St 408. V Ljublfaiii, ponedeljek dne 17. aprila 1911 Leto II Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih— ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 9 —, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28-—. s Telefon številka 118. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 118. Volilci! Na belo nedeljo bodete odločevali, kaka bodi gospodarska in narodna bodočnost mesta ! Vsiljuje se vam klerikalna stranka, katera steza na podlagi krivičnega in strankarsko prikrojenega volilnega zakona pohlepne svoje roke po občinski naši upravi. Ne iz ljubezni do lepega našega mesta, proti kateremu so kmečko ljudstvo neprestano in z najostudnejšo brezvestnostjo hujskali, skušajo klerikalci polastiti se mestnega gospodarstva ; pri tem jih vodi edinole namen, na stroške ljubljanskega davkoplačevalca rešiti se političnega poloma na deželi. Milijonske dolgove, ki jih z lahko dušo napravlja deželnozborska večina, plačuj Ljubljana! In plačevala jih bode, ako bi bili dne 23. aprila izvoljeni v ljubljanski mestni svet tisti neresni kimavci, katere vam priporoča klerikalna stranka. Volilci! Ako nočete gospodarsko poginiti, ako nočete, da se klerikalstvo kakor pijavka ne zagrize v mestno gospodarstvo — volite na belo nedeljo — narodno-napredno! Someščanje! V še večji nevarnosti je vaša narodna bodočnost, ako si osvoji klerikalna stranka naše belo mesto. Ne pozabite, da je to stranka, koje voditelj imenuje našo željo po slovenski visoki šoli — oslarijo, in ne pozabite, da je to stranka, katere kričavi podvoditelj je slovesno izjavil, da mu je v Slovencih ljubši nemški uradnik nego slovenski, ki kakor pravi dr. Šušteršič, samo žre in žre! Volilci! Ohranite v spominu, da je klerikalna stranka odprla vrata naše mestne hiše zagrizenemu germanstvu, ki s pomočjo klerikalstva šopirnejše nego kdaj dviga svojo glavo v srcu Slovenije; in ne pozabite tudi, da klerikalna stranka (s svojim deželnim glavarjem) dandanes oltarje postavlja Anastaziju Griinu, ki je svoj čas vse slov en- sko strupeno sovražil ter je z umazano culo v obraz bil našim poslancem v naši deželni zbornici! Volilci! Pri srcu sta vam gospodarska in narodna bodočnost Ljubljane! Odločba vam torej ne bo težka ! ISTeisprosnim sovražnikom meščanskega prebivalstva, gospodarskim izstradalcem Ljubljane, glavnim povzročiteljem neznosne draginje, zastopnikom osebnega koristolovstva, oznanovalcem škofovega policijskega nadzorstva in vohunstva nad našimi rodbinami, izdajalcem slovenskega urad-ništva in zastrupljevalcem vsega javnega življenja — niti enega glasu! Volilci! Na belo nedeljo bodo uprte v vas oči vseh Slovencev, katerim je sveta narodna iu napredna misel, in kateri nikakor nočejo ukloniti možati svoj tilnik pod težo klerikalnega terorizma. Usoda Ljubljane pa bo usoda Slovenije ! Someščanje, v vaše roke polagamo to usodo ter vam priporočamo, da soglasno volite naše narodne in napredne kandidate. T Ljubljani, dne 15. aprila 1911. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke. 1. voliinl razred. 1. Knez Ivan, veletržec in posestnik. 2. Dr. Triller Karel, advokat. 3. pl. Trnkoczy Ubald, lekarnar. 4. Mally Fran, tovarnar in posestnik. 5. Bončar Anton, gostilničar in pos. 6. Hudovernik Aleksander, notar. 7. Černe Karel, mesar in posestnik. 8. Franchetti Engelbert, brivec. 9. Belič Ivan, gostilničar in posestnik. 10. Lenček Alojzij, kleparski mojster. 11. Franzel Hinko, knjigovodja. 12. Bezenšek Arnošt, bančni uradnik. 13. Bizjak Anton, krojač, pos. in gost. 14. Dr. Krevelj Josip, not. kandidat. 15. Rohrmann Viktor, trgovec in pos. 16. Dr. Rudež Vladimir, zdravnik. 17. Pribil Ivan, zavar. podravn. in pos. 18. Perušek Rajko, c. kr. prof. v pok. LISTEK. 19. Dr. Kokalj Alojzij, advokat. 20. Tonejc Anton, kavarnar. 21. Dr. Lavš Alojzij, bančni uradnik. 22. Adamič Ivan, vrvar in posestnik, 23. Poljšak Fran, blagajnik. 24. Fortuna Josip, gost. in pos. 25. Podkrajšek Fran, žel. ofic. v p. 26. Mrak Valentin, gost. in pos. 27. Dežman Josip, žel. vlakovodja. 28. Pust Ivan, ključ, mojster in pos. 29. Škafar Fran, mizar. 30. Lušin Dominik, posestnik. II. volilni razred. 1. Višnikar Fran, c kr. viš. sod. sv. v p. 2. Reisner Josip, c. kr. gimn. prof. 3. Dr. Novak Fran, advokat. 4. Milohnoja Ivan, c. kr. fin. tajnik. 5. Štembov Ignacij, inženir. ■LilllliSg Naši kandidatje so: 6. Planinšek Fran, železn. pristav. 7. Roethl Matija, c. kr. poštni ofic. 8. Lapajne Štefan, c. kr. okr. gl. v p. 9. Pustoslemšek Rasto, urednik. 10. Kavčič Fran, gost. in pos. 11. Kraigher Fran, krojač. 12. Ružička Ivan, c. kr. e v. nadz. v p. 13. Verstovšek Ivan, viš. žel. revident. 14. Verbič Anton, posestnik. 15. Škulj Fran, mestni učitelj. 16. Milavec Josip, c. kr. podpolk. v p. 17. Babnik Jakob, vodov, inštalater. 18. Holz Vatroslav, bančni uradnik v p. 19. Dr. Šlebinger Janko, c. kr. prof. 20. Pretnar Jakob, mestni učitelj. 21. Inhret Matko, zavar. potnik. 22. Franke Leo, knjigovodja. 23. Goršič Ivan, zasebnik. 24. Hrast Ivan, nadučitelj v p. 25. Mlakar Ludovik, posestnik. 26. Tavčar Rihard, odv. solicitator. 27. Bernot Fran, sodar. 28. Bratovž Vid, starinar. 29. Masel Fran, c. kr. rač. stotnik v p. 30. Pogačnik Anton, posestnik. IH. volilni razred. 1. Dr. Tavčar Ivan, advokat. 2. Dimnik Jakob, šolski vodja. 3. Pavšek Ivan, gost in posest. 4. Dr. Pipenbacher Josip, c. kr. prof. 5. Smole Jakob, tov. delov, in pos. 6. Likozar Anton, nadučitelj. 7. Bonač Ivan, tovarnar. 8. Praprotnik Simon, mizar in pos. 9. Korene Fran, strojnik. 10. Jaklič Ludovik, delovodja. 11. Bole Jakob, gost. in pos. 12. Vončina Val., c. k. sod. ofic. v p. 13. Wisjak Karel, pečar. 14. Dr. Stojan Ivan, not. kand. 15. Beg Ante, potov, učitelj. 16. Babnik Karel, želez, podur. 17. Stele Blaž, izvošček in pos. 18. Irkič Ignacij, ključavničar. 19. Skubic Ivan, poslovodja. 20. Čarman Fran, strojnik. 21. Bizjak Ivan, branjevec in pos. 22. Hribar Fran, stavec. 23. Čadež Matej, odv. solicitator. 24. Deržaj Matija, krojač. 25. Šlajpah Josip, zasebnik. 26. Bajželj Ivan, prod. glasbil. 27. Jakopič Ivan, knjigov. pom. 28. Hrehorič Fran, trg. sotr. 29. Jalen Anton, krojač. 