Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo franke vati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. A 7' e 1 j a : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom : Upravništru „Mira“ v Celovcu. Leto XIV. Interpelacija in še nektere opazke o Celovški poroti. Z ozirom na naš članek o Celovški poroti so slovenski poslanci dr. Gregorec in tovariši v državnem zboru stavili na vlado sledečo interpelacij o : „Meseca grudna lanskega leta je pred Celovško poroto stala kmetica Frančiška Žerjav, tožena, da je umorila dva svoja moža. Pozvanih je bilo iz povsem slovenske pokrajine Kotlje do 60 prič, kterih večina je nemškega jezika popolnoma ne-* zpaožna. Med 36 porotniki in 9 namestniki, izžrebanimi za tisto porotno zasedanje, pa so bili samo trije, ki so znali nemški in slovenski. Velika večina mož te porote je torej znala samo jeden jezik, namreč nemški. Sodniki so bili deželno-sodni svetnik Wagner kot predsednik, deželno-sodni svetnik Walter in sodni pristav Bouvier kot votanta. Ti trije sodniki znajo le jako malo slovensko*), dočim njih namestnik sodni pristav grof Wagensperg slovensko sploh ne zna. Posebno čudno pa je to, da je bil v tem slučaju tožnik državnega pravdnika namestnik Winkler, ki je slovenskega jezika popolnoma nezmožen. Poklicati je bilo treba tolmača, nekega Wedana, kteremu nihče ne more priznati toliko znanja obeh jezikov, nemškega in slovenskega, kolikor ga je treba v sodne namene in še pri tako težkem kriminalnem slučaju. Mož nima višje šolske omike, govori neko slovensko krajevno narečje, je bil prej trgovski pomočnik in je pozneje kot trgovec ponesrečil. Ne gledé na to pa je naravnost gorostasno, da v slučaju, ko gre za življenje in za smrt, posreduje pri sodbi tolmač dvomljive sposobnosti. Ta sodna obravnava, ktero je popisal Celovški „Mir“, potrjuje vnovič, kako je v nasprotji z veljavnimi zakoni in idejami o pravni državi sodna praksa pri Celovški poroti, da namreč slovenske obtožence in slovenske priče zaslišavajo in sodijo možje, ki so nezmožni slovenskega jezika in znajo samo nemško. Jednake nezakonite razmere so tudi pri porotnem sodišču v Celju. Teh nezdravih razmer so kriva v prvi vrsti politična oblastva, ker se ne držč določeb paragrafov 5, 9, 10, 14 zakona z dné 23. vel. travna 1873, drž. zak. št. 121, nego jih prezirajo. Po § 5. rečenega zakona je postaviti v imenik vse tiste osebe, ki so za mesto porotniško zakonito sposobne in pristaviti, kterih deželnih jezikov so zmožne in kteri jezik največ govorč. Na to določbo se občinski predstojniki dosti premalo ozirajo. Istega zakona § 9. in 10. določata za okrajna glavarstva in za avtonomne mestne občine Celovec, Celje, Ptuj in Maribor: zaznamovati v prvotnem imeniku tiste, ki se jim v večjezičnih deželah vsled jezikovne zmožnosti vidijo za mesto porotnikov so-sebno sposobni. To pa pri porotnih sodiščih v Celovcu in v Celju niso tisti, ki znajo samo nemško, ampak očividno le tisti, ki so zmožni obeh deželno-navadnih jezikov, torej nemškega in slovenskega. Politična oblastva torej v večjezičnih sodnih okoliših Celovškem in Celjskem ne delajo zakonito, če se omeje na opomnjo, da so dotične osebe zmožne nemškega jezika. Morebitni ugovor, da ni dovolj nemškega in slovenskega jezika popolnoma zmožnih oseb, je ničev. V Celovcu je za poroto za celo leto dovolj 216, v Celju 324 takih oseb. Oziraje se na to in sklicuje se na § 14. zakona z dné 23. vel. travna 1873, drž. zak. št. 121, kjer se izrečno pravi, da mora po § 11. istega zakona določena komisija sestaviti letni imenik tako, da iz prvotnega imenika izbere tiste osebe, ki so v zmislu § 9. najsposobnejše in najvrednejše za mesto porotnika, vprašajo podpisani: »Ali hoče Njega ekscelenca g. pravosodni minister delovati na to, da se bodo pri sodiščih *) Besnici na ljubo bodi tu omenjeno,_ da je c. kr. sodni pristav g. Bouvier zmožen slovenskega jezika v besedi in pisavi. — Op. uredništva. V Celovcu, 30. sušca 1895. v Celovcu in v Celju pri sestavljanju imenika porotnikov točno izvrševale določbe zakona z dné 23. vel. travna 1873, drž. zak. št. 121, nanašajoče se na jezikovno mešane sodne okoliše, zlasti tudi s strani dotičnih komisij ?« Na Dunaju, dné 14. sušca 1895. Dr. Gregorec, Kušar, Globočnik, Povše, Borčič, dr. Laginja, Šupuk, dr. Ferjančič, Bulat, dr. Gregorčič, Biankini, Spinčič, Dapar, Robič, dr. Klaié, Pfeifer." Te interpelacije se je močno vstrašil tukajšnji list „Freie Stimmen", ki piše v št. 33. tako: „Slovenski matadorji dobivajo vedno boljši tek. Ko so že marsikaj dosegli (?), zahteva zdaj „Mir“, da bi moral na Koroškem vsak porotnik slovensko znati, in neki poslanec je bil brž pri rokah, da je stavil interpelacijo v državnem zboru. Ko bi šlo po volji teh gospodov, potem bi bila nemška večina v deželi od porotniške službe izključena, Le tako naprej v nenasitljivosti, da pride prej dan, ko bodo tudi s slepoto vdarjeni Nemci spregledali/ Tako tedaj ! Da nemški porotniki sodijo slovenske zatožence, to je g. Doberniku čisto prav in pravično. Da bi pa slovenski porotniki sodili Nemce, to se mu zdi tako vnebovpijoča