AMERICAN IN SPIRIT FOREICN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER no. 182 CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, AUGUST 4TII, 1931 leto xxxm—vol. xxxm Hoover in Smith bosta predsedniška kandidata v prihodnji kampanji Little Point Sable, Michigan, 3. avgusta. Dr. Scott McBride, ki je po poklicu generalni ravnatelj suhaške organizacije, znane pod imenom Anti-Saloon liga, je danes prerokoval, da bo demokratska stranka prihodnje lfeto imenovala ponovno Alfred Smitha za predsedniškega kandidata, in da l)o republikanska stranka enako imenovala Hoover j a za nadaljni termin. Mc-Bfide je oddal svoje prerokovanje tekom sestanka raznih državnih ravnateljev posameznih organizacij suhaške stranke. "Brez dvoma je," je izjavil McBride, da bo r e p u b 1 i kanska stranka izbrala Hovoerja za svo-joga predsedniškega kandidata. Edino v slučaju, da bi Hoover Ram odklonil kandidaturo, kakor jo je Ooolidge pred štirimi leti, bi republikanska stranka zbrala druzega kandidata. Na demokratski predsedniški konvenciji pa bo najprvo predlagano ime Franklin Roosevelta, governerja | države New York, da prevzame kandidaturo, toda to je le nekak i častni pozdrav Rooseveltu. Slednji bo dobil večino delegatov za sebe, toda na noben, način ne bo ■^ogel dobiti dvetretinsko veči-nc>. kot jo zahtevajo pravila demokratske stranke, kajti država Massachusetts in več severnih f'''žav ne bo glasovalo za njega. Ker Roosevelt raditega ne bo mogel prodreti, bo konvencija predlagala ime Alfred Smitha, in slednji bo izvoljen kandidatom z aklamacijo. McBride je izjavil, da niti Roosevelt niti Smith ne pri jata suhaškim organizacijam v Ameriki. ---o-- Kruppove tovarne se ustanovijo v Kanadi? Toronto, Kanada, 3. avgusta. Zastopniki velikih Krupovih to-varen v Nemčiji se mudijo v Kanadi, kjer nadzirajo teren, ki bi bil ugoden za gradnjo jeklarskih tovaren Kruppove firme. Poslali so že svoje sporočilo, toda do odločitve še ni prišlo. Tudi nekaj drugih zastopnikov indu-strijcev iz Nemčije je posetilo Kanado z enakimi načrti. Samo v Zedinjene države nihče ne pride, da bi začel graditi nove tovarne. štiri sestre ponesrečene Ko so se preteklo nedeljo večer vračale iz piknika, ki se je vršil blizu Medina, Ohio, so bile ranjene štiri hčerke Mr. in Mrs. Martina Simon iz 3120 W. 12th St. Avto, v katerem so se vozile, se je prevrnil v cestni jarek. Lena, 18 let stara, je umrla v Be-rea bolnici, ne da bi prišla k zavesti, dočim je njena starejša sestra nevarno ranjena v bolnici in je malo upanja za okrevanje. Ostali dve deklici bosta ži-Veli. Pogreb umrle Lene se bo vršil v sredo zjutraj pod vodstvom A. Grdina & Sons. Oropana Slovenka Okoli pol šeste ure sinoči je Prišel v Fanny Parmer candy trgovino na 1115 Euclid Ave. neki mlad moški, ki je zahteval skatljo candya. v trgovini je ^a sama Miss Ida Skulj, 1099 71st St. Ko se pripravi, da Proda škatljo, pokaže neznanec revolver in zapreti dekletu da se umakne. Nato je hitro pograbil 12 registra $60.00 in pobegnil ter se pomešal med množico na cesti. Newyorški župan Walker se •>e namerava odpovedati. "Piknik" mestnih trpinov vročine Laški kralj je pobegnil bombnemu napadu v (Je-nevi. Mesto zastraženo Geneva, Italij ti, O, avgusta.! Sem sta dospela laški kralj in kraljica, da sta navzoča, ko spustijo novi laški parnik "Rex" v morje. Par ur, predno bi se; imele začeti svečanosti, je eksplodirala bomba na glavnem trgu mesta, prav v bližini hotela, kjer je bivalo mnogo odličnjakov. Bomba je razbila okna v hotelu, kjer biva vojvoda Abruški, sicer pa ni naredila druge škode. Pari dni prej pa je prišlo na glavni stan fašistične stranke v tem j mestu več pošiljatev samopojni-kov, ki so bili naloženi z razstrelivom. Takoj, ko je bomba eksplodirala; je bilo proglašeno nekako vojno stanje nad mestom. Policija in vojaštvo je ne-mudoiha vsakogar v bližini preiskalo, in nad 100 oseb je bilo: aretiranih. Ko sta kralj in kraljica dospela v mesto, je bil kolodvor zastražen od celega polka Vojaštva. Bomba je eksplodirala ob 1 :40 zjutraj, in slavnosti bi se imele začeti ob 8. uri. Slav-nost se je izvršila točno po programu. Nov trans-atlantski parnik "Rex" bo baje eden najhitrejših parnikov, in Italija namerava z njim dobiti rekord za : preko-atlantsko vožnjo. -o- Governer pripravljen na vojno z duhovni i Mexico City, 3. avgusta. "Ka- j toliška cerkev je sovražnica vsa-1 koga napredka ljudi," se je izjavil governer province Vera j Cruz, Alberto Tejeda, kot v od-: i govor na pritožbo škofa Valen-■ (ca, ki je obdolžil governerja, da 'je povzročil umor dveh duhovnov. Governer Tejeda je izjavil, j da bo spolnoval vse postave napram katoličanom kar najbolj strogo. Pred kratkim je bil narejen na njega napad, in Tejeda i dolži katoličane, toda dokazov ne j more doprinesti. Slavni izumitelj Edison je v nevarnosti West Orange, New Jersey, 3. avgusta. Thomas Edison, slavni iznajditelj, je danes toliko prišel k sebi, da je zahteval hrano, i Toda zdravniki so mnenja, da se zdravje Edisonu ne bo več vrnilo. Edison je star 85 let. Trpinči ga Brightova bolezen, poleg tega je pa dobil mehurje v želodcu. Je šel spat, bil odpeljan in okraden Easton, Penna., 3. avgusta. Sam Harrsi, 31 let star, se je pravkar spravljal k počitku, ko sta prišla v spalnico dva maski-rana roparja. Pobrala sta mu ■ ves denar in zlatnino v vrednosti . $1,200, nakar sta ga odpeljala z ■ njegovim avtomobilom 15 milj • iz mesta, in da preprečita prega- ■ njanje ,sta zavozila roparja avto v cestni jarek. Betty Gray aretirana Common Pleas sodnik Mac-Mahon je odredil, da se aretira poznana pustolovka Betty Gray, ki je zadnje čase spremenila svoje pričevanje napram Hymie Martinu, ki je bil obsojen v dosmrtni zapor radi umora coun-cilmana Potterja. Betty Gray trdi sedaj, da je v resnici se zgodilo vse drugače kot pa je ona prvotno pričala. Sodnik Mac-Mahon je dal zapreti Grayovo radi razžaljenja sodnije. V ječi bi ostala do 14. septembra, ko se bc morala zagovarjati radi kriv* prisege. Hoover in delavski tajnik Doak se posvetujeta za pomoč pozimi Hoover Camp, Rapidan, Virginia. Predsednik Hoover se je ; včeraj skoro vse popoldne posve- : toval z delavskim tajni k tf m ; Doak-om. Govorila sta o današnji brezposelnosti in delala na- 1 črte, po katerih se bo vlada ravnala v prihodnji zimi, ko se pričakuje, da bo problem brezposel- < nosti najhujši. Dočim se v poletju eden ali drugi reši na ta ali oni način, pa povzroča zimsko vreme silno trplenje med brezposelnimi. In ker se ne pričakuje, da bi se položaj kaj zbolj-šal, je treba že sedaj skrbeti za prihodnjo zimo. Dasi je bilo številno drugih gostov navzočih v taborišču, se Hoover za nje ni dosti zmenil, pač pa se je posvetoval le z Doakom, kako bi se dala reorganizirati ameriška pomožna akcija. Poroča se, da je predsednik Hoover napreklicno nasproten, da bi se delila kaka podpora od strani vlade. Boril se bo do skrajnosti v kongresu proti delitvi podpore. Hoover je mnenja, da vlada lahko mnogo pomaga, ako naredi tozadevne načrte naprej. Hoover bo v kratkem sklical konferenco industrijalcev v Washingtonu, kjer se bodo izdelali podrobnejši načrti. Enake konference so doslej še vedno pokazale, da nimajo nobenega uspeha. -o- Obstreljena Mary Hyslop, 3320 E. 90th St., je včeraj gledala avtomatični revolver, katerega ji je kazal eden izmed borderjev, ko se je revolver sprožil, in je dobila ; Mrs. Hyslop tako nevaren strel, da najbrž ne bo okrevala, žen-. ska je mati petih otrok. černe pozdravlja Iz Hot Springs, Ark., kjer se - že dalj Časa nahaja radi svoje-> ga zdravja, pošilja pozdrave ) Mr. Frank Černe, ki nam spo-5 roča, da se v kratkem vrne v PIovpI nnr) Ljudje v Clevelandu so ljubitelji petja. 