30. Pleško Fran, tapetnik. M1CHEL ZČVACO: Most vzdihljajev. Roman Iz starih Benetek. Roland, Kandiano, ki se je bil med temi besedami pomiril, je govoril z nekakšnim pokojnim veličanstvom. Poglavarji so ga pazljivo poslušali. Besede, ki jih je govoril, se jim niso dozdevale čudne. Po-domač S° ^ Prv^ra*’ *oc*a ^ s0 j’*1 izražale, so jim bile Ob beaedi .neodvisnost" jih je prešinilo kakor iskra, in njih oči so se zalesketale. [oso biH poglavarji razbojniških čet. vladali so goro in plan; obrali so bili že marsikakega gospoda in naskočili marsikatero trdnjavo. Živeli so v neznanju zakonov, kakršni so veljali mestom in pokrajinam; poznali niso niti.v^e’' nf'sodnikov niti policije, davkov in razlik med stanovi. Toda bili so pravični po naravi, in njihova divjaška dobrota, vzrastla v teh prvobitnih dušah, kakor vzraste na svobodi krepka divja mirta, jim je velevala brez najmanjše zmote, kaj naj store, in česa naj ne store: Fas et nefas. Rekli smo, da so na prvi mah razumeli besede Rolanda Kandiana in so jun pritrjevali z resnobnim kimanjem. Roland je tačas premolknil, kakor da bi hotel počakati, da si poglavarji razjasne svoje misli s to novo lučjo, ki jo je izlival vanje. Povelje: — Eden izmed vas, človek blagega in plemenitega srca, junak, strah sovražne nam družbe, usmiljen do šibkih, neusmiljen do hudobnežev, takšen pač, da je med onimi tam doli na glasu divjega razbojnika, vaš tovariš Skalabrino, je prišel nekega dne v Benetke. Zaupal je besedam bitja, k: ga vidite tu pred seboj, in to slabotnost je poplačal s šestletnim trpljenjem. Bern bo je zaječal. Tiste čase, je povzel Roland, sem poznal Bemba tudi jaz. Bil sem bogat in mogočen. Njega pa sem videl revnega in razdedinjenega. Postal sem mu prijatelj. Skušal sem obuditi v njegovem srcu nado v življenje in v srečo. Postal je tovariš mojih zabav in zaupnik mojih radosti. Izbral sem si bil njega, zato, ker ga nihče drugi ni maral za svojega prijatelja. Živel je kakor gobavec. Od tistega dne pa, ko sem ga spoznal jaz ter se ga usmilil, je začel živeti kakor človek. Poplačal pa me je takole: zaradi njega je moj oče zblaznel, potem ko so mu izdrli oči; zaradi njega je moja mati umrla od obupa ; zaradi njega sem bil šest let živ pokopan v grobu temnice; zaradi njega me je zapustila moja zaročenka; zaradi njega sem postal jaz, ki sem bil prej srečen človek, tako nesrečen, da si jedva upam pogledati svoji nesreči v obraz. Ušel sem svojem peklu. Po gotovih dokazih sem izvedel, kakšno ulogo je igral ta človek. Zagrabil sem ga v tistem trenotku, ko je hotel storiti nov zločin in streti novo človeško življenje. Kaj naj storim z njim ? . . . — Milost! Milost! ... je zaječal Bembo. — Umre najl je izpregovoril eden izmed poglavarjev. Ostali so mu pritrdili. — Da. umre naj 1 je povzel Roland. Toda naj umrje pogubljen, kakor sem jaz! Naj umiraje trpi, kakor sem jaz trpel, ko sem plakal in prosil na dnu temnice, v katero me je bil pripravil! Naj umrje z zavestjo, da čista deklica, ki se jo je predrznil ljubiti, ne bo nikdar njegova! Roland je pristopil k Bembu: — Bembo, darujem ti življenje, kakor so ga drugi darovali meni. Bembo, obsojam te v večno ječo, v tej temnici, kakor si ti kriv, da so obsodili mene v dosmrtno temo beneških temnic!. .. A to je krivica! je zatulil Bembo. Saj vendar nisem bil sam! Roland je prebledel kakor zid. — Le potrpi, Bembo, je dodal. Tvoji sokrivci Foskari, Alti-eri in Dandolo pridejo tudi na vrsto! — Milost! je tarnal kardinal. Milost! Dajte mi samo malce upanja! . . . Poglavarji so na Rolandov migljaj odšli. On sam je še enkrat pogledal Bemba, ki se je valjal po tleh in si razbijal čelo ob kamenitem tlaku; nato pa je odšel tudi on ter zaklenil težka vrata. Vzemite, Bembo je ostal sam, v globoki temi. In zdaj se mu je nenadoma obnovil v spominu tisti dan, ko je on posetil Rolanda v njegovi ječi. Z neusmiljeno točnostj« se je spomnil strašnega veselja, ki ga je navdajalo, ko je videl nesrečneža priklenjenega na svoj obup, kakor je bil Prometej priklenjen na svojo skalo. Rjovenje se mu je dvignilo iz vnetega grla. Planil je nad vrata, ter jih jel obdelavati z nohtmi, nato pa se je onesveščen zgrudil v znak po tleh . . , XXX. Sandrigo. Ko je Roland zaklenil ječo, je naglih korakov odšel. Obupno kričanje Bembovo mu je že izgiujalo iz spomina. Stopil je v tisti del jame, ki je ležal ječi ravno nasproti. Bila je to tesna izba, kjer ga je čakalo zbranih šest četnih poglavarjev. Kos stene je bil odprt kakor omara. Na dnu te omare je bilo več zapečatenih zabojev. — Nemudoma se moram vrniti v Benetke. Vi pridete za menoj, in tam se zmenimo nadalje. Koliko imamo še od zadnjega pohoda? J 8 — Tritisoč Srebrnjakov, je rekel prvi. — Deset tisoč, je dejal drugi. — Sedem tisoč, je menil tretji. Skupni račun vseh šestih poglavarjev je pokazal vsoto dvainštirideset tisoč Srebrnjakov. — Prinesite mi s seboj dvajset tisoč Srebrnjakov, je rekel Roland. Zadoščalo bo, če so na krovu naše jadernice . . . Roland se je pogovarjal s poglavarji kake četrt ure. Besede, vedenje in pogledi teh ljudi so razodevali občudovanje in ljubezen njih vseh do moža, ki so ga imenovali svojega mojstra. Nato je skočil na konja, odjahal proti ravnini ter zavil na cesto proti Mestre, kamor je dospel pod noč. Pet- do šesto metrov za njim je jahal drug jezdec, ki ga ni izpustil iz oči. Ko je Roland obstal, je ostal ta človek tudi; privezal je svojega konja v največji gošči skupine orjaških cipres ter se približal hiši, kamor je videl Rolanda vstopiti. ____________ (Dalje) ko 'i Sv i He "ahodl «al'e,žk0,saP,0-/e"e^y fluid Vnam\°. -Elsa-fluid*. Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o njegovem lekajočem učinku. Dvanajsterica za o t n dvanajsterici K 8 60 : anko. tadelovatelj samo ekarnar E. V. Follcr v Stub> Elsa-trg št. 264 (Hrvatsko). is, ,a,8lc,1La io Harlekini. Verujemo radi, da je klerikalcem »alo težko v tem volilnem boju in da imajo zelo, zelo malo, ali pa popolnoma nič argumeutov, s katerimi bi pobijali narodno-napredno stranko. V Ljubljani so klerikalci že preveč znani kot narodno brezbarvna, oz. kot dvojezična stranka, ki je vsak čas pripravljena zvezati se z vlado, z Nemci in tudi s protestanti — ako le pričakujejo od take zveze kakih koristi za svoje voditelje; s kratka, znani so kot koritarjl, ki bi radi zavladali na ljubljanskem magistratu samo za to, da bi zadovoljili razne uskoke, ki so zapustili narodno napredno stranko samo za to, da bi s pomočjo klerikalcev dobili dobre službe, ali pa kake druge bonitete. Za to je res težko taki stranki stopati v volilni boj in klerikalci se danes morda že kesajo, da se vdele-žujejo volitev v ljubljanski občinski svet, ali ker so že skočili v vodo, morajo tudi plavati, četudi jim je to zelo neprijetno, ker — niso dobri plavalci. Malo več resnosti smo pričakovali od klerikalcev. Občinske volitve niso šala in mestna posvetovalnica ni — cirkus, klerikalci