V Ljubljani, Št. 336. Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedelj* in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnižtvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dotn K 1-20; s poSto celoletno K 18 — polletno K 9-—, četrtletno K 4 50, Besečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28—. s Telefoa številka 118. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski uHd 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina uprav»iitvu Nefrankirann pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se a« vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne« oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamka : Telefon številka 118. petek dne 3. februarja 1911. Praško pismo. Kar bi vas utegnilo zanimati je zadnje zborovanje češke znanstvene akademije, kjer se je preiskavalo vprašanje ali so v cerkvenih zidovih mesta Časlave najdene kosti, kosti slavnega husitskega vojskovodje Žižke ali ne. V mestu Časlavi je živela stara tradicija, da so pozemski ostanki Žičke bili zazidani v zidovje ondotne cerkve, in sicer tja iz strahu pred jezuiti, ki so po padcu češkega kraljestva fanatično, brez usmiljenja preganjali in uničevali vse, kar je nosilo na sebi spomin reformacije in husit- Preiskovanje zidov označene cerkve se je že dlje časa vršilo, dokler niso naposled našli na po tradiciji označenem '‘mestu res skrbno zazidanih kosti, med katerimi je bila tudi črepinja moža, kakih 45 let starega. Ena očna odprtina je bila manjša kot druga, nosna kost je značila na oslovski nos. Kakor pripovedujte tradicija in zgodovinski viri je bil Žižka na eno oko slep in oslovskega nosu. To dvoje je dalo sklepati, daje najdena črepinja res morda od Žižke, vojskovodje, pred katerim so trepetali nasprotniki Husitov še potem, ko je bil slep že na oba očesa. Dal si je vedno popisati pokrajino, kjer je stala njegova vojska, dalje sovražnikovo pozicijo in na to je dal razstaviti svoje čete, ki so zmagonosno drle proti sovražniku, dokler ni Žižka izdihnil. Jasno je, da vidi češki narod v tem možu najslavnejšega junaka, ki mu je istotako drag kot njegov predhodnik Hus, ki so ga od priležnic obdani cerkveni načelniki radi krivoverstva živega na grmadi sežgali, njega, na katerem ni bilo madeža. Velik spomin bi bil to za češki narod, če bi bile kosti res od njegovega sina Žižke. Šlo je sedaj stari-noslovcem in zgodovinarjem za to, kakšna je bila Žižkova starost. In tu so dognali, da je moral biti ob svoji smrti star okolu 45 let. In na moža 45 let kaže tudi najdena črepinja in kosti zazidane v malo shrambico, ki spada v 17. stoletje. No in zato dobo govori tudi tradicija, ki pravi, da so bile kosti njegove skrite pred rimskimi duhovi po padcu češkega kraljestva. Posvetovanje tozadevne komisije pri češki znanstveni akademiji se je v svojem sklepu glasilo, da je velika verjetnost, da so te kosti res od Žižke. _ Prebivalstvo mesta Caslave in ves češki zavedni svet je z napetostjo pri čakoval, kaj poreče akademija. Sedaj je treba preiskati in dognati še par drugih stvari in upati je, da češko ljudstvo ne bo varano v svojem pričakovanju. Češki narod, dasiravno pod rimskim jarmom, vendar še ni pozabil na reformacijo, o kateri ve, da je bila to najsvetlejša doba vse češke zgodovine; takrat je stal narod na najvišji stopnji. Kako se narod na Češkem zaveda, naj izpriča fakt, da se je vršilo v dneh obletnice Husove smrti 50 zborovanj in predavanj, ki so jih priredile organizacije češke napredne stranke, takozvane realistične stranke, ki je imela pretekli teden letno zborovanje zaupnikov, ki so se sešli iz celega češkega kraljestva v Pragi, da tu poročajo o svojem delovanju preteklega leta. Stranka ima trdno organizacijo p» vseh čeških krogih. Stranka pa tudi skrbi za izo-braželno delo med ljudstvom in je imela 50 Husovih oslav kakor je rečeno in nad 40 oslav Masarykove šestdesetletnice. Pri volitvah je bil Masaryk izvoljen za predsednika strankinega odbora. Prihodnjič Vam bom pa sporočil, kako se bo vršil splošen štrajk naprednega visokošolskega dijaštva tu v Pragi, ki hoče s tem izkazati simpatije za svobodo in znanstveno lice univerze borečemu se krakovskemu dijaštvu, ki s štrajkom protestira proti temu, da bi bil profesor na univerzi pater Zimerman, zagrizen klerikalen agitator, ki je postal profesor na podlagi opisa, v katerem popisuje življenje in dušo farške kuharice in pripoveduje dalje, da ga je ta kuharica, ki jo je zelo rad imel, vedno jezila in mu nagajala s tem, da mu je kuhala čebulin zos, katerega on ni prav nič maral. Dostikrat, da je že hotel iti od nje proč, toda vedno ga je ž njo združila ljubezen, ki sta jo oba imela nad sinom, ki pa ni bil človek, ampak — pes. Psa je imela njegova kuharica rada, on tudi, zato pa je imel on tudi kuharico rad. Takele čenče (da se izrazim po načinu dr. L. Lenarda, ki mu ta profesor najbrže zeio imponira) trosi Zimerman v svojem znanstvenem opisu. Zimerman je seveda zagrizen klerikalec. No pa drugič več. Splošni pregled. Krakovski škandal. Vsled dogodkov v Krakovem je nastal velik nemir posebno na lvovski tehniki ker študentje glede stavke niso bili edini, so zasedli oni, ki so bili proti stavki vrata tehnike in so se zabarikadirali. Zato je prišlo do pretepa in je morala posredovati policija. Napredni dijaki so nazadnje zmagali, vdrli so v tehniko in'sklenili stavko. Predavanja so bila sistirana in se je nadaljna odločitev prepustila naučnemu ministrstvu. Praško dijaštvo je sklenilo 1. sklicati shod na 2. februarja. 2. Izraziti simpatije krakovskemu študentstvu. 3. Uplivati na češke napredne poslance, da posredujejo v ministrstvu. Italija In Avstrija. List .Italie" prinaša članek, ki se zelo ugodno izraža o zadnjem Aehrenthalovem govoru. Pravi, da vladajo v vsem popolna soglasja v trozvezi. O plovbi na Gardskem jezeru prinašajo italijanski listi odgovor de Scalea, ki je v nekem vprašanju glede motornih čolnov na Gardskem jezeru odgovoril, da ima v tem vprašanju odločevati le ministerstvo za javna dela. Prefekt v Florenci je prepovedal sekciji tamoš-njega društva .Trento e Triesto uprizoritev drame „11 romanticismo od Roberta Bracco, ker mu je baje minister notranjih zadev zapovedal, konfiscirati vse, kar bi izražalo kaka nasprotstva proti Avstriji. Izseljevanje iz Finskega. Centrala Statističnega biroa je izdala podatke ki kažejo izseljevanje iz Finske. L. 1908 se je izselilo 5812 mož, 1909 pa že 19.144. Preje se je le 1. 1902 izselilo 23.152. Takrat je vojaška služba pregnala iz domovine toliko ljudi. Najbolj se izseljujejo kmetje. Največ se jih seli v Ameriko. Finske volitve, ki so se vršile v januarju niso prinesle posebne izpre-membe. Zanimive so vendar nekatere številke: udeležilo se je volitev 798212 volilcev, 9881 več voHIcev nego pri zadnjih volitvah. V mandatih je izprememba le o tem, da so soc. demokrati dobili en glas več, ki so ga izgubili agrarci. Obe stranki pa sta si bliže nego pri nas. Finski dež. zbor ima 200 poslancev, med temi je 87 soc. demokratov, 16 agrarcev, 42 starofincev, 28 mladofincev, 26 Švedov, krščanskih delavskih delavcev 1. Na Finskem so tudi ženske poslanci, 1. 1907 jih je bilo 19, 1908 jih je bilo 25, 1909 še 21, 1. 