88,708 navzočih pri operi Da imajo ljudje v Clevelandu smisel za lepo petje, zlasti pa še za operno petje, se je dokazalo pretečem teden, ko je šest opernih predstav posetilo 88,70ti Clevelandčanov. Mnogo stotin naših rojakov je bilo pri teh predstavah, ki so se prvič priredile na prostem, v novem mestnem stadionu, ki je bil za to priliko posebno prirejen. Ogromni udeležbi se je še bolj čuditi, ker smo šele maja meseca imeli v Clevelandu operne predstave od Metropolitan operne družbe. Da je bil poset opernih predstav pretekli teden tako številen, je seveda v prvi vrsti pripisovati nizkim cenam za vstopnice. Za 25c ste lahko na rezerviranem sedežu poslušali prvovrstno petje. Dočim je proizvajanja Metropolitan operne družbe poslušalo 65,571 oseb, je pa prišlo k ljudski operi 88,708 oseb, ali skupaj 155,COO oseb v dveh mesecih, kar je rekordane samo za Cleveland pač pa tudi za druga mesta. Kar bo preostalo čistega dobička, se bo vporabil za mleko sirotnim Otrokom. Pokolj v Chicagi Chicago, 3. avgusta. Trije zamorci so bili ubiti in trije policisti ranjeni v splošni bitki, ki je nastala, ko je policija hotela pregnati iz hiše neko zamorsko družino radi neplačane najemnine. Sodni uradniki so prišli, da odnesejo pohištvo, ko se je v naglici zbralo kakih 500 črncev pred hišo. Začeli so groziti. Ko je dospela policija, so jo črnci napadli z noži in revolverji. Policisti so začeli streljati. Policija trdi, da so voditelji črncev bili komunisti, ki neprestano hujska-jo črnce. * 18,000 krojaških delavcev v New Yorku se je vrnilo na delo. * Esperantisti so začeli včera j zborovati v Krakovem. Amerika in Francija sta posodili ogromne svote ; angleški zakladnici London, 3. avgusta. Angleška |; državna banka naznanja, da jej; dobila od ameriške federalne | ( banke in od franeoške državne j banke na razpolago posojilo v j, svoti $250,000,000. Pričakuje se, , da bo Anglija velik del tega de- j; narja posodila naprej Nemčiji, j ker Francija ni pri volji, da bi h na lasten račun posodila denar! Nemčiji. Z istim posojilom jet Anglija precej zboljšala svoje : kredite v tujezemstvu, poleg te-j: ga se je pa ustvarilo boljše med-1 narodno zaupanje v denarni trg. | Nov kredit Angliji bo vzbujali splošno zaupanje angleškega na-j roda v domače banke vsaj do časa, ko se parlament zopet zbere k zborovanju. Nadalje se angleška vlada trudi, da izbije iz vladnega proračuna $500,000,000, kar je večinoma namenjeno za javne podpore, toda nobena stranka se ne drzne začeti s tem delom, ter bi to neugodno upli-valo pri prihodnjih volitvah, toda državni proračun je previsok in se mora nekaj narediti. ---o—-—- ( Zope stotine Kitajcev po- i ginilo v povodnji Hankow, Kitajska, 3. avgusta. Nove povodnji so nastale v pokrajinah Yangtse in Han reke. Stotine ljudi je umrlo žalostne smrti. Omenjeni reki sta že zadnji teden povzročili večjo povo-j denj. Iz domovine Mr. Kollander nam sporoča z dne 23. julija, iz Zagreba, kamor se je podal na obisk, da so iz neznanih vzrokov vsi vlaki preiskani po Hrvatski, javna poslopja so zastražena, in mali kot veliki železniški mostovi od vojakov obkoljeni. v Sloveniji ni kaj takega. Nadalje nam sporoča, da je suša na Hrvatskem povzročila ogromno škodo, v Sloveniji je pa dež pravočasno rešil pridelke. Mussolini se ne boji vojne, toda Italija deluje neprestano za mir Ravena, Italija, 3. avgusta, ^aški diktator Mussolini je dales izjavil, da je Italija vedno pripravljena delovati z drugimi larodi za ohranitev svetovnega niru. Mussolini je imel govor ,b priliki otvoritve novega ak-/edukta, ki bo preskrboval Iia-/eno s svežo vodo prvič v stolet-iih. "Fašisovska vlada," je iz-i iavil Musolini, "se ne boji nobene vojne, toda je pa v prvi vr-;ti za mir, kajti napeti mora svo- j e skrajne sile, da zboljša materialno in moralno stanje laškega laroda. Jaz ponovno izjavljam, la vlada fašistov in fašisti sami celijo mir. Mi -/tlimo mir z vse-; ni narodi, z onimi, ki so daleč od las in z onimi, ki so naši sosedje. Mi želimo mir ne iz vzroka,j ter se bojimo vojne, pač pa ker i se nahajamo na ogromnem delu, ;la rešimo čimprej laški narod i :rplen.ja, v katerem se danes na-laja. Mi, fašisti, delamo direkt-; no za narod, in narodu ne pridigamo samo njegove pravice, pač I pa tudi njegove dolžnosti, čr-nosrajčniki v Raveni, želim, da bi bili vedno v prvih vrstah, najsibo v miru ali v vojni. Ali lahko štejem na vas?" Odgovor je prišel iz tisočih grl: "Da, prisegamo !" I ----o- Francoski zunanji minister je postal slab Paris, 3. avgusta. Francoski i zunanji minister Briand je dobil zapoved od zdravnikov, da i mora skrajno čuvati svoje zdravje. Star je 69 let, in je že 30 let neprestano v javni službi Francije. Zlasti ga jezi, ker ne sme kaditi cigaret, katerih je po 60 pokadil na dan, in tudi vina ne sme piti ter le pripro-ste hrano, dasi je poznan, ctei ima zelo raci tečna jedila. Zaplemba Josephine K. je bila postavna Washington, 3. avgusta. Državni oddelek ameriške vlade je poslal kanadskemu poslaniku v tem mestu odgovor na protest kanadske vlade radi zaplembe parnika Josephine Iv., ki se je izvršila v januarju mesecu, 1931. Ameriška obrežna straža tedaj ni samo zaplenila parnika, ki je prevažal žganje, pač pa je bil pri streljanju, ki je nastalo pri tem, ubit kanadski kapitan in en mornar. Zopet ni besede o zrakoplovu Lindbergha Churchill, 3. avgusta. Mr. in Mrs. Lindbergh sta se odpeljala danes ob 1:45 popoldne proti Baker Lake, 371 milj naprej ob | Hudson Bay. Ako bi počasi plju -jla, bi morala priti tja najkasneje ob 7. zvečer, toda doslej še ni nobene besede o Lindberghu. Vzrok je najbrž, ker radio radi aurere borealis ali severne luči in statike v zraku ne deluje. Demokratski piknik V Alexander's Grove, na Canal in Sagamore Rd., se vrši v | soboto velik demokratski pik-jnik. Igral se bo baseball, vršili I se bodo govori in za prigrizek : in za vse drugo bo izvrstno pre skrbljeno. Prijazno ste vabljeni Bečaj umrl Sporoča se nam, da je v Valej Summit, Maryland, umrl rojal Rudolf Bečaj, po domače Mar kov, doma iz Grahovega pri Ra keku. Tam zapušča soprogo, si j na in hčer, brata Johna in Mi i haela. Bodi mu ohranjen blaj | spomin. Izkoriščanje brezposelnih Clevelandčanov. Odpuščeni od dela brez plače Lačni in brez vsakih sredstev so se vrnili te dni Clevelandčani, 300 po številu, iz premogovnikov v West Virginiji. Zaposleni so bili v premogovnikih mesta Wheeling. Prišli so v urad državnega ravnatelja za posredovanje dela. Pritožili so se. o neznosnih razmerah, ki prevladujejo v premogovnikih West Virginije. Kot so izjavili, jih je najela za delo International posredovalna agencija, ki ima svoj urad na, 428 Superior Ave. Reklo se jim je, da bodo dobili stalno delo v premogovnikih, in da se jih ne bo smatralo kot štraj-kolomce. Končno so jih naložili v buse, i>o 36 mož v en bus, in začela se je dolga vožnja proti West; Virginiji. Vožnja je trajala 21 ur. Pred odhodom je vsak mož dobil dva kosa kruha. Kmalu po prihodu v Wheeling so šli na delo v premogovnike, in ko so delali tam nekaj dni, jim je vodstvo povedalo, da jih ne potrebujejo več. Bili so vsi odpuščeni, ne da bi dobili kaj plačano za delo. Vodstvo premogarske družbe je sprva tajilo izjave delavcev, končno je pa zastopnik i premogarske družbe izjavil, da i so znašali stroški transporta in prehrane delavcev toliko, kot so zaslužili, in da torej nimajo ni-i česar več tir jati. Vlada bi morala na vsak način preiskovati poslovanje one družbe, ki je delavce spravila v rudnike. ----o- Silen mraz povzročil smrt štirih otrok Buenos Aires, Argentina, 3. avgusta, štirje otroci so zmrzni-li v Patagoniji, južnem delu pro-jvince Argentine, ko je mrzel val t nenadoma poplavil deželo. Indijanci, ki v večini stanujejo v Pa-jtagohiji, trpijo mnogo radi mraza. Vteida jim je poslala mnogo toplega oblačila. Naselniški uradniki prijeti radi sleparije New York, 3. avgusta. Zvez-|na oblast je dala zapreti na Ellis Islandu dva uradnika, ki sta pomagala s ponarejenimi listina-i mi stotinam tujezemcev, ki so bi-|li deportirani, da so zopet lahko j dospeli v deželo. Oba aretirana sta bila postavljena pod $5,000 bonda., 200 komunistov v republiki Peru izgnanih 'j Lima, Peru, 3. avgusta. Vla-da republike Peru je izgnala 210 komunistov, katere je aretirala radi neprestane agitacije med ; delavci. Odposlani so bili na ne-jki samotni otok, kamor nima nihče dostopa kot vojaška straža. Prijazni pozdravi | Louise čebular, Louis Ogrinc, ! Dolly, A. in Louis Kukenberger j nam pošiljajo prijazne pozdrave iz Cooperstown, N. Y., kjer so že en teden na. počitnicah. : Pravijo, da so tam lepi kraji in -| je dosti Slovencev tam okoli na • farmah. Pozdravljajo v^e Cle--! velandčane. i Računi za plin i. i Plačajte vse račune za plin, za -i vodo, elektriko, telefon, v uradu .! "Ameriške Domovine." Računi za plin so plačljivi do pondeljka, 10. avgusta, do 6. ure zvečer v našem uradu. Važna seja Podružnica št. 14, Slovenske ženske Zveze, ima nocoj večer, v rednih prostorih važno sejo. Navzočnost vseh članic je potrebna. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 4TH, 1931 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMXRIGAN HOMK) 8LOVBNIAH DAHjT N1WSPAPM Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: 8a Ameriko in Kanado na leto ....15.60 Za Cleveland, po polti, eelo leto 17.10 Za Ameriko In Kanado, pol leta 05.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta 0I.C0 Za Cleveland po rainaSalcib: celo leto 05.60; pol leta 01.00 Za Kvropo celo leto 07.00, pol leta 18.50. Posamezna Številka I cente. ▼•a plama. dopise ln denarne po&lljatve naslovite: Amerlika Domovina, 011? 8t. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0030. JAMOM DKBIVKO and LOUI8 J. PIRC. Idltors and Publishers Entered as second class matter January 6th, 1900, at the Post Office it Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd, 1070. No. 182, Tue., Aug. 4th, 1931 DOPISI H ......1............................ »................-............■»"■■ »I ...... »Ml.! .«,1 ............... Ljubljane, Jugo»Javija.--Zo- pet sera dolgo odlašal z mojimi dopisi. Ni mogoče, pa ni. da bi mogel vse sproti poročati. Enkrat prid6 to, drugič drugo, in tak« sem zaposlen, da kar ne morem do pisanja. Včeraj sem bil v Sodražici na semnju. Semenj sem slikal; ljudi in živino. Sodržanje pošiljajo rojakom v Ameriko številne pozdrave. Z menoj in ženo vedno potuje tudi profesor dr. Trdan, kateifenni so vsi kraji dobro po- vek malo prehladi, pa je. Tukaj sem navedla dokaz, kako so nam podporna društva potrebna. Pozdrav vsem članom in Članicam društva Bled št. 20 SDZ, kakor sploh vsemu članstvu naše Zveze ter ostajam vam vedno hvaležna, Mary Ajdišek. NAŠI LJUDJE NA VZHODU CLEVELANDA Iz bele Ljubljane.—Poročati moram, da naši Sokoli vrlo napredujejo. Sedaj je pristopilo tudi mnogo deklet. Naša okolica je lahko ponosna, da se naša mladina tako zanima za so-kolsko idejo. Tudi Ljubljanski klub vrlo napreduje. Zadnji torek smo imeli sejo in po seji prijetno zabavo. Rojaki in rojakinje, pristopite k temu klu-blu, vam bo prav všeč. Pozdrav vsem skupaj, Rozi Zdešar. znani: ve za vsako stezico in vasico, poleg tega je pa jako zabaven in ve vedno dosti zanimivega povedati. Sinoči smo se vrnili z dva-dnevne avtomobilske vožnje. Pričeli smo v Ljubljani in se peljali skozi Bevke (rojstna vas Mrs. Marjance Kuharjeve), dalje skozi Vrhniko, Logatec, Rakek, Cerknico, Begunje, Lož in smo dospeli do vasi Nadlesk, katero je dva dni pred našim prihodom uničil požar. Mr. Jo- Cleveland (Newburg), O.— Dne 15. januarja, letos, je šel moj mož Anton Ajdišek kakor navadno zjutraj na delo. Ko je šel preko Union ceste, da na drugi strani počaka poulično železnico, pridrvi z veliko brzino avtomobil in ga povozi do smrti. Kolika-žalost! Starejša hčerka Ana že dve leti na bolniški postelji, hišni gospodar, ki je s svojim delom vzdrževal družino—povožen in ubit! Toda pokojni moj soprog je še v življenju skrbel za nas preostale. Bil je član več društev, med drugimi tudi društva Bled št. 20 SDZ z vso družino. Spominjam se, ko je večkrat rekel: "Sedaj se zavarujmo za slučaj nesreče, bolezni, ali smrti, ko smo zdravi. V bolezni .se ne more pristopiti k društvu!" Da je pa kupa bridkosti polna, mi je vsemogočni Bog poslal še eno preizkušnjo. Dne 2. junija se je ločila za vedno oil nas naša starejša hči Ana in šla k svojemu očetu v nebeške višave. Bila je stara 22 let; vedno je upala, da ozdravi, toda volja božja je bila drugačna. V veliko tolažbo so mi bila društva. Posebno društvo Bled je skrbelo, da smo dobili vse o pravem času izplačano. Naj mi bo dovoljeno, da še javno zahvalim odboru, ki je vedno skrbel, da je bilo vse prav. Izrekam tudi najlepšo zahvalo glavnemu odboru naše ljubljene Slovenske Dobrodelne Zveze. Izrekam tudi zahvalo vsem rojakom, znancem in prijateljem, kateri so mene vdovo in otroke tolažili in nam storili mnogo dobrega. Vi, cenjeni rojaki in čitatelji, morda imate sina ali hči, ki sta stara 16 let ali Več, je dobro, da jih imate v društvu, posebno pri Slovenski Dobrodelni Zvezi. Ako jih še nimate, vpišite jih takoj danes, da ne bo morda jutri prepozno. Dve leti in pol smo dobivali podporo za bolno hčer in še po njeni smrti mi je tajnik društva Bled št. 20 SDZ prinesel ček v svoti $15 za bolniško podporo. Tudi za mladino je potrebno društvo. Se nič ne ve, kedaj jo zaloti bolezen. Enkrat ge elo- Dobro je, da si od časa do časa malo ogledamo naše rojake v naselbini, ki so s svojim delovanjem pripomogli naselbini na gospodarskem in organizani-čnem polju do boljšega uspeha. Nekateri teh so se utrudili v tem delu in so se umaknili v zaledje, modro motreč vsak preokret v naselbini, kako gre na ledino vrženo seme v klasje. Ti naši ljudje so ustvarjali in organizirali z lastno voljo in z lastnimi žrtvami ter pripomogli naselbini do napredku na kulturnem, drut štvenem, gospodarskem in narodnem polju. Pripomniti je, da so ti naši ljudje priprosti delavci, katerim ni nikoli manjkalo volje do dela. Ni jim zadostovala samo žuljava roka in trdo pri-služen denar, ampak zahotelo se jim je po duševnem napredku, pod skupno streho in v skupnem hotenju, roka v roki in v pravi bratski slogi. Naj mi bo dovoljeno na tem mestu omeniti od mnogih teh naših narodnih delavcev, vsaj nekatere. & Med nami živi v 36 letni živ-ljenski dobi dobro poznani in vsestransko agilni delavec Anton Vehovec, na 19000 Kewanee Ave. že v mladosti se je zanimal za preokret in napredek v naselbini. Pričel je v mladih letih s trdim delom, da je s svojim zaslužkom preživljal svoje onemogle starše. Anton Vehovec je bil rojen v Srednjih Gameljnah pod Šmarno goro. Komaj je štel deset let, ko je odšel s svojo mamo v tujino in se preselil k očetu v Ameriko. že v mladosti je stal v vrstah organiziranega delavstva, delal vedno na tem polju in branil pravice vsakega posameznega sotrpina. Ko mu je bilo komaj 22 let, je prevzel predsedstvo organiziranih delavcev in isto pozicijo drži še danes, torej polnih 14 let. Potom raznih intervencij je marsikateremu našemu rojaku ohranil eksistenco, ko se mu je grozilo od strani delodajalca, da se ga postavi pod kap. Ima velike zasluge pri naših narodnih domovih in naših slovenskih kulturnih in podpornih organizacijah. Dosegel je mnogo uspehov pri mestni vladi v korist naselbine v prometnem ali v olepševalnem oziru. Vehovec jo mož jeklenega znašaj a, neumornega dela in odločnega karakterja. V politiki je poštenjak, ki ga ne omamlja denar in ne zapeljujejo lepe vabe. V sebi nosi pošteno, odkritosrčno in dobro srce. Nedosegljivih fraz se ne poslužuje in polje pred njim in za njim je čista, rodovitna in dobro obdelana njiva. Rekord