krivica, da kar prerokovati začne in sicer o nekem sodnem dnevu, kterega nam vsaki dan trikrat privošči v toliki meri, da bi nobena kost v nas cela ne ostala. Taka je tedaj nemška pravičnost. Naj bode torej tudi nam dovoljeno, svoje mnenje v naslednjih vrsticah obširneje razložiti. V zadnjem času povzročile so sodnijske porote veliko zanimanja, osobito v dvojezičnih deželah. Povsodi se prizadeva, porote pravično sestavljati, tako da ne bi pravica škode trpela. Pri izberi porotnikov se je treba po postavi najbolj ozirati na to, da ima porotnik zmožnosti obeh jezikov, kar bi se tudi tu na Koroškem dalo izvesti brez vsake težave ; vendar bi se temu dalo še na drugi način odpomoči, in sicer zaradi tega, da bi bilo nam in Nemcem vstreženo. Pred vsem si moramo stvar tolmačiti tako, da ta državljanska dolžnost, dasi tudi častna dolžnost, ni za vsakega prijetna, morda še celo težavna in škodljiva v slučaju, da morajo gospodarji ali trgovci od hiše med tem, ko imajo doma največ posla in se brez njih težko opravlja gospodarstvo ali trgovina. Ako vzamemo zgoraj omenjeni način, da se naj pri izberi porotnikov najbolj ozira na znanje obeh deželnih jezikov, bi v tem slučaju bili prizadeti ravno Slovenci najhujše. Kakor vidimo, je znanje obeh deželnih jezikov le med Slovenci razširjeno in kaj malo Nemcev je, da bi znali oba deželna jezika ; tedaj bi bilo le malo Nemcev za porotnike sposobnih. Ta način izbiranja bi se nam oziraje se na naše razmere ne zdel pravičen; pravičneje pa mislimo, da bi bilo sledeče sestavljanje porotnikov. Tu na Koroškem je ena tretjina prebivalstva slovenska; ali ne gledé na tretjino, razdelili bi vse Korošce v dve skupini, namreč tiste, ki znajo samo nemški jezik, in tiste, ki znajo tudi slovenski jezik, to je Slovence in pa slovenskega jezika zmožne Nemce. Pri deželnem sodišču naj bi se torej za vsako porotno zasedanje zbiralo 36 porotnikov nemških in 36 porotnikov obeh jezikov zmožnih. Ako bi prišel slučaj, da zatoženi ni vešč nemškega jezika, morala bi se iz zadnje imenovanih porotnikov sestaviti porotniška klop iu tako nasprotno iz prvo imenovanih porotnikov. Morda nam bode kdo ugovarjal, češ kaj pa je v tem slučaju storiti, ako so priče nemške, zatoženi edino le samo slovenskega jezika zmožen? Načelo velja, da se mora tu v prvi vrsti gledati le na zatoženca, ker le ta je predmet vsemu in le za njegovo kožo se gre. Iz njegovega lastnega zagovarjanja in iz njegovega kre-tanja se lahko dà mnogo soditi, da si tudi priče še toliko povedo. Ako se torej to načelo upošteva, mora se v tem slučaju tudi iz slovenskega jezika zmožnih porotnikov porotniška klop sestaviti, kar je pa na Koroškem tem lažje, ker je veliko Slovencev , ki bi tudi nemške priče razumeli. Ako zatoženec nič nemško ne zna, tedaj je le naravno, da morajo tisti sodniki in porotniki, ki ga hočejo soditi, slovensko znati. Na ta način ne bi se moglo očitati več, da je Slovenec od Nemcev in nasprotno Štev. 9. Nemec od Slovencev sojen, v vsakem obziru bi bilo to pravično. Gotovo pa bi to povzročilo mnogo stroškov, ker treba bi bilo poklicati 72 porotnikov za vsako tako zasedanje, kedar pridejo tudi zato-ženci samo slovenskega jezika zmožni na vrsto, kar se gotovo vedno že naprej vé. Ali mi mislimo, da v takih slučajih ni treba z denarjem štediti, nego zadostiti je potrebi in v obče pravici, kjer se gre za življenje ali smrt. Tudi bi se potem lahko obravnavalo samo v enem jeziku, kar bi stvar le pospešilo. Sedaj pa pride še ena zadeva v poštev. Kakor znano, mora imeti pri porotniških obravnavah vsak zatoženi svojega zagovornika. Ako si ga stranka sama ne najme, mora se mu od sodišča eden dati. V Celovcu smo Slovenci v istini z odvetniki zelo na slabem ; en sam slovenskega jezika zmožni odvetnik f (dr. Abuja) je tu, in na tega bi prišlo na ta način vse zagovorništvo slovenskih strank. To bi bilo pa za dotičnega gotovo nadležno in v obče nepravično. Iz te zagate mislimo pa, da se lahko pride, ako semtertja, kjer si stranke same ne najmejo zagovornika, sodišče enega svojih uradnikov, ki slovenski zna, za to odloči, kakor se je to že večkrat zgodilo, tako na priliko pri obravnavah proti „Omladiniu v Pragi. Tako mislimo, bi se moglo pravično soditi, strankam in sodišču v olajšanje in korist. Želeli bi, da bi se o tem naši poslanci posvetovali in za take dvojezične dežele temu slično postavo izposlovali; bilo bi na ta način tako Slovanom kakor Nemcem vstreženo. Dopisi prijateljev. (Kronski, darovi za Velikovško šolo.) Karol Kirchmaier, provizor v St. Jurji, 4 krone; na ženitovanju pri Buču v Libeličah nabrane 4 krone ; vesela družba kuharic na pustni pondeljek zbranih na Vratah 2 kroni 40 bel. Skupaj 10 kron 40 bel. Vsem presrčna hvala! Živeli nasledniki! Iz Celovca. („Slovenski domovi" v Gorici, Trstu in Celovcu.) Goriška „Soča“ je sprožila misel, naj bi se v spomin 50letnega vladanja svitlega cesarja v Gorici zgradil ,,Slovenski dom“. To poslopje naj bi imelo gostilno, kavarno in majhen oder za gledališke predstave, vzelo pa naj bi pod svojo streho vsa slovenska društva Goriškega mesta. Hiša bi stala okoli 