1910 17 in leta 1911 zopet 17. Volilcev je 48 do 49 procentov ženskega spola. Med sedanjimi ženskimi poslanci je 11 soc. demokratov, 1 staro, 2 mladofinske, 3 švedske stranke. Vsenemški kričači so se izdali pod vodstvom .Vsenemškega društva za Ostmarko" poseben poziv na vse Nemce, ki se glasi: Že to, da je bil na poseben način odpuščen nemški minister rojak je bilo dovolj skušnje za Nemce, ki so stali v vladni službi. Vkljub vsemu so Nemci to mirno sprejeli in so dalje sledili Bienerthu. Toda izločitev ministra, ki je vedno zastopal nemške interese, ni še nič proti temu, da je bil namesto nemcem-prijaznega grofa Coudenhove imenovan za češkega namestnika grof Thuri. To imenovanje smatramo za opomin češkim Nemcem obenem pa je to znamenje, kako malo cenijo Avstrijo Nemci njeni voditelji, za kar so odgovorni naši politiki. Grof Thun bo našel Nemce pripravljene za boj, da branijo svoje pravice. Zato vas zovemo in pričakujemo, da bodo Nemci na Češkem pomnožili svoje delo, ker njih delo ni pomenljivo le za nje ampak za vse avstrijske Nemce. Pričakujemo, da se oborože, in da bodo o pravem času vdarili proti Thunu in proti njegovim pomagačem. Pavel Singer. V Berlinu je umrl vodja nemških socijalistov Pavel Singer. Singer je stal z Bebelom v ospredju socijalističnega gibanja na Nemškem. Bebel je bil zaradi svoje bojevitosti pogosto v boju z lastno stranko, dočim je bil Singer vsled svoje mirnosti in prijaznosti povsod tudi izven socialističnih krogov zelo priljubljen. Singer je bil sicer fabrikant in milijonar, toda bil je pošten in je bil kot kapitalist in socijalist. Bil je soc. demokrat in je baje tudi mnogo zapustil soc. demokraciji. Rojen je bil leta 1884. in pozneje ustanovil tovarno za damske plašče. Leta 1870 je stopil v soc. demokratično stranko stranko in je postal poslanec. Bil je izboren govornik. Korupcija pri oddaji gostilničarskih koncesij. (Iz Dobrnič na Dolenjskem.) Menda je ni obrti in menda je ni dežele, kjer bi korupcija pri oddaji gostilničarskih koncesij tako bujno cvetela, kot cvete na vrtovih javnih in državnih oblasti na Dolenjskem, ki odločujejo usodo omenjenih koncesij. Prvi cvet korupcije požene navadno že osebno pri županu, drugi oficijelno pri občinski seji. So župan in občinski svetniki prosilcu naklonjeni, se prošnja dovoli brez vseh tistih ozirov, ki se naštevajo razlogom v nasprotnem slučaju, če prosilec g. županu ali kateremu izmed njegovih svetovalcev ni povšeči. Tako je bilo vsaj svojčas v splošni razvadi. V novejšem času pa odločujejo usodo koncesij pretežno le orožniki in okrajni glavarji. Naj občinski sveti sklenejo že tako ali tako, orožniki, ki poznajo razmere in krajevne potrebe le po navodilih in migljajih od zgorej, v 100 slučajih gotovo 90 krat poročajo in odločajo ravno nasprotno. Ta korupcija je pri nas že tako izrazovito ter očitno razcvetela, da so nekatera županstva — imenujemo n. pr. le Novo mesto — že sklenila, da vsako prošnjo brez odločanja dirigirajo na prihodnjo inštanco, češ, naši sklepi so itak le prazna forma, ki jo okrožni glavar iz zgolj nagajivosti po svojem prekroji. Tako je danes položaj vobče na Kranjskem, zlasti pa na Dolenjskem pod okriljem novomeškega okrafnega glavarstva, kjer kraljuje za svoje odgovorno mesto nesposobni baron, katerega glavna briga je lov in zabave in katerega delokrog opravljajo mladi, neizkušeni juristi. So pa tudi še danes izjemni slučaji, ko negujejo cvetje korupcije vsi trije omenjeni faktorji sporazumno, roko v roki. So namreč že župani, ki iz nevednosti njih samostojnega razmerja napram politični oblasti, kaj radi kot podrepni klečeplazci hlapčujejo okrajnim glavarjem. In danes navedemo gorostasen slučaj, o katerem naj si napravi vsak po svoje svojo sodbo, in o katerem za to tudi ne trdimo, da spada med zadnje omenjene slučaje. Ta nečuveni slučaj se je pripetil v Dobrničah na Dolenjskem, Stvar je tale: Trgovec Franc Koporc — mož narodnjak in vseskozi poštenjak — je leta 1907. zaprosil za podelitev koncesije na hišo svojih umrlih sorodnikov, v katerih hiši je od leta 1873. vršila gostilničarska obrt. Samobsebi bi bilo umljivo, da se prošnji ugodi. Pa se ni, dasi je sam okrajni glavar obljubil, da .Krajevne potrebe* tega ne dopuščajo; ta že obrabijena fraza se je tudi tukaj rabila. Čez nekaj časa je neki prijatelj prosilca, prodal svojo hišo, v kateri je bila tudi gostilna. To koncesijo je dal na razpolago omenjenemu prosilcu, v prilog »krajevnim potrebam", kajti na ta način se je število koncesij skrčilo kar za dve. Da ne naštevamo od 1. 1907. do danes, torej 3 leta trajajočega križevega pota v podrobno, omenimo le kratko, da je tudi v tem slučaju zastopnik okrajnega glavarstva prosilca prigovarjal, naj le predloži rekurzno prošnjo na okrajno glavarstvo, ista bode gotovo ugodno rešena. No, prosilec je ubogal. Dne 18. septembra 1. 1. predložil prošnjo, a ta prošnja še ni mogla dospeti v Novo mesto, ko je Koporc že dobil od okrajnega glavarstva zopet zavrnjen odlok in čujte in strmite, kaki čudeži se gode pri tej politični oblasti; ta odlok je bil datiran z dne 17. septembra. Pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu so torej tako brihtne glavice, da že en dan, oziroma 3 dni popreje rešujejo vloge, predno so jih sploh dobili v roke, odnosno, predno so, sploh zagledale luč sveta. Čudno! Čudno! In sicer tembolj čudno, «er je baš od tega glavarstvo znano, da so se nekatere vloge svojčas skozi 2, celo 3 leta reševale in da celo niso redki slučaji, ko je bil kak kaznovani obrtnik ki je proti kazni rekuriral, že davno obsojen, in ko že na prestano kazeni niti več mislil, je nekega lepega dne prejel svoj rekurz — zavrnjen nazaj. Gospod pl. Graseli, se še spominjate, kako je bilo včasih .luštno" v Novem mestu? No, da je sedanji interimo vodja te politične oblasti, g. Golija še bolj brihtna glavica, to je jasno dokazal ko je blagovolil soditi septembrske demonstrante. Pa da se vrnemo zopet v Do* brniče. Dobrniški župan prosilcu tudi to pot ni bil naklonjen, še manj pa orožništvo, ki je v tem slučaju izjemoma .držalo" z g. županom in njegovim ozadjem. Veliki čudeži, to je znano, imajo to čudno navado, da se sami iz sebe plode in razmnože, kot gobe po dežju. Tudi koncesijski čudež iz Dobrnič je rodil še nadaljne čudeže. Rekli smo že, da se Koprcu tudi koncesija na hišo njegovega prijatelja zaradi .Krajevnih potreb" seveda ni dovolila. Hiša je prišla potom prodaje v tretje roke, zadnji kupec je bil neki Kužnik. Tudi on zaprosi za gostilničarsko Koncesijo. In glejte: G. župan so blagovolili takoj iz cerkve grede sklicati sejo, te se je vdeležilo 5 ali 6 njegovih .somišljenikov" in pa proti-postavna seja je sklenila, da se prosilcu Kužniku koncesija zopet radi .Krajevnih potreb* dovoli. In okrajno glavarstvo je ta sklep odobrilo. Ne bomo pisali komentarja. Ampak le to bi še pripomnili: Občinski zastop v Dobrničah sestoja če se ne motimo iz 32 odbornikov. Pa recimo, da jih je tudi manj. Zakon pa izrecno zah- LISTEK. M1CHEL ZEVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. Deklica je zmajala z glavo in zamrmrala: — Njena najnevarnejša rana ni na čelu; tista je v srcu .. . Uboga žena! . . . Strašno gorje jo je moralo zadeti, kakor sodim po besedah, ki so se ji bledle v nezavesti . . . Orjak se je ozrl in pogledal v stran. Nato je pričel hoditi po sobi semintja, dočim je prihajalo iz njegovih ust preteče mrmranje. Čeprav je bil bos, je šum njegovih korakov vendar vzdramil ranjenko. Odprla je oči. Namignila je Skalabrinu, naj pride