se pa iz volitev, oz. volilcev norčujejo in ako bi dobili večino v občinskemu svetu — bi napravili iz mestne posvetovalnice cirkus. Očita se klerikalcem marsikaj, tudi sleparstva in slične lepe čednosti a oni ne odgovarjajo na vsa ta očitanja resno, ne poskušajo odreči jih, nego pošiljajo v boj svojega dvornega norca Boltatuga Pepeta, ki ga dobro tem boljše plačujejo, čem večje neumnosti dela. Očita se klerikalcem zveza z Nemci in narodno izdajstvo in mesto da bi oni poskušali ovreči te težke obdolžitve, govoričijo v glasilu ljudi, katerih občevalni jezik v rodbini in zunaj je nemščina, ki pošiljajo svoje otroke v nemške šole, o ne kaki „liberalno nemški zvezi". Vprašamo klerikalce: Zakaj se takrat, ko je baje obstojala „liberalno-nemška zveza*, ni ustanovila nemška gimnazija v Ljubljani, zakaj ni prišel za deželnosodnega predsednika zagrizen Nemec i. t. d. 1. t. d. ? Lahko je dokazati klerikalcem njihovo koritarstvo, lahko jim je dokazati, da je njihova politika protiljud-ska in tudi protinarodna, ker dejstva govorijo tako jasno in glasno, da jih ne morejo prekričati hripava grla harlekinov iz „Katoliške tiskarne", ki hočejo s svojim kričanjem prevpiti resnico. O morali govorijo harlekini, in o svetosti zakonskega življenja, a med njimi je dosti takih, ki živijo ločeno od svojih zakonskih žena ter vzdržujejo priležnice — z denarjem, ki so ga zaslužili s tem, da pišejo v „Slo-vencu“ o morali. Za krščansko moralo se bojujejo ljudje, ki so kot leme-natarjl dajali dekletom spolni pouk na način, kakor se daje spolni pouk v javnih hišah onim nesrečnim dekletom, ki so jih tam pripeljali trgovci s človeškim mesorn in o morali govorijo ljudje, ki v spovednicah pohujšujejo 12 in 13 letna dekleta! Kdo jih smatra za resne, te har-lekince ? Tam kje v zapuščenih hribih, daleč od Ljubljane, kjer naše ljudstvo še ne pozna svojih največjih sovražnikom, se klerikalcem še veruje, ker s sladki ni obrazi prihajajo med ljudstvo in siadke so njihove besede, ali v Ljubljani jih vsakdo dobro pozna In za to harlekinom razsodni ljudje nič ne verujejo. Tega se dobro zavedajo tudi klerikalci in za to resni niti biti ne marajo. Na pametne ljudi oni sploh ne računajo, ker dobro vedo, da teh ne spravijo v svoj tabor, pred onimi pa, MALI LISTEK. Vstal je kakor je rekel Ko pa so Esejci zvedeli, da je Pilat Nikodemu in Jožefu dovolil sneti Jezusa raz križ, so hiteli svojima tovarišema pomagat. Večina njih je Lila vešča zdravilstva in je trdno upala, da mladi rabbi ni umrl na križu in da ga z umetnimi sredstvi rešijo smrti podobne nezavesti. Vzeli so okrepčila seboj ter skušali neopaženi priti na Golgato. Pod varstvom noči in med zmedo takrat se vršečih prirodnih sil se jim je posrečilo še vedno nezavestnega križanega odnesti v hišo enega najbližje bivajočih tovarišev, kjer se jim je posrečilo rabbija kot njih zvestega prijatelja vzbuditi iz težke nezavesti. Nad grobom pa, v katerega so položili prazno rake v, so zavalili skalo, da bi na ta način prevarali tiste, ki so nedolžnega Jezusa pustili križati a' N pravili so to iz previdnosti, če bi se Pilat ali farizeji hoteli prepri-čaii, da je križani pokopan, ali če bi se straža, ki je iz strahu pred potresom zbežala, povrnila nezaj. To se je vršilo v noči od petka na soboto. Ko se je Jezus prebudil, je šel eden Esejcev v svoji beli obleki rano ki jih smatrajo za svoje, so lahko in pravzaprav morajo biti harlekini, ker samo na ta način jih morejo zvabiti na svoje sestanke in shode, ker ti ljudje hočejo in morajo imeti — zabave. Za to naj se Ljubljančani ne čudijo, ako skličejo klerikalci še ta teden, vsekakor pa pred dnevom volitev v obč. svet ljubljanski, manifesta-cijski shod, na katerem bo govoril Terseglav o krščanski morali, glavno vlogo bo pa igral — Boltatu Pepe s Kudeluga . . . Slovanski jug. Albanska vstaja. Najnovejše vesti pravijo, da so turške čete zopet zavzele mesto Tuzija in da so pri tej priliki doživeli vstaši občufen poraz. Z druge strani pa se zopet javlja da so bile turške čete na potu proti Tuziji napadene od vstašev in so zgubile nad sto vojakov. Vsekakor si vesti iz Albanije zelo nasprotujejo; jasno je samo to, da je položaj v Albaniji skrajno kritičen. Generalissimus Torgut Šefket paša je že odpotoval v Macedonijo in se pričakujejo od njega zelo važni dogodki in koraki Potovanje kralja Petra. Meseca maja odide srbski kralj Peter za nekoliko časa v Budimpešto, kjer ostane gost cesarja Frana Jožefa. Ta vest je na avstrijske nemško nacionalne kroge uplivala kakor bomba. Na-Krat so prenehali dolgoletni nesramni napadi na srbsko kraljevsko rodbino, kralja Petra pozdravljajo danes nemški listi kot gosta avstrijskega cesarja. Pač hud poper za Aehrenthala. Avstrijski minister za zunanje zadeve, grof Aehrenthal, je namreč tisti, ki se je z vsemi močmi protivil obisku kralja Petra v Avstriji in na vsak način hotel neprijateljske odnošaje med obema državama. Toda kakor kažejo vsa dejstva, je Aehrenthalova politika doživela popoln fijasko. Prvi korak za ustvarjenje prijateljskih odnošajev med Srbijo in Avstrijo je že storjen z obiskom kralja Petra v Budimpešti. Splošni pregled. FilozofIčnl kongres v Bologni. Te dni se vrši v Bologni filozofski kongres, ki se ga udeležili filozofi iz vseh delov sveta, med njimi tudi 24 siovanskih filozofov. Pri tem shodu so se sešii slovanski filozofi na posvetovanje v hotelu San Marko. Navzoči so bili: 10 Poljakov, 4 Rusi, 5 Čehov, 2 Bolgara, 2 Hrvata, 1 Slovenec. Govorilo se je o zvezi slovanskih filozofov. Doslej slovanski filozofi niso imeli zveze in zato na mednarodnih kongresih kot skupina niso prišli v poštev. Sklenilo se je: da se napravi prvi slovanski filozofski kongres v Pra^i ob priliki slovanske razstave 1. 1913. in da naj se do tedaj deluje na to, da se zveze med slovanskimi filozofi utrdijo. Izvolil se je za to poseben pripravljalni odbor, ki ima namen izvršili vsa pripravljalna dela. Doslej se na kongresih ni govorilo v slovanskih jezikih, poslej se bo to zahtevalo. Evropska vojna moč se kaže v sledečih številkah: Država. Prebivalstvo. Proračun. mark Nemčija 65,000 000 3.200,000000 Avstr.-Oger. 52,000 000 3.520,000.000 Italija 34,000.000 1.836,000.000 Te tri države dajejo za svojo vojno moč: Država. za vojsko za ladjevje mark mark Nemčija 762,240.000 417,600 000 Avstr.