njegovega življenja govori, da je rojak trdo in pošteno delal za sebe in za druge. Svojo staro mamico je globoko ljubil in skrbel za njo do konca njenega življenja. Svoji družini je skrben oče in dober gospodar svojemu imetju. Misel, da bi lahko še več koristil svojim rojakom, ga je .vrgla v politiko in tako je kandidiral v mestno zbornico leta 19.27 in v drugič leta 1929. Rezultat zadnjih volitev je pokazal, da uživa Tone veliko zaupanje med našimi rojaki, ki ga visoko cenijo po njegovih velikih .zaslugah za organizirano delavstvo. Malo mu je manjkalo glasov, pa bi bil prodrl z mandatom v mestno zbornico v četrtem distriktu. Letos bo ponovno kandidat za mestno zbornico v istem distriktu in če se bodo rojaki strnili v eno silo in podprli svojega sorojaka, mu je zmaga gotova. Peticije so v polnem teku in Mr, Vehovec se pripravlja z vso živahnostjo na politično kampanjo. Pred nekaj dnevi ie bil mo- lj en za delegata na konvencijo State Federation of Labor, ki se vrši 14. septembra v Columbus, O. Istočasno je bil izvoljen delegatom za konvencijo Slovenske Dobrodelne Zveze, ki se tudi vrši 14. septembra in bo vsled njegovega odhoda v Columbus prevzel njegovo mesto poznani rojak Josip Stupica na Arrowhead Ave. Tone, veliko uspeha ti želimo. Na 19404 Mohican Ave. živi splošno poznani rojak, Mike Jalovec, ki je zadnjih 12 let slovenski stavbenik v naselbini. Pred 12. leti je vodil na 64. cesti gostilno. Rodil se je v Krhkem mestu in je v letu 1901 ,zapustil domači kraj ter se preselil v Ameriko. Na društvenem polju je bil možak vedno aktiven delavec, ter je bil poleg drugih tudi ustanovitelj današnje močne organizacije, Slovenske Dobrodelne Zveze. V glavnem uradu je štiri leta zavzemal urad glavnega blagajnika. Bil je tudi večkrat uradnik pri drugih organizacijah in ustanovitelj samostojnega društva Presvetega Srca Jezusovega. Mr. Jalovec zavzema tudi direktorsko mesto pri našem vzornem denarnem zavodu, North American Trust Co. Sedanji njegov poklic je gradnja hiš, ki jih gradi po zmerno nizkih cenah. Nad 60 naših rojakov s zadovoljstvom gospodari v lastnih hišah, ki jih je zgradil Mr. Jalovec v lični in trpežni obliki. Ako si hoče kdo rojakov zidati hišo, se lahko brez skrbi obrne do Ja lovca, ki mu bo predložil razne načrte, da si lahko izbere. Kot stavbenik in drugače, uživa Mr Jalovec dober ugled med rojaki in tudi drugorodci. V zakon si je vzel hčerko poznane Drugo-vičeve družine. Rojak je inteligentnega pO' nasanja, dobre in iskrene volje. Poštena postrežba in" pošteno delo ga vodi do vidnih gospodarskih uspehov. Bogate izkušnje v praksi so moža usposobili vsestransko v gradbeni stroki. Rojakom ga toplo priporočamo. iS Anton Darovec stanuje na 19114 Shawnee Ave. Rodil se je v Prečnem pri Straži na Dolenjskem. V Clevelandu biva z malimi presledki že polnih 33 let. Ves čas je naročnik Ameriške Domovine in aktiven član v društvenem gibanju. Je ustanovitelj društva Slovenski dom, št. 6 SDZ. Večkrat je že napisal izrazite dopise v liste v mlajših letih. Mr. Darovec je mož lastnega prepričanja in neuklonljivega značaja. Stal je vedno tam, kjer je imela pravica svoje mesto. Bolezen mu je ohromela noge, toda humor iz njegovih ust kljub temu ni izginil. Ves čas je trdo delal in s skromnim zaslužkom si je prihranil toliko, da mirno lahko zre v bodočnost. Mrs, Mary Darovec, rojena v Lipovcu pri Ribnici, je svojemu možu dobra in skrbna žena, ki živi ž njim v najlepšem sporazumu. Mrs. parovec je aktivna članica in ustanoviteljica podružnice št. 14 S. Ž. Z., in tudi nje glavna odborniea. V srečnem zakonu živi s svojim možem že 23 let. Sedaj, ko mož potrebuje oskrbo, mu še ljubezni veje streže in mu lajša posledice bolezni. Mr. Darovec vedno s ponosom doda, da je naročil list še tedaj, ko ga je urejeval še Mr. Kline, današnjo Ameriško Domovino. Tone. le zadovoljno i[\ i živ- ljenje, ki ti je poleg sladkosti, primešalo tudi dosti grenkobe. * Naš znani lovec, poln humorja in mičnih pripovedk, Louis Hoffart, živi na 19050 Meredith Ave. Prijazna hišica, okrog nje lepo urejen vrt, v hiši pa dobro vzgojena družina, je lahko marsikomu v dober zgled. Hoffart je strasten lovec, in mati narava mu je dala tudi temu primerno postavo, da lahko hlasta po grmovju, stikajoč za zajci in fazani. Drugi lovci pravijo, da ima Lojze izredno dober nos na lovu. Vsakemu lovcu že pred začetkom lova prisodi, kako bo na lovu uspešen. V lovsko torbico svojega solovca vidi že nad 500 korakov daleč in presodi, kakšno vrsto municije nosi seboj. Poleg izkušenega lovca je pa Hoffart tudi dober profesionalen delavec, ki zna izvrstno bar vati hiše in papirati sobe. Rojen je bil v Zagradcu in pred 35. leti se je preselil iz rojstne grude v Cleveland, kjer biva ves čas. Pred 10. leti se je umaknil iz trgovine, ki jo je vodil deset let na 4121 St. Clair Ave. Rojak je mirnega in poštenega značaja, ki ljubi veselo in pošteno družbo. Je aktiven in agilen društvenik, ter je tajnik lovskega in strelskega kluba, Euclid Rifle and Hunting kluba. Ljubka ženica mu je v zakonu rodila sedem sinov, katerih eden mu je umrl pred šestimi meseci. Družina živi mirno in jako harmonično življenje v lastnem domu. Rojaki, kadar mislite, da vaša hiša potrebuje nove barve ali hočete papirati sobe, obrnite se do Hofferta, v zagotovilu finega dela in nizkih cen. * C« verjamete aF pa ne. V lepi rezidenci, obkroženi z lepim in cvetočim vrtom, živi poznani rojak Frank Močilni-kar. Lična hiša, obdana s sadnim in drugim drevjem, nosi številko 835 E. 185. cesta. Frank Močilnikar se je rodil v Kaši ju pod Ljubljano leta 1879. Po dosluženi vojaški dobi pri trdnjavski artileriji, se je podal leta 1903 v Ameriko, in biva od tistega časa z malo izjemo ves čas v Clevelandu. Leta 1907 je odprl grocerijsko trgovino in isto vodil do leta 1916. Potem je odprl gostilno in jo vodil do leta 1919. Možak se je trudil za bodočnost primernega življenja, kar se mu je s pridnimi rokami tudi posrečilo. Poleg lepe rezidence poseduje tudi lepo in obširno farmo, kjer naša društva rada prirejajo svoje piknike. Med svojimi rojaki uživa Frank velik ugled in spoštovanje. Njegovo največje veselje je delo na farmi, kjer zlasti skrbno obdeluje vinsko trto, ki mu tudi vsako leto hvaležno povrača njegov trud z izbor no kapljico. Močilnikar je po postavi kore njak in njegovo srce je vedno odprto do svojega sorojaka. Vesela družba mu je v največje razvedrilo. Ljubi humor in se zna prilagoditi vsaki družbi. Za družico v življenju si je izbral pridno Ivanko, ki mu je rodila sedem otrok, ki so vsi v ponos družini. Starejši sin Filip je bil rojen leta 1905 in je sedaj že poročen z Mary, rojeno Stakič. Filip je vodja slovenske hranilnice na 185. cesti. Filip je fin dečko, prijazen in inteligenten, ter jako priden in podjeten. Starejša hčerka je tudi že poročena, drugi pa pridno pomagajo staršem pri delu. Močilntkarjeva družina je poznana in spoštovana v naselbi-,ni. Frank je član lovskega in strelskega kluba in vsako zimsko sezono pa se udejstvuje v keglaških društvih. Frank je mož odkrite, toda odločne besede in je zaveden Slovenec. Kjer je treba kaj storiti za napredek, podpornih in kulturnih društev, ima Frank vedno odprto roko. On je eden tistih •.Mali« na 3. «tran!