80.000 gld. Ta denar bi se dobil: a) z doneski nàrodnih društev Goriških; b) z darili občin, posojilnic in drugih skupščin; c) z delnicami po 50 gld., ki bi se obrestovale po 3°/0 ; d) z darili posamičnih rodoljubov ; e) ako bi vse to ne zadostovalo, pa s cenim posojilom. Tržaška „Edinost“ pa pravi, da bi bil „Slovenski dom" v Trstu še bolj potreben, ter poživlja Tržaške rodoljube, naj se oklenejo te misli. To je prav lepo in dobro ; mi želimo Primorcem prav dosti sreče in poguma, da ta dva „slovenska doma" v Trstu in Gorici postavijo. Toda tudi mi Korošci ne smemo zaostati. Ali mar ni „Slovenski dom" v Celovcu najbolj potreben? Mi koroški Slovenci nemarno središča in skupnega zbirališča. Celovec je naše naravno središče, pa kaj, ko tam nemarno nijedne popolnoma slovenske gostilnice! Če dobimo kako gostilnico za svoje zbore, mora pa dotični krčmar potem požirati očitanja od nemške stranke, zakaj da se je toliko spozabil, da je Slovencem prostor dal! Vrh tega se je lani pokazalo, da je največa Celovška dvorana še premajhna za naše zbore in veselice. Potrebovali bi tudi slovensko kavarno, potrebovali bi gostilno s hlevom in dvoriščem, kjer bi mogli kmetje iz okolice spregati. Potrebujemo torej dom, ki bi obsegal : a) veliko dvorano z odrom za shode, veselice in gledališke predstave; b) gostilno izbo za kmete; c) boljšo gostilno izbo za duhovne in posvetne gospode; d) dvorišče in hlev; e) kavarno; f) izbo za čitalnico in posvetovanja manjših skupščin; g) stanovanja za hišne oskrbnike (gostirja, kavarnarja, hišnika, hlapca, slugo); h) kakih 20 izb za prenočevanje rodoljubov, ki iz dežele v Celovec pridejo. Naj kdo preračuni, koliko bi taka hiša stala! Potrebni denar bi se lahko dobil z delnicami po 100 gld., ako se dovoli, da se sme delnica izplačati v 10 letnih obrokih. Na račun teh delnic bi se potrebni denar lahko že naprej na posodo vzel pri slovenskih kreditnih zavodih. Začnimo v Božjem imenu, potem nam bo Bog pomagal! Iz Gozdanj. (Potreba pevskega društva.) Mnogo se je „Mir“ že trudil, da bi nam koroškim Slovencem pripomogel do večjega blagostanja in do omike. Posebno je večkrat priporočal pevska in bralna društva. Tudi pri nas bi se pevsko društvo iz kmetskih fantov lahko ustanovilo. V naši okolici imamo dva izvrstna organista, ki sta ob enem tudi zvesta Slovenca, to sta namreč g. Leopold Bernot na Gozdanjah in g. Jakob Florjane v Št. Jurju. Vsak iz teh bi bil lahko dober pevovodja. Med fanti pa jih tudi več poznam, ki imajo dobra grla za petje. Treba je samo prvega koraka, in pevsko društvo se bo ustanovilo; pogum velja! Lepo, ubrano petje blaži čute in zbuja ljubezen do domovine in do materne besede. Lepo petje bi bilo za fante pač boljše kratkočasje, kakor kvartanje, žganjepitje in postopanje po kegljiščih. Na noge toraj, slovenski mladenči, ustanovimo si pevsko društvo! Iz Lipe. (Še enkrat o volitvi v krajni šolski so vet). Ker sem prepričan, da dragi „Mir“, kterega tudi pri nas radi berejo, noče zdražbe in prepira, marveč hoče mirno in spravljivo delovati v blagor in korist koroškim Slovencem, zato si jaz dovoljujem prositi, da bi blagevolje sledeče vrstice sprejel; in te vrstice naj bi bile odgovor na dopis iz Lipe v 6. številki letošnjega „Mira“, v kteri se tudi moja oseba omenja. Tukaj se bere, „da se je občinski odbor v Logavesi pri volitvi v naš šolski sovet zmotil, ker je krščanske, značajne slovenske posestnike zavrgel in večinoma le liberalce izvolil itd.“ V prvo naj mi je dovoljeno izjaviti, da slabosti teh slovenskih posestnikov ne bom omenjal, kakor g. dopisnik pri mozéh, ki so v sedanjem šolskem sovetu — zakaj vsak človek ima neko slabost; veliko bolj se bom oziral na njih delovanje, kajti trije teh „zavrženih“ odbornikov so že pred tremi leti bili v šolskem sovetu. No'; poglejte, kaj so ti slovenski posestniki tu storili ? Prošnjo na nemški „šulverein“ so napravili in dobili dné 26. malega srpana 1889 200 gld., kar se vidi v računu šolske stavbe št. 98, in potem zopet 19. svečana 1890 za napravo druzega razreda 100 gld., kar je vidno iz računa šolske stavbe št. 123. Dalje se je jeden teh mož že izrazil, da naredijo, ko bi bili voljeni, še neko prošnjo na imenovani „šulverein“, da morejo ograjo napraviti krog celega šolskega vrta — no lep izgled našim rojakom, posestnikom šolske občine pa sramota. Če smo mogli plačati iz svojega žepa 7000 gld., bi tudi onih 300 gld. skupaj skovali; in potem takem pa ne bili naslikani judeževi groši na naši šoli, nad ktero stvarjo se je tudi hudoval načelnik novega šolskega soveta na dan, ko je pisarije prevzel. Kar pa misli g. dopisnik radi „nepotrebnih stroškov", naj bi poprašal na prvem mestu, pa ne takim verjel, ki govorijo, kakor mačka z repom maja ; danes nekaj tirjajo, jutre pa že pravijo, da ni res. Morda pa misli g. dopisnik, da so to ^nepotrebni stroški", ker je pisaril načelnik čisto brezplačno, kar bi sicer šolsko občino stalo 70—80 gld. na leto? Ali znabiti so to „nepotrebni stroški", ker je priboril iz deželnega zaklada 40/0 obresti, kar znaša vkup 550 gld. 67 kr.? Kar pa tiče volitve novega šolskega