-Oger. 359,040000 53,600.000 Italija 276,800.000 141,760.000 v soboto jutro na Golgato, se hoteč prepričati, ali se je straža vrnila k grobu in ali najde koga izmed Jezusovih učencev pri njem. Res je našel vojaka stražiti grob. Vojak pa se je bleščeče obleke in še vedno pod uti-som strahu pred prestanim potresom belooblečenega Esejca tako ustrašil, da je zopet zbežal, misleč, da je prišel sam angel j iz nebes k grobu križanega. Drugi vir ve povedati, da sta Ni-kodern in Jožef Jezusa, potem ko sta mu izprala in namazala rane z zdravilnimi sredstvi, položila v grob ter z drugimi vred v bližini čakala, da se straža odstrani, ko bo videla, da je vse v redu. Bili so pa tudi pripravljeni za skrajni slučaj; računali so s tem, da se vojak z ozirom na množice ljudstva, ki se je že tisti večer shajalo od vseh strani, na praznik v Jeruzalemu ne bode upal povzročiti javen hrup, v slučaju, da bi Esejci hoteli s silo se polastiti v grobu ležečega. Sedaj so bili tudi že trdno prepričani, da se bo Jezus prebudil iz težke nezavesti in tedaj bi bilo strašno razočaranje za tiste, ki so ga na smrt obsodili. Ko je tudi že zgoraj omenjeni Esejec prišel proti jutru h grobu, se ga je straža vstrašila ter zbežala, Esejec pa je odvalil kamen, stopil v grob; podal še vedno nezavestnemu krepčila, na Te tri države so med seboj v t. zv. trozvezi in vendar množe vedno svojo vojno moč. Druge tri države, ki so tudi med seboj v zvezi, namreč Rusija, Francija in Anglija imajo sledečo vojno moč: Država. Prebivalstvo. Proračun. mark Rusija 161,000.000 5.400,000.000 Francija 39,250.000 3.180,000.000 Anglija 46,000.000 3.936,000.000 Za vojno moč plačajo: Država. za vojsko za ladjevje mark mark Rusija 1.127,200.000 182,400.000 Francija 653,200.000 385,200.000 Anglija 532,960.000 1.080,280.000 Vojaški izdatki šestih evropskih vele-vlasti znašajo torej letno skoraj 6 milijard skupaj z drugimi manjšimi dr- žavami pa skoraj 8 milijard. Število vojaštva v mirnem času znaša: Država. častnikov vojakov Nemčija 32.580 600.000 Avstrija 25.000 366.000 Italija 14.000 270.000 Rusija 60.000 1,384.000 Francija 30.000 572.000 Anglija 21.172 362.000 Ob času vojne more največjo armado postaviti Nemčija in sicer 6,500.000 mož. Za njo pride: Francija 5,700.000 Rusija 4,000.000 Avstro-ogerska 3 milijone 700.000, Italija 3,300.000, Anglija 700.000. Vojnih ladij in oklopnic ima Anglija 99' Nemčija 45, Francija 38, Italija 24, Rusija 16, Avstrija 13. Te številke nam predstavljajo sedanjo evropsko vojno moč. Pri teh številkah ni čuda, da kličejo ljudje po razoro-ženju in po mirovnih sodiščih. Breme orožja teži danes vse narode in vse države. Vojni proračun vsako leto raste in malo nade je, da države porabijo kdaj'te milijarde za kak boljši namen. Velikonočna idila. Poučenje strahopetnemu zajcu. Oj ti moj preljubi“zajec bodi priden in pobožen vsem zapovedim podložen, pa dobil boš kruha krajec. Take ni pri nas navade, da bi kdo se kaj prepiral, da bi kdo se nam upiral. Kdor ne uboga — ta propade. Nam so zajci prav po volji, če le kje se senca stegne zajec v tabor naš pobegne taki so za nas najbolji. Oj zverina dolgouha, nič ne boj se, zajcev mnogo mi dobimo za zalogo — to bo vojska — primaruha. Zajca radi mi imamo: skupaj bomo vas zvezali proti lovcem v boj pognali lahko v prah jih poteptamo. Potlej pa — ne gre drugače — potlej bomo vas poklali in gostijo gostovali obirali vaše krače. Vidiš, duša bojazljiva, treba mnogo je trpeti, zajcev treba mnogo vjeti, potlej je se in popiva. Vse vas bomo polovili privezali vas na ketno vaše srce strahopetno bomo kmalu pomirili. Pa so rekli: kaj bi z vami? pa mi vas že naučimo, da vas enkrat v pest dobimo, vsi boste volili z nami. Veš drugod je to drugače tam so res veliki boji, tam bežijo bratci tvoji, da jih kdo ne posegače. Ampak mi smo vam prijazni, mi častimo vašo raso mi smo vas nazvali maso, da bi bilo manj bojazni. Mi smo mislili in rekli: Zajce skupaj seženimo z njimi v boj se zaženimo potlej bomo jih pa pekli. Lep, kosmat je tvoj kožušček, a možgan imaš premalo, in srce je takoj vpalo, za to pojdeš v moj trebušček. Ker veš, nam ni za možgane, le meso imamo radi, da cedi se kaj po bradi, take si želimo hrane. Sicer raje mi bi druge v svoje zanjke polovili, da bi se še bolj mastili, večje ’meli bi zasluge. Toda ne dado se vjeti, nihče nas več ne posluša, le še tvoja zajčja duša tu posluša me v trepeti. Zato moj preljubi zajec, nič ne bodi mi otožen, bodi priden in pobožen, pa dobil boš kruha krajec. DNEVNE VESTI. Kako bo izgledal bodoči občinski svet? Iz dveh stvari se jasno pokaže, da klerikalci še nikdar na večmo v ljubljanskem občinskem svetu mislili niso. Upeljali so pri novi volilni reformi proporčni sistem. Če bi bili večine gotovi, bi upeljali volilno reformo brez proporčnega sistema, kar so tudi res storili na deželi, kjer upajo na večino. Drugi pojav, ki kaže, da hočejo v bodočem občinskem svetu samo nagajati in Ljubljani škodo delati, pa je ta, da so postavili za kandidate najbolj trapaste ljudi, ki jih ima njihova stranka. Le Kregar in Štefe nista trapasta, pič pa sta vse časti vredna moža, ki sta kradla in goljufala in ki ne tožita radi teh očitkov. Celo najbolj zagrizeni klerikalci se sramujejo klerikalnih kandidatov! Razpoloženje v Ljubljani za narodno napredno stranko je nad vse ugodno. Ni ji zagotovljena le lepa večina, marveč boj se bo sukal okoli dvetretjinske večine. V naj-slabšem slučaju debi narodno napredna stranka v I. razredu 9, v II. razredu 10 in v III. razredu 8, skupaj 27 občinskih svetnikov. V tem slučaju dobe v I. razredu Nemci 3 in klerikalci 3, v II. razredu Nemci 1, klerikalci 4 in v III. razredu Nemci 1, klerikalci 5 in socijalni demokratje 1 mandat. Bržčas pa bodo narodno napredni volilci ta teden porabili za agitacijo še tako uspešno, da se bodo 23. aprila postavili z dvetretjin^ko večino. V tem slučaju dobi narodno-napredna stranka v I. razredu 10, Nemci 3, klerikalni 2, v II. razredu narodno-napredna stranka 11, Nemci 1, klerikalci 3, v III. razredu narodno-napredna stranka 10, Nemci 0, klerikalci 4 in socjalisti 1. Narodno-na-predna stranka bi imela v tem slučaju skupaj 32, Nemci 4, klerikalci 9 in socijalisti 1 občinskega svetovalca. Slovenci! Agitirajmo zadnje dni od hiše do hiše, od moža do moža, od žet e do žene! Ne strašimo se te kar je Jezus kmalu na prsih Esejcu se prebudil. Tedaj so prišli tudi še drugi tovariši, ki so Jezusa odvedli v hišo enega najbližje stanujočih tovarišev. Oni Esejec pa, ki je Jezusa vzbudil, je med tem ostal še ob grobu, da se pouči) ali pride še kdo pogledat h grobu ali ne. In res, prišli sta dve ženi, Marija Magdalena in Marija Jakoba h grobu, da bi Jezusa mazilile. Ko vgledata pred odprtim grobom