Iskra
ISKRA
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ ŠTEVILKA 23. — LETO XI.	17. JUNIJ 1972
Ing. Marko Bulc,
član predsedstva SFRJ
v »Avtomatiki«
V sredo, 31. maja 1972 je obiskal tovarno »Avtomatika« član predsedstva SFRJ ing. Marko Bulc. Visoki gost si je v peturnem razgovoru z ožjim političnim vodstvom tovarne ter nekaterimi člani strokovnega vodstva, ogledal tovarno, spoznal njene dejavnosti ter se nato izčrpno pogovoril s celotnim političnim aktivom o problemih, ki tarejo ta naš kolektiv.
Na posebno željo se je ing. Bulc seznanil tudi z oddelki razvoja v tovarni »Avtomatika«. Posebno ga je zanimala nova smer elektronike, kateri se je tovarna posvetila v zadnjih letih s tem, da vključuje vedno več novega strokovnega kadra in ga izobražuje v smeri izkoriščanja sodobnih elektronskih pridobitev v širokopotrošne in polprofesionalne namene, zlasti pa ga je razveselil dosežek na področju razvoja oz. aplikacije miniaturnih televizijskih sprejemnikov.
Presenečen je bil nad dejstvom, da del širokopotrošne zabavne elektronike danes iz tovarne »Avtomatika« že izvažamo in to ne na vzhod, temveč v dežele konvertibilnega področja. Zanimala pa sta ga še posebej tudi ekonomičnost in proizvodne možnosti, ki jih ima tovarna »Avtomatika« v bližnji perspektivi.
Na sestanku z ing. Markom Bulcem je bilo dogovorjeno,
da bodo v tovarni v najkrajšem času izdelali analizo, koliko akumulacije izgublja tovarna za mala dela zato, ker ne more izvrševati svojega programa in da bo to analizo predložil politični aktiv tovarne, političnim organizacijam ZP.
»Aparati« Ljubljana
VZHODNONEMŠKA DE».E«AO»*. k' I« vn<«H	za zunr.Jo trgovino Horst Solle, sl
je prejšnji petek opoldne ogledala proizvodne obrate Iskre v Kranju in izmenjala mnenja o poslovnem sodelovanju
V maju občutno višja proizvodnja
Proizvodnja je bila v mesecu maju po svojem obsegu dokaj višja kot v prejšnjem mesecu, višji pa je hkrati bil tudi mesečni dinamični načrt, zato zaostanka še vedno nismo nadoknadili, ampak sc je v maju celo še za malenkost povečal.
Naloge, predvidene v mesečni dinamiki smo v skupnem seštevku izpolnili s kazalnikom 92,06, s tem pa dosegli 93,41 % načrtovane kumulative. Pri tem zelo zaostajamo pri proizvodnji za domači trg kjer smo načrtovani mesečni obseg izpolnili s kazalnikom 87,60, kazalnik izpolnitve kumulative 89,82 pa je le za malenkost boljši. Nasprotno pa so vsi kazalniki pri proizvodnji za izvoz po-
Sodslovanje Iskra - Siemens
8. junija je obiskal Iskro predsednik italijanske družbe Siemens g. Ingo Ravalico. Z omenjeno družbo, ki je njen največji partner na zahodnem trgu Iskra že več let uspešno sodeluje predvsem na področju telekomunikacij in elementov *a elektroniko. Po ogledu kranjske tovarne si je predsednik Ravalico ogledal tudi proizvodni obrat rel. enot na Blejski Dobravi. Slika: ob podpisu pogodbe o dolgoročnem poslovanju med r>od let ji Iskra — Siemens
zitivni, saj smo v mesecu maju dosegli 111,33 odstotkov načrtovane proizvodnje, kar daje 117,39% kumulative. Očitno je, da povečane izvozne obveznosti, sprejete z dejanskimi naročili, trenutno še rešujemo na račun proizvodnje za domači trg. Vendar ugotavljamo, da posebno v zadnjem obdobju tudi jugoslovanski kupci povečujejo svoja naročila nad ocenjene in z letnim načrtom predvidene količine, zato bomo morali čimprej povečati celotno proizvodnjo tako, da bomo zadovoljili tako inozemska, kot tudi jugoslovanska naročila.
Po posameznih skupinah izdelkov je bila realizacija mesečnega dinamičnega načrta dokaj različna. Najnižji kazalnik mesečne izpolnitve je v skupim stikalnih aparatov, kjer smo opravili le 27,26 % predvidene naloge. Kljub temu pa je kazalnik kumulative odličen, saj je še vedno 122,98.
Manj kot polovico mesečnega, predvidenega po dinamiki za domače tržišče smo dosegli tudi v skupini industrijskih elektronskih naprav. Kazalnik 45,75 je najnižji v letošnjem letu, prav tako pa je nizka mesečna realizacija poslabšala tudi kumulativni uspeh Pri kumulativi je kazalnik 71,31 od vseh skupin najslabši. Prav nasprotno pa je pri izpolnjevanju načrta proizvodnje za izvoz, kjer smo finalizirali nekaj več kot d volni obseg, predviden po r""rtu. Kazalnik 212,64 je izredno visok, s tem pa se je povečal tudi kazalnik kumulativnega izpolnjevanja proizvodnega načrta, ki je pristal pri 184,82 in je visoko najboljši v odnosu na ostale proizvodne skupine.
Podobno sliko, vendar z manjšim razkorakom, opaža-
mo nadalje tudi pri najmočnejši planski skupini zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih naprav. Mesečni dinamični načrt za jugoslovansko tržišče- smo dosegli s kazalnikom'92,34,'s tem pa je kazalnik kumulative na tem področju 90,04. Izvozni mesečni načrt pa smo tudi v tej skupini presegli in je kazalnik 103,28, kar nam daje 103,62 kumulative.
V skupini rezervnih delov in uslug smo mesečni načrt s kazalnikom 287,25 izredno visoko presegli, ugodna pa je tudi kumulativna izpolnitev di. namike, saj je kazalnik 128,2.
S	temi rezultati smo v letošnjem petmesečnem obdobju izpolnili tako že 40,05 % celoletnega proizvodnega načrta, kar kaže, da vsem težavam
(Dalje na 6. strani)
Program prireditev 1. julija v HORJULU
OB:
—	dnevu borca
—	dnevu ISKRE
—	15. letnici tovarne elektronskih merilnih Instrumentov v Horjulu
—	30. obletnici ustanovitve Dolomitskega odreda
Ob 7.:	prikazan napad Dolomitskega odreda
na hrib, ki leži severno od tovarne Od 8.—9.:	koncert godbe na pihala v naselju Hor-
jul
Ob 9.30:	parada izpred tovarne skozi Horjul na
prireditveni prostor Ob 9.45:	nalet borbenih letal
Točno ob 10.: pričetek proslave z govori in kulturni-nim programom, ki bo trajalo uro in pol.
Ob 12.:	koncert godbe na pihala na prireditve-
nem prostoru.
Po koncertu ples in sicer najmanj do 24. ure, vmes ob 14. uri nastop folklorne skupine na prireditvenem prostoru.
V tovarni TEI bo odprta razstava o razvoju tovarne in Dolomitskega odreda, v osnovni šoli Horjul pa likovna razstava ustvarjalcev — članov kolektiva ZP Iskre.
Za prijetno počutje udeležencev bodo poskrbeli tudi vsi občani Horjula. Poskrbljeno je za raznovrstno pijačo in jedačo, kot tudi za varnost, prvo pomoč, parkiranje itd.
Prihod vseh udeležencev zaželen najkasneje do 9. ure V izogib prometnih težav.
PRED PROSLAVO DNEVA BORCA IN DNEVA ISKRE V HORJULU	H Instrumenti (( OtCC0
V , : ^	^	-T- V
zanesljivega.
Na če!u pripravljalnega odbora letošnje proslave dneva borca in dneva Iskre — 1. julija v Horjulu je predsednik Pavle Zdešar, brez pretiravanja pravi, prizadevni, marljivi, neustrašen pred težavami, skratka že sam zadostno jamstvo, da bo 1. julija v Horjulu vse dobro pripravljeno. Sredi kopice zahtevnih nalog in neštevilnih sestankov, smo ga komajda prisilili h kratkemu razgovoru.
Uspešno poslovanje v letošnjem letu
Naročil dovolj — Tudi v Otočah primanjkuje delovne sile — Investirati da, toda le v modernizacijo in izboljšanje tehnologije — Možnosti povečanja proizvodnje obstajajo —
Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja direktor Iskrine tovarne električnih merilnih instrumentov, Otoče — ALBIN
V tovarni ste komerciaiist, odbornik občinske skupščine in tajnik krajevne skupnosti razen tega pa Se redno ukvarjate z amaterskim igralstvom, sodelujete v pevskem zboru in kdove kaj še vse. Kako le vse to zmorete?
Precej tega ste našteli, pa vendarle še ne vsega. Za prosti čas ne vem, vem pa, da pri vsaki stvari, ki se je lotim, skušam narediti čim več in čim bolje, odtod tudi odgovor na vprašanje: kako vse to zmorem.
Kako torej s pripravami na proslavo v Horjulu?
