. Dne 20. majnika ob 8. uri 29 minut se je dvignil zrakoplov Zeppelin t španskem mestu Sevilla v zrak, da je nastopil prekooceanski polet. Po preteku 56 ur, ko je preplul 6000 km so zagledali v zrakoplovu južnoameriško zemljo. Bil je to otok za kaznjence Fernando Noronha, kjer je stopil Zeppelin v zvezo s tamošnjo radio-postajo. Kmalu za tem je pristal v Pernambuco. Zjutraj 22. maja je peljala zračna ladja p.rvič preko ravnika in radi tega bi se bila morala vršiti v trenutku prekoračenja posebna slovesnost, takozvani krst. V trenutku prevoza so bili pa vsi oficirji in moštvo tako zaposleni, da so se lotili^krsta §e le dve uri pozneje. Grški bog vetrov se imenuje Aeolus in njegova žena Flauta. Eden od oficirjev Schiller se je preoblekel v boga, drugi Freund v boginjo in sta najprej krstila vodjo zrakoplova dr. Eckenerja za dr. »Aerohustiga«. Za poveljnikom so bili krščeni še vsi potniki. Amerikanci trdijo, da bi se naj bila ta proslava izvršila na suh način, a tega ne verjame nikdo. Po prekoračenju ravnika so se vsi na Zeppelinu čudili hladnemu vremenu, ki jih je objelo. Pogreb budističnega meniha. Budistična vera je razširjena po Aziji in. posebno še po obeh Indijah. Nekaj res svetega in spoštovanega so budistom menihi. Vero v redovniško svetost priznavajo budisti v indijski pokrajini Birma na svečan način, ako umrje kak redovnik. V tem slučaju nastane izven mesta nenako drugo mesto ˇ majhnem. Posebno znamenit je tempelj iz bambusa s sedmerimi strehami, kor verujejo budisti, da vodi v nebo sedem stopnic. Nad temi sedmimi strehami je napravljen izravnan prostor, na katerega položijo krsto z meniškim mrlič^m. Krog mrtvaškega templja se vršijo skozi celi teden posebne svečanosti. Po konCanih slovesnostih vlečejo mrtvaški tempelj (vprežcjo slona) po mestnih ulicah. Osmi dan zažgejo kot grmado svetišče s krsto in truplom vred. Iz pepela, kateremu primešajo razne snovi, izgnetejo podobo Bude. Budistični meLnih ne amrje kak-or drugi navadni Ijudje, ampak on se le vrne v nebesa. Park za vso mcgočo zverjad. Na Holandskem ima bogataš Blaauw poseben obširen park z gozdovi, travniki, potoki ter ribniki. Pred 150 leti je bila pozidana na sredini parka stanovanjska hiša. Ogromni park služi za bivališče vsem mogočim živalira ter pticam, ki uživajo tukaj popolno prostost in živijo kakor v njihovi rojstni divjini. Holandec redi posebno redke vrste afriških bivolov, ki so že po drugod izumrli. Nekaj znamenitega v tem parku so razne vodne ptice, labudi in najbolj izredne vrste divjih rac. Živali ter ptice niso na prodaj, ampak le na ogled. SliiipSCiiia im Srcipb Župnim uradom lavantinske škofij«. Ker do danes nismo prejeli navzlk vsem mogočim urgencam obvestila, ds je dovoljena polovična vožnja za sku^ ščino Prosvetne zveze na Brezjah ˇ dneh od 6. do 8. julija, moramo skupščino na Brezjah, kakor je bilo razglaseno v »Slovenskem Gospodarju«t, odpovedati. Prosimo, da se o tem »bvestijo vsi^ ki so se priglasili. — Prdnvetna Kveza v Mariboru.