mladeniča v blestečo beli obleki, so ostrmele, a on jim je rekel: Iščite Jezusa Nazarejca, ki je bil križan. Ni ga tukaj, vstal je namreč kakor je rekel. Povejte to njegovim učencem in da gre pred vami v Galilejo, kjer ga b oste videli .. . Ta drugi vir realistične podmene o smrti in vstajenju Nazarejca se oči-vidno prilagoduje izpovedbam Evangelistov, posebno v zadnjem delu; le v času najdemo razliko. Po obeh virih pa najdemo Jezusa že drugo jutro po križanju v hiši enega Esejcev. Nikodem je skrbno pregledal rane, katerih se je še lotevalo vnetje. Eden tedanjih prič pripoveduje: V tem času je tudi bilo, ko je Jezusov ljubljenec Janez prišel na kraj groba. Ko je našel, da je prazen, je prišel tudi Peter k njemu. Peter se je podal v votlino, ki je imela Jezusu služiti za grob. Za njim se je spustil tudi Janez. Preiskala sta natančno vso votlino, a nikjer nobenega sledu. Edino le potni robec sta našla, ki sta ga izgubila dva naša mladeniča (Esejca). ki sta potem, ko so tovariši Jezusa spravili v varnost, zbežala po skrivnem hodniku iz te votline. Jezus, ko se je nekoliko okrepčal, se je počasi premikal ob zidu in dospel do malih vratc, ki so vodile v dolino ležeči ob gori Gihon. Tu sliši jok žensk stoječih onkraj zidovja. Stopil je vuti, žene so ostrmele, a on jih je nazoroval ter uveril, da je on pravi. In ker je oni ob praznem grobu ženam rekel, da je Jezus na potu v Galilejo, kar pa je očividno rekel le v svrho varnosti, ga je ena žen vprašala: Gospod, ali naj ubogamo angela, ki je nam rekel, da te vidimo v Galileji, Jezus je bil izprva osupel, ker ni vedel, kako so njegovi prijatelji skrbeli za njegovo varnost. Po kratkem pomisleku pa je odgovoril: Da, oznanite to mojim prijateljem in recite jim, da naj gredo v Galilejo, kjer se snidemo. Ker smo pa videli, da postaja Jezus vedno bolj slaboten, smo šli k njeinu in ga spremili nazaj v hišo, da se okrepča in ozdravi. Nikodem niu je vnovič obvezal rane, mu dal zdravila in ga prosil, naj bo miren. Jezus pa se ni bal smrti, bil je živahnega duševnega razpoloženja. Toda pre- dnl nobenega napora, nobenega dela, samo, da rešimo narodno čast in naroden ponos naše bele Ljubljane in da obvarujemo naše mesto pred podlim sovragom! Delavci pokažite klerikalcem hrbet! Največji hinavci, največji lumpje so klerikalci, kadar vabijo v svoje zanjke delavstvo. Delavci naj si samo ogledajo volilno reformo in kdor ima za en .sam naprstnik zdravih možgan, mora reči, da klerikalci ž njo niso nikogar tako sleparili kakor delavstvo. V III. razredu so potisnili delavce. V tem razredu pa volijo tudi še vsi volilci iz I. in II. razreda, razentega še taki volilci, ki plačajo manj kot 20 K osebne dohodnine. 2000 delavcev so pomešali med 9000 volilcev, tako, da bodo ravno delavci dobili najmanj glasov. Socijalni demokratje, ki imajo v Ljubljani rned delavstvom odločilno besedo, dobe samo en madat, dočim jih dobe Nemci kar pet. Vsako okoliško branjevko, ki stanuje v Polhovem gradcu in plača samo 10 vin. davka ima za klerikalce večjo vrednost kot pa ljubljanski delavec. Branjevki ni treba drugega, da naroči po pošti obrtni list pa ima po klerikalni volilni reformi dvakratno pravico do glasovanja. Delavec mora v Ljubljani tri leta nepretrgano sta-novari, če hoče, da sme enkrat voliti. Frančiškani in nune, ki žive od same beračije, ki sesajo ljudsko kri kakor pijavke imajo dvojno volilno pravico, delavci šele potem, če stanujejo že tri leta v Ljubljani enkratno. Ako bi bilo naše delavstvo vseskozi zavedno, bi ne smel in ne mogel niti eden delavec voliti takih delavskih sleparjev kot so klerikalci. Delavec, ki bo voli! klerikalce, bo pljuval sam sebi v obraz! Samo en klic mora razlegati po Ljubljani v delavskih krogih, samo eno morajo priseči vsi ljubljanski delavci, to namreč, da ne bodo nikdar voliii klerikalcev! V bodočega ljubljanskega župana dr. Tavčarja se zadnje dni zaganjajo taki ljudje, ki nimajo prav nobene politične dostojnosti. Čast bi radi kradli, temu možu ljudje kot Kregar in Štefe, ki sta se odlikovala s tem, da sta kradla in goljufala pri trgovsko-obrtni zbornici. Pljunke, ki jih sikajo klerikalne propaiice na odličnega moža dr. Tavčarja, zlete prav vse nazaj falotom v obraz. Dr. Tavčar naj bo uverjen, da ga klerikalci ne morejo razžaliti! Kakšen Slovenec je dr. Tavčar? Vsa Ljubljana se je včeraj smejala škofovemu glasilu, ki je po večletnem spanju zopet udaril na narodni boben. »Liberalci so vsi nemškutarji, oni so zvezani z Nemci, dr. Tavčar je vzrok prodiranju Nemcev v naših krajih itd.“, kako pravi »Slovenec". Samo tega še kljub svoji velikanski narodni požrtvovalnosti in povedal, da se v družini voditelja t. zv. Vseslovenske Ljudske Stranke, d-ja. Šušteršiča, govori izključno samo nemško, ker otroci sploh slovenski ne znajo govoriti. Istotako je, kakor je našim čitateljem že znano, bivši slovenski klerikalni državnozborski poslanec dr. Hočevar v dunajskem listu „Wiener Zeitung" iskal učiteljico, ki bi. učila njegove otroke slovenščino itd. Sin kranjskega deželnega glavarja Šukljeja psuje Slovence z „win-dische Hunde" itd. Narodno napredna stranka je je šla vedno v boj s s 1 o-vensko trobojnico in bo to storila tudi sedaj, dočim klerikalci že paktirajo z Nemci. »Slovenec" naj le nikar ne govori preveč o narodnosti, sicer bo slišal še precej bridkih. Klerikalci ne vedo kaj delajo. Klerikalci so že tako zmešani, da ne vedo kaj delajo. Na eni strani napadajo dr. Tavčarja kot nemškutarja, na magale so ga telesne slabosti, objel ga je težak spanec. Med tem sta se Nikoden in Jožef z drugimi starejšimi vred posvetovala, kako in kam bi Jezusa spravili v varnost. Med tem se je raznesel po Jeruzalemu glas, da je križani na čuden način iz groba izginil. Oblasti in farizeji so razpošiljali svoje hlapce in vojake okrog z novico, da so truplo Jezusovo njegovi privrženci ukradli iz groba, da bodo ljudem natvezli, češ, Nazarejec je od mrtvih vstal in šel sam iz groba, kakor je rekel. Tisti dan je Jezus ostal svojih prijateljih, potem pa odsei Galilejo. Ker pa je v Emavsu cul, d v Jeruzalemu dvomijo nad nieS°y' it st ffirdfs*- “?» pričakovano stopil med. svoje učence. (Nadaljni dogodek se vjema z opisom V 'ISKt. se je Jezus še večkrat sešel s svojimi učenci ter jih potrdil naslednikom njegovega nauka, je sklenil, ker je bil že jako slab, v samoti v Betaniji ob mrtvem morju popolnoma sam se pripraviti na smrt. Vsekakor: farizeji so ga bili obsodili na smrt, a On je vstal! drugem mestu pa slovesno razglašajo, da si je dr