čeprav ne gre vse čisto gladko, vendarle nalogo za nalogo rešujemo uspešno, pri čemer gre zasluga vsem, ki so zadolženi za to zahtevno prireditev. Hvaležen sem vsem, ki sodelujejo, saj po zaslugi vseh premagujemo vse organizacijske težave, katere včasih kažejo tudi težko rešljiv izraz Voljo nam vsem pa daje dejstvo, da posredno vsi prebivalci Horjula in vse terenske organizacije, skušajo k slavju 1. julija prispevati čim več, da bi se udeleženci letošnjega dneva borca in dneva Iskre v Horjulu imeli kar najbolje.
Kaj vam pri pripravah letošnje proslave povzroča največ preglavic?
Težko bi se odločil kateri problem je najtrši. Le to vera, da jih ni malo, a večino smo uspeli že rešiti. Morda še najteže je uskladiti velike želje po solidni prireditvi s sorazmerno skopimi sredstvi, ki jih za to lahko
porabimo. Toda — dobra volja vseh v pripravah sodelujočih odtehta marsikaj in zato sem prepričan, da bo proslava dostojna jubilejem, ki jih bomo ta dan proslavili v Horjulu, kljub temu pa ne bomo preveč odprtoroki segli po razpoložljivih sredstvih.
Kako kaže udeležba na proslavi?
Večina naših delovnih organizacij je že poslala orientacijske prijave, le redke med njimi pa so bile pri tem dokaj skromne. Pri tem ne morem razumeti, v čem je vzrok za dokaj majhno prijavo, saj so dosedanje proslave pokazale, da se jih člani delovnih kolektivov Iskre prav radi udeležujejo, saj služijo zbliževanju in medsebojnemu spoznavanju, svoj viden odmev pa ta srečanja Iskrašev prav gotovo imajo tudi v naši širši javnosti. To priložnost izkoriščam za apel vsem tistim, ki so bili pri prijavi udeležencev preskromni, da to lahko še popravijo z ustrezno živahno agitacijo in tako pomagajo do popolnega uspeha prireditve.
Bo kakšna razlika med dosedanjimi in letošnjimi proslavami?
Skoraj si upam trditi, da v sami organizaciji proslave posebnih razlik ne bo, saj si naš odbor prizadeva, da bi hila le-ta vsaj takšna kot so
Spričo tega, da ob skoraj
18.000	zaposlenih v Iskri in k temu še vsaj 25.000 njihovih svojcev, prgišče ležišč v našem počitniškem domu v Poreču in v kampu na Dugem otoku zares predstavlja kapljo v morje, če vemo, da si dobršen del ljudi želi vsaj nekaj dni dopusta preživeti ob morju. Upoštevajoč vse to, počitniški center, kakršnega naj bi si zgradili v Dalji pri Novem gradu, Iskra nedvomno potrebuje. Tu bi celo malo pokritizirali — namreč to, da smo se v Iskri takšne potrebe zavedli Jele danes, ko je gradnja veliko dražja kot pred leti in, ko je ob naši, vsaj bližnji obali, že skoraj nemogoče dobiti košček prostega zemljišča. Zamisel o počitniškem centru
bile vse dosedanje. Razlika bo morda edinole v tem, da bodo v kulturnem programu letošnje proslave nastopili domači, torej Iskraši in kulturni delavci iz Kranja ter Horjula. Žal na programu ne bo še nekaterih drugih iz Iskre, za katere vemo, da se na svojih področjih tako ali tako kulturno udejstvujejo, vendar njihove prijave za nastop nismo prejeli.
Kot predsednik prireditvenega odbora bi morda ob tej priložnosti udeležencem proslave povedali kaj pomembnega?
Predvsem si - želimo tega, da bi jih bilo čim več. Drugo, kar se mi zdi pomembno, pa je to, naj bi vsi udeleženci prispeli v Horjul čim prej, vsekakor pa vsaj do 9. ure, čeprav se dejanska proslava začne šele ob 10. Radi bi se namreč izognili vsem morebitnim prometnim problemom, kar pa bo odpadlo, če bodo prišli pravočasno. Da bi bilo naše skupno počutje čim boljše, prosim vse udeležence, zlasti pa voznike avtobusov in osebnih vozil, naj spoštujejo navodila in upoštevajo napotke redarjev, katerih smo pripravili dovolj. Upam, da bo vse teklo nemoteno, če bo slehernik seveda upošteval navodila. Predvsem pa bi se ob tej priložnosti rad zahvalil vsem, ki kakorkoli sodelujejo pri pripravi te zahtevne prireditve in jih prosim, naj še nadalje vztrajajo do zadnjega trenutka, zvesto in predano, da bodo naši skupni napori kronani z uspehom in bodo udeleženci proslave v Horjulu zadovoljni do slednje potankosti.
-J. C-
je torej dobra in na družbe-no-političnih organizacijah poslovnem odboru in DS ZP je že doživela podporo. Zdaj je stvar v razpravi po naših delovnih enotah, kjer naj pade odločitev, ali začeti predvideno gradnjo, ali ne in kako zagotoviti potrebna finančna sredstva, da bi to zamisel izpeljali čim prej in čim bolje, pa da ne bi financiranje te gradnje bilo preveč boleče. Razumljivo je denar pri tem edini in največji problem, toda ne smemo pozabiti, da se ob rasti cen gostinskih uslug vztraj no umikajo možnosti za leto. vanje ob morju zlasti tistim delavcem, ki se ne morejo pohvaliti s previsokimi dohodki, lasten center, z zmogljivostmi, kot so predvidene pa bi kljub temu lahko
JENSTERLE.
Vprašanje: Kako ocenjujete poslovanje v letošnjem letu?
Odgovor: Letošnje poslovanje naše tovarne smatram za ugodno, saj smo za 19 % naredili več kot v istem obdobju lani. Vendar to ni osnovna značilnost za letošnje poslovanje: če bi imeli dovolj finančnih sredstev na razpolago, tako da bi nam material nemoteno dotekal oz. če bi vsaj lahko dvigali material sproti kot prihaja na carino, bi bil ta odstotek znatno večji. Kljub težavam pa nam je 4-mesečni obračun pokazal, da je bilo poslovanje uspešno, saj smo imeli od predvidenih 130 milij. kar 170 milijonov ostanka dohodka.
Vprašanje: Znano je, da povečujete proizvodnjo. V mnogih podjetjih tožijo, da jim manjka delovne sile, kako kaže to pri vas?
Odgovor: Ekonomski rezultat je torej boljši kot smo pričakovali. Tudi ostali faktorji, ki vplivajo na poslovanje, se izboljšujejo. Tako smo npr. v drugi polovici lani čutili precejšnjo pomanjkanje naročil, cločim je letos naročil dovolj, pač pa nam manjka ljudi v neposredni proizvodnji tako, da bi sedaj takoj sprejeli okrog 20 ljudi za delo v proizvodnji, n jih je težko dobiti. Delno računamo, da bodo prišli ob koncu šolskega leta vsaj tisti, ki ne gredo naprej v druge šole ali v uk. Bojimo pa se, da še tiste ne bomo dobili. Glede na povedano se bo v nasTed-
centru Iskre
zagotovil znosne stroške 'e-tovanja vsakomur.
V prid odločitvi za gradnjo govorijo tud; dejstva, da je cena zemljišča zelo nizka, da komunalni prispevek ni prebran, zlasti pa to, da pot do Dajlc ni niti tako dolga, saj je več kot enkrat krajša kot do Sukošana pri Zadru, odkoder je potem še dve uri m pol vožnje z motornim čolnom do kampa na Dugem otoku. In čeprav svet v Daj-li, tak kot trenutno je, ni najbolj idealen, vendarle strokovnjaki, ki so proučevali izgradnjo zagotavljajo, da b' bilo možno ob ne prevelikih sredstvih obalo urediti že do začetka prihodnje počitniške sezone in zagotoviti solidno kopanje, kar je po mojem gotovo prva zahteva. Ker je (Dalje na 6. strani)
njem obdobju treba čimbolj poglobiti v tehnologijo in modernizacijo, kar pa je zelo odvisno od sredstev, ki jih bomo imeli na razpolago oz. od možnosti pridobitve kreditov za izboljšanje tehnologije.
Vprašanje: Imate strokovnjakov dovolj?
Odgovor: Glede pomanjkanja strokovnjakov predvsem z višjo ali visoko izobrazbo bi dejal, da to čutimo že vsa leta pa tudi letos, čeprav smo osebne dohodke uredili, do-čim je število srednjega kadra zaenkrat zadovoljivo. V tovarni je zaposlenih 450, za letos smo načrtovali da jih bo 500, vendar ne dobimo ljudi, nasprotno, od novega leta pa do sedaj se je število zaposlenih za 20 celo znižalo.
Vprašanje: Vam investicije že vračajo predvidene koristi, in ali mislite na nove?
Odgovor: Glede na vprašanje, če nam investicije v novi del zgradbe že vračajo predvidene koristi bi dejal, da smo s to investicijo predvsem rešili prostore za strokovne službe, montažne prostore pa le v toliko, da smo boljše organizirali delo kot v prejšnjih delavnicah. Vendar nam je omenjena investicija zelo koristila, saj smo skoraj za milijardo S din povečali bruto produkt, po sedanjih cenah pa še za več. V kolikor pa bi šli še v nadalj; nje povečanje proizvodnje, bi morali še investirati. Najprej smo si morali zagotoviti prostore, da lahko delamo, sedaj je na vrsti zboljšanje tehnologije. Ocenjujoč razprave o bodočem programu računamo, da tovarna lahko v nekaj letih podvoji proizvodnjo oz. poveča od sedan ¡:b 5 na 10 milijard din bruto proizvodnje v 1977. letu.
