316
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Iz Dunaja. — Konferencije med Dunajskim in U%-Peštanskim ministerstvom zarad  nove pogodbe med Avstrijo in Ogersko so pri kraji, a podoba je, da jako kilavo,   kajti načrti nove pogodbe se ne bodo niti Dunajskemu niti Peštanskemu zboru predložile že prihodnji mesec, ampak še le prihodnje leto.   Spomladi so vladni časniki pritrkovali na veliki zvon,   da ste se obe vladi že porazumele, sedaj pa javkajo oficijozni in drugi usta-voverski časniki,   da ni   še nobene edinosti med njima. Isto tako ni se po ekspektoracijah v časnikih takraj in unkraj Litave nadjati  porazumljenja  državnega zbora Dunajskega in Peštanskega;   obe strani,   reči   se  sme, oborožujete se na borbo za življenje  in smrt.    Magjari nočejo za nobeno   ceno nič   vedeti od tega,   da   bi   od tistih 80 milijonov dolga, ki ga ima naše cesarstvo, nekoliko na Ogersko prevzeli. Ogerskega ministerstva predsednik Tisza trdovratno povdarja, da njegova stranka je leta 1867.   med Avstrijo  in  Magjarijo sklenjeno pogodbo le  s tem  pogojem  odobrila,   da   od  tega   dolga Magjarija n i č na svoje rame   ne   vzame ,   in   to je še danes trdna volja Ogerskega zbora; on (Tisza) stopi iz ministerstva,  ako bi Avstrija pri temii ostala,  da tudi Ogerska mora  delež  tega  dolga na-se vzeti.    To bodo še lepe homatije!   Nesrečni dvalizem, ki so ga usta-voverci stvarili,   tira  Avstrijo očividno v propad.    Av-strijan Belcredi je moral pasti, da je tujec Beust prišel na krmilo.    Zdaj  imaste pogačo,   ki jo je   on  spekel. Slovani je niso krivi.
—  Novi župan Pražki gosp. S kram lik je bil te dni na Dunaji, da se cesarju zahvali za potrjenje. „Polit. Corresp." javlja, da ga je cesar sprejel posebno milostljivo; jako prijazno ga je sprejel tudi ministerstva predsednik knez Auersperg. Bog vedi, ali ni imel ta prihod Pražkega župana kak viši politiški pomen?
Iz Češkega. — Tukaj so hoteli na korist Jugoslovanov na Turškem napraviti več taborov; al okrajna glavarstva so jih zabranila in to zabrano motivirajo s tem, da so taki tabori nasprotni neutralnosti, katere se Avstrija in Ogerska držite. Čuda liberalen razlog! Naši ustavoverci v enomer trdijo, da v Avstriji vlada svoboda taka, kakor na Angleškem, kako to? Na Angleškem se svobodno napravljajo meetingi in proklinja se Turška krvoločnost brez vsacega pomislika na neutralnost brez vsacega pomislika na neutralnost Angleško ! To isto vidimo v ltaljji.
—  Sliši se, da Cehi s Gališkimi federalisti nameravajo neko skupno akcijo. To je prazna govorica, vsaj v Galiciji so le poedini federalisti, večina Poljakov pa sama ne ve, kaj hoće in kaj bi počela.
Iz titajarskega. — Po poročilu „Slov. Gosp." so sijajno zmagali Slovenci pri volitvah za okrajni zastop v Slov. Gradcu, prvič v skupini velikih posestnikov in naposled v kmečki skupini. Sjava vrlim volilcem J Mačkinja godba pogumnemu dr. Šucu od strani Slov,-graških capinov ne pomaga nič!
Ogersko. — Kakor „Eilenör" piše, bo Ogerska vlada v prvi zborovi seji, ki bode 28. dne t. m., neča-kajoča kake interpelacije, prinesla predlog glede zapora dr. Mi leti ča, ki je , kakor tudi dr. K asa p ino v i č, obdolžen velikega izdajstva. Peštanska sodnija obdol-žuje dr. Miletiča in dr. Kasapiuoviča, da sta v Beli-gradu koncem meseca maja z drugimi Srbi vred imela v gostilnici „k Srbskemu kralju" shod, v katerem je bilo sklenjeno, 20 do 30.000 dobrovoljcev zbrati za Srbsko-tursko vojsko, — da je Miietič imel audiencijo pri knezu Milanu in v tej izrazil željo za osvobodenje Srbov od Magjarov in Mongolov, — da je v navedeni gostilnici napil zdravico Milanu, „kralju Srbskemu" in Jtfog vedi, kaj še! — Iz vsega tega se pač misliti sme, da obsodba Pestanske sodnije se ne opira toliko na pozitivne dokaze, kakor na razloge sumičenja.
Iz Turškega bojišča. — 25. dne t. m. je iztekel čas premirja,   to  je,   čas,   ko  je   imel   boj   začasno ustavljen biti,   za kar se pa divji Turki   še   zmenili niso,   ki so koj drugi dan po oklicanem  premirji   Srbe napadli,   pa zato   pod  vodstvom   polkovnika   Petersena po krvavi bitki zdatno našeškani bili. Zadnje dni se je mnogo pisarilo, da se bo premirje podaljšalo; al do danes ni še nobenega gotovega glasa iz Carigrada,   da bi bile velike vlade primorale Turčijo,   da ga podaljša. Ves čas ni diplomacija zmožna   bila  toliko   doseči,   da ustavi daljno prelivanje krvi, — kdo jej po takem more še verovati,   da bode  z   mirnim   sporazumkom   rešila žalostno osodo kristjanskih Slovanov na  Turškem!    Za to ima permanentni odbor Srbske skupščine   pravr da v svoji adresi od 23. dne t. m. do ministerstva  pripravlja narod Srbski na daljni boj za življenje in smrt. Pa tudi iz Cetinja se brzojavlja, daje knez Črnogorski ukazal, da vsi, ki so dobili dopust za čas premirja, naj bodo 24. dne t. m.   zopet pri svojih batalijonih.   — V Srbiji ni zdaj druzega glasu kot tega: „živio na» prvi kralj Milan Obrenović!"    Armada je kneza Milana proglasila za kralja;   vojskovodja Črnajev je armadnemu  klicu  pritrdil;   ves narod navdušeno ponavlja ta klic in zdaj tudi odbor skupščine proklamuje kneza   za   kralja.    Milan   po   volji  naroda mora biti kralj Srbski,   ta   naslov   pa  pomeni popolno samostalnost Srbiji, kateri, če Bog da in pomoč Ruska, se pridruži   tudi   samostalnost   vseh  Jugoslovanov na Turškem,   Turek pa   se potisne iz Evrope,   ker ni Človek, ampak živina, ki naj gre v Azijatsko domovje nazaj ,   kamor ga žalosten ne bo spremil noben človek razen rojakov njegovih Magjarov.