bliže k postelji. Bandit jo je ubogal, s plahostjo, ki smo jo že omenili, in ki je takšnemu človeku kaj čudno pristojala. — Spoznam vas, je dejala Silvija. Vi ste tisti, ki me je otel ... Zdela se je zelo mirna. Mbrda je premagovala svoj obup, da bi laglje preudarjala. V njenih strmečih očeh ni bilo videti nobene solze. Vsa njena razburjenost se je bila polegla. Kdo ve, če si ni z razlogi, kakršnih imajo matere v strašnih trenotkih življenja vedno dovolj, dokazala, da nima pravice plakati in vdaja.i se trpljenju in da ne sme gubiti z žalostjo niti ena svojih sil, nego da mora napeti vse čuvstvo, vso pamet in ves razum v to svrho, da reši svojega sina! . . . Za tistega, ki bi bil poznal Silvijo in vedel, kako požrtvovalna mati je bila, ne bi bilo v tem trenotku dvoma o vzvišenosti prizora, ki ga je nudila, in v tragični veličini njenega premagovanja in navideznega miru. Bandit je bil povesil glavo. — Govorite, je dejala z rahlim glasom, vedeti moram . . . izvedeti moram vse! . . . Kajneda ste me vi prestregli v tistem trenotku, ko me je zadel udarec na čelo? — Da, gospa, jaz . . . In kar se tiče tega, da sem vas rešil, kakor pravite . . . tristo vragov, od včeraj sem se ves izpremenil . . . Jzkratka, zgodilo se je tako le ... Vi ste prihiteli iz palače ... Še zdaj se mi zdi, da vas vidim . . . Bili ste jako strašni, da sem se bal, jaz, ki me nikdar ni bilo strah! . . . Ali se spominjate tega milostljiva? . . . — Da ... le nadaljujte! . . . — Pri sveti Mariji Formozi, človek bi dejal, da se tresem! Odpustite, gospa ... Vi ste torej planili med nas in ste kričali take reči, da se mi trese še zdaj srce v prsih, če mislim nanje, in vse to v trenotku, ko so pričeli vojaki streljati na ljudstvo z arkebuzami in so se zasvetile okrog najbolj divjih pike in haleparte. Takrat torej so planili moji ljudje na vas. In jaz sem z lastno roko udaril po oboroženih, pobral vas in vas odnesel semkaj . . . Ko je bandit govoril te besede, je resnično trepetal. Neznan nemir je motil vedrost njegove neobdelane duše. Silvija je povzela pokojno, kakor prej: — Torej je bil narod poražen? — Poražen, prokleto, nenavadno poražen! Sto mrtvih na trgu Svetega Marka, istotoliko utopljenih v kanalu, tri ali štiri sto ranjencev, in kar jih je vrženih v ječe ... Ah, to bo najstrašnejše. Zato je tudi tak molk po mestu! ... Le poslušajte, gospa: slišali ne boste niti ene same barbarolske pesmi . . . — Narod torej ni mogel vdreti v palačo ? je povzela Silvija z istim monotonim in trdovratnim glasom. In svetlo je uprla svoje sive oči v Skalabrina. — Vdreti v palačo! To bi bilo toliko, kakor vlomiti vrata kuma Satana samega! ... Ne, gospa, ne . . . Toda zakaj bi mislili na vse te reči? . . . Dajte, dajte . . . povejte mi, kdo ste . . . in kje je vaš dom, da vas spravim tjakaj! . . . — Toda, kako je nastala revolta? je vprašala Silvija, ne slišavša njegovih besed. — Ah, ah! Kako je nastala revolta? . . . Hm! Revolta . . . gospa ... če pravite revolta ... ne rabite prave besede . . . Juana, pojdi pogledat, kaj je pri vas doma novega, nato se vrni Dekle je ubogalo s plaho naglico. — Revolta, gospa! je povzel velikan tiše. Vrag naj mi zavije vrat, če vem, odkod ta revolta! Vem samo to, da sem prejel dvajset tolarjev zase in dva za vsakega svojega pomagalca, zato, da sem kričal: »Živel Roland Kandianol" in streljal z arkebuzami v zrak . . . Silvija je zdaj poslušala z očmi, razširjenimi od napete pazljivosti, in od groze nad tem, kar je slutila. — Če bi bil vedel! je nadaljeval bandit, in lice se mu je nenadoma stemnilo, ne bi bil kričal s tako nečrnim srcem, niti ne za sto Srebrnjakov! ... Ali veste, kaj govore, milostljiva?... — Kaj govore? . . . Daj, povej! . . . — Oh, kako vam zdaj trepeče glas! Nič ne de! Videl sem vas tako pogumno, tako strašno, da me navdajate s čudnim zaupanjem! . . . No, govore pač to, da je zaradi našega kričanja, zaradi našega streljanja in zaradi nereda, ki smo ga napravili med narodom, Roland Kandiano v ječi . . . Gorje! ... Če je to resnica, ti nikdar ne odpustim! . . . — Resnica je! je dejala Silvija s tako obupanim glasom, da je bandit odskočil za dva koraka nazaj. — Resnica je! je zarenčal zamolklo. Kako veste to? — Vem, ker so ga zagrabili pred mojimi očmi, ali slišiš? Vem, ker sem videla, kako so ga zapustili vsi njegovi prijatelji, videla, kako ga je zatajila celo njeg >va zaročenka! . . . Podla duša! ... Ti si torej vprizoril ves lažnjivi upor, da so mogli njega obtožiti in obnoviti! Ti si storil to! . . . Počakaj! . . . Vstala je, strašna v svojem srdu. — Kdo ste vendar? je zarjul Skalabrino in se umaknil. — Njegova mati sem! je dejala Silvija in stopila proti možaku. Bandit je padel na kolena, njegovo čelo se je dotaknilo kamenitih tal, in ihtenje je streslo njegove široke prsi: — Njegova mati! je zaječal. Njego^ mati! . . . Kaj takega se je moialo zgoditi! . . . Ubijte me! Oh, ubijte me! . . . Rolandova mati je osupla obstala. Bandit je dvignil svoj potrti obraz do nje. — Glejte, gospa, je povzel, v svojem roparskem življenju sem ubil mnogo ljudi. To je moja obrt. Moje bodalo je na razpolago tistemu, ki je prešibek, da bi se maščeval — ali pa preveč strahopeten. Tudi kradel sem. Vlomil sem v marsikako palačo in jo oplenil. Moja arkebuza je podala marsikaterega beriča, ki me je zalezoval. Krasti in ubijati je moj posel, tako vam pravim ... In vidite, danes se mi prvikrat v mojem življenju dozdeva, da sem storil zločin . . . (Dali*) teva, da mora biti seja z dve tretjine odbornikov sklepčna. Na celem Kranjskem ni občine, ki bi imela tako malo število odbornikov, da bi že 5 pri seji navzočih tvorilo potrebno dvetretjino pravomočne sklepčnosti. Ali je le občina Dobrniče izvzeta iz zakona? G. župan je odklonitveni vlogi g. Koprca priložil privatno pismo na naslov g. okrajnega glavarja. Ker je g. Golija glede vsebine tega pisma dal razumeti, da je g. župan g. Koprca zelo toplo priporočal, bi c. kr. deželni vladi svetovali, da se resno zanima za vsebino tega pisma. In da še enkrat ponovimo: Mi nikakor ne trdimo, da je ta slučaj gorostasna korupcija, ampak to, pa si mislimo, da lepo to nikakor ni, če se je slučaj res tako izvršil, kot se govori v njem. —r.— DNEVNE VESTI. Mandelj, Mandelj in zopet Mandelj, samo to ime se sliši v klerikalnih vodilnih krogih. Dolgo časa so mislili celo afero kar zamolčati in u-tajiti. Končno jo je vendarle „Slovenec” omenjal, toda tako klaverno, da se iz vsakega stavka njegovega odgovora čita, da se ničesar ne upa. Mandelj ima namreč še veliko, veliko obtožil nega materijala zoper klerikalce. Kakor hitro bi bil „ Slovenec” nesramen, bi Mandelj vse razkril. To vejo klerikalci, tega se boje in zato »Slovenec1* pridno molči. Čisto obupani so klerikalci radi Mandljeve okrožnice. »Nikomur več ni zaupati”, pravijo sami med seboj. „Za obesiti se nam je“, je vzdihnil klerikalni veljak. Samo še trije klerikalci skupaj drže, vsi drugi so zbegani in obupani. Mandljevi pristaši v Ljubljani imajo večino. Banda svira, banda svira, Jelačič maršira. Klerikalci so naročili iz Zagreba Pollakovo, da bi s svojimi zanimivimi točkami v hipu elektrizira-la občinstvo, naročili so celo vojaško godbo polka bana Jelačiča, da bi privabili čim največ občinstva na pred-pustnico Ljubljane v »Union.” Toda banda svira, banda svira, v Union pa nihče ne maršira. Banda svira, banda svira, po Unionu »Ljubljana” sama promenira. Banda svira, banda svira, iz vseslovenske ljudske kase pa denar maršira. V veliki unionski dvorani je plesalo četvorko 35 parov. Pegana, predsednika »Ljubljane”, je bilo tako sram fiaska, da je izginil iz Uniona kakor kafra. Tolažit se je šel vv Narodni dom na lovski ples! Še ena taka blamaža pa mora vrag vzeti »Ljubljano”, če je ne bo podprl deželni odbor še boljše. Klerikalci se tolažijo sedaj edinole še z balom v »deželnem dvorcu”. »Tamkaj” pravijo, »ne moremo napraviti deficita, ker bo itak vse dežela plačala.” Slavni komik Grund, katerega je hotelo na infamen način obskurno klerikalno društvo »Ljubljana” zlorabiti v reklamne svrhe za svojo pred-pustnico, ni prišel v Ljubljano. Bržčas je še pravočasno spoznal klerikalne nakane in se jim je še pravočasno izognil. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca januvarja 1911. sledeči promet i. s. Dohodki: A Redni dohodki. 1) prispevki iz nabiralnikov 1.528 K 09 h., 2) prispevki podružnic i. s.: Kranjsko 1.427 K 16 h, Štajersko 438 K 27 h, Koroško 438 K 27 h, Primorsko 734 K 58 h, skupaj: 2.645 K 01 h; 3) razni prispevki 4 904 K 37 h, skupaj: 9.077 K 47 h. B Izredni dohodki. Prispevek za obrambni sklad 1.911 K 76 h, skupaj 10.989 K 23 h. — Izdatki. A. redni izdatki: 1) Plače, remun. učit osobju, razni računi i t. d. 9 752 K 24 h. B. Izredni iz- MALI LISTEK. Operna kriza. (Konec.) In kakšne kritike sta doživela gdč. Hrastova in ga. pl. Foedranspergova? Nobena noče biti član našega gledališča vočigled — ljubljanskim razmeram. Gospo pl. Foedranspergovo sem že lani opetovano osebno in pismeno vabil, naj sprejme angažma, s čimer bi si prihranil tujo pevko. Toda ona je odklonila, ker najde med tujci hvaležnejše polje in ugodnejše — razmere. »Šulati*! A gledališče ni šola, pa tudi naša publika nima potrpežljivosti z začetniki. Da, celo g. Anonimus je nima. Zadira se n. pr. v g. Rasbergerja, ki je vzorno uporaben domačin, začetnik. Mož deluje v drami, operi in opereti kot solist za^manjše in najmanjše vloge, poje v zboru, korepetira, prepisuje notni materijal ter vskrbuje operni, da tudi operetni arhiv. Kot večletni pevovodja in organist je vporaben tudi dirigent zbora na odru. Mož je vesten, priden in za vse upo-trebljiv, a — glejte 1 — g. Anonimus da Rasbergerievo ime »tudi priča ne o uezmužnostih solistov, temveč o nezmožnosti ravnatelja, ki angažira datki. 2) Naložitev na glavnico, ozir. na obrambni sklad 1.869 K 76 h, skupaj: 11.652 K- — Torej priuiankljaj 632 K 77 h. — Opomba. Pri obrambnem skladu nulo-ženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K. Lovski ples. »Slovensko lovsko društvo” je priredilo letos svoj ples, ki spada gotovo med najlepše in najzanimivejše prireditve letošnjega pred-pusta. Zbrali so se na njem ne le lovci in prijatelji lova, ampak vsi, ki so se hoteli naveseliti med veselimi lovci. Vsi zgornji prostori »Narodnega doma” so bili polni, velika dvorana je bila prenapolnjena poskočnih plesalcev, v stranskih prostorih pa so se zbirali krepčila željni posetniki ter so se navduševali ob dobri kaplji in izbornih jestvinah. Povsod je vladala prava lovska radost in zabava. Poleg Ljubljančanov so prišli na ples lovci z vse dežele in seveda z njimi tudi dame. Poleg plesnih toalet smo opazili mnogo narodnih noš in lovskih kostumov. Dekoracija je bila krasna; dekorativno delo je vodil g. profesor Žmitek in se mu je posrečilo ustvariti v Narodnem domu pravi lovski raj. Stopnice so kazale skalno gorsko pot, poraščeno s smrečjem in po skalah so se kazale lovcem zaželjeni gorski gostje, njim na čelu kozorog. Tudi medved je gledal iz votline na veselo lovsko družbo. V veliki dvorani so slike kazali prizore iz lovskega življenja. Paviljoni so bili primerno o-krašeni in so kazali povsem prirodno lice. V njih so požrtovalno stregle narodne dame. V šampanjskem paviljonu je načelovala ga dr. Jelka Bretlo-va, kavarni ga Šubičeva, pri paviljonu za jestvine so bile ga dr, Tominškova ga. Ulrihova in ga. Slajpahova. V mali dvorani je bil paviljon za jestvine pod načelstvom ge. dr. Tavčarjeve in ge. Sičeve. V paviljonu za slaščice je bila ga. Bežkova. V vinskem paviljonu v Slavčevi sobi je bila skupina dam v parforce pod načelstvom ge: Lavren-čičeve in Ružičkove. V vinskem paviljonu v mali dvorani je načelovala ga Franketova. Vinski paviljon z buteljkami so oskrbovale ge Pibernikova, Šterhova in Bergantova. Prodajo rož je oskrbovala ga Poplakova, pri čemur so ji pomagale rade voije ljubeznive gospodične, enako je imela ga Mohoričeva mnogo pridnih prodajalk pri svojem oddelku. Z eno besedo, lovski ples je krasno vspel. Ni mogoče našteti vse, ki so sodelovali. Gotovo pa vse navdaja ena misel: na svidenje zopet na drugem lovskem plesu, Vinarsko nadzorstvo. Premestitev uradnih prostorov. S 1. februarjem 1911 so se z dovoljenjem c. k. poljedelskega ministerstva preselili u-radni prostori c. k. vinarskega nadzorstva za Kranjsko iz hiše št 82. v Rudolfovem, v hišo št. 70 (prej hiša primarija g. dr. Peter Defranceschi-ja) v Kandiji pri Rudolfovem. Ker ima predmestje Kandija svoj lasten poštni urad, je treba — da se dostavljanje dopisov ne zakasni — pridejati k naslovu pošiljatev, namenjenih za gori imenovani urad, vselej: pošta Kandija — Kranjsko. Akademlčno društvo slovenskih tehnikov na Dunaju. Drugo mesečno zborovanje društva se vrši dne 11. sečana t. 1. v restavraciji »Zum roten Rčssl” IV. Favoritenstrase 1. Na dnevnem redu je predavanje tov. cand arch. J. Vurnika: »Način izražanja v upodabljajoči umetnosti.” — Prijatelji društva dobrodošli. Mednarodni muzej za jamsko znanstvo v Postojni. Odbor za zgradbo jamskega muzeja je poslal v zad- take ljudi”. Jaz pa pravim: Bog nam daj še mnogo Rasbergerjev! Gdč. primadono sem angažiral ob asistenci g. kapelnika, g. Waszmutha sta ob njegovem prihodu v Ljubljano na vsa usta1 odobrila in pohvalila oba gg, kapelnika, takisto je g. Kaderabka, ko se mu predstavil, preizkusil g. kapelnik ter ga odobril brez zadržka. Da ta dva pevca na odru v Ljubljani ne bosta mogla zadovoljiti, tega ni mogel vedeti nihče. G. Wasz-mutha sem slišal sam v glavni tenorski ulogi opere »Lešetinsky kova?” v Čes. Budjejovicah. Bil je prav dober! In sam sem čital v dunajskih nemških listih največje pohvale o pevcu Wasz-muthu. »Arbeiter Zeitung” piše n. pr., da je g. Waszmuth v celem ensem-blu brnske opere »najboljši pevec znamenitega materijala”.. G. Waszmuth je bil prvi tenor opere v Plzni, v Brnu in v Budjejovicah, — bil pa je tudi v svojih zahtevah najskromnejši. Vsi drugi tenoristi so stavili za naš budget nemogoče zahteve. G. Anonimus piše, da je edinole »bivši igralec” sposoben biti ravnatelj gledališča. Prosim ! Ravnatelj Narod, divadla je ing. prof. Schmorauz, ravnatelj mest gledališča na Kralj. Vinohradih je bivši prof. Štech, na Smichovu dr. Švanda, v Zagrebu vladni njem času raznim dobrotnikom in pospeševateljem naravoslovja delo: „Dic Adelsberger Grotte in Wort und Bild” z uljudno prošnjo, p. t gospodje naj blagovolijo delo obdržati ter blagohotno nakloniti malo podporo za zgradbo označenega muzeja. Ker je pa izostalo do danes mnogo prispevkov, vsled tega zgradbeni odbor uljudno prosi, da blagovolijo dotični gospodje vposlati ali malo podporo ali pa vrniti omenjeno delo, da se utegne poslati isto drugim prijateljem tega znanstvenega podjetja. Preporod na ljubljanskem barju ali maškarada telovadnega društva Sokol na Vrhniki v vseh prostorih Narodne Čitalnice. — Dne 5. svečana 1911. prišlo bode na močvirju blizu Vrhnike do velikanskega preporoda. Slavno občinstvo z Vrhnike in okolice s tem najvljudneje vabimo, da si ta preporod ogleda in mu pripomore k povzdigi. Priti morate v maski, kdor tega ne stori, bo vržen v močvirje; rešilna nagrada znaša 1 K. S tem prispevkom je plačana rešilna akcija in je obenem pridobljena maska za gospode. Godbo oskrbuje oktet iz Ljubljane. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 2 K, rodbina 5 K. Gardedame so globe proste. Do svidenja pri močvirskih skrivnostih. Telovadni odsek Litijsko-Šmar-tinskega Sokola na Vačah je imel dne 20. prosinca t. 1. svoj prvi občni zbor. Vdeležba je bila za naše razmere ogromna kajti vdeležilo se ga je blizu 80 krepkih fantov in nevstraše-nih mož. Vsklicno se je izvolil sledeči odbor: Starosta b. Rado Kozjek; podstarosta b. Jakob Grilc; tajnik b. Fran Juvančič; blagajnik b. Ivan Ilaš; načelnik b. Josip Kristan; odborniki: Br. Anton Zarnik, b. Ernest Huiner in b. Ivan Podbevšek. Namestnika: Br. Albin Kline in br. Anton Kokal. O-rodjar br. Albin Vrtačnik. Predsednik računov b. Josip Končar. Na rednem občnem zboru postojnskega »Sokola”, ki se je vršil dne 28. prosinca t. 1. v prostorih »Narodnega Hotela”, se je izvolil novi odbor, ki se je konstituiral v svoji I. redni odborovi seji, dne 31. prosinca t. 1. tako-le: Starosta: br. Fr. Pator-nost; podstarosta in blagajnik: br. Fr. Kuttin; načelnik: br. V. Zaletel; tajnik: br. J. Vodopivec; orodjar: br. M. Vičič; odborniki: br. J. Kogej. br. J. Krajgher, br. L. Kopač, br. M. Šeber. Telovadno društvo »Sokol v Šoštanju" In »Ljudska knjižnica v Šoštanju” naznanjata, da se vrši njun redni občni zbor v nedeljo 5. t. m. ob 8 uri zvečer v veliki dvorani hotela g. Rajšterja. Po običajnem sporedu, ki naj poda jasno sliko o delu in vspehu Šoštanjskega Sokola in Ljudske knjižnice, nudil bode zborovalcem prvi nastop domačega orkestra na lok in tamburaškega zbora gotovo lep u-žitek. Prihitite tedaj, prijatelji, da se naužijemo poguma za novo delo in začrtamo pot delovanja v začetem letu. Nazdar! Združeni obrtniki na Vrhniki prirede svojo prvo obrtniško plesno veselico v nedeljo dne 12. svečana t 1. obv7 uri zvečer v dvorani »Narodne Čitalnice”. Stopnina 2 K; dame so stopnine proste. Ker je čisti dobiček namenjen za obnemogle obrtnike, eventuelno mojsterski bolniški blagajni se preplačila hvaležno sprejmejo. Prijatelji obrtništva prihitite v nedeljo 12. svečana na našo prvo prireditev. Moj predpust. Da se ne bo reklo in pisalo kako sem postal v zadnjem času slabe volje in da polegam brez dela po uredniških zofah, jsem odšel včeraj zvečer uradnik VI. pl. Treščec, v Oseku gosp. Nikola Faller, v Belemgradu prof. Groll in v Ljubljani — jaz. Piše tudi, da nimam pojma v glasbi. Oprostite, da slišim iz tega stavka in iz drugih mnogih opazk znane tone — disakorde — iz »Slovenca”. V pomirjenje g. Anonima in .Slovenca” Vam dajem na razpolago 16 gimnazijskih izpričeval (profesorju mora vsaj to imponirati!), v katerih imam v petju vseskozi red »vorzuglich” ali »lobenswert*. Moj učitelj je bil 9 let g. prof. A. Foerster. Pel sem 9 let pri dijaških mašah v nunski in stolni cerkvi! Pel sem v vseh dijaških zborih, pel pet let v moškem zboru akad. društva »Slovenija” ter pel dve leti v zboru Glasbene Matice pod g. Mat. Hubadom. Igral sem več let violino ter imam v svoji hiši že od otroških let klavir. Ne igram sicer več sam, a živim že od svojega prvega vzkrika sredi glasbe. Moj oče je igral troje instrumentov, moja mati je bila nad 20 let prva cerkvena gevka, moj brat je pianist in vsi moji otroci igrajo klavir. Tako živim vedno sredi instrumentov in sredi petj«. G. Anonima vabim naj-uljudneje k sebi na čašo dobrega vina, a obenem mu zapojem vse arije operet izza zadnjih let Morda ga vsaj s tem prepričam, da imam o na oživljene ljubljanske ulice in sem se namenil na ples. Plesov je bilo zelo mnogo, ampak kakor vse, je tudi mene zvabil lovski ples. Prav nič se mi ni bilo treba skrivati, čeprav je bilo mnogo lovcev, kajti prej bi si upali na vse druge zverine nego name. Toda ni jim bilo sploh za zverino niti za bav-bava. Mikale so jih le lepe gospodične in ljubeznjive dame, bil je to lov na srca, celo meni se je hotelo izbrati si kako krasotico, da bi se oženil še ta predpust. Toda ker je moja natura zelo nestalna, sem se kmalu poslovil od vabljivih obrazov dražestnih naših gospodičen in sem odšel v »Union”. Tam je plesalo četvorko ravno 35 parov. Ono elektriziranje, ki so ga klerikalci naročili iz Zagreba, je menda kmalu prešlo, ker je bilo vse tako dolgočasno. V kotu je sedel Boltatov Pepe in sem se prisedel k njemu. Bil je slabe volje in prav kislo se je držal. Z eno roko se je podpiral, pa z mezincem si je trebil nos. »Kaj pa ti je, Pepe.” pravim, »da si tako slabe volje.” „Ah,” je vzdihnil, »vse sorte. Nič mi ni po vol. So djali: Polakova, Polakova. Pej no, vse skup je ena figa. Jaz sem mislu, buh ve, kaj bo.” Jaz sem vedel za Pepetove skrbi: imel bo namreč v kratkem rojstvo; hči se mu je spečala. Zato sem rekel: »Kaj bi, Pepe. Mesec maj je samo enkrat. Odcvete pa ni. Predpustom pa slišimo navadno odmeve njegovih pesmi. To je zmiraj tako. Za ene je zabava, za druge je žalost.” Pepe je zazdehal. »Imaš prav,” je rekel, »ampak človek za denar vse stori: jaz za denar zabavljam čez narodne dame, Poljakova poje za denar, škof posluša za denar, punca je šla za denar, svinja je človek za denar.” Pepe bi me bil spravil gotovo v slabo voljo, ko b! ga bil še nadalje poslušal pri njegovi nevšečnosti, zato sem rajši odšel proti kazini, kjer so se Nemci prav dobro imeli. Nekdo je ravno pripovedoval, da bi si »Slovenska Filharmonija” rada prisvojila ime nemške »Filharmonične družbe”. Kričal je menda zato, da bi dokazal, da je filharmonična družba ljubljanska sploh še na svetu. Da bi svojo trditev utemeljil, je citiral graški »Tagblatt”. Nemci so burno protestirali proti slovenskemu nasilju. Odšel sem zopet v Narodni dom, kjer je »Slov. Filkarmonija” še vedno igrala valčke in navdušeni plesalci so zvesto sledili njenim taktom. Zamenjala, je bila res med tem kapelnika, kajti gospod, ki je diktiral, je bil bolj lovske sorte in je šel bolj on za zajci, kakor zajci za njim, ampak gospod kapelnik mi je zaupal, da Slovenski filharmoniji še ni prišlo širiti s svojimi močmi slavo brezpomembne in propadle nemške filharmonične družbe. Ker so bili na lovskem plesu tudi visoki gospodje, pred katerimi imam velik rešpekt, se nisem razburjal, niti pritoževal. Gospod Schwarz se mi je celo tako dopadel, da sem ga sem ga spremil po stopnicah in sem pri vratih napravil celo kompliment. Pogledala sva se stara nasprotnika prvikrat iz oči v oči. Lovski blagor je naju združil. Prav prijazno sva se drug drugemu nasmejala. Iz same radosti sem ga spremil po cesti in sem mu hotel zaklicati celo »živio*. Kar naenkrat pa je kočija spodleteta, kočijaž se je zavalil po tleh, šipe so popokale. Kočija je obležala. Zasmejal sem se in odšel. Menda je bila celo stara kočija dobre volje. Ko sem se ozrl, je bilo že vse na kolesih in so vozili naprej. Tako ima vsak kaj od predpusta, kakor in kar si zasluži. Bav-bav. glasbi in petju več pojma kakor mar-sikak