>. Nekdo pride k odvetniku, rekoč, naj ga zagovarja na sod-niji, ker ga sosed toži radi telesne poškodbe. Ko odvetnik svojega klijenta vse natanko izpraša, mu reče: "Ne vem, kako bo. Vi ste soseda prvi udarili, če bi bili pustili, da vas on prvi udari, potem bi imeli sodnijo na svoji strani." "Tisto je že res, da bi imel sodnijo na svoji strani, ampak poleg tega bi pa imel tudi nekaj manj zob sedaj v ustih," odgovori možak. A Jože Pograjc sedaj prodaja avtomobile. Prvega je prodal Ribničanu, in sicer največjemu Ribničanu v Clevendu, John Levstiku na 63. cesti. Jože pravi, da je že to dokaz, da prodaja izvrstne avtomobile, ker ga je prodal Ribničanu, katerega ni mogoče prevarati. Jože mi je naročil, naj se hitro umaknem, kadar bom videl Levsteka z avtom na cesti, ker te mašine nič ne počakajo. Avtomobili, ki jih Pograjc prodaja, imajo trobente v dva precepa in so samo te trobente vredne tega denarja, ki se ga plača za avtomobil. Pograjc trdi, da bom jaz njegova prihodnja žrtev in je v nedeljo že dal za likof. A i Frank černe mi je poslal iz zdravilišča razglednico. Razglednico sem prejel v pondeljek, to je drugi dan po jagrovskem pikniku. Ko sem si ogledal razglednico, sem šele spoznal, kakšno močno pijačo so točili v nedeljo. Na razglednici je namreč naslikan Frank černe, pa če verjamete, al' pa ne—Frank samega sebe vozi v karjoli. Frank černe sedi v samokolnici in Frank černe z lastnimi rokami vozi to samokolnico. Ko sem pogledal razglednico, sem samo vzdihnil: "Pro-kleta pijača, da mi še sedaj meša glavo!" V glavo mi namreč ni šlo, da prav vidim, da bi pošten kristjan samega sebe v samokolnici vozil. Po tistem vzdihu sem položil razglednico v predal, pil ves pondeljek samo čisto vodo, šel zvečer ob osmih spat in sem danes zjutraj zopet pogledal razglednico, ampak— černe še vedno černeta vozi. Že sem mislil stopiti k dohtarju, da me preišče, ko me urednik pri sosednji mizi opozori, da prav vidim. Kar dobro se mi je zdelo, ko sem videl, da sem še normalen, ampak v glavo mi pa ne gre, kako more človek samega sebe v samokolnici voziti. Kakor sem pozneje zvedel, mora Frank to delo opravljati za vežbo vsak dan, da si utrdi živce. Kakor hitro pride nazaj, bo moral meni razložiti, kako pravzaprav ta stvar gre, ker bi stvar prišla uporabna, kadar se ga človek nalije in bi se takole lepo v samokolnici domov pripeljal, kadar bi ga noge več ne nosile. A Litvinski narod v' Clevelandu je imel neko slavnost in za to priliko so Litvinci okrasili svoje hiše in trgovine. Litvinski po-grebnik je okrancljal svoj pogrebni zavod, da je bil ves v zastavah. Na pročelje zavoda je dal sredi zastav lep napis: "Dobro došli!" in sicer je ta napis prišel ravno nad napis njegove firme: pogrebni zavod. A Mož sreča vdovo, kateri je pred kratkim umrl soprog. Vedel je, da je bil ranjki dolgo bolan, pa vendar vpraša žalostno vdovo: "Pa je vaš mož dolgo trpel'/':' "Oh, dolgo, dolgo! Kar sva bila .poročena." Jugoslavija nas spoznava Vsa leta svojega bivanja v Ameriki se je naš narod verno spominjal svoje stare domovine. Slovenci v Ameriki niso nikdar pozabili svojih domačih. Ne samo, da so posamezni rojaki poslali svojcem v domovino tekom 40 let najmanj 100 milijonov dolarjev, s katerimi dolarji je bilo rešenih stotine slovenskih posestev propada, pač pa so tudi naše organizacije in potem pa trgovci in delavci neprestano, leto za letom pošiljali v domovino ogromne svote za to ali ono stvar. Kdor čita slovenske časopise v Ameriki zadnjih trideset let, ta dobro ve, da ne mine teden, da ne bi bral v tem ali onem časopisu,da je ta ali ona skupina naših rojakov po širnih naselbinah Amerike zbrala toliko in toliko dolarjev ter poslala to v domovino. In pošiljalo se je za vse stotere namene. Za požarne hrambe, za spomenike, za kapelice, za križeve pote, za ceste, za občinske stavbe, za šole, za narodne domuve, za domove slepih, starih in onemoglih, za maše in socialistično propagando, za tiskarne, za občinske reveže, za požarje in povod-nji prizadete. Milijone in milijone dolarjev je poslal naš narod iz Amerike svojcem in splošnim potrebam. Človek se le Čudi, da je ta priprosti naš izseljenec toliko zmogel in pošiljal milijonske pošiljatve v domovino. Mnogi vas še pomnite dvoje pošiljatev v blagu iz Amerike v domovino, takoj po zaključku vojne v staro domovino. Samo te dvojne pošiljatve so veljale ameriške Slovence nad štiri milijone dolarjev, in kje je doba štiridesetih let neprestanega pošiljanja dolarjev v domovino. Vsega tega ne bi bilo, da naš narod, ne bi ljubil svoje rojstne domovine, svojega očeta, matere, bratov in sestric, ki jih je pustil v domovini. In lahko rečemo, da je naša Slovenija mnogo po zaslugi rodnih bratov, izseljenih v Ameriki, kolikor toliko prospevala, in da je bilo s pomočojo ameriških Slovencev rešenih tisoče slovenskih domačij in eksistenc. Vendar, dasi je privatno razmerje med izseljenci in mec onimi, ki so ostali v domovini, bilo tako ozko in prisrčno, pa se na zunaj to ni poznalo. Da, naravnost prezirani so bili izseljenci od rodne domovine v mnogih ozirih, zlasti oc strani vlade. Stare avstrijske vlade ne bomo omenjali, ona sploh nikdar ni pospeševala ožjih, recimo kulturnih ali družabnih razmer med izseljenci in domovino. Toda ko je po končani svetovni vojni nastala Jugoslavija, dolga, dolga leta v tem pogledu ni bilo nič boljše. Časopisje v domovini se sploh ni brigalo za naše ameriške ustanove, za naše narodno gibanje, za našo kulturo, organizacije, cerkve, narodne domove. Smatrali so vse skupaj, da je nekaka malenkost brez pomena, ln vendar biva tu nad dvajset procentov vsega slovenskega naroda. Nehote pa moramo priznati, da ko je v Jugoslaviji zavela druga sapa v vladi, ko je slednja potlačila strankarske spore, politične mahinacije strank, ko so v Sloveniji v javnosti nehali s klerikalnim in liberalnim bojem, ko je iz časopisja v domovini zginilo morje neprestanih bratskih prepirov, cla prav od onega časa bratje v domovini posvečajo vso drugo pozornost izseljenim bratom v Ameriki. Pogostejše novice o življenju nas "Amerikancev," podrobnejši opisi našega življenja in napredovanja, vse to smo opazili zadnje case v domovinskih listih. In čudno pri tem je, da se je to zgodilo v zadnjih dveh letih, ko je gospodarska depresija silno prizadela Slovence v Ameriki, ki niso v stanu niti polovico toliko več pošiljati v domovino kot prej. Kljub temu pa se je razvila v domovini najboljša volja napram ameriškim Slovencem. Letos je v treh raznih skupinah odpotovalo iz Amerike nekako 300 ameriških Slovencev. Tako domači ljudje kot vlada, prvič v zgodovini obiskov ameriških Slovencev v do-iiiovini, so priredili tem našim ljudem izletnikom v domovini ne samo domač, prijazen sprejem pač pa je tudi vladn aparat šel z vso naklonjenostjo izletnikom na roke. Časopisje v domovini mnogo piše o naših v Ameriki, spominja se njih napredka, kulturnega življenja, da se kar čudimo. In to pisanje ni prisiljeno, pač pa je gorko prijetno, ter mora prihajati iz srca. Prepričani naj bodo oni v domovini, da naš narod v Ameriki toplo upošteva to iskro domovinskega spomina in upoštevanja. Daje nam novih moči za ohranitev naše narodnosti v novi domovini. seph Leksan iz Barbertona mi je naročil pozdrave za sestro in srata v tej vasi. Požar je strašno uničil nesrečno vast zgorelo je 18 hiš z gospodarskimi poslopji vred; 24 gospodarjev j d prizadetih. Silna žalost je bila na obrazih vaščanov, ko so ogledovali golo osmojeno zidov-je. Lekšanova hiša je tudi uničena. Goreti je začelo v nedeljo večer ob devetih v nekem skednju. Radi silne suše je ogenj v trenotku objel vsa poslopja, ki so bila s slamo krita in stala tesno skupaj. Rešili so govejo živino, zgorelo je pa več preši-čev. Mi smo se (pripeljali v Nadlesk dva dni pozneje, pa se je še pokazal dim tupasem iz tramovja. Strah in groza požara bo ostal vsakemu v spominu do smrti. Zares, ubogi ljudje! Ravno ko smo bili mi tam, je prihajala živina domov s paše, pa ni imela kam iti v hleve, ker je vse zgorelo. Ljudje so se nam smilili in s težkimi srci smo se poslovili in se odpeljali naprej proti Sodražici, Ribnici, Dobrem polju in v druge kraje Dolenjske. Prenočevali smo v Sušju pri Trdano-vih. Spali smo v senu po starem običaju. Kmalu zopet kaj več. Pozdrav vsem skupaj. A. Grdina. —----i.