Nekaj misli o počitniškem
S seje poslovnega odbora ZP
» Elektromehanika « Kranj
Fia n proizvodnje v maju presežen za 5,4t
Za maj je bila planirana vrednost proizvodnje najvišja v prvi polovici leta. Kljub težavam smo planske obveznosti izpolnili in plan presegli za 5,4 %. S tem presežkom smo nekoliko popravili relativno slab skupni rezultat. Sedaj smo v kumulativi za 2,6 % nad planirano vrednostjo. V primerjavi s petmesečno proizvodnjo lani, je letos povprečna dnevna proizvodnja višja za 23 %.
PROIZVODNJA V MAJU DE
Elek. roč. orodje	120,3
Števci	104,7
Stikala	112,4
Telefonija	93,6
Mehanizmi	131,4
Skupna prod. delov	134,6
Skupaj	105,4
Obrat električnega ročnega
orodja je v tem mesecu presegel plan za 203 %. Precej preko planirane vrednosti so izdelali vrtalnih strojev 106A2, 106A3 in 110A1. Nekateri so jim izpadli zaradi prepozne dobave sestavnih delov, zato je bil zelo slabo izoplnjen plan asortimana. V zadnjem času se je precej izboljšala dobava domačega in uvoženega materiala tako, da v primeru, če se trenutno Stanje ne bo poslabšalo, lahko pričakujemo ugodne rezultate.
Obrat števcev je planirano proizvodnjo presegel za 4,7 odstotka. V asortimanu je prišlo do večjega odstopanja v korist dvotarifnih števcev zaradi pomanjkanja sestavnih delov za enotarifne šte-vilčnike. Stikalnih ur je bi-
lo izdelano več kot je bilo planiranih.
Obrat stikal je plan pre-presegel za 12,4 %.' Rezultat je kljub težavam s preskrbo z repromaterialom precej ugoden, predvsem zaradi preseženih količin artiklov domače proizvodnje, nekaj pa jih je izpadlo zaradi pomanjkanja sestavnih delov. Mikio-stikalo MN, MP je bilo dano v proizvodnjo, ker se je dokončno zaključila poizkusna proizvodnja.
Obrat telefonije ima še vedno velike težave pri doseganju planskih obveznosti. Dobava materiala se je izboljšala, vendar je še vedno nekaj kritičnih pozicij, ki so vplivale na izpolnitev plana (transformatorji iz Sežane, slušalke za PTI od Čajevca, koordinatni stlkalniki iz uvoza). V maju so izdelali rekordno število 205.658 ploščatih relejev, torej povprečno 8942 relejev na dan. To je zelo pomemben uspeh, saj smo prvič doslej izdelali v enem mesecu nad
200.000	ploščatih relejev. Iz meseca v mesec pa je bolj prisoten problem pomanjkanja delovne sile. To je predvsem pri izdelavi relejev in na spajkanju, kjer bi se morala proizvodnja najbolj povečali in prav zato je bilo predvideno občutno povečanje zaposlenih. Problem se bo v pravi dimenziji pokazal šele čez nekaj mesecev.
Obrat mehanizmov je plan presegel za 31,4 %. Tudi tokrat so zaradi nujnosti naročil za izvoz izdelali precej več števcev pogovorov kot so jih planirali.
PETMESEČNA PROIZVODNJA
DE	%
Elek. xr orodje	99,0
števci	105,6
Stikala	113,6
Telefonija	883
Mehanizmi	137,9
Skupna prod. delov	178,1
Skupaj	102,6
V maju s« je kumulativno najbolj popravil rezultat obrata ERO, saj je le za 1 % pod planirano vrednostjo. Razen telefonije in ERO so ostali obrati v prvih petih mesecih dobro izpolnili planske zadolžitve.
PRIMERJAVA Z LANSKO PETMECNO PROIZVODNJO DE	%
Elek. roč. orodje	111,0
Električne storitve	483
števci	144,6
Stikala	120,0
Telefonija	111,3
Mehanizmi	119,8
Skupna prod. delov	104,0
Ostale storitve	87,2
Skupaj	116,0
V letošnjih petih mesecih se je fizični obseg proizvodnje (merjen z SPC) glede na lanski povečal za 16%. Največje povečanje je v števcih, najmanjše pa v ERO in telefoniji. V prihodnem obdobju bomo morali vložiti še precej truda, da bomo v telefoniji nadoknadili izpad prvih petih mesecev. V kolikor v tem mesecu ne bo večjih problemov z materialom in denarjem za uvožene dele, lahko pričakujemo, da bo v juniju ERO tudi v kumulativi presegel planirane obveznosti.
Deseta seja poslovnega odbora ZP Iskra je imela 19
točk dnevnega reda. Razprava je obravnavala predloge o razdelitvi sredstev za znanstveno raziskovalno dejavnost v Združenem podjetju (predlog sprejet), o poslovni problematiki v organizacijah ZP (nakazana je bila situacija, težave in problemi, in delno že tudi predlogi za izboljšanje v tovarnah, ki v letošnjem letu izkazujejo negativne rezultate). Sodelovanje z El Niš se poglablja, zato je bil predlog o tesnejšem sodelovanju ugodno sprejet. Glede TV aparatov bo poslovni odbor podrobneje razpravljal na naslednji seji, ko bodo znani vsi problemi in pokazatelji. PO je bil seznanjen, da je Elrad Gornja Radgona opustil interes za integracijo. O aranžmaju Perles (Švica) - Iskra so bila mnenja ugodna, izvedbo pa sta prevzeli Elektromehanika (60%) in Iskra Commerce (40 %). Medico inženering Iskra - Klinične bolnice Ljubljana, o čemer so že pisali
V četrtek, 7. junija, se je po 14. uri v dvorani delavskega samoupravljanja prvič sestal aktiv mladih samouprav-ljalcev.
Aktiv sestavlja 58 mladih, kj so izvoljeni v samoupravne organe obratov in tovarne. Njegova naloga je, da mlade sproti seznanja s sklepi in odločitvami vseh samoupravnih organov in komisij tako.
dnevni časopisi, je že v začetni fazi; naše glasilo pa bo o
tem izčrpneje poročalo v naslednji številki.
Akcije za dvig kvalitete (ie-to kvalitete) so se odrazile kot nujen prispevek Iskr: ne samo v tem letu, pač pa je geslo Iskre tudi za vnaprej predvsem: kvaliteta! Informacija o samoupravnem ipo-razumu v ZP Iskra je ostala ista kot doslej: ostajamo pri j-pat-i pozicir
Poslovni odbor je bi! tudi seznanjen s predlogom pravil o nagradah za izjemne dosežke v gospodarstvu, o varovanju poslovne tajnosti, o temeljnem pravilniku delovnih razmerij, o spremembi firme ZP Iskra Kranj m organizacij v sestavi ZP Iskra, o razširitvi poslovanja Iskra Commerce, ter o predlogu zavarovalnice Maribor za poslovno sodelovanje z ZP Iskro.
Ker je bilo zasedanje v torek, 13. junija, tehnično pa je bilo glasilo urejeno 14., bomo važnejše probleme podrobneje objavili v naslednji številki.
da bodo na tekočem'o dogajanjih v tovarni in v Združenem podjetju.
Na prvem sestanku smo sc domenili o nadaljnjih akcijah in smernicah ter sestavili začasno predsedstvo, katerega naloga je, da sestavi kandidatno listo in organizira volitve v stalno predsedstvo.
Jože Perko
»Elektromehanika« Kranj
Prvi sestanek mladih samoupravljavcev
limill!IIII||||||!ll|||j|||||||||||I|||||||||||!I|||||||||)I|||||||||||t![|||||||||||||||||||| |||!|||||||!|||||||||||||||||||||||:|||||Mllllllllllllllt!III!lllllili;illlllllllllllllllllllllllllillllll llllllllllülllllllllllllllllllllll.llllllllillllllllillllllimilllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllll
Osnutek družbenega dogovora
o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj
i.
1. Upoštevajoč resolucijo o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji, program socialne politike v občini Klanj, ugotovitve in stališča skupščine občine Kranj v zvezi z analizo srednjeročnih planov gospodarskih organizacij za zaposlovanje s posebnim ozirom na probleme dinami-e zaposlovanja ir. izobiazbene strukture zaposlenih ter z namenom izboljšati kadrovsko strukturo v delovmh organizacijah na območju občine Kranj bodo podp snikj družbenega dogovora vsa vprašanja kadrovske politike urejali v svojih organizacijah in skupnostih tako, kot določa ta družbeni dogovor, h kateremu pristopajo.
II.
2.	Podpisniki dogovora bodo do 31/12-1972 sprejeli srednjeročne programe kadrovskega razvoja za svojo organizacijo na osnovi lastnih splošnih razvojnih programov odnosno programa obči: ne in republike.