soveta, se je moralo ozir jemati na to, da dobimo načelnika v pravem duhu, in da bo tudi sam pisaril in sicer brezplačno. Zastran novih odbornikov naj se — prosim — g. dopisnik malo pomiri, ker sem prepričan, da kvart ali kugelj k šolskim sejam ne bodo jemali, in morda tudi prošenj za judeževe groše ne bojo kovali. Prej imenovanih ^slovenskih" mož pa nismo mogli voliti, ker se vidi, da bi se koj pustili otveči z nitjo za brado, in ko bi se nekaj zmislilo, se za tisto pocuka in koj brž pokima večina, in se bi še šolski občini več nepotrebnih stroškov napravljalo. H koncu se pa zahvaljujem še mojemu staremu sosedu in drugim odbornikom za podporo pri uradovanju, g. dopisniku pa svetujem „previdnost“, da, če bo še kdaj napregal konja, da ga napreže pri glavi, pa ne za rep, da se ne bo več vozil rakovo pot. Janez Šervicel, p. d. Spicar, ^nezanesljivi odbornik", prejšnji načelnik šolskega soveta in ravnatelj posojilnice v Klečah. Iz Loge vesi. (Dopisniku iz Lipe!) Nedavno je nekdo iz Lipe v „Mir“ pisal, da v naši občini niso bili izvoljeni pravi možje v šolski sovet in da je eden iz njih, ki stanuje bolj ob kraju (na meji) občine, nezanesljiv. To je pa laž in izvira najbrž iz osebnega sovraštva. Dotičui mož in šolski svetovalec je prav zanesljiv rodoljub, sicer bi ne bil načelnik posojilnice v Klečah in bi se za njo toliko ne trudil. Naj bi bil le vsak tako trden in pošten, potem bi se Slovencem pri volitvah boljše godilo in bi tudi lažje zmagovali ! Od Marije na Žili. (Vrlemu domoljubu v spomin.) Pred kratkim nam je pokosila ne- mila smrt vrlega domoljuba Janeza Vilčnika, še le 42 let starega. V njem smo izgubili neustrašenega borilca, ki se je krepko potegoval za pravice Slovencev. „Mir“ je izgubil pridnega dopisnika, podružnica sv. Cirila in Metoda pa večletnega odbornika. Posebno ga bomo pogrešali pri naših shodih kot spretnega igralca. —• Imel je Vilčnik, ker je pri vsaki priložnosti neusmiljeno bičal naše lažiliberalce in nasprotnike, mnogo sovražnikov, a še več prijateljev in častilcev, kar je pokazal sijajni pogreb njegov. Udeležili so se pogreba učenci z gospodoma učiteljema, ker je bil ud krajnega šolskega soveta; udeležila se ga je požarna bramba, ktero je on ustanovil in do zadnjega časa vodil; udeležilo se ga je več gospodov in gospà iz Beljaka in ogromna množica ljudstva iz domače in sosednih župnij. — Pevci domači so mu zapeli dvakrat prav milo in lepo pesem „Nad zvezdami!" Namestu venca zbiramo prijatelji prispevke za Velikovško šolo; dosedaj se je že nabralo 12 kron; in s tem gotovo ravnamo po njegovi volji in želji. Naj mu bode lahka domača, hvala Bogu še slovenska gruda! Ohranimo ga v blagem spominu, da se zopet vidimo nad zvezdami! Iz Grabštanja. (Grabštanjska šola brez krščanskega nauka.) V 31. številki Celovških „Freie Stimmen" z dné 12. t. m. se nekdo iz Grabštanja (?) pritožuje: „da se na tukajšnji 4razredni šoli že 2V2 leta ni več po redu poučeval krščanski nauk; zdaj pa že cela dva meseca o krščanskem pouku v šoli sploh ni duha ne sluha; kajti od dveh tukajšnjih katehetov nijeden ne obiskuje šole.“ Dopisun opominja še krajni šolski sovet prav resnobno, naj stopi na noge proti takej vnemar-nosti in išče pomoči pri višjih šolskih oblastih. Prav v srce me veseli, da je ta Grabštanjski (?) gospod naenkrat postal tako pobožen in vnet za krščanski pouk; kajti krščanski nauk je tudi v farni cerkvi ; pa tukaj svoje dni ni bilo videti ne njega, ne njegove družine. In že poltretje leto ni bilo več poredoma krščanskega nauka? Čudno! Drugi ljudje tega niso vedeli, ne videli! Samo on je to videl! Zakaj pa ni že davno prej, zlasti takrat, ko je še sam bil v tesni zvezi z Grabštaujsko šolo in za redni šolski pouk postavno odgovoren, opomnil ali krajni šolski sovet ali pa dotičnega kateheta? Dotičnega kateheta je rad pri pokoju pustil iz posebnih uzrokov, veseli ga pa, znositi se nad menoj — pa to po krivem! Odkar sem jaz na tukajšnji šoli učil krščanski nauk, in to je že veliko, veliko let, nikoli nisem zamudil nobene ure po lastni krivdi ali vnemarnosti. Tega mi ne bode mogel dokazati nikdo, tudi ta gospod dopisun ne; lahko mi pa pričajo vsi gospodje učitelji, priča lahko ves krajni šolski sovet, da sem jaz storil, kar je le bilo v moji moči. Na zadnje vejo vsi moji farmam (kakor so očitno slišali v cerkvi), da sem jaz od listopada lanskega leta sèm, kar zadene šolo, za nekaj časa stopil v pokoj, ker je drug gospod iz lastnega nagiba in prostovoljno prevzel krščanski pouk v vseh razredih tukajšnje šole. Dopisun naj se zastran tega obrne, kamor se mu poljubi, ali na krajni šolski sovet, ali na kuezoškofijski or-dinarijat. Ustregel bode le meni podpisanemu. Andrej Wieser, župnik in dekan. Iz Striholč pri Trušnjah. (Zima. Volk. Pustna burka.) Zimo smo imeli hudo, snega smo imeli čez en meter na debelo. Tudi en volk nas je obiskal, videli so ga na več krajih. — Nekaj pozno Vam poročam o pustni burki, ki so jo ó pustu priredili slovenski fantje iz Velikovške okolice. Napravili so železniški vlak ter z nekakim brenčanjem iu žvižganjem posnemali tek in obstajanje vlaka. Prvo postajo so naredili v Srednjih Trušnjah, kjer so se nekoliko okrepčali. Potem so naprej dirjali proti Velikovcu, kjer so jih Velikovčani že z zastavo pričakovali in o prihodu burno pozdravili. Zadnja postaja je bila v Glančnikovi gostilni, kjer so dobili cel sodček piva, pečenke in krapov. Prepevali so slovenske pesmi in tudi nekaj nemških, da bi se nobeden ne mogel pritožiti, češ, da smo Slovenci nestrpni fanatiki. Iz Spod. Dravograda. (Naša slov. hranilnica in posojilnica) je imela laui, t. j. v 7. upravnem letu 88.543 gld. 33 kr. denarnega prometa, t. j. 27.305 gld. 84 kr. več, kakor 1893. 