--- ------- ■„ I. -M ■ - ......... ........................"V • Zgorej no, levi je slika 5-leinega Miehaela Vangali, ki je bil zadnji torek žrtev vojne med rakelirji v Nctc Vorkti. Na desni je 'voziček,- v ku tereni- je otrok'sedel, ko,so pričela Žvižgati. krogle iz strojne puškein je otrok bil na.mestu, ubil. Spodaj na levi je drii-gi otrok, k< je bil. tiuJi ranjen pri leni. in se bori seda j s.smrtjo v bolnici. Nad Tj,000 ljudi se je udeležilo pogrebu- ne rečnega, otroku. Policija je energično 'za morilci, toda do sedaj nima y-e . ^ohenega žled", fašffe razpiwm:$$S-,QOQmprade za prijetje morilcev. Stanley THE OLD HOME TOWN R<'gi»t«rfd U. s. Patent Offic« /VBLACK EYE 2 "TMAT WASMEsJ^—v^-S, ) OFF •AIN'TTJ1faker'.. \SO H^ryy^E NEVER N---v) /WON A ^ Y i FIGHT IN (jk (HIS U!;E!, VJlLLIE^Yol) COME IN THE I 1 HOUSE THIS VERY MINUTE ! AND WASH THAT BLACK ' OFF YoURJ----^ I face i // STOVE polish JUST WHEN Vy/JLLIE BJSrrT WAS Ay©)<5 IMPRESSION ON "THE His MOTHER SPOILED »TALI. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 4TH/ Frank V. Opaskar ODVETNIK 1119 IlIPPODKOMU BU)G. MAin 3785 Ob torkih, i-ctrtkih in soliotuh zvpfter od 6. do 8. me n» E. 93d St. in Union Atr OB SREDAH t M PETKIH l#ft t (»Ith St. Rt: Tel. pPloTSfone G705-W »I iiwiw^m naši ljudje na vzhodu CLEVELANDA (Nadaljevanje iz 2. stran!) naših slovenskih korenin, ki so spravili našo slovensko cleve-landsko naselbino do tega ugleda, ki ga danes uživa po vsej Ameriki. * Na 1020 E. 185. cesta je na vogalu Mozina Drive pred kratkim odprl trgovino z mehkimi pijačami, sladoledom in tobačnimi izdelki ter grocerijo naš rojak, Filip Raztresen. Rojen je bil v Botanjevern, Št. Jošt pri Vrhniki. Pred 30. loti je dospel v Ameriko in sicer v La Salle, 111., kjer je vodil restavracijo polnih 17 let. Pred 13. leti je dospel v Cleveland in je vodil tukaj trgovino 11 let. Zadnje čase je živel na farmi v North Perry, O., katero je potem prodal rojaku Blažu Hacetu. Raztresen ima velik krog prijateljev v Clevelandu, katerim bo z veseljem Postregel, kadar ga bodo obiskali. Prostore, kjer sedaj trguje, je lepo in moderno opremil. Vzorna snaga da trgovini okusno lice. Leta 1904 se je poročil z Agnes, rojeno Konda in ženica mu mu je desna roka v trgovini. Da jima ni dolčas, sta si vzela rejenko, ki jo ljubita kot lastnega otroka. Filip je iskrena duša, prijazen in pošten. V vrhniškem narečju zna lepo pripovedovati dogodljaje iz svojega življenja. Rojaki, kadar vas pelje pot mimo, oglasite se pri njem. Postrežem boste z dobrim blagom Po nizkih cenah. Prihodnje dneve se hočem ustaviti pri drugih uglednih družinah in naših naročnikih, tudi o njih izvemo, kdo so ln kaj delajo. Joško Penko, zastopnik Ameriške Domovine. ČEVLJI IZ RIBJE KOŽE Zadnja kmečka vojska ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1578 (Spisal Avgust Šenoa iz Hrv. Poslov. L. J.) "E, zakaj pa ne bi, gospod župnik," odvrne kmet veselo, "od gosposke ni prišla nikaka zapoved, svoj posel na polju pa sem itak opravil, kaj bi vam to' rej ne storil usluge, ker ste prijatelj nas kmetov in naš tešite in obvezujete naše rane." "Kako je doma, kako se godi ženi in otrokom?" vpraša brdov-ski župnik Ivan Babič. "Kar nas je krščene družine pod streho, vsa je hvala Bogu zdrava, tudi čez nemo živino se ne morem pritoževati, žito je lepo in tudi trta dobro kaže. Ako ne bo toče ali suše, bo obilo bla-goslova, mraza se več ne bojimo, Okoli Stubice pa jih je zadela nesreča. Oni dan se je moj boter Matija Gubec, idoč po gosposkih opravkih v Mokrice, ustavil pri meni. Pravil je, da je mraz napravil veliko škode. Vsi vinogradi so črni. Boga mi, gospa Uršula se je na nesrečno preselila. Ali veste, gospod župnik, ne zamerite mi, zakaj se je selila stara iz Susjeda?" "Ne vem, dragi Elija, ne vprašujem mnogo_po gosposkih mukah. Tako se živi mirneje." "Res je," pritrdi kmet in požene konje. Nato prideta skozi selp v Pod-susjed. Psi zalajajo glasno izza ograj, a v hišah nisi zapazil luči. "Niti ene lučice ni v vsej vasi. To so pravi jazbeci in celo o poletnem času. Po mojem mnenju ni več ura,'kakor deset. Tako vsaj kažejo zvezde." "In tudi ni,' 'odvrne župnik. Elija požene zopet konje, n ko so se oddaljili od vasi Zapre šiča, izpregovori iznova: "Povejte mi, častiti gospod, kaj pomeni ta prememba? Vi ste dobrotnik siromašnemu kmetu, vi ste učeni, vi morate to ve deti." "če bi vedel, dragi Elija, bi t rekel, tako je," odvrne župnik "Toda meni gospoda ničesar n< pripoveduje; ne vidijo me nič kaj radi — samo tebi to povem — ker sem prijatelj z vami kmeti." "Vem," potrdi kmet, "Bog vam poplača — in njim," zamr-mra tišje. "Da, vdajmo se v božjo voljo, sinko, "reče stari duhovnik mirno; "ostanimo pri pravi meri, ker je dobro, in ne izgubljajmo srca in pameti, ker je to slabo. Srednja pot je najboljša. Tudi na tej so jame, trnje in kamenje — toda katero smrtno življenje je brez nesreče? No, miren človek ve, da ima vse dobro in vse zlo na tem svetu svoje bivališče in da švigajo vsak dan( strele. Božji sin je nosil svoj križ, nosimo ga tudi mi." "Eh, milost," zmaje kmet z glavo, "nanosih smo se ga že za dva človeka." "Vem," prikima župnik, "a Bog bo dal, pa bo dobro na svetu. Za trpljenjem pride rešitev." "A to trpljenje traja že dolgo; en gospodar nas meče drugemu v roke, kakor da smo koruzni storži, a» vsakemu ostane v roki nekaj zrnja in tako smo nazadnje kakor obran storž. Hen-ingcvci nam ne pijejo ravno krvi, a verujte mi, da so ljudje po vaseh nevoljni." 1 Prjvozila sta do vasi Brdovec, I kjer si lahko razločil črni obris I zvonika, kar skoči naenkrat kraj I ceste človek, ki zakriči, dvigniv-ši roko: "Stojte, ljudje!" Elija nategne z eno roko vajeti, z drugo pa seže za pas, kjer je imel pištolo. Voz se ustavi in na njem skoči župnik, brzo na noge. "Kdo si!" zavpije Elija ljuto, "čemu mi tu plašiš konje?" "Deni roko od pasa," odvrne človek mirno, "tega ni treba. Nisem ne Turčin in ne razbojnik, ampak poštena duša. Pomagaj Bog in sveti Nikolaj, ljudje božji, in ne zamerite, da vam sredi mirne noči zaskočim pot. Odgovorite mi za božjo voljo, kar vas bom vprašal." "Govori," odvrne župnik, šc vedno mirno stoječ na vozu. Človek pristopi bližje, in ko se jo pokazal mesec iznad gore in padala mesečina na človeka, si lah ko videl, kakšen da je. Bil je vi Sedaj so iznašli proces, po katerem se ustroji ribja koža za čevlje, kakor usnje iz drugih kož. Posebno lepi so ženski sli-Perji iz kož zlatih ribic. sok in suh. Dasiravno mu je sijal mesec v obraz, je bilo težko reči kakšne polti da je. Rekel bi skoro, da je ta podolgasti trdi obraz' z orlovskim nosom, pod katerim so mu padali dolgi črni brki na prsi, in te prsi take barve ,kakor temna orehova skorja. Na glavi je imel črno kapo z rdečim trakom, z ramen mu je visela suknja, in bajno se je odbijala mesečina na njegovih črnih očeh, na srebrnih ploščicah na telovniku, na nožu in pištolah za pasom in na tanki cevi puške, ki mu je visela na rami. "Da govorimo resnico, ljudje božji," prične neznani vojnik in položi svojo desno roko na voz, "jaz sem Marko Nožina, uskok, vojnik iz Sošica, in moj gospodar poglavar Jožef Turn iz Kranjske me pošilja s pismom k gospodu banu. Ne.vem, kaj mu piše, ali rekel bi, da se na Kranjskem nekaj kuha, čeravno je naš svitli cesar sklenil s Turčinom mir. Vi veste, kakšna je turška mož-beseda in da mora biti puška vedno,pripravljena za sprejem. No, naj si že bo, kar hoče, pismo neseni po povelju, in gospod poglavar mi je rekel pri odhodu: "Tu imaš pismo, Marko, nesi ga banu. Vem, da ti ga ne bo odvzel živ vrag, kamo-li Turek. A rečem ti, ne norčuj se, če izgubiš pismo, zapadeš glavo!" In takoj sem se napravil na pot. Toda ljudje božji, še hrta umori tek, kaj šele človeka. Ko sem prišel do te vaše vasi, sem že močno opešal in začel sem premišljevati, če se ne bi morda našla