profesionalen pevec I Oprostite mi, g. urednik, da sem končno postal še sam oseben! Hu-mora mi pač niti taki neokusni napadi ne morejo vzeti. Vsega sem že vajen, in tudi meni je že koža čez in čez podplat postala! Sam sem brez najmanje pomoči pri vodstvu gledališča vse: ravnatelj sem, dramaturg, tajnik, pisar, nadzornik izkušenj, učitelj jezika, vrhovni režiser, prvi sluga in prvo tnalo, po katerem bije vsakdo, kdor le utegne! Izvrstno se mi godi, saj moji živci so že docela zamrli. Ne boli me nič več, a tudi ne veseli me nič več. Res, celo rediti sem se začel! Zato pa prav nič ne ugovarjam, ako si slavno ljubljansko občinstvo poišče novega gledališkega ravnatelja. Miru sem že prav zelo potreben. Pred petimi leti so me s sramoto spodili v kot, a po poldrugem letu je bilo že toliko dolga, da so me prav isti gospodje prišli vabit, naj sprejmem iz-nova vodstvo gledališke cize. Rad grem torej za par let zopet počivat! Toda že danes izjavljam, da našega gledališča v s e d a n j ih razmerah in s sedanjimi sredstvi ni možno voditi drugače, kakor ga vodim jaz. Le eksperimentirajte iznova! Napravite iznova par tisoč novega dolga! A prišli boste gotovo prej ali Žrtve ljubosumnosti. Včeraj se je po Ljubljani raznesla novica, da sta se na Martinovi cesti ustrelila dva mlada človeka. Takoj smo se spustili na pot da izvemo podrobnosti. Večletno znanje. Vincenc Kastelic, sedaj ključavničarski pomočnik je imel že več let znanje z Marijo S. Iz tega znanja so bile tndi posledice, ko je pred leti povila Marija S. svojemu prijatelju dečka. To je njiju zvezo še bolj poglobilo in sta si ostala še naprej dobra prijatelja. Razmere pa njima niso dovoljevale, da bi se poročila, zato je on ostal na svojem mestu, ona pa je bila pomožna natakarica v gostilni pri Poljšaku na Martinovi cesti. Novi prijatelji. Naravno je bilo, da je morala biti Marija S. na svojem mestu prijazna z vsemi gosti in da se je med njimi našlo kmalu mnogo novih prijateljev, posebno ker je bila Marija S. še v mladih letih in je bila nje zunanjost še vedno vabljiva. To je budilo ljubosumnost njenega ljubnika. Ni več verjel na njeno zvestobo in je sklenil svoje. Predpustna sreda. V sredo zvečer pred svečnico je prišel Kastelič v gostilno in je sedel mirno pri svoji mizi. Pri tem je opazoval vedenje svoje ljubice in razne njene prijatelje. Ker je bila celo noč veselica, je bilo dovolj prilike, da je spoznal, pri čem da je. Marija S. je plesala veselo z svojimi prijatelji in tudi z Kasteličem, ki je postajal čim dalje bolj nemiren, posebno, ko je bolj in volj pil. Jutro. Bližalo se je že jutro, godba je še vedno vabila plesalce na ples. Drug za drugim so se vrteli, dokler se niso utrudili. Počasi so se razhajali domov Kastelic pa ni odšel, ampak je čakal konca. Zjutraj ob 6 uri se je gostilna izpraznila in Kastelič je hotel svoje dekle spremiti domov. Odšla jez njim. Ljubosumnost. Zunaj je začel Kastelič svoji ljubici očitati nezvestobo. Očital ji je, da preveč ljubeznivo občuje z drugimi in da ima z njimi razmerje. Marija S. mu je ugovarjala in ga zagotavljala svojo zvestobo. Ker pa ji on ni hotel verjeti, se je tudi ona uprla proti njegovim pravicam in je rekla, da je samostojna in da lahko dela, kar hoče. To je Kasteliča še bolj razburilo. Streli. Naenkrat je Kastelič v svoji razburjenosti vzel samokres in je ustrelil svojo ljubico. Zadel jo je v prsi. Ubogo dekle je vskliknilo od bolesti in je padlo na tla. Zadeta le bila v prsi. Na to je ustrelil Kastelič tudi sebe in se je takoj zgrudil, Ljudje, ki so slišali strele so prihiteli iz hiš in so našli oba ležeča na tleh. Poklicali so tildi takoj rešilno postajo. Predno je ta prišla so naložili Marijo S. v kočijo in jo je izvošček odpeljal v bolnišnico. Čez par minut je bila rešilna postaja že na licu mesta iu je odpeljala Kastelica istotako v bolnišnico. Poročila. Popoldne smo izvedeli, da rane obeh ranjenih niso smrtonosne, in da se oba počutita dobro. Zvečer pa so poročila prihajala za Kasteliča manj ugodna, ker je njegova rana mnogo bolj nevarna; ranjen je tudi on v prsi. Ona bo gotovo kmalu okrevala, do-čim je njegovo stanje bolj negotovo. Beležimo ta predpustni dogodek ne v zabavo ampak v svarilo vsem onim, ki se lahkomišljeno igrajo s svojim in tujim življenjem in jih to priveda do usodepolnih dejanj, katerih posledice ostanejo vse življenje. slej zopet po mene, da bi Vas poteg nil iz blata! Hvala bogu, da nisem navezan na gledališče! Pred bogom in pred ljudmi pa prisegam, da delam vse — daleč, daleč preko svoje dolžnosti I — vse, kar morem storiti za napredek našega gledališča; več kot je mogoče pa delati ne morem. Dajem Vam najboljši in najnovejši dramski in operetni repertoire z najboljšo, z danimi sredstvi možno uprizoritvijo; skrbim za lepo opremo, vzorno režijo in čim najlepšo izvedbo. A še niste zadovoljni? Dajte mi več denarja, da si kupim boljši inštrument! Poskrbite dovolj denarja, pa Vam sestavim izborno opero! Dokler pa ne daste več denarja, nego le vedno več zahtevate in le vedno grje zabavljate, moram smatrati Vaše izbruhe le za plod naivne zlobe, kolosalne nevednosti in škodoželjnosti. Čarovnik pa, žal, nisem in osla, ki bluje denar, resnično ne znam najti. Toda niti z zlobo me ne spravite več v slabo voljo, kajti . . . .man merkt die Absicht . . .* Pika! — Fran Govekar t. č. ravnatelj slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani. Vlaški pop na mrtvaškem odru diktiral oporoka. To vam je bajka, da zna od smeha počiti, kdor le hoče. Bajka je doma iz divnega Žumberaka, malega kraljestva Vlahov, onkraj Gorjancev in se tako-le čuje: Vlaški rodbini Magovec in Badovinec sta imeli sorodnika popa, a ta pop je nekoč umrl. Že so ga položili na mrtvaški oder, pa se spomnijo, da je umrli pop pozabil napraviti oporoko. Vraga, čemu je bil umrli pop, da bi ne znal tudi po smrti diktirati oporoko. Dobili so pismouka in dobrega človeka, ki se je postavil vzadej za glavo umrlega popa. In oporoka se je pričela: »Juro*, zakliče eden navzočih živih mrtvega popa, „JuroK, kaj ne tvoj denar zapustiš temu in temu? Mrtvi pop je na odru dvignil glavo in pokimal, da. »Zapiši!" veli oni živi vprašalec isto-tako živemu pismouku kot sestavitelju oporoke. Pismouk je zapisal, kot mu je bilo ukazano in kot je tudi na lastne oči videl, da je mrtvi pokimal z da. Vprašalec proti popu obrnjen nadaljuje: »A ono njivo, vinograd, kaj ne, ne pustiš popom, tvojim drugom?" Mrtvi pop je stresnil glavo od desne proti levi, in tako zanikal, da tega res ne pusti. Pismouk je to zanikanje zopet zabeležil. „Pa to raje zapustiš tvojemu revnemu sorodniku temu in temu, kaj ne?