1. Udov (zadružnikov) je pristopilo 53, odstopili so 4; ostalo koncem leta 476, t. j. 49 več kakor 1893. 1. Udje imajo na dobrem 81 glavnih deležev po 10 gld., 615 upravnih deležev po 1 gld. in nevzdigujenih obresti od deležev 290' gld. 92 kr. ; vkup 1715 gld. 11 kr. Hranilnih vlog se je na novo vložilo 28.393 gld. 6 kr., vzdignilo 14.938 gld. 33 kr. Obresti se je pripisalo 2355 gld. 76 kr., in je stanje hranilnih vlog koncem leta s pripisanimi obrestmi vred 75.065 gld. 27 kr., t. j. 15.810 gld. 44 kr. več kakor 1893. 1. Posojil se je na novo dalo 18.136 gld. 90 kr., povrnilo pa 8050 gld. 39 kr., ostalo je tedaj koncem leta 70.501 gld. 11 kr., t. j. 10.086 gld. 51 kr. več, kakor 1893. 1. Račun dobička iu zgube, t. j. čisti dobiček znaša 781 gld. Splošni rezervni fond je narastel na 1531 gld. 48 kr., posebni, za slučajne zgube na 1703 gld. 48 kr.; vkup 3234 gld. 96 kr., t. j. 271 gld. 37 kr. več kakor 1893.1. Upravno premoženje (zadružno stanje) 81.301 gld. 20 kr., t. j. 17.087 gld. 19 kr. več, kakor 1893. 1. — Te številke kažejo res lep napredek. Pri občnem zboru dné 20. sušca se je dovolilo za slovensko Velikovško šolo Ciril-Metodove družbe 200 kron od čistega dobička*). Sklenilo se je tudi, da se obresti znižajo za Va0/«; namreč pri posojilih na 5 in pri hran. vlogah na 4(l/0. Tudi vstopnina se je znižala za Va0/«- S tem sklepom se je precej pomagalo izposojevalcem in društvo je pokazalo z nova, da hoče delovati res na korist kmetskega stami ! Naj bi s pomočjo Božjo delovala tudi za-naprej, kakor je delovala iu napredovala vspešno že doslej. Iz Ljubljane. (Družba st. Cirila in Metoda) si je nabavila jako pripravnih in ob enem lepih nabiralnikov za na mize. Trdno upamo, da bodo ti nabiralniki v oskrbi čd rodoljubkinj in rodoljubov družbi na mnogo korist. Naročati pa naj je bbigoizvolijo naše podružnice ali tudi posamezniki ne pri podpisanem vodstvu, ampak pri knjigovezu Ivanu Bonaču, Ljubljana, Šelenburgove ulice. Nabiralnike prepuščamo in pošiljamo prejemnikom brezplačno — so pa družbina lastnina. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Politični pregled. Med vsemi avstrijskimi Nemci se menda štajerskim najbolj sline cedijo po pruski ali prajzov-ski palici, ktero bi jim mi iz srca radi privoščili in še pruskega „šomaštra“ po vrhu, ko bi šlo brez škode za našo slavno Avstrijo. Na Štajerskem se je začel vrišč, da je treba Bizmarka posebno počastiti na njegov 80. rojstni dan. Nemški liberalci in nacijoualci so si podali roke v ta namen in izvolil se je poseben odbor za Bizmarkovo slavje. Štajerska mesta dala so narediti poseben srebrn pokal ali kelih (kupo) z grbi raznih mest, da ga poklonijo v dar največemu sovražniku Avstrije, knezu Bizmarku. Štajerski Nemci imajo tedaj že več ljubezni do Nemčije, kakor do Avstrije in svojega cesarja. Vse drugačni pa so štajerski Slovenci. Njim hudo preseda to bizmarkovanje ; zato hočejo sklicati velik tabor, na kterem bodo slovesno izrekli, da štajerski Nemci nemajo pravice, Bizmarka častiti v imenu cele štajerske dežele, ker je v tej deželi tudi veliko Slovencev, tisti pa niso prijatelji Bizmarka, ampak prijatelji Avstrije in s voj ega cesarja Franca Jožefa. Iz Štajerske se je Bizmar-kov vrišč zanesel tudi v druge avstrijske dežele, zlasti med nemške Korošce in nemške Penice. Celo med zveste Tirolce se je ta kuga zatrosila. V Inomostu se je sestavil odbor za Bizmarkovo slavje in dotični oklic je podpisalo tudi devet od Avstrije plačanih profesorjev visokih šol. To je bilo učnemu ministru Madejskemu vender preveč in namignil je profesorjem, naj svoje podpise prekličejo, kar so razun enega res tudi vsi drugi storili. S tem je pa minister hudo razdražil naše nemške nacijoualce (Steinwendrovce), in njih list ,Deutsche Zeitung" mu preti z nemškim kolom. Vlada se pa Steinwenderja nič preveč ne boji, zato se bodo nacijonalci morali zadovoljiti s kvakanjem po svojih listih. Da še v Nemčiji ljudje bolj trezno mislijo o' Bizmarku, nego pri nas, priča sledeči dogodek: v nemškem državnem zboruje stavil predsednik Lewetzow nasvet, naj zbornica čestita Bizmarku k njegovemu 80. godu ; pa zbornica je predlog zavrgla s 163 glasovi proti 146 glasom. Zoper Bizmarka so glasovali katoliki, Poljaki, naprednjaki in socijalni demokrati. To glasovanje je zbudilo po vsem svetu veliko začudenje. Sam cesar Viljem je bil v zadregi in se je pri Bizmarku izgovarjal, češ, da Nemčija drugače misli, kakor njen državni zbor. Kakor v marsiktero drugo reč, tako se cesar Viljem tudi v to po nepotrebnem utika. Poljaki in delavci dobro vejo, kako jih je Bizmark stiskal in preganjal, pa tudi katoličani se še spominjajo, kako je škofe in duhovnike zapiral. — V naš&m državnem zboru pride v kratkem na vrsto proračunski razgovor, pri kteri priložnosti se je nadejati več ojstrih govorov.