usmiljena duša, ki bi me prenočila in mi dala jesti in piti. Moram vam povedati, da imam v tem kraju po vaseh mnogo starih znancev, ki sem z njimi skupno pod banovo zastavo udrihal po Turkih. Toda tu sedi samo kaka kokoš na drveli, vse je izumrlo, kakor da je bosanski paša tu plenil tri dni in tri noči in iztrebil vse kmečko ljudstvo. Potrkaj tukaj, potrkaj tam, od nikoder ne slišiš domačega odzdrava, samo psi se zaganjajo vate, kakor da bi te bil rodil antikrist. Vlegel bi se bil za trnje, če mi ne bi poslal Bog srečnega srečanja. Nato začu-jem voz in zagledam vaju in prosim vaju, da ne pustita mene, kristjana, v nočni rosi. Nisem, za Boga, ženska, a dolgotrajna pot me je utrudila, in ker mi to zapoveduje točnost in poglavar, pa ne maram — a čemu blebetam brez potrebe? To ha j vama zadostuje, vidva pa pokažita, da imata usmiljeno srce." Ko je uskok tako govoril in ju prosil za prenočišče, se župnik umiri in sede, Elija pa se skloni in vpraša tujca: "Ako si ti Marko Nožina iz Sošica, pa mi povej, kje si se vojskoval?" "Veliko me vprašuješ," odvrne uskok, "ker -namreč-ne delam. A povem ti, da sem se — sedem let je že od tega — vojeval pri Jelini proti antikristu Ferhatu, in sicer pod Ivanom Alapičem in Ivom Lenkovičem. To je vredno spomina, a tisto malo streljanje po stražarnicah in enake stvari ne pridejo v poštev." "A kdo je bli tvoj poveljnik?" vpraša zopet Elija. "Ognjan Strahinič." "Dobro. Si morebiti poznal katerega vojnika, ki ima hišo v tej vasi, a je rodom iz Like?" "Pač, morda misliš Matijo-Gu-šetiča. To ni sicer krvolok, a njegova sablja ne pozna milosti." "Ej, moj prijatelj si," reče Elija, "vidim, da govoriš resnico. Matija mi je veliko pravil o tebi, da si junak in poštena duša; sedi na voz zraven mene. Vzprejmem te za gosta, ker sem tudi jaz doživel marsikateri krvavi dan pod banovo zastavo. Prisedi, Marko!" Nato se obrne Elija k župniku: "Ne zamerite, milosti j ivi gospod, poznam ga po imenu da je junak." Le vzprejmi, ga, sinko, Bog ti bo povrnil. Božja volja je, da nasitiš lačne, napojiš žejne in vzprejmi ga." Uskok skoči na voz, Elija pa zavozi v vas in reče plaho župniku : "Vem, gospod župnik, da na vašem dvoru že vsi spe in ni več ognja, ker mislijo, da se boste vrnili šele čez dva dni. Vem, da ste tudi Vi lačni in žejni. A, ko se mi nudi tako lepa prilika, da pogostim hrabrega junaka, ne bodite hudi, ako tudi Vam ponudim svojo siromašno jed. Ne bi smel tega storiti, da niste že večkrat počastili s svojim prihodom moje siromašne hiše." "Hočem, dragi Elija," prikima župnik, "naš Odrešenik ni lomil kruha samo pri. bogatinu, ampak tudi v hiši ubožcevi. Jedel bom, ker'je tvoj kruh pošten kruh." Po teh besedah zavozi Elija na svoje dvorišče, a v tem hipu se pojavi na pragu Katarina. Kmetica se ne začudi malo, ko zagleda tako kasno toliko nepričakovanih in čudnih gostov, a tiho se loti dela ko ji pove Elija, kakšen človek je Marko in kako ga je pobral na cesti žejnega in lačnega. Elija ni živel v zadrugi, ampak sam s svojo ženo in deco, ker nista bila ne on in ne Katarina rodom iz tega kraja. Zaraditega sta imela boljše gospodarstvo in lepšo hišo. Gosta sta se vsedla v prostorni sobi za hrastovo mizo ,ki je stala v kotu, dočim je v drugem kotu stala velika glina- sta peč. Od peči dalje sta stale dve široki postelji, dve pisani skrinji in tkalske statve; nad mizo je visela slika sv. Elije, puška, dvoje turških samokresov in usnjata torba. "Odloži orožje," povzajne Elija, "dosti dolgo ga že nosiš." "Prav praviš," se nasmeje Marko ter pokaže velike bele zobe in vrže suknjo, torbo in pas na skrinjo in prisloni puško k oknu. Pretegnivši se sede zraven župnika, ki se je vsedel mirno v kot. Medtem ko sta se vse-daJit gosta, se prikaže iz postelje dvoje rumenih glavic, ki sta gledali kakor miški od strani, a ko se je pretegnil uskok, se skrije-ta plaho pod odejo, a ne prestraši se tretja glavica ki je gledala iznad peči. Bil je to šestleten črnolas deček, velikih črnih oči, v platneni srajci. Položivši roke na hrbet se postavi dečko pred brkastega Marka in ga začne čisto mirno ogledovati. "čigav si, sinko?" vpraša vojnik malega. "Jaz sem štipko Gregorič," odvrne deček moško, ne trenivši z očesom. "Ej, pa naj te Bog poživi, sinko! Si-li priden? Znaš moliti?" "Znam," odgovori deček, "a kdo si ti?" "Vojnik sem, sinko." "A čemu imaš puško?" "Da streljam Turke." "Ej, poglej ono puško," reče mali in pokaže s prstom na zid, "tudi moj očka je streljal Turke." "Pojdi vendar sem, sinko," reče vojnik, prime dečka z obema rokama in ga posadi na svoje koleno; mali ogleduje molče sedaj dolge brke, sedaj tiplje zopet s prsti svetle ploščice. V tem prinese Katarina večerjo, Elija pa vrč vina. (Dalje prihodnjič). Stara mati aretirana v Chicagi radi ropa Chicago, 3. avgusta. Mrs. Ana Baarnski, stara 57 let, in stara mati, je bila danes prijeta od policije, ker je vozila avtomobil svojega sina, ki je izropal več uradov, in ki je bil včeraj na enem ižmed roparskih pohodov ubit od policije. Se je boril v armadi in bi bil deportiran John Abronikas, Litvinec po rodu, bi imel te dni biti deportiran, dasi se je tekom svetovne vojne boril v ameriški armadi. Pred leti se je vrnil na Litvin-sko, zopet prišel v Ameriko in se zopet vrnil domov. Pred tremi tedni pa je ponovno dospel v Zedinjene države, kjer so ga na Ellis Islandu zadržali. Povedati ni mogel imena parnika, s katerim je zadnjič dospel v Ameriko, pa je posebni preiskovalni odbor na Ellis Islandu dognal, da je prišel sem nepostavnim potom ter je odredil deportacijo. šele ko se je zanj potegnil naselniški komisar, so stvar rešili tako, da je bivšemu ameriškemu vojaku dovoljeno bivanje v deželi. * Zrakoplovec Hawks je preletel 160 milj včeraj v 35 minutah. MALI OGLASI Društvo Kristusa Kralja Društvo Kristusa Kralja št. 226 K. S. K. Jednote ima v sredo večer važno sejo. Prošeni so vsi člani in članice, da so gotovo navzoči. — Tajnik. Candy prodajalna naprodaj, v slovenski naselbini, v bližin? šole in cerkve. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (184) Hiša se da v najem ,na novo dekori-rana, lepa prilika za onega, ki dela na West Side. Rent je $38. Furnez in kopališče. Hiša se nahaja na W. 67th St., en blok od Lorain Ave. Zglasite se pi i Frank Hočevar, 6904 Lorain Ave. (183) Proda se preša i za eno tono, na rjuhe. Pozvo se I na 15012 Sylvia Ave. | (Jul. 31. Aug. 2. 4. 6.) Kadar se selite že večkrat smo povdar-jali v časopisu, da naročniki, kadar se selijo, molijo svojo selitev direktno naznaniti v naš urad, in sicer osebno, ali potoni pošte ali pa po telefonu. V nobenem slučaju ne smete povedati našim raznašalcem, da ste se preselili, ker je raznašalcem prepovedano- sprejemati enaka naročila. Ako boste točno v naš urad naznanili spremembo naslova, boste tudi točno dobili list na novi naslov. Prosimo, da to upoštevate! PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! Dve sobi se oddasti. Vprašajte na 1187 ™ 61st St., zgorej. (182) V najem se da stanovanje, 5 sob. Kopališče in vsa oprema. Vprašajte na 1440 E. 63rd St. (183) Na stanovanje se sprejme dva fanta, s hrano ali brez hrane. Mirna slovenska družina. Vprašajte na 7204 Su- perior Ave. OGLEJTE SI novo otvorjeni dom, zgrajen po slovenskem stavbeniku Aug. Kau-šku, na 18321 Neff Rd. Odprta za ogled vsak dan od 2. do 9. ure zvečer. MESO! MESO! Vedno velika zaloga svežega in suhega mesa. Prijazna postrežba in zmerne ce»e. MARTIN FRANK St. Clair-106th St. Market QLenviUe 5994 AkFRT^-IA D0M0W4, IfOTT .4TO. 1981 Sveža zaloga Te dni smo dobili večjo zalogo risb na platno za ročno vezanje. Vaša kuhinja, katero krasijo vezenine v slovenskem besedilu, bo dobila lepo lice. Imamo volnene blankete v zalogi, katerih prejSna cena je bila $3.95, sedaj pa samo $2.95 Volneni blanketi na tedenska