Tavčar postavil za prvo točko v programu narodno-napredne stranke v občinskem svetu to, da mora lice Ljubljane na zunaj in znotraj v vsakem oziru biti samo-slovensko. Tako je „Slovenec“ nehote napravil dr. Tavčarju in s tem narodno-napredni stranki poklon. Samo to bi še radi zvedeli, kaj so si pa naši klerikalci postavili za prvo točko svojega programa. Kajneda, nem-ško-klerikalno zvezo! S. L. S. stoji na stališču, da imajo vsi bodoči občinski svetovalci S. L. S najodločneje in z vsemi sredstvi nastopiti zoper to, da bi kak svetovalec imel zasluževk od občine. — Tako je govoril dr. Šušteršič, pri tem pa popolnoma pozabil, da v deželnem zboru in pri deželi postopa ravno na-protno in je ne dobi nihče službe, ne koncesije, sploh, se ne ugodi najmanjši prošnji — če prošnjik ni klerikalec! Kar klerikalci počenjajo, pa ni korupcija, ni terorizem, ni tiranija! Kregarjev lestenc v dvorani deželnega dvorca nam jasno izpričuje, kako si predstavljajo klerikalci boj zoper korupcijo pri oddaji obrtnih del v bodočem občinskem svetu ljubljanskem. Terorizem deželnega odbora pri oddaji služb in del, nam jasno izpričuje, kako si predstavljajo klerikalci boj zoper korupcijo pri oddaji del v bodočem ljubljanskem občinskem svetu. Bomo zbrali in našteli vse, kar slika korupcija deželnega odbora pri oddaji mest in podeljevanju koncesij. »Slovenčeva" nevednost. »Slo venec” očita »Slov. Narodu1* nevednost, češ da ne ve. da je bil na Koroškem Lambert Einspieler, lastnik »Mira“ itd. Par vrstic više pa piše »Slovenec" o nekem ranjem rodoljubu ar. Vošnjaku, ki je bil 1. 1904. deželni poslanec. Torej »Slovenčevi" niti ne vedo, da dr. Vošnjak še živi. Ribnikar nima izpitov tako zopet laže sobotno škofovo glasilo. Ker ne morejo najti na Ribnikarju nobenega političnega madeža, po?egajo sedaj v privatne njegove zadeve. Ker pa tudi tu ne more Ribnikarju škodovati ako bi klerikalci pisali resnico, zato pišejo o njem laži in ga prav po katoliško obrekujejo in natolcujejo. Ker so sedaj že začeli brskati po njegovih dijaških letih, bi bilo pametno, da bi posegli tudi še v njegova otročja leta Svetujemo jim, da pošljejo posebnega poročevalca v Logatec, kjer je bil Rib nikar rojen. Morda izvohajo tamkaj še kako plenico od Ribnikarja. Izključeno ni, da bi želvar Mantuani ali kdo drugi našel v teh plenicah kakšno agitačno sredstvo zoper Ribnikarja Ni treba k spovedi kdor čita »Jutro". Brez vsakega komentarja priobčujemo pismo, ki ga je pisal neki sin iz Ljubljane svojemu očetu. Sin namreč študira v Ljubljani. Pismo, kolikor se ne tiče tudi zasebnih stvari, se glasi: Ljubi oče! Oprostite, ker Vam toliko časa nisem pisal. Imam dela na vse pretveze. Ker v zadnjem pismu skrbite, kako je z mojo velikonočno izpovedjo, evo tu se Vam odkrito izpovem: Imeli smo eksercicije, vodil jih je tisti pridigar, kot lani. Je povedal marsikaj dobrega, Izpoved pa sem tako opravil: Imel sem trden namen se poboljšati. Zato sem šel k tistemu v izpovednico, od katerega sem trdno pričakoval, da izpoved dobro odpravim. Sel sem k lazaristom v Srce Jezusovo cerkev in sicer k patru Nastranu, s katerim sva bila že večkrat skupaj. Pred menoj je bilo par nun, ki so se na moje začudenje strašno dolgo izpovedovale. Dosedaj sem vedno mislil, da take svete žene nimajo toliko grehov nad seboj kot mi ubogi grešniki. Po doleem čakanju pridem vendar na vrsto. Pokleknem, vrata se odpro. Hvaljen bodi Jezus Kristus! pozdravim, odgovor: Amen! Nato potiskam listek skozi luknjice. Božji namestnik ga sune na- ?vu lrli Zrie-x "^*stek po izpovedi!" Dobro! Pričnem moliti*: Prosim duhovni oče sv. blagoslova (pridem do besed, ki se glase); ^i sem jo odpravil pri zadnji šolski izp0Vedi“ A glejte, božji namestnik me ustavi ter reče: „Dovolite samo eno vprašanje." Jaz: »Prosim duhovni oče". On: BAli čitate Jutro?" Jaz: »Da, kadar"ga le dobim v roke". Tedaj sem pa skozi luknjice izpovednice videl, kako so se božjemu namestniku, ki mu je dana oblast odvezati vse grehe, torej tudi tega, če človek »Jutro" čita, v divjem srdu zaiskrile oči, zamahnil je 2 robcem v roki, kot bi hotel reči, beži satan, a se je vendar premagal m rekel: »Potem pa kar z bo-£°m, sva že opravila!" Vratca ?° se trdo zaloputnila, da se je nuna, ki je za menoj čakala, iz strahu kar — sesedla. Pobral sem klobuk in odšel. Kako lepo me je pogledala nuna pred }zpovedjo, kako pa sedaj, ko bi mi imela biti še hvaležna, da sem ji tako Kmalo napravil prostor, tega Vam sekam 'le n]ore,n povedati. Študiral sem, se sedaj s svojim grehom. Napotim dnhn Pe,° sv- Jožefa in glejte, tu sem dob,1 odvezo tudi za - „Jutro". učlteiic* arstvo nad naprednim učiteljstvom od strani deželnega šol skega sveta nam jasno kaže, kako si predstavljajo klerikalci boj zoper korupcijo v bodočem občinskem svetu ljubljanskem. Deželno uradništvo in napredno učiteljstvo lahko pove, kako izvajajo klerikalci korupcijo v praksi in koliko je vredno to, da so se sedaj pričeli bojevati zoper to. Volilni shod na Barju priredi na velikonočni ponedeljek ob 3. popoldne pri Vidmarju (Viokarju) gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj. Na shodu govori dr. Iv. Tavčar o klerikalnem sovraštvu napram ljubljanskim prebivalcem. Vo-lilci s Karolinške zemlje, Ilovice, Hauptmance In Črne vasi, udeležite se tega shoda polnoštevilno, da čuje-te čisto resnico o svojih smrtnih sovražnikih. Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi v ponedeljek dne 17. aprila 1911 ob pol 4. popoldne v gostilni g. Gašperja Bolteta, „Pri črnem medvedu" na Rimski cesti št. 17 javen shod. Govornik g. deželni poslanec dr. Triller Vam bode podal jasno sliko o najnovejših lopovščinah, ki so jih zakrivili klerikalci nad ljubljanskim mestom, vsled katerih bodete morali Ljubljančani plačevati letno pol milijona več doklad nego doslej. Volilci in volilke, udeležite se polnoštevilno shoda! Telovadno društvo »Sokol" v Kamniku vabi na sokolski večer ki se vrši danes dne 17. t, m, v dvorani »Društvenega doma“ ob prijaznem sodelovanju »Koncertno - dramatičnega odseka" »Sokola I". iz Ljubljane. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Vstopnina: Prvi dve vrsti sedežev po K 1 20; tretja, četrta in peta vrsta po KI'— ostali sedeži po 80 vin. Stojišča po 50 vin. Rivček in Repolček. Na neki zelo masti fari na Dolenjskem se redi nekaj let sem župnik, kateremu so pridejali zelo primerno ime Repolček. V bližini se nahaja hiša z gostilno, mimo katere teče voda, ki ji pravijo Črni potok. Gospodar in gospodinja te gostilne, nad vse postrež-ljiva in splošno priljubljena postrežeta vsako leto na debeli četrtek svoje goste z r i v č k o m. To je zadišalo Repolčku in mislil si je, ker nisem jaz rivčka deležen, ga tudi vam ne privošim. Poslal je dotični večer svojega policaja v imenovano gostilno, da bi rivčkarje razgnal. A ker se mu jo ni posrečilo, citiral je gostilničarja pred c. kr. okrajno glavarstvo. Pa glej ga spaka, Repolček je dobil za svojo zloonost po svojemu rivčku s polenovko. Zelo primerno za postni čas! Poslopje »Kreditne banke", ki ga po zaslugi klerikalcev še ni, nam jasno kaže, kako si predstavljajo klerikalci boj zoper korupcijo pri podeljevanju koncesij v bodočem ljubljanskem občinskem svetu. Kobalova klet v Idriji nam izpričuje, kako si predstavljajo klerikalci boj zoper korupcijo pri oddaji del in koncesij v bodočem občinskem svetu ljubljanskem. Glejte obrtniki, tako se vodi boj zoper korupcijo — po klerikalnem principu. Odmor pri volilnih komisijah. Ali bodo imele volilne komisije v nedeljo 23. t. m. kaj odmora ali ne? Ali bodo komisije poleg napornega dela od 10. ure dopoldne do 7. ure zvečer morale še stradati zraven in žejo trpeti. Deželna vlada naj to okolnost upošteva ter potrebno ukrene za enourni odmor, Celih 9 ur delati in stradati nihče dolžan najmanj pa neplačan član komisije. Vsak agitator zahteva plačilo, tembolj gre ozirati se na člane komisije! Novo 'slovensko podjetje na Krasu. V Zg. Branici pri Štanjelu je otvoril g. Dragomir Nabergoj veliko tovarno za sodavico in pokalice, G. Nabergoj je zaveden Slovenec, treba torej podpirati njegovo slovensko podjetje. »Sokolska soba" pri »Lipi". Znana narodna gostilna pri »Lipi* v Židovski ulici je uredila originalno »Sokolsko sobo", prvo, kar jih poznamo. Na steni visi velika slika »Sokola" z zastavo in z Ljubljanskim Gradom v ozadju. Soba je prav okusno dekorirana. — Narodno gostilno pri »Lipi", kjer se toči izborno vino in pivo, prav toplo priporočamo. Zahvala. Gospod Fr. Ks. Stare, slikarski mojster v Ljubljani, izvršil je popolnoma brezplačno vsa slikarska dela v .Sokolskem domu" v Domžalah. Delo je krasno, o čimur se vsak lahko prepriča. Vrli rodoljub naj bode uverjen, da „Sokol“ v Domžalah vč po vrednosti ceniti njegovo požrtvovalnost, društveni odbor pa si šteje v prijetno dolžnost, izrekati mu tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Strašni vremenski izgredi so divjali sredi Velikega tedna v Ameriki. Vrtinčasti viharji so bili tako strašni, da so opostošili veliki del okrajev Kapsas, Missouri in Oklahoma. Porušenih je bilo več hiš in poslopij, tudi več človeških žrtev je zahteval ta strahoviti vihar. Mesfo Birksville v Kansasu je skorej popolnoma opostošeno, istotako dve manjši mesti v tem okraju. Vrtinčak vihar — tornado — je bil ponekod tako hud, da je dvigal poslopja, ter jih v vrtincih dvigal visoko po zraku. Sneženi viharji. Dočim je v Severni, oziroma Srednji Ameriki na Veliki teden razsajal grozovit vrtinčasti vihar, so na severu in vzhodu naše monarhije divjali sneženi viharji. Posebno hudi ^so bili v Krkonoših in na Severnem Češkem, Zgornjem Štajerskem, Nižjem Avstrijskem. Ponekod v teh krajih je zapadlo veliko snega tudi v dolinah, vsled česar je bil zelo oviran velikonočni promet, posebno na železnicah. V noči od četrtka na Veliki petek je sneg obiskal tudi Italijo. Viničarji n. pr. v Albaniji se ne spominjajo, da bi jim sneg v tem času kdaj pobelil vinske gorice. Na Veliki četrtek pa so bili večji sneži tudi po višjih vrhih jugvzahodnega dela našega Krasa. Na ta dan je bilo n. pr. v Bazovici gorko vreme pri živahnem južnem vetru (široko), a na vrheh sosednih gora je razsajal ledenomrzel sneženi vihar. — Kakor iz teh poročil razvidno, je imel naš vremenski pro-rok v tem oziru prav v svoji zadnji prognozi z dne 13. oziroma 14. t. m. Le glede vpliva teh vnanjih vremenskih izgredov na naše lokalne vremensko stanje, ss njegova domnevanja niso izpolnila, za kar mu pa menda ne bo nihče zameril. Vreme: Živahni vetrozapadni vetrovi, jasno; še le pri menjavi vetrov na jugozahodno stran vremenska iz-prememba. Vso noč odprta je novo urejena kavarna »Central" na Sv. Petra nasipu 37. Sicer pa sl. občinstvo opozarjamo na današnji oglas. Cognac Najnovajša telefonska in brzojavna porooiia. Potovanje kralja Petra. Belgrad, 16. aprila. Srbski kralj Peter odpotuje dne 22. maja t. 1. v Pariz, kjer obišče predsednika francoske republike Falliejesa. Kralja Petra bosta spremljala ministrski predsednik Pasic, minister za zunanje zadeve Milovanovič in več drugih odličnih srbskih politikov. Kralj Peter ostane v Parizu tri dni. Gosta bo pričakoval na kolodvoru Faliiere^ z ministri, dalje predsednik senata in zbornice. Povodom obiska kralja Petra v Parizu, se bodo vršile v Parizu velike slavnosti. Na slavnostnem programu je gala dinč, slavnostna predstava v operi, sprejem na magistratu in obisk vojaške francoske akademije v San Cyru, kjer je kralj Peter dovršil svoje vojaške študije. Vstaja v Albaniji. Belgrad, 16. aprila. Vest, da je UKazala vlada mobilizacijo ene divizije radi albanske vstaje, se v merodajnih srbskih krogih odločno dementira. Rim, 16. aprila. Znani italijanski general Asinaro je izjavil, da je pripravljen prevzeti komando nad albanskimi vstaškimi četami. Viničarske demonstracije v južni Franciji. Pariz, 16. aprila. Včeraj in danes je bilo aretiranih nebroj voditeljev viničarske stavke. Radi tega vlada med viničarji velikansko razburjenje. Pričakovati je še hujših demonstracij, kakor so bile dosedaj. Marseilles, 16. aprila. Danes je prišlo med viničarji in orožniki do jako hudega spopada. Na obeh straneh je bilo več težko, več pa lahko ranjenih Malinov o bolgarski politiki. Sofija, 16. aprila. Včeraj se je vršila v Sofiji velika politična skupščina, na kateri je tudi govoril bivši bolgarski ministrski predsednik Malinov. Kar se tiče bolgarske zunanje politike, je Malinov izjavil, da so vse vesti, da so bolgarske bande povzročile nemire v Macedoniji, popolnoma neresnične. Khuen na Dunaju. Budimpešta, 16. aprila. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen He-dervary odpotuje v torek zopet na Dunaj, kjer se bodo nadaljevala pogajanja glede reforme vojaškega kazenskega zakonika. Sporni sta samo dve točki, in sicer: 1. Kak naj bo razpravni jezik pred vojnim sodiščem v slučaju, če vojak ne zna niti madžarskega niti nemškega jezika in 2. kaj bo z Bosno in Hercegovino. Madžari stoje na stališču, da naj bo na Ogrskem razpravni jezik za vse madžarske narodnosti — madžarski, v Avstriji pa — nemški. Kar se tiče Bosne in Hercegovine, pa so Madžari mnenja. da naj bo toliko časa, dokler se ne določi državnopravno stališče anektiranih dežel, razpravni jezik pred vojnim sodiščem — nemški. Star, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za sl&botne in rekonvalesente. Dobi se edino pri trvrdki: BR. NOVAKOVIČ, Ljubljana. Spretni in zanesljivi zastopniki, ki bi obiskovali gostilničarje in hotelirje v južnejših luajih, se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe sprejema gosp. S. Praprotnik, Ljubljana, Jenkova ulica štev. 7. Vabilo na domačo veselico ^ z godbo ki se vrši danes 17. t. m. in potem vsako nedeljo pri „Majarončku“ Stara pot št. 1. Na razpolago bodo vedno gorka in mrzla jedila, kakor tudi domača gnjat (šunka) ter pristna vina. Za obilen poset se vljudno priporoča J. Jelenič, gostilničar. ro/.or! Edina v Ljubljani. Laška kuhinja Pozor ! Edina v Ljubljani. I Vsak dun sveže ribe z Jadranskega morja raznih vrst. --------------- Kosilo za abonente od 50 vin. dalje. ------------ Pristna južna vina Brioni i. dr. Vsak dan kaka špecialiteta laške kuhinje in sveže tržaške škedenjske ročice (bige). Sardoni alla marinaja. Danes š|ieci.jalŠteta od 7. dalje: Brodetto di pešce (juha iz morskih rib), trippe (vampi), polenta con baccala alla paruigiana, (risoto di scampi) riž na suho z raki, razne ribe, ostrige, golaš in druge špecijalitete. Lastnik tn glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik dr. Iran Lab. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Telefon interurban štev. 129. Valjčni mlin v Domžalah I. BONČ AR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Stolni trg štev. 9. V velikonočnem tednu so :: cene veliko znižane :: vri vseh izgotovljenih oblekah za gospode in dečke, ter konfekcijah za dame in deklice!! Angleško skladišče oblek O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg štev. S. Jutro*se prodaja vTrstu po 4: vinarje ■v n.SLsledn5iIfcL Beclier, ulica Stadion, Tmisail, ulica Fontana, PipAIl, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carducci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast. Poštni trg, Može, ulica Miramar, Macolo, ulica Bel veri ere, Geršina, Rojan, Raunaclier, Čampo Marzio, llrtllta, SS. Martiri, Ercigoj, ulica Massimiliana, RoilČelj, nlica S. Marco, Cecllimi, ulica deli’ Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Grainaticopulo, ul. Barriera, Spoder. nMca Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg. BeilUSi, Greta, Kicliei, Rojan, Bajc, ulica Geppa, LllzattO, ulica Acquedotto, SesuliII, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere. Spominjajte se prek orisi ne družbe sv. Cirila in Metoda! 2STa.prod.aj je « V v večjem trgu na Spod. Štajerskem. Hiša je pripravna za vsako obrt. Naslov pove upravništvo „Jutra“. Priporočal I novo trgovino z manufaktur nim / ^ r,\. /Ljubljana - Stari trg / štev. 1 / •4" / prej bazar). Postaja elektr. železnice. Tovarniška znamka „IKO“. o C/5 S «i & O •» oS •a E - B S w .2, M i« ^ šs! M ®-J ** 2 Sj v z .s 5 g C« cS" SB Lastna tovarna ur v Svicl. 2 nova moderna Seifert - biljarda. Novo urejena d na sv. Petru nasipu 37 je vso noč odprta. Solidna postrežba. Slav. občinstvu se toplo priporoča s spoštovanjem Štefan Miholič, k a v a r n a r. 2nova Seifert-biljarda. moderna G ... TEODOR KORN poprej HENRIK KORN pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 in 10 Podružnica: Htarl trg 0. Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z i 1 »r aRbest* cementnim ftkrlljem (Eterult) patent llataehek, z izbočeno ln ploščnato opeko, lekno - cementno In strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno in ceno. Najboljše odgovori „Slovencu66 vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! 99 JUTRO 4 se prodaja v Ljubljani po 4r vinarje tt n.a-sledJCLjIln. toToa^ssimali.: Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Blaž, i>unajslca cesta. Sever. Krakovski nasip. Picliler. Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta Sajfc Dunajska cesta. Mrzliknr, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Ušenlčnlk, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Teneilte, Gradaška ulica Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodfc Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Zaloška cesta. Remžgar, Zelena jama Bič, Zaloška cesta. Svetek, Zaloška cesta, •larnšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Kade), Karlovška cesta. Ojstrlš, Poljanska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata! Lepo in belo lice kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe ■— OLIMPIA — pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja —i OLIMPIA suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K 120, velikemu K 2 — — Glavna zaloga v lekarni Trnkoczy v Ljubljani. Naročajte in kupujte JUTRO4 S Prva Primorska Tvornica za lesne izdelke - - - - z vodno silo - - - - A. Križnič & Co. o”to Irclod-^rcruL Podmelec Sprejema v izvršitev! vse v stavbeno mizarsko stroko mhm spadajoče izdelke za hiše, vile, šole, bolnišnice, cerkve, javna poslopja itd. kakor: Okna, vrata, podove, portale ; popolne opreme ljudskih šol, šolske klopi po Rettig-ovem patentu itd. —. Proračuni in načrti brezplačno. ——————— Parketna tvornica °Prem'jena z najnovejšimi stroji nudi par-mmm——ketne deščice iz hrastovega in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsaktero množino 1 —————— Zahtevajte vzorce in cene. ——————— Strugarski oddelek nudi vse v strugar, stroko spadajoče izdelke. JAMSTVO! = = JAMSTVO! Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena! Obisk strokovnjaka Interesentom brezplačen. — Najbolj varno naložen denar! Največja slovenska hranilnica! Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov K. 2S !'<•'■irCr,i»H*.n»>*,»r'•!'•1it11* 't- sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Za varčevanje ima vpeljane lične domače Hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa Kreditno društvo. Posoja na zemljišča po 5°/o in proti poplačevanju dolga po najmanj */« °/o. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali ali sijenita, apno živo in ugašeno gg se dobi pri ALOJZIJU VODNIKU kamenarskem mojstru = Ljubljana = Kolodvorska ulica Del. glavnica: K 5,000.000. Ljubljanska kreditna banka w Ljubljani- TS Stritarjeva ulica štev. 8. Podružnice v Sptjetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu ln Gorici. _ „ . „ 4 Mi n I « n 1 TlA AH) Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 •i O