— Deputacija Tirolcev je bila nedavno pri svitlem cesarju ter jih prosila, naj bi pri vojakih odpravili dvoboj ter naj bi dali take ukaze, da bi zamogli vojaki ob nedeljah in praznikih udeležiti se službe Božje. Cesar so rekli, da bodo storili, kar bo le mogoče. — Meseca vel. travna bodo v Istri volitve za deželni zbor. Volilna vojska bo strahovita ; Hrvati, Slovenci na eni, Lahi na drugi strani se že pripravljajo. Prosimo Boga, da bi dal zmago pravični stranki! — Goriški mestni zbor je dobil povelje, da mora ustanoviti in odpreti slovensko šolo. Pritožiti se nikamur več ne more, ker je pravdo povsod zgubil, zato smo radovedni, kaj bo mestni zastop zdaj naredil. V Avstriji je namreč vse mogoče. — Na Ogerskem je čudna pravica. Nedavno je bila volitev za dr- *) Že lani je naša posojilnica dala za Velikovško šolo tudi 200 kron. žavni zbor v slovaškem mestu Nitra. Ker se je vlada bala, da zmaga katoliški kandidat, pustila je kmečke volilce od vojakov zajeti in obkoliti, da niso mogli v mesto k volitvi. Tako je zmagal liberalni kandidat Latkoczy, ki se pa take zmage sam sramuje in se je izjavil, da mandat odloži — Kmečka stranka v Švici zahteva povišanje carine na žito, podržavljenje železnic ter oskrbovanje vojakov z domačimi izdelki in pridelki. — V Kusiji mislijo upeljati prisilno ljudsko šolo. — V nemškem državnem zboru predlaga grof Kanitz, naj bi vso kupčijo z žitom prevzela država. Katoliški in demokratični poslanci pa temu nasprotujejo, ker bi se s tem žito podražilo, in bi revno ljudstvo še težje živelo. — V Penivi v južni Ameriki je spet ustaja ali punt. V južni Ameriki sploh nikoli ni miru; španjska kri je preveč nepokojna. — Japonci so spet zmagali pri Čenšotaju in prekoračili reko Lijavo. _______ Gospodarske stvari. Sejmovi. Na zadnji živinski sejm v Dravogradu dné 20. sušca so prignali 2 bika, 730 volov (cena 27—30 gld. cent), 310 krav (cena 50—140), 78 junic po 55 do 120 gld. Kupčija je bila mlačna, kupci so bili Tirolci, Štajerci iu Labudčani. Prihodnji sejm bo dné 15. rožnika. Živinski sejmi meseca mal. travna. Dné 1. mal. travna v Grebiuju in Št. Mohoru ; 2. m. t. v Svincu; 5. v Ukvah; G. v Trbižu iu Wolfsbergu; 16. v Kožeci: 17. v Beljaku; 20. v Wolfsbergu; 22. v mestu Št. Vidu; 23. v Št. Jurju pri Št. Pavlu, na Brdu, Smerčah in Guštanju; 25. na Mostiču in Celovcu (za konje); 29. mal. travna na Djekšah in v Št. Jurji pred Dobračem. Nevicar. Na Koroškem. Pri Bačah so našli zmrzje-nega Jožefa Kancijana p. d. Bosta. — Na knežjem trgu v Celovcu so ze stepli fiakarski hlapci. Trije so bili z noži ranjeni. — V Gradcu se je ustrelil enoletni prostovoljec koroškega polka Tomaž Schoberl. — Pogorel je Pahernik v Selu pri Gospi Sveti. — Na eno leto ječe je obsojen živinski mešetar Anton Škorjanc, ki je več kmetov opeharjal za živino. — Katoliško delavsko društvo v Prevaljah ima jutri 31. sušca mesečno zborovanje. — Podporen zavod za dijake latinskih šol hočejo ustanoviti v Beljaku. — Katoliško društvo za nemške Korošce pridno deluje. Pred kratkim je napravilo shode v Kojah in Šmarju v Labudski dolini in tudi v Lipi pri Sachsenburgu, kjer so jim liberalci prvokrat zbor razpršili; zdaj vdrugič je šlo pa vse dobro. — Na Žihpoljah seje obesil 401etni kočar Mativec. Zmešalo se mu je v glavi. — V vodo je šel dr. Jobst. župan in deželni poslanec v Brezah. Dolgovi in preteča preiskava gnali so ga v smrt. Bil je strasten nemški nacijonalec iu poseben prijatelj Steinwenderjev. — Med Beljakom in Trbižem bodo odprli tri nove postojnice: v Mlinarah pri Brnci, Podturjem in v Pečah. Na Kranjskem. Pri Slavini je vlak povozil 171etnega fanta. — Na Ježici je 77 leten mož v svoji postelji zgorel. — V Vašah pri Medvodah se je neka ženska tako opekla, da je za ranami umrla. — Pri Vižmarjih je 67 leten delavec pod vlak skočil in se tako znebil nadležnega življenja. Kaj bo pa z dušo? — V Harijah pri Postojni se je obesil 62 leten gostač. — V Ljubljani se snuje zveza kranjskih posojilnic. Zakaj se pa ne pridružijo Celjski zvezi ? — Železnico bodo merili iz Borovnice na Vrhniko. Ali bi ne kazalo bolje: iz Ljubljane na Vič in Dobravo do Vrhnike? — Kmetijsko podružnico so ustanovili v Poljanski dolini. — Pod vlak je prišel in smrt storil Pr. Archer, načelnik železniške postaje v Višnjigori, obče priljubljen gospod. — „Izvestij“ Kranjskega muzejskega društva je izišel letošnji prvi sešitek. — Usprejemnice za pobožno družbo krščanskih družin se dobijo v katoliški bukvami za 1 gld. 50 kr. 100 komadov. Na Štajerskem. Gostir Prešnik v Lopati je ustrelil volka iu dobil 10 gld. nagrade. — V Blatnici na gorenjem Štajerskem je prišel 151eten deček pod plaz in tičal je 25 ur v snegu, pa so Se živega izkopali. — V Gradcu se je ustanovilo slovensko pevsko društvo „Edinost“. — Sv. misijon je bil v Solčavi. — Pri Mali Nedelji mislijo postaviti spomenik pisatelju Krempeljnu. — Slovenec dr. Pr. Hočevar je postal profesor na Graški tehniki.