3.	Podpisniki bodo svoje akte o sistemizaciji delovnih mest izdelali na osnovi dejanskih potreb, ki jih bodo ugotovili na osnovi opisov del in analize strokovnosti, znanja in sposobnosti, ki so značilne za posamezao delo in ki izvirajo iz stalne vsebine tega dela.’
4.	Za odpravo razlik med zahtevano in dejansko izobrazbo oziroma kvalifikacijo zaposlenih, bodo podpisniki:
— na nezasedena delovna
mesta sprejemal; delavce z zahtevano izobrazbo oz. kvalifikacijo,
—	delavcem, ki zasedajo delovna mesta, za katera nimajo zahtevane izobrazbi oziroma kvalifikacije, omogočili pridobitev take izobrazbe oziroma kvalifikacije,
—	delavce, ki v roku petih
let od dneva uveljavitve tega dogovora ne	bodo pri-
dobili ustrezne izobrazbe, po postopku, določenem v splošnem aktu delovne organizacije, razporedili na prosta delovna mesta, ustrezna stopnji njihove strokovne usposobljenosti; delavci, ki ne izpolnjujejo zahtev delovnega mesta glede strokovne izobrazbe, delo	pa uspešno
opravljajo, lahko na podlagi sklepa delovne organizacije
ostanejo na delovnem mestu, če so imeli na dan uveljavitve tega dogovora vsaj 20 let ustreznih delovnih izkušenj.
5.	Podpisniki bodo delavcem, ki jih bodo napotili na strokovno izobraževanje ali izpopolnjevanje, zagotovili:
—	celotne stroške šolnine,
—	povračilo dejanskih stroškov od kraja zaposlitve do kraja šolanja, če je ta izven kraja zaposlitve,
—	100 % nadomestilo povprečnega osebnega dohodka zadnjih šestih mesecev za izgubljeni zaslužek za čas študijske odsotnosti,
—	za prvo opravljanje izpitov naslednje število dni študijskega dopusta:
za vsak izpit predmeta na srednjih šolah 1 dan, za vsak izpit predmeta na višjih in visokih šolah 2 dni, za vsak zaključni izpit na srednjih šolah 6 dni, za diplomo na višjih šolah 20 dni,
za diplomo na visokih šolah 30 dni.
Cc je po statutu šole potrebna za opravljanje izpitov
in vaj, daljša obvezna navzočnost v šoli, se odobri toliko dni dopusta, kolikor določa statut šole.
6.	Podpisniki bodo v prihodnjem obdobju vsako leto vlagali za izobraževanje novih kadrov in za izpopolnjevanje že zaposlenih, v skladu s programom kadrovskega razvoja, najmanj toliko, kolikor so se zavezali s samoupravnimi sporazumi o lelit-vi dohodka in osebnih do. hodkov.
7.	Podpisniki sprejemajo kot stalno nalogo organizirano uvajanje novo zaposlenih in stalno izpopolnjevanje že zaposlenih delavcev, da bi s tem zagotovili v čim krajšem možnem času njihovo polno delovno usposobljenost.
Ob preusmeritvi proizvodnje oz. dejavnosti bodo delovne organizacije poskrbele za prekvalifikacijo svojih delavcev.
8.	Delovne organizacije bodo svojim delovnim invalidom, katerih invalidnost je nastala zaradi nesreče pri delu ali poklicnega obolenja
» Orodjarna « Ljubljana
Tovarne ZP kažejo vedno večje zanimanje za usluge Orodjarne
© Stare slabosti ovirajo tekoče delo © Kvalitetni premiki v celotnem poslovanju • Potrebna je razširitev zmogljivosti © Dolgoročnejša naročila s strani naših organizacij © Skrb tudi za kadrovsko okrepitev ©
Pred časom smo pisali o vrsti problemov, ki tarejo našo tovarno orodja, da že nekaj časa ne more poslovati tako, kot bi si želeli. Vendar z vso odločnostjo so se lotili vseh perečih vprašanj in z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se prvi rezultati povečanih naporov za izboljšanje poslovanja že začenjajo kazati, še več — pred orodjarno se odpira celo obetajoča prihodnost.
Glavni vzrok, da v tovarni orodja v letošnjem letu — vsaj do maja — izpolnjujejo proizvodni načrt dokaj slabo, je predvsem v tem, da imajo še vedno dobršen del zmog ljivosti zaseden za dodelavo in izdelavo orodij iz lanske-
ga in celo predlanskega leta, kar seveda povzroča manjše izpolnjevanje tekočih naročil. Takšno stanje narekuje delo v podaljšanem delovnem času, delo na počez, pogodbeno delo — da bi se tako čimprej otresli teh obvezno-
sti in vse svoje sile lahko posvetili izključno novim naročilom, ki jih je vsak dan več. Izboljšanje v tem pogledu pomeni to, da vsako opravljeno naročilo odslej kupec že ob prevzemu preizkusi in potrdi, saj se bodo tako izognili naknadnim dodelavam, kakršne jih še zdaj tarejo iz preteklega obdobja.
V orodjarni so se zdaj lotili tudi temeljitega pregleda obstoječih strojev in glede
(Dalje na 6. strani)

Pred kratkim je odšla v zasluženi pokoj IVANA SEDEJ, ki je v tovarni delala od njene ustanovitve na različnih delovnih mestih, nazadnje pa kot priučena delavka v montaži elementov Iskra-Horjul. Sodelavci so se od nje prisrčno poslovili s skromnimi darili in iskrenimi željami, da bi pokoj uživala zdrava in zadovoljna v krogu svojih najdražjih.
»ELEKTROMOTORJI« ŽELEZNIKI — Pred kratkim so člani samoupravnih organov obiskali tovarno »Elektrokovlna« Maribor, kjer so bili prisrčno sprejeti in si ogledali proizvodnjo. Ekskurzija je bila vsekakor zelo koristna, saj so se člani spoznali z delom, uspehom in problemi sorodnega kolektiva
V sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani RAZPISUJEMO
za Gorenjsko regijo vpis v Poslovni oddelek Ekonomske fakultete za šolsko leto 1972/73.
Pogoji za vpis in organizacijo študija so razvidni iz priloženega prospekta Ekonomske fakultete.
' Z Ekonomsko fakulteto sodelujemo že tri leta. Letos jeseni bo diplomirala že prva skupina slušateljev. Rezultati študija so vzpodbudni. Šolanje v Kranju je za slušatelje ugodno, ker se jim ni treba voziti v Ljubljano, ker imajo program na seminarski način, tako da predelamo predmet za predmetom in lahko slušatelji prilagodijo študij svojemu prostemu času. V pripravah na izpite pomagamo slušateljem z inštrukcijami, dopolnilnim delom in nasveti.
Stroški šolanja, ki so navedeni v prospektu, so vpisnina in prispevek fakulteti. Celotna šolnina za vsa tri šolska leta pa znaša 5.400,— N din in se v skupini v Kranju lahko vplača v 30 obrokih, pa 10 obrokov na leto.
Prosimo strokovne službe v delovnih organizacijah, ki so odgovorne za izobraževanje, da z razpisom seznanijo zaposlene delavce, predvsem pa še tiste, za katere same menijo, da bi se morali vključiti v študij na Ekonomski fakulteti.
K prijavi je treba priložiti:
—	rojstni list,
—	zadnje šolsko spričevalo,
—	potrdilo o zaposlitvi,
—	kolek za 2 N din,
—	2 sliki.
Prijave dostavite na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, Cesta Staneta žagarja 1, kjer dobite tudi vse podrobnejše informacije.
(Illllllilllllllllllllllllllllll lllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIlllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllUllllllllIltlllllllllilllllllllllllllllllllltltlllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIlllltMlllllllllilliltlllllllllllllillllllllllllllllllllltllllllimilll
omogočile, da še naprej ostanejo na delu v delovni organizaciji, razporedile pa jih bodo na delovna mesta, ki so za to predvidena v splošnih aktih in jih bodo za ta delovna mesta tudi usposobile.
9.	Podpisniki bodo zagotovili družbeno ekonomsko izobraževanje v posameznih de lovnih organizacijah tako, da bodo v lastnih programih do ločili vsebino in način tega izobraževanja, predvsem za novo sprejete delavce, za strokovni kader, za vodilni in vodstveni kader ter za novo izvoljene organe samoupravljanja.
10.	Podpisniki se obvezujejo, da bodo delovne organizacije in Delavska univerza skrbele tudi za družbeno pomično izobraževanje delavcev s tem, da bodo za organizacijo in programiranje skrbele organizacije ZKS, sindikata in ZMS.
11.	Podpisniki s področja šolstva, bodo nadarjenim otrokom socialno šibkih delavskih in kmečkih družin,
nudili vso pomoč pri vključevanju v nadaljnje šolanje ter na nje opozarjali zainteresirane organe in organizacije, predvsem komunalni zavod za zaposlovanje Kranj, kateri bo organizirano vodil evidenco ter iskal možnosti za štipendiranje in druge oblike pomoči.
12.	Podpisniki bodo vse zaposlene, ki nimajo dokončane osnovne šole, vzpodbujali in jim omogočili da to dokončajo in v zvezi s tem pod-vzeli ustrezne organizacijske in druge ukrepe.