odplačila po 50 centov, do vrednosti' $15, Velika zaloga gornjega in spodnjega perila. Izvršujemo po naročilu Hemstitching. Cene nizke, postrežba solidna. Rojakom se- toplo priporočam ALBERT SIMENS . <191 E. 2001h St. Naznanilo delničarjem Slov. Del. Zadr. Zveze Cleveland, 0. V smislu fJklepa glavne letne delniške seje, kakor tudi sklepa direktorija, se vrši polletna delniška seja tega podjetja na večer dne 5. avgusta t. I. Seja se vrši v lastnih prostorih, to je v dvorani novo pridelanega poslopja na 6G7 K. I52d St., ter prične točno ob sedmih. Z dobrimi nasveti v korist podjetja, so vsi delničarji vljudno vabljeni. Za direktorij SDZZ: FR. SUSTARSICH, tajnik. RAZPRODAJA Chicago Chain Store Co. 6101 Glass Ave., vogal /E. 61. ceste EDINO PRAVA CHICAGO CHAIN STORE TRGOVINA V TEJ OKOLICI SE PRIČNE V SREDO 5. AVGUSTA OB 8:30 ZJUTRAJ Na tej razprodaji bomo nudili 1200 ostankov, po 3V2 jarda, garantiranega pisanega blaga in percales, 36 incev široki, pripravni za obleke, obrežne pajamas in drugo. To blago se ni nikdar prodajalo ceneje kot po 25c jard, in sedaj lahko kupite ZVz jarda za 39c, dokler bo kaj zaloge. Vrši se tudi predprodaja novega jesenskega blaga za obleke za otroke; IV2 jarda ostanki po 39c. Santo 250 ostankov blaga, 2Vz jarda vsak, na prodaji. Poprej se je prodajalo po 49c jard, in sedaj lahko kupite 2Vz arda za samo 39c> dokler bo kaj zaloge. Chicago Chain Store Co. 6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste BI.ASCO IBANE7. Za čast in ljubezen ZA "AMERIŠKO DOMOVINO" PREVEL A. ŠABEC Kljub verodostojnosti, s k ate- < ro so bile izrečene te vesede, se je Ferragutu zahotelo, da bi vzkliknil: "Laž!" Toda ostal je miren in pričel ji je celo verjeti, ko je gledal v njene črne oči, uprte vanj . . . Morda jo govorila resnico. Iz nadaljnih besed je Ferragut zaključil, da živita dami \ Rimu, da še nista dolgo v Neaplju in da njiju bivanje tam morda ni prostovoljno. Mlada žena je poznala to deželo, a doktorica je pod vzela to potovanje za to, da spozna in vidi s svojimi lastnimi očmi kraje, katerim se je tolikokrat divila v knjigah. Na postaji Battipaglia so morali prestopiti v drug vlak. Ker pa je bilo še dovolj časa in bi bilo čakanje predolgo, je kape-tan povabil obe dami v bližnjo restavracijo. Bila je to lesena baraka, katera je zavdajala po smoli in vinu. Tu so pričeli ponovno razgovor o Oceanu. Mlada žena je Kklenila zadostili kapotanovi ra dovednosti. "Moj mož je bil profesor; ba-vil se je s prirodnimi znanostmi. Bili smo eno leto na poučnem potovanju v Patagoniji." Nato je začela opisovati ekspe dicije v Andine Cordill^re. Mornar jo je raztreseno po slušal; sledil je neki misli, ki je podžigala njegovo radovednost. "In kako se pišete?" jo je nenadoma vprašal. "Imenujem se Freya (Freja). To je Wagnersko ime, ki znači Zemljo in istočasno Svobodo . . . Ali vam ugaja Wagner?" In ne čakaj e odgovora, je dodala v španščini, s svojim kreolskim naglasom: "Lahko me imenujete, če hočete, "mala vdovica." Ubogi doktor je umrl kmalu zatem, ko sva se vrnila v Evropo." Nato so morali vsi trije oditi iz restavracije in odhiteti na postajo, če so hoteli dobiti vlak za Paestum, ki ni še odpeljal. Ob obeh straneh proge se je krajina izpreminjala. DospevŠi v Paestum, šo naši trije potniki namerili svoje korake proti ruševinam. K6 so prekoračili Si-renina vrata, so se nenadoma pojavili pred njihovimi očmi veličastni ostanki mrtvega mesta, stavbe, in hrami velikih propor cij. Doktorica jih je z vodičem v roki razporejevala z neko avtoriteto veščaka: To je Neptunov hram, ta je Cererin, in oneg^ nazivajo Bazilika. Ob pogledu na njihovo veličino, solidnost in elegantnost je človek pozabljal na rimske stavbe. Samo Atene bi se morale kosati s spomeniki svoje Akro pole s temi veličastnimi hrami. Sedanji prebivalci tega mrtvega mesta, so bili edino veliki kuščarji, ki so ob prihodu tujcev begali na vse strani ter se v svojim slepem strahu zaletavali tudi v noge obiskovalcev. Doktorica je od časa do časa dvigala svoje krilo ter skušala premagati svoj strah in gnus pred njimi z nervoznim smehom. Nenadoma pa je Freya krik-nila ter pokazala s prstom na podnožje starinskega oltarja. Tam je ležala vodna kača, črna kakor ebenovina, ter odmotavala svoje kolobarje po kamenju. Uli-sej je dvignil svojo palico, toda preden je mogel udariti po kači, je čutil, kako je njegovo roko zadržalo dvoje nervoznih rok. Freya se je privila k njemu; lice ji je bilo bledo in v njenih očeh se je zrcalil strah: "Ne, kapetan! Pustite jo!" Ulisej je zadrhtel, ko se ga je doteknilo to žensko bitje. Neki blagodišeči dih je zavel od nje v njegov obraz. Najrajši bi ostal dolgo tako na mestu in užival to opojnost, ki je prihajala od nje. Toda Freya se je odmaknila ter pokazala na kačo, ki je pravkar potegnila svoj črni rep med dve plošči. Doktorica, ki je prestrašena utekla doli po stopnicah, je večkrat zaklicala Freyo ter jo primorala, da so odšli. Freyi se je zdelo, kako da pozna to kačo. Ta kača je bila gotovo božanstvo tega mrtvega hrama, ki je izpremenilo svojo obliko, da je moglo živeti v teh razvalinah. Ta kača je morala biti stara dvajset stoletij. Po Ferragutovi krivdi je Freya ni mogla vzeti v svoje roke . . . Bila bi ji rada govorila . . . Imela je namreč navado, razgovarjati se s kačami . . . Ulisej je baš hotel sirovo izraziti svoje nazore o duševnem ravnovesju svoje tovarišice, ko ga je doktorica prekinila. Dve polni uri so prebili v notranjosti obzidanega prostora, pregledali so ostanke ulic mrtvega mesta, razvaline amfiteatra, zlata vrata, skozi katera se pYi-de na neko cesto, ob kateri se nahajajo grobovi;. Skozi Morska vrata so se zatem po pol i na nizek holm, odkoder je bil razgled na morje, na katerem ni bilo takrat niti enega jadra. Doktorica je stopala naprej ter listala po svojem Vodiču, za njo pa sta stopila Ulisej in Freya. Uliseju se je zdelo, da bi si bilo lahko osvojiti to žensko, ki je kazala toliko neodvisnega zadržanja. Vsled naglih triumfov, ki jih je bil vajen na svojih potovanjih, tudi zdaj ni dvomil o tem. Dovolj mu je bilo, ko je videl njen smehljaj, njene strastne oči in koketnost v glasu, s katerim mu je odgovarjala na njegove galantnosti. On jo je prijel za roko, dočim je ona govorila o prostranem morju, in ona je brez protesta obdržala svojo roko med njegovimi prsti, ki so jo lahno stiskali. Doktorica je bila že daleč naprej, on pa je nenadoma hinavsko vzdihnil, objel Freyo okoli pasu ter jo hotel poljubiti. Ona ga je odbila z močno kretnjo. Osvobodivši se njegovega, objema, je stopila dva koraka od njega ter ga gledala z neprija-teljskimi očmi, kakršinh ni do tedaj še opazil pri njej. "Nikdar ne bodite otročji, ka-petanl Pri meni se vam ne bo posrečilo . . . Samo čas izgubljate s tem." K temu ni dodala nobene besede več. Njena hladnost je sve-(ločila kapetanu, kako zelo se je bil varal. Zatem si je zaman prizadeval, da bi ostal ob strani mlade žene, ker ta je tako spretno manevrirala, da je imela vedno doktorico med njim in med seboj. Ko so dospeli na postajo, da bi se umaknili žgočemu solncu, stopili v čakalnico, kjer je stalo nekaj zaprašenih divanov. Da bi si pregnala čas čakanja, je vzela Freya iz žepa cigareto z zlatim ustnikom, in kmalu zatem se je napolnila soba z blagodišečim dimom egiptskega tobaka. Ferragut, ki je bil šel med tem ven, da se informira glede prihoda vlaka, je prišel med tem nazaj in je začuden obstal, ko je slišal, da se dami živahno razgovarjati v nemščini. Ugledavši. mornarja, sta tako spet pričeli govoriti v angleščini. želeč se vmešati v razgovor, je kapetan vprašal, koliko jezi kov da govorita. "Zelo malo: samo osem. Doktorica pa jih zna svojih dvajset. Ona zna jezike narodov, ki so že davno izumrli," je odgovorila Freya. Mlada žena je izrekla te bese-