— Pri sv. Lenartu sta se zadušila dva otroka. — Pri Badgoni je v pijanosti utonil 771etni kočar Jančar. — Pogorel je Hržič v Mihovcih pri Veliki Nedelji. — Na Runči pri Ormožu so neznani hudodelci umorili viničarja Simoniča in potem njegovo kočo zažgali. — Osepnice so nastopile v Medjimurji. — Mlada, lansko jesen ustanovljena posojilnica v Slov. Bistrici dobro napreduje. Hranilnih ulog ima že za 23.330, članov pa 91 z 1166 gld. v deležih. Na Primorskem. Hrvatje so zJuagali pri občinski volitvi v Volovskem. Kako daleč sega laška predrznost, tega bi človek skoro ne verjel. „Naša Sloga“ poroča, da so prosili princezinjo Štefanijo , ki je ravno tam bivala, naj jim pomaga do zmage. Ona jih je pa odločno zavrnila : „Zoper Hrvate ne bom nič storila, ker dobro vem, koliko hvale jim je Avstrija dolžna1'. To bi bilo res prijetno : po eni strani škiliti v Italijo, po drugi pa od Avstrije posebno varuštvo zahtevati zoper zveste Hrvate in Slovence ! — Tržaški mestni zbor je odbil prošnjo za slovensko-laško šolo pri sv. Magdaleni. — Novi porotni zapisnik v Trstu šteje 180 Lahov in samo 36 Slovencev. — Na Ricmanjih je bilo na dan sv. Jožefa 2000 romarjev in izletnikov. — V Gorici je laški magistrat iz službe djal vse slovenske cestne pometače in nastavil same Lahe. Zdaj bo Italija vender enkrat rešena ! Po drugih deželah. V Rusiji mislijo ustanoviti zdravniško šolo za ženske učenke. — Lakota je na Laškem. Mnogi uživajo koreninice. Ta prelepa in rodovitna dežela nema sreče, odkar je prišla v roke brezvercem, ki so pregnali pravične prejšnje vladarje in oropali sv. očeta papeža. — Hripa (influenca) hudo razsaja v Londonu, glavnem mestu Anglije. V enem tednu je umorila 296 ljudij. — V Korouaredi so plini zadušili 21 rudarjev, v Kar-vinu pa še nad 50. — Neka francoska ladija se je potopila pri Novem Orleanu. Sedem ljudij je utonilo. — Podporno društvo za slovenske veliko-šolce na Dunaju je imelo lani 2188 gld. dohodkov in 1532 gld. troškov ; premoženja ima 5129 gld. Duhovniške zadeve v Krškej škofiji. Letos bodo posvečeni naslednji č. gg. bogoslovci Celovške škofije: Iz IV. leta: Franta L. od Slov. Goric na Štajerskem; Piki Jos. iz Celja; Tesar Vaclav iz Zablata na Češkem; Trunk Jurij iz Blač. — Iz III. leta: Kramar Flor. iz Škofič; Malgaj Frid. iz Žalca; Šitelkopf Bal. iz Babnjaka v Rožni dolini; Tuti Franc iz Št. Lenarta; Unterluggauer J. iz Komata; Weis Bal. iz Lipelj v Rožni dolini. Izmed novoposve-čencev je 6 Korošcev in 4 iz drugih dežel ; po narodnosti je 6 Slovencev, 3 Nemci, 1 Čeh. Vabilo. Hranilnica in posojilnica v Črnem ima dné 31. sušca 1895 v gostilni pri „Makožu“ svoj obòai sbor s sledečim vzporedom: 1. Odobrenje letnega računa. 2. Poročilo o delovanju posojilnice 1. 1894. 3. Volitev novega odbora. 4. Razni nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. k hranilnice in posojilnice v Tinjah ki bode dné 7. mal. travna 1895. 1. ob 4. uri po-poludne v gostilni pri Bužljeji v Vabni vasi s sledečim vzporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Letni račun in poročilo. 3. Volitev novega načelništva. 4. Nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi načelstvo. Javna zahvala. V pravdi s svojim sosedom g. državnim poslancem Fr. K i r s c h n e r j e m sem si poiskal pomoč g. odvetnika omžalalt na Kranjskem. Tvrdka ustanovljena leta 1863. Ceniki na zahtevanje gratis in franco. K3r Išče se igS Gregor Brodnik iz Stare vasi na Dolenjskem. Predlanskim je bil v Celovcu v neki tovarni. Star je 36 let, srednje rasti in nosi črno brado. Kdor mi kaj o njem naznaniti zna, dobil bo primerno nagrado. _ Ana Brodnik v Škocjanu na Dolenjskem. Častiti duhovščini se ponižno priporočam, da vzamem v popravo vse zidarslte tlela pri cerkvah in zvonikih po najnižji ceni. Martin Skrutl po domače Kotnik, zidarski mojster v Št. Kancijanu na Dolenjskem. Lahki „Velikonočni napevi4« za mešan zbor (4 velikonočne pesmi, Regina coeli in Te Deum) zložil Ign. Hladnik. Op. 22. Cena 63 kr. Dobe se pri skladatelju v Novomestu na Dolenjskem. Kranjsko. Kmetija s poslopjem, 4l/2 oralov njiv in travnikov v Brezju pri Režeči se dà v najem. Več se izvé v Brezju št. 2 in pri g. Antonu Messnerju v Porečah ob jezeru. Franc Sadnikar, trgovec z železjem v Celovcu (Burggasse šteT. 7) priporoCa po najnižjih cenah grobne križe, trpežno pozlačene, v raznih velikostih. Raznovrstno železo, kovane sinje za kola, podvozi, pnše za kola, žlajfe, coklje, sploh železo razne debelosti in širo-kosti za vsako potrebo. Lopate, krampe, motike, sekire, capine. Žage z najboljega jekla. Pile za žage, razna orodja za hišo in rokodelec. Kovanja za okna in vrata. Kovane in čevežnaste žeblje. Raznovrstna kuhinjska posoda z vlitega in kovanega železa. Strelovode(Blitzableiter) v ognju pozlačene. — K seči ali košnji in žetvi priporočam sloveče ss? bistriške kose in srpe ter prave bergamaške kamne (oslé) za brušenje taistih. Na željo razpošiljam od kr ižev tudi cenike in obrise poštnine prosto