13.	Podpisniki bodo v svojih aktih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov sistem delitve izpopolnili tako, da bo vzpodbujal čimboljše rezultate dela in čimvišjo strokov no usposobljenost.
III.
14.	Podpisniki bodo po kriterijih in merilih družbenega dogovora o štipendiranju v razdobju 1972-1977 štipendirali najmanj toliko študentov na fakultetah in drugih šolah, kolikor predvideva program
kadrovskega razvoja v delovni organizaciji oziroma interesni skupnosti.
15.	Podpisniki bodo v delovnih organizacijah v skladu z veljavnimi predpisi o sprejemanju pripravnikov sistemizirali delovna mesta pripravnikov in sicer najmanj 10 % od skupnega števila sistemiziranih delovnih mest z visoko, višjo in srednjo izobrazbo.
V delovnih organizacijah, kjer je sistemiziranih manj kot 10 takih delovnih mest, bodo sistemizirali vsaj eno delovno mesto pripravnika.
16.	Podpisniki se obvezujejo, da bodo zagotovili stalno zasedbo delovnih mest pripravnikov. Skupščina občine Kranj pa se posebej obvezuje, da bo striktno izvajala zakonita določila o sprejemanju pripravnikov.
17.	Pri vključevanju novih kadrov, zlasti kadrov za vodstvena in vodilna mesta, se podpisniki obvezujejo, da bodo ob razpisu upoštevali pogoje, določene v sistemizaciji delovnih mest
18.	Poleg določbe v točkj 17 bodo podpisniki vključili med pogoje za vodilna in vodstvena mesta tudi družbenopolitične in moralno etične norme.
19.	Podpisniki se obvezujejo, da na vodilna in vodstvena mesta ne bodo razporejali tistih:
—	ki so bili kaznovani zi radi nepravilnega dela in ponašanja na svojem delovnem mestu,
—	ki so s slabim vodenjem delovno organizacijo pripeljali v stanje stagnacije ali nazadovanja,
—	ki izražajo negativen odnos do samoupravljanja, do interesov samozaščite, vseljudske obrambe, do bratskih narodov, itd.
20.	Ob razpisu za mesto najvišjega individualnega izvršilnega organa (direktorja) pri pogojih šolsjje izobrazbe, podpisniki lahko le v izjemnih primerih odstopajo za eno stopnjo od najvišje zahtevane izobrazbe v deiovni organizaciji. Pri pogojih pra
ksc bodo zahtevali najmanj pet let delovnih izkušenj, ol tega vsaj 2 leti na vodstven.b delovnih mestih.
21.	Podpisniki bodo ob ponovni izvolitvi oziroma reelekciji najvišjega individualnega izvršilnega organa (direktorja) in vodilnih delavcev v delovni organizaciji upoštevali naslednja merila:
— uspešnost poslovanja V določenem obdobju, ki se izraža v ustvarjenem dohodku, uresničevanju programa razvoja, v jasni perspek,:vi ekonomskega napredka, v razvoju samoupravnih ounosov, izboljšanju kadrovske strukture in razvoja kadrov dvigu življenjske ravni zaa -slenih, medsebojnih odnosih in drugem.
22.	Uspešnost dela teh delavcev bodo podpisniki preverjali tudi ob vsakem zaključnem računu delovne organizacije. V primeru neuspešnega dela morajo samoupravni organi sklepati o zaupnici.
23.	Podpisniki družbenega dogovora bodo vodili tako
Vsem štipendistom ZP Iskra Kranj sporočamo:
Štipendist, ki zaprosi za družinski dodatek, mora k prošnji predložiti:
1	potrdilo o mesečnih prejemkih staršev (ki so v rednem delovnem razmerju) od 1. 1. do 30. 6. 1972,
2	potrdilo o pokojnini od Zavoda za socialno zavarovanje,
3.	potrdilo o prejemanju otroškega dodatka,
4.	potrdilo o začasnem bivanju v kraju šolanja.
Vloge za družinski dodatek se rešujejo samo enkrat letno, zato morajo štipendisti, ki so v prejšnjem letu prejemali te dodatke predložiti vse potrebne dokumente 2 meseca pred začetkom šolskega leta, t. j. do 1. julija 1972 dijaki srednjih in poklicnih šol in 1. avgusta 1972 študenti višjih in visokih šol.
Dijaki srednjih in poklicnih šol so dolžni, da v 10 dneh po zaključku šolskega leta predložijo spričevalo (prepis) najkasneje do 28. junija 1972 — Referatu za štipendije pri OKP Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1.
ISKRA - TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV NOVO MESTO
objavlja
prosta delovna mesta za:
1.	PLANERJA PROIZVODNJE
2.	PLANERJA MATERIALA
3.	VODJE SKLADIŠČA
4.	VEC STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV
5.	VEC PK DELAVCEV
Vabimo sposobne, aktivne sodelavce, ki želijo opravljati zanimivo in kreativno delo.
Za vstop na objavljena delovna mesta, morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:


pod 1.: Višja ali srednja šola ekonomske, strojne ali elektro smeri, 3 leta ustrezne prakse; pod 2.: Srednja strokovna šola ekonomske, strojne ali elektro smeri;
pod 3,: Srednja strokovna šola, ekonomske ali elektro smeri in 3 leta ustrezne prakse; pod 4.: Poklicna šola in izpit za VK; pod 5.: Zaželena končana osnovna šola.
Osebni dohodek po pravilniku o osebnih dohodkih.
Vabimo vas, da se zglasite osebno v splošnem sektorju i tovarne.
Z veseljem vam bomo posredovaii podrobnejše informacije.

imiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiumiMiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiin
Pogled na Horjul, največji kraj v prijetni dolini v neposredni bližini Ljubljane, ki bo udeležencem proslave prav gotovo ostal v lepem spominu
Poročali smo že, da bo 1. julija 1972 v Horjulu veliko slavje ZP »ISKRA« in Dolomitskega odreda. Prepričani smo, da mnogi, ki ste se odločili udeležiti praznovanja, Še ne poznate tega kraja, zato vam ga v kratkem opisu predstavljamo:
Nekdaj značilna in lepo urejena slovenska kmečka vas, je danes zaradi industrije zelo spremenila svoj videz. Leži 18 km zahodno od Ljubljane ter je obdana z nizkimi in srednje visokimi hribi. Med temi hribi so speljane neštete gozdne poti in steze, prav primerne za rekreacijo in krajše izlete. Potok Hor-julščica in idilični kotički nudijo v vsakem letnem času nedeljskim izletnikom prijetno počutje.
Obiskovalcem prip&ročamo:
O La 1
ogled Turškega tabora pri cerkvi sv. Urha, znamenito fresko sv. Krištofa iz 14. stoletja na Vrzdencu, kjer je tudi rojstna hiša matere Ivana Cankarja. V okolici so lepa višinska naselja: žažar, Šentjošt, Samotorica in Korena, od koder se v lepem vremenu vidijo Julijci s Triglavom.
Naselje Horjul je povezano z Ljubljano z lepo asfaltno cesto. Ce zavijete • na koncu Tržaške ceste v Ljubljani na desno, vas le ta pripelje do Horjula. K nam se t>hko pripeljete tudi z Vrhnike, kjer je na križišču pred hotelom Mantova smerokaz — Horjul 8 km.
Iz vasi se po primerno urejenih makadam cestah odpeljete v številna naselja in zaselke. Na Vrzdencu se pot začne vzpenjati ter vas pope-
fSk
lje v Poljansko dolino, Žiri ali na Primorsko.
Poseben čar vzbujajo kmetije, posejane po pclbočjih hribov, kjer boste prav lepo postreženi z domačo hrano.
V	okoliških gozdovih stojijo številna obeležja, ki naš spominjajo na dogodke iz NOV. V tem času je na teni terenu deloval Dolomitski nd-red, na področju Korene pa je bilo tudi šolsko partizansko taborišče.
V	horjulski dolini ni večjih turističnih objektov, zato pa boste prijazno in dobro postreženi v zasebnih gostiščih.
K številni udeležbi vas vabijo vse družbeno-politične organizacije KS Horjul, ki vam ob koncu kličejo:
NA SVIDENJE 1. JULIJA V HORJULU!
kadrovsko po'itiko, da ne bodo škodili drugim podpisnikom družbenega dogovora.
24.	Podpisniki bodo odgovorna delovna mesta v kadrovskih službah zasedli s takimi kadri, ki bodo sposobni izvajati principe kadrovske politike in določla tega dogovora.
Delovne organzacije z manjšim številom zaposlenih bodo zagotovile izvajanje določil L odstavka te točke tako, da bodo za to zadolžili najDolj ustrezno usposobljenega delavca, ki bo za deio odgovo-rci> pristojnim organom upravljanja v delovni organizaciji.
IV.
25.	Skupščina občine Kranj bo sama in s svojimi organi Predvsem komisijo za volitve jn imenovanja, svetom za de,° ¡or komisijo za sestavo družbenega dogovora o kadrovski politiki v občin Kranj, spremljala izvaja-n)c tega dogovora in posameznim podpisn.k ■m nudila
""rpzno n^moč
26.	Posamezne interesne skupnosti bodo v okviiu svoje dejavnosti skrbele za to, da se bo kadrovska politika izvajala v sklauu s principi resolucije o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji in tega dogovora.