“ Mrtvi pop je zopet dvignil glavo, ter krepko pokimal, s čemur je potrdil, da njivo in vinograd raje zapusti temu in temu sorodniku, kot onim in onim popom svojim drugom. Pismouk je tudi to biležil v oporoko. In tako se je nadaljevalo in kočalo. Škoda, da bajka ničesar ne omenja, ali in kako je mrtvi pop to znamenito oporoko podpisal. Ta oporoka ni ostala tajna, drugače bi tudi ne zašla med .Jutrove* tiskarje. Prva vest o nji pa se je že davno preje raznesla po divjem Žum-beraku. Da, našli so se celo zavidneži, ki so hoteli s to bajko ovreči zapuščino po umrlem popu. Toda ranjki dvorni svetnik Badovinec, o^ katerem pravijo, da je hotel prodati Žumberak prijateljem Madžarom, je vsem tem zavidnežem dokazal, da je to gola bajka in da je pop ono oporoko res spisal in podpisal, še predno so ga mrtvega položili na oder. Ta bajka je po zaslugah blebetavih ljudi proslavila nositelje imen sorodstva mrtvega popa. Tako je postal širom Kranjske znan tudi Janko Magovec, vinotržec v Kamenicah. Mož pa tudi brez te bajke vzbuja splošno pozornost. Gostilničarji daleč in blizu poznajo priprosto oblečenega dobro rejenega moža; ki tudi v navadnih vaških gostilnah zahteva čiste, dvojne krožnike, vter čisto oprane servijete. Doma v Žumberaku pa se mož zadovolji s hlapcem in deklo skupno iz ene sklede, z leseno žlico, brez vsake servijete. Ta njegova posebnost ga je storila še bolj popularnega. Pa mož postaja še bolj popularen z njegovo posebno manijo potom vsiljevanja svoje vinske zaloge po Kranjskem izpodriniti domače vinotržce. In le radi te njegove tretje posebnosti je mož zaslužil prostor v „Jutru“. Pred kratkim je pripeljal neki gostilničarki v novomeški okolici voz vina, od katerega je hotel na vsak način vsiliti en sod. Ker mu pa gostilničarka premalo zaupa, je kupčijo odklonila. Kljub temu je mož odložil en sod, ter ga postavil na hodnik. Sod pa je na vseh koncih puščal, tako da je precej vina izteklo iz soda. Ko se čez nekaj časa i ' zopet zglasi in je moral sam uvideti, da taka kupčija ni priporočljiva, je pustil izteklo vino v sodu nadomestiti z vodo. Ko je tudi vode izmanjkalo, je lastnoročno vzel posodo z vodo, kjer se pomivajo steklenice in kozarci, ter tudi te pomije izlil v sod. Pravijo, da bi bilo v interesu ugleda naših, pa tudi belokranjskih vinotržcev, v interesu škode gostilničarjev in v interesu zdravja občinstvu dobro, če se pristojne oblasti pobrigajo, kam se je ta sod prodal in če se je po tem vzorcu napravilo na Kranjskem še več takih kanigalilejskih poskušenj. ' Vsekakor ima sedaj besedo gosp. Janko Magovec. . Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Sprejem dr. Šušteršiča. Šmartno pri Litiji, 2. februarja. Danes je imel dr. Šušteršič pri nas shod. Vsprejem dr. Šušteršiča je bil nad vse sijajen. Vzbudil je občno pozornost. Vsprejet je bil s slavolokom iz vreč z napisom ,Žlindra”. Natančneje poročilo sledi. Gibanje na avstrijskih vseučiliščih. Praga, 2. februarja. Danes sta se vršili v Pragi dve veliki protestni zborovanji češko-jugoslovanskih vi-sokošolcev v Pragi. Med praškimi visokošolci vlada radi zadnjih dogodkov na galiških vseučiliščih velikansko razburjenje. Enoglasno se obsoja postopanje krakovskega akademičnega senata in naučnega ministra grofa Stiirgkha. Na obeh shodih, tako na vseučiliščnem, kakor na tehniškem se je povdarjalo, da se klerikalizem pod zaščito naučnega ministra grofa Stiirgkha na avstrijskih vseučiliščih vedno bolj razširja in si hoče osvojiti vsa torišča znanosti in umetnosti. Na shodu tehnikov je bil enoglasno sprejet predlog, naj se takoj jutri prične s tridnevnim štrajkom na praških visokih šolah kot protest proti famoznemu postopanju krakovskega akademičnega senata. Na shodu vseučilišč-nikov je dijaštvo izjavilo, da je za enkrat sicer proti stavki, izvolil pa se je poseben komite, obstoječ iz 7 članov, ki naj bi skupno s komiteji drugih avstrijskih vseučiliščnih društev, energično protestiral proti relegiranju krakovskih svobodomiselnih visokošolcev in aranžiral generalno stavko na vseh avstrijskih univerzah. Slovenski in hrvatski visokošolci v Pragi so se obeh shodov udeležili polnoštevilno, kar je vzbudilo občo pozornost in veliko navdušenje. Na obeh shodih je bila sprejeta resolucija, v katerih dijaštvo energično protestira proti vedno bolj naraščajočemu klerikalizmu na avstrijskih vseučiliščih in proti relega-ciji svobodomiselnih krakovskih visokošolcev. Dijaštvo poživlja obenem vse napredne poslance, naj se z vso močjo zavzamejo za štrajkujoče krakovske in lvovske visokošolce. Resolucija dalje povdarja, da je edini prof. dr. Zimmermann kriv nesrečnih dogodkov na galiških vseučiliščih. Resolucija je bila odposlana vsem akade-mičnim naprednim društvom na galiških vseučiliščih in naučnemu ministru grofu Stiirgkhu. Krakov, 2. februarja. Krakovski napredni visokošolci so imeli danes velikanski protestni shod. Shoda se je udeležilo nad 600 dijakov in je trajal približno tri ure. Dijaštvo je zahtevalo po dolgi debati takojšnjo odstranitev teologične fakultete s \ seučilišč in de-misijo krakovskega akademičnega senata. Napredni vseučiliščniki so na shodu povdarjali, da bodo štrajkali toliko časa, dokler ne bo akademični senat krakovskega vseučilišča definitivno položil svoje demisije. Obenem je bilo sklenjeno ustanoviti poseben fond za religirane dijake, ki so s tem izgubili štipendije in bodo morali plačevati kolegnino. Kakor se poroča, je večina akad. senata za to, da se štrajkujoče dijake še strožje kaznuje, kakor se jih je že kaznovalo. Dunaj, 2. februarja. Na Dunaju so imeli akademiki vseh narodnosti zborovanje, kjer so izrazili svoje simpatije krakovskim in lvovskim na prednim visokošolcem. Iz Ljubna se poroča, da so dijaki tamkajšnje mon-tanistične šole sklenili, da prično z enodnevnim štrajškom v znak simpatij do galiških kolegov. Stavka se prične že jutri zjutraj. Lvov, 2. februarja. Lvovski napredni akademiki so imeli danes informativen shod, na katerem je komite poročal o vspehih dosedanjega štrajka. Koncem shoda je bila sprejeta resolucija, da se z ozirom na sedanji neugodni položaj začasno preneha : obstrukcijo, a zopet prične takoj, ka kor hitro se bodo razmere na kra kovskem vseučilišču za napredne dijake poslabšale. Po shodu se je vrši demonstrativen obhod vseh /naprednih poljskih in rusinskih dijakov. Poljski klub in dogodki na Krakovskem vseučilišču. Dunaj, 2. februarja. V skupnem poljskem klubu se je danes jako dol go razpravljalo o zadnjih dogodkih na krakovskem in lvovskem vseučt lišču. Zborovanja kluba sta se udele 'žila tudi oba poljska ministra v novem Bienerthovem kabinetu, namreč železniški minister prof. Glombinski in poljski minister krajan Lazarski, Klub je sklenil delovati nato, da se doseže na galiških nseučiliščih v najkrajšem času mir. Glede presoje zadnjih dogodkov na univerzah prevladujeta v klubu dve struji. Konservativci, Vsepoljaki in Centrum popolno ma odobravajo postopanje akademičnega senata, poljski narodni demokrati in poljska ljudska stranka pa energično protestirata proti nečuvene-mu nasilstvu akademičnega senata nasproti dijakom. Zlasti poslanci poljske ljudske stranke povdarjajo, da so zadnji dogodki na poljskih vseučiliščih sicer vsega obsojanja vredni, a provociral jih je edino znani klerikalno-fa-natični profesor na teologični fakulteti v Krakovu dr. Zimmermann. Opozicija »Poljskega kluba“ je izjavila, da energično protestira proti relegaciji krakovskih akademikov in zahteva takojšnjo revizijo disciplinarnega postopanja. Razne vesti. Ruski slikar umrl. V Parizu je umrl te dni v starosti 88 let ruski slikar Fedor Petrovič Čumakov. Rojen je 3il v Petersburgu, v Parizu pa je živel od 1. 1857. Najbolj znane so njegove slike z bibličnimi motivi. Mnogo ih je kupila ruska, več tudi francoska vlada. * Profesor Ehrlich in cesar Viljem. V Berlinu se zelo čudijo, da prof. Ehrlich, izumitelj znanega seruma proti sifilidi, ni dobil od cesarja Viljema nobenega odlikovanja, akoravno je Viljem z medaljami, križci, redovi in podobno šaro zelo radodaren. Zdaj pa vedo v Berlinu tudi že, zakaj Viljem prof. Ehrlicha ni odlikoval. Zadnjič je namreč bil prof. Ehrlich pri cesarju v avdijenci in cesar mu je dejal, da je njegov izum prav razveseljiv, dodal pa je: »toda, ljubi tajni svetovalec, kaj pa rak?