vsakemu, kdor se zanje oglasi. Naj novejše mode prav lepo štafirane, za ženske in možke, v veliki izbiri in prav dober kup, kakor tudi raznovrstno perilo, igrače, košare ali canje in druge drobnine priporoča Marija Possod v Celovcu, Burggasse št. 2. (Nasproti železninarja Franc Sadnikar-ja.) Pijančljivost se lahko ozdravi z antibetinom , kakor mnoge skušnje pričajo. — Mnogo zahvalnih pisem lahko vsakemu pokažemo in zastonj pošljemo v pregled. — Zdravilo nema duha, torej se pijancu lahko daje tudi hrez njegove vednosti. — Ena doza stane 2 gld. 20 kr.; dvojna za holj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Poštnino plačamo tukaj, ako se denar naprej na nas pošlje. Prodaja; Adler-Apotheke, Lugos, Banat Nr. 721. — Glavna zaloga v c. k. vojaški lekarni na Dunaju I. trg sv. Stefana. ^Ustanovljeno L 1858. cerkveni podobar v Celovcu, šolske ulice štev. 14. priporoča se čast. duhovščini za popravljanje altavjev, prižnic, krstnili kamnov itd. Izdeljuje tudi Božje grobove in popravlja stare, vse trdno in dober kup. OVES („ W illkonmi44). Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 5 gld., 50 kil za 9 gld. 50 kr., 100 kil za 18 gld. z vrečo vred. TJzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 1 gld. 70 kr. predplačila. Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko. Podpisani naznanja, da se cesarski smodnik ali purbelj zanaprej kilo po 64 kr. prodaja, in se tudi pošilja franko na vsako železniško postajo ; kdor ga vzame več skupaj, ga dobi precej boljši kup. Patroni za kamnolom, močni kakor dinamit, se dobijo po 95 kr. kilo. ,/. Edlmann, v Libeličah (Leifling) na Koroškem. Kot nadomestilo za bobovo kavo ee prlporoóa po zdravnikih ženskam, otrokom In bolnikom: Najokusnejša, edino zdrava to ob enei najcenejša primes k bobovi kavi Jot • 8 ZLATIH KOLAJN il THREINER. v celih zrnih, ,kl se ne dajo ponarejati 'T1 Pozor: zahtevajte in jemljite ^ le izvirne zavoje z imenom ..Kathreiner”. **1 "Se^o^rpovsodrÌ2~^ne^a^5^nO »••••«•••••••••a »••••« rJUov:ii*n:i za limetijske stroje. Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno Konrada Prosch-a, v Celovcu, Adlergasse štev. 19. nasproti c. kr. kmetijske družbe, kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji ter tudi taki vodovodi,”^® ki sami vodo gonijo iz globoko ležečih studencev na zem-Ijišča, kterim vode primanjkuje. (Glej podobo na levi strani.) Oenilte pošilja zastonj. ♦♦♦ l’ri z la te m vencu. I 5 v š s Z •M £ s A ♦♦♦ Kje se kupuje najboljši kup? V Celovcu na starem trgu „pri zlatem vencu." Sladkor, kava, vamperli, rozine, civebi, dišave, moka in drugo tržaško blago, vse najboljši kup; nadalje špirit iu različno žganje prav dobrih vrst. Za veliko noč se dobi moka prav dober kup. Št. 0 se dobi tudi v vrečah po 25 kil prav po ceni. Za moko se vzame tudi pšenica. Vsaki dan frišne droži. I*ri zlatem vencu. •f ♦♦♦ Laneno-olj nati firnež najbolje vrste prodaja Vcloli 11 ari j> 11 n mi 111, tovarna firneža v Ljubljani. Razpošilja na zahtevanje brezplačno in franko svoj ilustrovani cenilni k oljnatih barv, Arnežev, lakov, suhih kemičnih in mineralnih barv, diissel-dorfskih oljnatih in akvarelnih barv za umetnike, barv za fotografe, emajl-, majolika- in lazurnih barv, potrebščin za oljnato in akvareino slikanje, čopičev, tint, kakor tudi še mnogo drugih predmetov za ohrtuijo, šole in domačo rabo. lmtEKKERt.mS „pri zlati kroglji“ H stara trgovska hiša za tržaško blago in železnino A\ v Celovcu, kosarnske alice, ^ H) priporoča svojo veliko zalogo najboljše ® dk kave, sladkorja, petroleja itd. Prodaja tudi dobra vina, rum in druge JjlJ žgane pijače, barve, izvrstno moko W in južno sadje. Nadalje prodaja vsako- W vrstno orodje in posodo iz železa, ^ pleha, bakra, cina itd. Za poštenost ^ w blagd se jamči; cene so nizke. m VSI STROJI ZA POLJEDELSTVOJ Lito železo, surovo oli prirejeno, za vsakovrstne stroje, Bogato llistrovanl 192 strani obsežni ceniki v slovenskem In nemškem Jeztkn na zahtevanje takoj zastonj. IG. HELLER, DUNAJ 9^- *]2 PRATlili,STRASSE M 49.-W Preprodajalci se ištejo. Kupčija z barvami. > P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da poleg svoje >-slikarske obrti kupčujem tudi z barvami ter prodajam N drobno zmlete oljnate in suhe barve, tudi firnež, lak, bronovino, čopiče in karbolinej. Vse dober kup. Tudi prodajam fladrasti in mrameljnati papir J za slikanje po tovarniških cenah. $ Filip Redi, / slikar v Velikovcu, Sclnvanengasse 86. g*rav dk&Bi>re orgije za manjšo farno cerkev ali kako podružnico so po ceni na prodaj. Kje, pove uredništvo „Mira“. 1 Matoma vina, I A dalmatinec, prav dober liter po 15 kr. ; tirolec, ita-lijan, oger, rudeče po 18 do 24 kr. ; belo po 20 do f 26 kr. ; istrijanec iz Umage po 22 kr., zelo priporočila vreden za take, ki imajo malo krvi, v sodih 56 litrov več. Za pristnost jamčim. Nadalje priporočam svojo zalogo moke iz I. par-nega mlina v Budimpešti v vrečah po 85 kil ter vse drugo tržaško blago, mast, žgane pijače itd. Vse prav dober kup. Amand Prosen v Celovcu, kosarnske ulice štev. 24. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.