27.	Podpisniki bodo določila 4. točke tega dogovora realizirali najkasneje -do 31/12 -1972.
28.	Podpisniki bodo določbe tega dogovora vnesli v statut in druge akte interne zakonodaje najkasneje do 31/12-1972.
29.	Ta dogovor velja za vse podpisnike z dnevom podpisa.
Pripomba uredništva: Zaradi več tisoč članov Iskre, ki so zaposleni v podjetjih na področju kranjske občine, smo objavili OSNUTEK DRUŽBENEGA DOGOVORA o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj, ker je potrebno, da so s tem seznanjeni vsi člani še pred sprejetjem »družbenega dogovora«.
Vrhnika
prireditveni
prostor
ljubljana

km
horjul
4. julij 72
Tovarne Z P kažejo vedno večje...
(Nadaljevanje s 4. strani)
na potrebe ugotovili, da nekatere izmed njih ne potrebujejo. Le-te stroje bodo odprodali in tako sprostili vezana obratna sredstva, pa tudi razbremenili prostor, ki ga že ob sedanjem tempu proizvodnje pogrešajo. Na račun že odprodanih strojev, so nabavili dva nova, ki ju pri proizvodnji nujno potrebujejo in sicer ramenski vrtalni stroj in koordinatni vrtalni stroj. Nadalje pa potrebujejo, za proizvodnjo orodja zelo pomemben — erozijski stroj. Le-ta pa je zelo drag in bodo zanj morali dobiti ustrezen investicijski kredit. V ta namen so prek Iskra Commerce v banko že vložili ustrezen elaborat in upajo na ugodno rešitev.
Skupno so v petih mesecih kljub vsemu izpolnili 70 % načrtovane vrednosti, seveda pa bodo v naslednjih mesecih morali krepko zavihati rokave, če bodo hoteli zamujeno nadoknaditi.
Letošnji načrt orodjarne je dokaj visok, razen tega se bo z letošnjim letom začelo odplačevanje anuitet, to pa ob manjkajočih obratnih sredstvih povzroča precejšnje poslovne težave. Zaradi nelikvidnosti je orodjarna imela blokiran svoj žiro ra-
čun polnih enajst mesecev. V ta namen so izdelali preventivni sanacijski program in zaprosili pri občinski skupščini Ljubljana-Siška za kredit. Polovico teh sredstev je občinska skupščina pred kratkim odobrila, pogojno pa je odobrila nadaljnjo četrtino,	če bo banka
odobrila	tudi zaprošeni
kredit za erozijski stroj. V boju za odpravo nelividno-sti so razen odprodaje nepotrebnih	strojev, odločno
posegli tudi po izterjavi zapadlih obveznosti, razčiščevanju nerešenega vprašanja najemnin za izposojene stroje in likvidaciji spornih terjatev, kar vse naj bi pripomoglo do boljših pogojev poslovanja. Ti napori so bili kronani z uspehom, saj so že konec aprila deblokirali žiro račun, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na nadaljnje poslovanje.
Razen tekočim problemom proizvodnje, vse bolj posvečajo pozornost perspektivi tovarne. V ta namen pripravljajo kratkoročni in srednjeročni program. Pri tem jih vodi želja, da bi bila ta dva programa čim bolj realna in zato so se odločili za direktno kontaktiranje s tovarnami ZP, ki orodjarske usluge potrebujejo. Dosedanje ugo-
V maju občutno ...
(Nadaljevanje s 1. strani)
navkljub proizvodnja v naši tovarni ugodno narašča. Ta obseg proizvodnje hkrati pomeni 20,79 % večjo finalizacijo od tiste,' ki smo jo v istem obdobju dosegli v lanskem poslovnem letu.
Pri tem moramo omeniti, da je položaj pri oskrbi s potrebnimi reprodukcijskimi materiali izredno težak, prav nezadostna in neredna oskrbljenost pa zavira še hitrejšo in večjo finalizacijo. Tu moramo omeniti predvsem pomanjkanje likvidnih finančnih sredstev, posebno pri plačilih gradiv iz u\oza, nadalje občasno pomanjkanje nekaterih vrst materialov na domačem trgu, velike zakasnitve pri dobavah od strani ko-
operantov, da pri tem ne govorimo tudi o subjektivnih pomanjkljivostih, katere pa v tako težkem položaju še tembolj izstopajo, vendar je v naših možnostih in tudi naša dolžnost, da jih čimprej odpravimo.
Tej problematiki bomo morali v naslednjem obdobju, tako v tehnologiji, kot pri planiranju, nabavi in skladiščenju, posvečati največjo skrb, kajti dobra priprava proizvodnje omogoča tudi sami proizvodnji boljšo organiziranost in tudi večjo proizvodnost. Predvsem slednje pa je velelnik, ki se mu ne moremo izogniti, če želimo doseči tudi dobre finančne rezultate tako za tovarno, kakor tudi boljše osebne dohodke zaposlenih.
-L-
ftüekaj misli...
(Nadaljevanje z 2. strani)
pa na predvidenem prostoru zdaj le bolj malo sence, bi se ob pozitivni odločitvi naših kolektivov za gradnjo morali najprej in to takoj, lot ti ustrezne pogozditve in to z drevjem in grmičevjem, ki tu najbolje uspeva in hitro raste.
Prav je, da v vseh naših organizacijah predlog za iz gradnjo počitniškega centra pretehtajo in, da se zanjo zavestno odločijo, pa da najdejo najbolj ustrezen način za skupni prispevek h gradnji Seveda pa je treba stvar re-
šiti čim prej. Vsak dan nas je več v Iskri in ob nadalnji rasti nas bo vedno več, s tem pa tudi več potreb po leto-vanjskih zmogljivostih, izkušnje pa nas uče, da pri vsem tem pa tudi cene gradbenih storitev iz leta v leto vrtoglavo rastejo, če smo torej za — potem k sredstvom, ki bi jih dobili s prodajo' domov na Bledu in v Trenti, ki nam ne predstavlja.a kdove kakšne koristi, čimprej zberimo še tisto, kat je potrebno za prvo fazo izgradnje, da ne bomo po naši stari tradiciji, tudi to pot »zamudili vlaka.«
-C-
tovitve v teh direktnih stikih kažejo presenetljivo velike potrebe naših tovarn po orodjih in uslugah Orodjarne, hkrati pa tudi izredno veliko zanimanje za dolgoročnejše sodelovanje z njo, pri čemer povečevanje svojih zmogljivosti želijo vsklajeva-ti z večjo proizvodnjo orodij te naše tovarne.
že ti prvi grobi podatki in ugotovitve, ki jih bodo prav gotovo še potrdili nadaljnji stiki tovarne orodja z ostalimi organizacijami ZP, narekujejo Orodjarni, da poskuša čimprej povečati svoje zmogljivosti, tako v pogledu strojev, delovnih prostorov in strokovnega kadra.
Vendarle pa Orodjarna, kot še majhen delovni kolektiv, takemu povečanju zahtev s strani organizacij ZP ne bo mogla tako hitro biti kos, saj je znano, da se prav v orodjarstvu naložbe počasneje vračajo, kot pri drugi, serijski proizvodnji. Enako je z vlaganjem v strokovni kader, vendar tu so v zadnjem času le dosegli zadovoljiv uspeh. Uspeli so namreč zavreti odtok strokovnega kadra in celo pridobiti nekaj novih sodelavcev, tako proizvodnih, kakor tudi režijskih za službe, ki doslej v tovarni niso delovale tako, kot bi morale prav zaradi nezasede-nosti določenih delovnih mest.
Kot torej kaže — dela za Orodjarno ne bo zmanjkalo in naj ne bodo zaman prizadevanja delovnega kolektiva, da bi si ustvaril potrebno zaupanje pri naročnikih znotraj ZP, tako s spoštovanjem rokov, kakor tudi s kakovo stjo orodij, končno tudi s solidnimi cenami svojih uslug. In prav to je pot, ki zanesljivo vodi k lepši bodočnosti Orodjarne in k njenemu normalnejšemu poslovanju.
-J. C.-
DOPISUJTE V ISKRO!
ISKRA — TOVARNA ORODJA LJUBLJANA — STEGNE 15 Razpisna komisija
Na podlagi sklepa delavskega sveta tov? ne razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA TOVARNE
Za razpisano delovno mesto sc lahko prijavijo kandidati, ki poleg splošnih izpolnjujejo še naslednje pj. sebne pogoje.
1.	da imajo visoko izobrazbo — strojne ali elektro smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu;
2.	da imajo končano višjo izobrazbo — strojne ali elektro smeri in 10 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu.
Aktivno zndanje tujega jezika (nemščina).
Kandidati naj vložijo pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi na naslov: ISKRA — TOVARNA ORODJA, Ljubljana, Stegne 15 — Razpisni komisiji v roku 15 dni od dneva objave razpisa.
ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRA’ J želi zaposliti
1.	50 DELAVK
za delo v obdelovalnici ali montaži (v Kranju)
2.	10 DELAVCEV
za delo v obdelovalnici, skladišču ali pri transportu (v Kranju)
3.	2 VRATARJA
v obratu mehanizmov (v Lipnici)
4.	2 VRATARJA
v obratu telefonskih elementov (na Blejski Dobravi)
POGOJI:
pod tč. L: starost do 35 let; pod tč. 2.: starost 20 do 45 let; pod tč. 3. in 4.: starost nad 25 let.