* (Kakor znano, se cesar Viljem zelo boji raka, to bolezen je imel njegov oče, in Viljem bi silno rad videl, da bi kdo iznašel kako sredstvo proti raku) Na to cesarjevo vprašanje je prof. Ehrlich odgovoril: »Veličanstvo, boj proti raku je po današnjem stanju znanosti žal neizvedljiv." Nato je cesar profesorju nevoljen obrnil hrbet in se ni več zmenil zanj. In zato ubogi prof. Ehrlich ni dobil ne redu, ne križca in niti medalje ne. To mu prav gotovo prikrajša življenje za deset let. ^agrebškl^ Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »UčiteijsKa tisKarna“, Ljubljana. .ali oglasi Kotor 6—7 H. F. .Puch*, rabljiv tudi za prevažanje se proda. Kje, pove inseratni oddelek .Jutra*. 60,3—1 Izurjen* de!a*tra za pletenje na stroj se sprejme. Plete lahko tudi na svojem domu. Več pove inseratni oddelek .Jutra". 70/2—1 Salonske oblek* line, prodaja po K 52 konfekcijska trgovina A. Lukič, Pred Škofijo 19. 53/5—1 Češke brikete in kosovni premog, najboljše in najcenejše kurivo za peči, podkurilna drva nepotrebna, (navodilo zastonj), priporoča po najnižji ceni Češko skladišče premoga, Nova ulica št. 3. 450 Salonska obleka za močnega gospoda, šivalni stroj (Singer) in Brockhaus leksikon se ceno proda. Odda se tudi lepo meblovana soba za enega ali dva solidna gospoda. Kje, pove inseratni oddelek „Jutra“. Opekarski = = delovodja želi službe pri kaki večji opekarni. Prevzame tudi na akord. Ponudbe pod »Delovodja* na inseratni oddelek »Jutra*. VABILO na veselico se vrsi v soboto, dne 4. t. m. v Vodmatu pri Trškanu. Vstop prost. Iščem .*. edino le pri boljših detajlnih odjemalcih dobro vpeljanega, zaupanja vrednega agenta za prodajo mojih vležanih žganjskih izdelkov slivovice, tropinovca, marel-čnega žganja. Za prij. ponudbe prosim Filip Josip Weinfeld, Novi sad (Neuzatz, Ujvidek) Ogrsko. ! Kolesarjem! = v znanje! = Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempariranem prostoru shraniti. Vse to oskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago brezplačno ===== ooooooooononimoooooooo fcof *Waraižko znamko priporoči/jemo kotpriznaao za kavo je n^jcencjši in tudi najbolje informirani slovenski dnevnik. tvrdka špecialna trgovina s kolesi In posameznimi deli Ljubljana, Dunajska cesta št. 9. Naznanilo preselitve. Prodajna pisarna šentjanškega premogovnika se je preselila II. nadstropje hiše gospoda Urbana Zupanca, Križevniška ulica št. 8. Razglas. Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje dve mesti praktikantov z letnim adjutom po 1000 K. Prosilci morajo dokazati, da so z dobrim uspehom dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko, ali pa nižjo gimnazijo, odnosno realko in trgovsko šolo. Prošnje z dokazili o šolanju, dosedanjem službovanju, o starosti, domo-vinstvu, o zdravju in nravnosti ter o znanju jezikov je pri podpisanem ravnateljstvu vlagati najkasneje do 14. svečana 1911. V Ljubljani, dne 25. prosinca 1911. Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske: Ub. pl. Trnkoczy. Ant. Svetek. Nekaj izborno ohranjenih automobilov seli ■velilrosti se ceno proda. Moje Ime jamči za solidno 'n dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov In trgovina Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj X¥II, Santer^asse 13. Ustanovljena leta 1818. Ustanovljena leta 1818. Pivovarna Mengeš JULIUS STARE Zaloga v Ljubljani '9: priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko :: pivo v sodčkih in steklenicah. :: ,Jutro‘se prodgja vTrsiu po 4 vinarje ■v na,ssleke svete, okusno in uvoz kave in velepražarna. Nova podružnica v Ljubljani Šelenburgova ul. 7 milijonov kron Milko Krapeš Ljubljana, Jurčičev trg 3, priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih, srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10—1 Popravila se točno, solidno in ceno izvrše. Rezervni zaklad nad pol milj ona kron Kmetska posojilnica = ljubljanske okolice = Stanje hranilnih vlog dvajset registrovana zadruga s neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18 obrestuje hranilne vloge po čistih brez odbitka rentnega davka Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča po5'L”u^(|^ir^naamorti' Eskomptuje trgovske menice. Ustanovljena = leta 1882. EEE Denarni promet v letu 1910 K 100,600.000 — Eskomptuje trgovske menice. »5.3 ‘Ustanovljena EEF leta 1882. Upravno premoženje S v letu 1910 i K 20,500.000 — ustanovljena leia 1001. Največja zavarovalnica avstro-ogrske države Ustanovljena leta 1831. C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron. ' , Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8 registroana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svojo bogato zalogo riajnovejših tiskovin za šole, krajne skarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno. Lsistn.© zaJ.ož;xi.Ižt"vo. 2v£-u.zi3sa,lio e. 'Teleforuslsa. štev. US. 1 županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v ti-po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov. ^Tajr^oc^ernnLejše 'črlsze-Hiitcgrr a,- == jEPoštne lurarulrLice štev. 76.307. —— Prvi slovenski pogrebni zarod v Ljubljani Prešernova ulica štev. 44. Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinsate in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perl. Za slučaj pogrebe se vljudno priporočajo Najnižje cene! TURK in BRATA ROJINA. Rez. foni K 450 000 Tmootooo.: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica štev. tt. ===== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarnjevu In Gorici ===== Sprejema vloga na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuie »d mn vloue po čistih 4‘|, °|o. . • - • •• Število naročnikov za Planinšekovo praženo kavo narašča ©<3. O 6 . ^ ca C CT3 V Vodmatu se pod jako ugodnimi pogoji In na lepem prostoru proda hiša i dvema sobama, kuhinjo, jedilno shrambo, kletjo, drvarnico in peril-nico z obsežnim prostorom. Natančnejše se poizve pri lastniku na Selu št. 30. Hotel in restavracija ^Bavarski dvor* Danajska cesta št. 29 ge priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v neposredni bližini kolodvora. Restavracija je moderno urejena Mir in točnost zajamčena. Za obilen poset so priporoča Štefan Bergant lastnik. Tl prihranite denar! Automatični namizni prižigalnik "CS oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannli-cherjevih pušk. I,epo Lepo darilo! ** •» darilo! |nc Crhlindpr tchnlCoi plurni Danil Xin., JU!». acnunuer noueitiorf*rs»r*M« ®7/v. Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se samo pipoStnun povzetiu. — P. n. restavratorji in kavamarji Izjemne cene. Najboljši pokončevalec mrčesa je brezdvomno F. Scherag-a JANOL pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo. - Naroča se: Dunaj XV., Fiinfhausgasse štev. 5. Lastna tovarna ur v Švici. IzdeloTršarje Ig^ra-č Ernest Hoffarth jun., Dunaj Vlil., ■mmbmmho Pfeilgasse 34. i Vojaške oprave za otroke: Infanterijska garnitura \ K 4'— Huzarska ,, j obstoječa iz čake, prsnega ,, 5‘— Planin, lovcev „ f oklepa, sablje, patronske „ 5*— Dragonska ,, i taške, puške v naj finejši „ 5-— Ulanska ,, j izdeljavi ,, 5*— Telesne straže „ j „6-— prekupovalcl specijalnl cenik. r Razpošiljatev po povzetju. /