Pismene prijave pošljite do 1. julija 1972 na naslov: ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ, kadrovski oddelek, Kranj, Savska loka 4.
Razpisna komisija ZP ISKRA razpisuje
v skladu s členom 50 Statuta ZP Iskre prosto delovno mesto
UPRAVNIKA Počitniške skupnosti Iskra
Razpisni pogoji: Poleg splošnih pogojev po zakonu mora kandidat imeti:
1.	priznano srednješolsko izobrazbo in petletno ustrezno prakso
2.	splošno družbeno in politično razgledanost ter veselje za delo na področju turizma
Delovno mesto je v Ljubljani.
Kandidat mora .poleg vloge predložiti še dokazila o strokovnosti in opis dosedanjih zaposlitev s kratkim življenjepisom.
Pismene vloge je treba poslati do 23/6-72 na: Iskra — Organizacijsko kadrovsko področje, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1 — z oznako »za razpisno komisijo«.
Za moškim pevskim zborom (ki ima žc nekoliko daljši staž) še marljive pevke iz Horjula- » ^ sneli smo jih na resni vaji, da bi se s svojim nastopom na proslavi dneva borca in dn Iskre 1. julija, kar najbolje odrezale. Slavimo, da nas bodo s svojim petjem navdušile
vili. letne športne igre Iskre
V moški kegljaški konkurenci nastopilo 10 ekip
0 Dvanajst ur zanimivih kegljaških bojev f Odlična organizacija • V Šentjerneju samo podelitev priznanj najboljšim ekipam in posameznikom ® Trideset tekmovalcev preseglo mejo 400 podrtih kegljev 9
Ker imajo v Šentjerneju le dvostezno kegljišče, je bilo dogovorjeno, da bo zaradi zelo številne udeležbe kegljaških ekip letošnje moško prvenstvo izvedeno na avtomatskem šeststeznem kegljišču v domu »Maksa Perca« v Ljubljani. Organizatorji — kegljaški delavci iz ZZA so se zares izkazali z odlično organizacijo, sodniki pa so opravili pravcato težaško delo. Obojim za storjeno vse priznanje.
V soboto, 10. junija, je že zgodaj zjutraj zaživelo na modernem kegljišču v domu »Maksa Perca«, kjer so se jeli zbirati prvi kegljači naših organizacij. Točno ob 9. uri je steklo tekmovanje, ki se je nato brez prestanka nadaljevalo vse do devete ure, ko se je polegel hrup zadnjih podrtih kegljev.
Za uvod nekaj, sicer suhoparnih statističnih podatkov, ki pa vendarle povedo vse o tej, zares množični prireditvi naših kegljačev. Na tekmovanju je sodelovalo 18 ekip iz delovnih organizacij ZP, pri čemer je vsaka štela 6 članov. Vsakdo izmed njih je opravil 100 lučajev, 50 na polno in 50 na čiščenje, pri čemer j je skupno 108 tekmovalcev 10,800 krat zalučalo kroglo na lest skupin kegljev. Skupno so v teh metih podrli 41.167 kegljev, pri tem pa sta dva najboljša Jože Farkaš (Iskra
Jože Farkaš — Commerce
Commerce) in Stane Bregar it.ektromehanika) podrla nad 500 kegljev, prvi 541, dru® Pa 522, medtem ko je 31 Umovalcev podrlo vec kot kegljev. Najbolj sta se ®a M Približala Janez Su-«k 477 in F>anc Bojc jjl a ZZA) s 474 podrtimi keg-
iTekmovanje je v prostoru kegljiščem ves dan iPemljaio lepo število gle-ki ,so sPr°ti z aplav-i nagrajevali dobre dosež-“ Posameznih tekmovalce .
Ni manjkalo živahnih komentarjev, nasvetov, pa kritik in pripomb, kar vse sodi k tako obsežnemu tekmovanju, vendar pa je vse minilo ob odlični tekmovalni morali in prijateljskem vzdušju, kakršnega zagotovo pogrešamo na drugih naših tekmovanjih. Žal pa gornja statistika ni popolna, saj sem pozabil izmeriti vse tiste litre potu, ki so ga tekmovalci pretočili, preden je vsakdo izmed njih opravil svojih Sto metov. Prav gotovo bi teh litrov bilo precej več kot popitih sokov, piva in razumljivo tudi »vejic«.
Kot že rečeno — tekmovalci so se borili zelo zagrizeno in nekateri so kroglo metali prav z ihto, samo, da bi podrli čim več kegljev. Kako jim je to uspevalo, govore številke v tehničnih rezultatih.
. Skupen seštevek vseh ugotovitev torej je — odlično organizirano kegljaško tekmovanje v okviru VIII. letnih športnih iger Iskre je v vseh pogledih tudi odlično uspelo.
Stane Bregar — Elektromeha-nika
TEHNIČNI REZULTATI I. Ekipno tekmovanje
L ELEKTROMEHANIKA 2600, 2. ZZA 2537, 3. APARATI 2536, 4. COMMERCE 2464, 5. ORODJARNA 2351, 6. ŠOLSKI CENTER 2298, 7. INSTRUMENTI 2268, 8. AVTOELEKTRIKA 2265, 9. INDU-
STRIJSKA OPREMA 2261, 10. AVTOMATIKA 2261, 11. TEN 2242, 12. POLPREVODNIKI 2226, 13. USMERNIKI 2225,
14.	ELEMENTI 2200,	15.
ELEKTRONIKA 2183,	16.
KONDENZATORJI 2170, 17. ELEKTROMOTORJI 2170, 18. GOSPODINJSKI APARATI 1935 podrtih kegljev.
II.	Posamezniki
L Jože Farkaš (Commerce) 541, 2. Stane Bregar (Elektro-mehanika) 522, 3. Janez Šuštaršič 477, 4. Franc Bojc (oba ZZA) 474, 5. Edo Kavčič (Elektromehanika) 465, 6. Ludvik Jamšek 450, 7. Andrej Novak (oba Aparati) 446, 8. Ivan Zajec (Usmerniki) 437,
9.	Jože Blažič (Orodjarna) 437,	10. Brane Podgornik
(Kondenzatorji) 430, 11. Milan Zevnik (Commerce) 428, 12. Janez Udir (Instrumenti) 425,
13.	Jure Bilodjerič (Aparati) 424, 14. Janez Girandon (Orod. jarna) 422, 15. Ivan Kranjc (Elektromehanika) 421,	16.
Anton Kramar (Polprevodniki) 420, 17. Alojz Kordež (Šolske center) 415, 18. Janez Juvančič (Gosp. apar.) 414, 19. Rafko Rajgelj (Elektromehanika) 412, 20. Marko Jeglič 410, 21. Ivan Penko (oba Aparati) 410, 22. Anton Jerina (ZZA) 407, 23. Dimitrij Ješe (Ind. oprema) 407, 24. Miro Vičič (TEN) 406, 25. Franc Brezar (Elektromehanika) 405, 26. Franc Mojškerc (ZZA)
404..27. Vlado Urbas (Commerce) 404, 28. Franc Plcšec (Elementi) 404, 29. Drago Šte-fanič (Avtoelektrika) 402, 30 Andrej Platiše (Elementi) 401, 31. Gašper Kordež (Šolski center) 400, 32. Franc Cotič (Usmerniki) 399, 33. Franc Naglič (Orodjarna) 398,	34.
Zdravko Kelih (Ind. oprema) 397, 35. Milan Ravnič (Aparati) 396, 36. Božo Bašelj (Šolski center) 394, 37. Alojz Žirovnik 393, 38. Bruno Doljak (oba Avtomatika) 392, 39. Pavel Mermolja (Avtoelektrika) 392, 40. Ivan Kemperle (Elektromotorji) 391, 41. Milan Čer-pič (ZZA) 391, 42. Nande Resman (Avtomatika) 391, 43. Os-
Janez Šuštaršič — ZZA
Motiv 7. enega izmed dvobojev na 5. in 6. kegljaški stezi
kar Šinigoj (Avtoelektrika) 391,	44. Franc Vrhovnik
(TEN) 390, 45. Janez Kastelic (Usmerniki) 389, 46. Franc Končan (Elektronika) 387, 47. Edi Sčurk (Avtoelektrika) 386, 48. Rudi Ravnikar (Ind. oprema) 385, 49. Peter Durjava (Orodjarna) 385,	50. Ivan
Stružnik (Šolski center) 385, 51. Franc Kuhar (Polprevodniki) 384, 52. Dušan Shtsa (ZZA) 384, 53. Janez Čadež 384, 54. Franc Konc 383, 55. Silvo Korantar (vsi Instrumenti) 382,	56. Matevž Pogačnik
(Elektromotorji) 380,	57.
Franc Malovrh (Elektronika) 378, 58. Slavko Narobe (Avtomatika) 378, 59. Jože Sirk (Commerce) 377, 60. Jože Zevnik (Elektromehanika) 375,
61.	Dušan Papež (TEN) 371,
62.	Ivan Vincek (Polprevodniki) 371, 63. Bogdan Lampič (TEN) 370, 64. Tomaž Kočevar (Kondenzatorji) 370, 65. Ivan Miklavec (Ind. oprema) 367, 66. Dušan Kovačič (Orodjarna) 365, 67. Jože Vogrin (Commerce) 363, 68. Janez Škofič (Elementi) 363, 69. Boris Pucelj (TEN) 363, 70. Franc Gros (Ind. oprema) 362, 71. Metod Končan (Elektronika) 360, 72. Jože Macele (Kondenzatorji) 359, 73. Anton Sladič (Polprevodniki) 359, 74. Pavel Košir (Usmerniki) 358, 75. Anton Kenda (Elektromotorji) 358, 76. Rafael Smodiš (Polprevodniki) 356, 77. Štefan
Stanovnik (Elektronika) 356, 78. Boris Maraž (Avtoelektrika) 356, 79. Milan Soklič (Instrumenti) 355, 80. Slavko Fon (Avtomatika) 355, 81. Iztok Recelj (Elementi) 355, 82. Franc Grom (Elektronika) 352, 83. Zdene Mačefat (Šolski center) 352, 84. Rudi Rakovec (Avtomatika) 352, 85. Karel Piškur (Šolski center) 352, 86. Ivan Nograšek (Commerce) 351, 87. Anton Lotrič (Elektromotorji) 351 88. Emanuel če-lešnik (Elektronika) 350, 89. Jure Volčič (Gosp. apar.) 349,
90.	Alojz Košmerl (Usmerniki) 348, 91. Žani Škrinjar (Kondenzatorji) 347, 92. Stane Hrženjak (Elementi) 346, 93. Tone Berkopec (Kondenzatorji) 345, 94. Anton Cigiar (Orodjarna) 344,	95. Ivan
Obcrstar (Ind. oprema) 343,
96.	Franc Matko (TEN) 342,
97.	Anton Podlipnik (Elektromotorji) 342, 98. Jože Konc (Instrumenti) 339, 99. Emil Kaplan (Gosp. apar.) 339, 100. Bruno Konjedlc (Avtoelektrika) 338, 101. Anton Ribič (Polprevodniki) 336, 102. Polde Gartner (Elektromotorji) 333, 103. Franc Židan (Elementi) 331, 104. Jože Cesar (Kondenzatorji) 319, 105. Jože Hajnri-her (Gosp. apar.) 300, 106. Stefan Simunovič (Usmerniki) 294, 107. Janez Hafner 283, 108. Janez Bračko (oba Gosp. apar.) 250 podrtih kegljev.
Vneti balincarjl, nogometaši in strelci Iz obratov »Releji« in SVN tovarne »Aparati« so popestrili program piknika v Zajčji dobravi o katerem zaradi pomanjkanja prostora več prihodnjič, ko bomo objavili še kak drug posnetek

Izlet planincev na Golico
PD Iskra je v sobolo, 10. 6., prredilo izler. na Golico, katerega se je udeležilo 28 članov društva. Vsem udeležencem izleta smo v avtobusu razdelili opozorila o prepovedi trganja gorskega cvetja, kar so vsi z razumevanjem sprejeli.
Nekaj čez osmo uro smo se s Planine pod Golico začeli vzpenjati proti vrhu. Žal smo že kmalu v začetku izgubili markacijo, nato pa krenili
kar po »divji« poti. Hodili smo počez čez gozd in travnike in, vendar — to se nam je obrestovalo. Videli smo veliko cvetja, katerega ob poti ni več. Travniki so bili polni narcis, resja, encijana, avriklja in rododendrona. Slabe pol ure pod vrhom se je večina odločila ostati na prijetni sončni jasi in uživati v gorskem miru. Cez nekaj časa je prav na vrh Golice odšlo osem planincev, katerim pa vreme žal ni bilo naj-
bolj naklonjeno. Pihal je močan veter in podil grozeče deževne oblake. Kljub temu smo bili zadovoljni, ker smo se odločili za »vzpon«.
Okoli 13. ure smo se po , markirani poti spet spustil: nazaj proti Planini pod Golico, kjer smo se odpočili in okrepčali. Zadovoljni z lepim izletom v čudovito gorsko pomlad, smo se po petnajsti uri odpeljali z avtobusom nazaj proti Ljubljani,
Marjan Vernik
Spodobi se: po prijetnem planinskem izletu še spominski po snetek
ZAHVALA
Ob težki izgubi mojega moža
TOMA PIRCA
sc iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem obrata orodjarne za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žena Mira
maiiMin mi i iientmnni»ni«iwii
ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehamko. telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgo vorm urednik: Janez Sile. — Izhaja tedensko — Roko pisov ne vračamo — Naslov uredništva ISKRA Krani, Savska loka 4. telefon 22 221, int 33 < - Tisk in klišeji: »C P Gomilški tisk« Krani
Po planinski transverzali
Planinsko društvo ZP Iskra prireja 23., 24. in 25. junija 1972 planinski izlet po transverzali: od Slovenj-gradca do Solčave. Odhod avtobusa je 23. junija ob 15. uri iz Kranja, izpred kina Center, ustavi v Šentvidu in v Ljubljani na Trgu revolucije (pred univerzo) do Slovenjgradca, potem 5 ur hoje do koče na Uršli gori, kjer bi prvič prenočili.
Naslednji dan: 10 ur hoje do koče na Loki, kjer bomo drugič prenočili. V nedeljo zjutraj gremo na vrh Raduhe (2062 m), nato v dolino do gostilne na Solčavi. Skupaj 6 ur hoje.
Prihod v Ljubljano okrog 18. ure.
Potrebna je oprema v primeru slabega vremena. Koče so oskrbovane.
Rok prijav je do 20. junija 1972 na naslov: Planinsko društvo ZP Iskra, Ljubljana Trg prekomorskih brigad 1, telefon 57-969.
Prispevki za izlet:
za člane PDI — 40 din, oziroma 60 din za ostale udeležence izleta.
Pohitite s prijavami, ker (e število izletnikov omejeno.
Izleta PD Iskra
Po programu letošnjih izletov Planinskega društva Iskra, bo 29. in 30. julija planinski izlet na Razor, tl je namenjen predvsem bolj Izurjenim in utrjenim pij. ninccm. Da pa bi prišli na svoj račun tudi manj izku. šeni planinci, bo ta dva dni PD Iskra priredilo še drug, prijeten In nezahteven izlet in sicer 29. julija z žičnico na Veliko planino, nato čez planino Konj do koče na Korošici, kjer bodo udeleženci prespali. V nedeljo zjutraj se bodo povzpeli na Ojstrico, nato pa se čez Pic-sedljaj vrnili v Kamniško Bistrico. Podrobnosti o teh dveh izletih bomo objavili pozneje.
Hkrati s tem sporočamo ljubiteljem gora, da PD Iskra namerava v avgustu organizrati planinski izlet na Veliki Klek (Grnssglockner) v Avstriji. Ta izlet je spričo vzpona na sam vrh namenjen samo dobro izurjenim planincem, opremljenim s popolno planinsko opremo, Interesente prosimo, naj se do 1. julija t. 1. informativno prijavijo PD Iskra, Trg Prekomorskih brigad 1, tel, 57-969. Po tem roku bomo v »Iskri« objavili podrobnejše napotke, ker bomo lahko šele na osnovi inftr mativnih prijav proučili stroške izleta in način potov* nja. Interesenti — prijavite se torej najkasneje do 1. julija t. 1.1
Turni smuk s Triglava
Neustrezno vreme je bilo krivo, da je PD ISKRA nekajkrat prestavilo letošnji turni smuk s Triglava. V dneh od 9. do 11. junija pa je ta planinski izlet le uspel in se ga je skupno udeležilo 19 članov PD ISKRA. Kako je bilo, naj pove kratek zapis vodje izleta:
V petek, 9. t. m., popoldne smo se odpeljali iz Ljubljane v dolino Vrat, kjer smo prenočili in naslednji dan zgodaj zjutraj odšli čez Prag na Kredarico. Vreme je bilo lepo, a že na Pragu smo se morali spoprijeti s snegom. Na stečo je bil že mehke |ši srenec, da smo lahko delali stopinje. Na Kredarico smo pr.šli vsi več ali manj ut:u-jeni ob 11. uri, kjer nas je meteorolog Janko lepo sprejel. Dobre volje nam je brž postregel s čajem. Popoldne,
ko smo se že odpočili, smo se šli »d leat« na ledenik. To je bila smuka, da je bilo ve selje!
V nedeljo dopoldne pa smo se spustili z zastavo »Iskre« na če.u čez ledenik na Staničevo kočo in nato čez sedlo pod BegunjsKtm vrhom v dolu o Za Cmivom. To je bil spust, da nam je kar sapo za-pitalo. Zares — prepolno nepozabnih vtisov!
Vsi so se junaške držali in srečno prispeli ” dolino. Reševalci z nami niso imeli dela, razen, da so nosili težko reševalno opremo za vsak primer.
Izlet je v celoti uspel, in vsi snio se Vesni vrnili domov, potni čudovitih užitkov, ki jih r;.idi pozno-pomlarlanska visok «gorska smuka.
Stojan Julij
Prelestni smuk — bogato plačilo za »garanje« pri vzponu
Toplo višinsko sonce — poživilo po prestanih naporih