UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBIJA N A, KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. 5 TELEFON 31-22 do 31-26 ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA INSERATNI ODDELEK LJUBLJANA, SELENBURGOVA ULICA ŠT. 3 TELEFON 38-32. 38-33 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ŠT. 11.739 OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA 45 DIN N E N E E N L:ud$ka skupščina FLRJ je odobrila pogoibo o prLatetistvu in vzajemni pomoči s Poljsko Manifestacija jugoslsva sisko-pcljskega bratstva 0 odgovornosti zavezniške vojaške uprave za dogodke v preteklih dneh FSsmo Pokrajinskega MOO za Primorsko in Trst m&dzavezniški razmejit* veni ko misiji Beograd, 1. aprila. Razprava o eks-pozeju maršala Tita je bila v Ljudski skupščini zelo živahna. Vsi govorniki so soglasno obsodili postopke mednarodne reakcije, naperjene proti svetovnemu miru. Izražali so 'čustva naših narodov in svojo popolno soglasnost s stališčem, ki ga zastopa vlada FLRJ do vseh zunanjih političnih zadev. Pogodba o prijateljstvu in vzajemni pomoči z republiko Poljsko je bila poseben predmet vsakega govornika. Govorniki in vsa skupščina je po-' zdravila sklenitev pogodbe. Na koncu je bil sprejet zakon, s katerim se ratificira ta pogodba in izraža velika ljubezen, ki jo goje naši narodi do bratskega poljskega naroda. Ljudski poslanec Mile Počuča je v svojem govoru poudaril, da je pogodba s Poljsko izraz teženj in želja jugoslovanskih narodov in poljskega naroda, da zaščitijo in obvarujejo nacionalna neodvisnost pred vsemi presenečenji, ki bi lahko ogražale pridobitve, izvojevane v narodno osvobodilni borbi. Zato Ima ta pogodba za obe deželi ogromen političen pomen, tem večji, ker je istočasno tudi činitelj trajne utrditve svetovnega miru. Sama pogodba, kakor je naglasil maršal Tito v svoji znani izjavi novinarjem, nima nikakega napadalnega značaja. Njen cilj je zgolj ohraniti neodvisnost narodov in obvarovati izvojevano svobodo. Tudi posl. Edvard Kocbek je poudaril miroljubni značaj sklenjene pogodbe. Kot Slovenec je omenil položaj Slovencev izven jugoslovanskih mej in izrazil obžalovanje, ker angloameričke okupacijske oblasti na okupiranih slovenskih področjih zavzemajo stališče, ki demantira njihovo toliko poudarjeno demokracijo. Nato je posl. Miloš Moskovljevič kot Srb poudaril ustvaritev slovanske solidarnosti, ki je bila toliko let ideal najboljših ljudi slovanskih narodov. Slovanski narodi se odlikujejo po svoji miroljubnosti. Oni niso bili nikdar izkoriščevalci drugih narodov ali sovražniki miru in kot taki se združujejo za obrambo teh svojih načel in so najboljše jamstvo svetovnega miru. Na koncu je izrazil prepričanje, da je pot, po kateri je hodila vlada FLRJ z maršalom Titom na čelu v zunanji politiki že od vsega početka, omogočila utrditev naše države, mir, demokracijo in napredek, kakor tudi, da pridejo neosvobojeni deli naših narodov v skupni dom z nami Ljudski poslanec iz Bosne Mustafa Vilovič je ostro napadel reakcijo, ki ji je žal, ker danes Göbbels ne kriči več skozi fašistične mikrofone, ter poskuša ovirati svobodoljubne narode' pri utrjevanju svetovnega miru. Mustafa Vilovič je prešel na razmere v Trstu in okupiranem delu Julijske krajine in izrazil odpor ljudstva Bosne in Hercegovine do ravnanja okupacijski policije, ki v imenu dozdevne demokracije strelja na naše ljudi in jih postavlja v položaj, v kakršnem so hili, ko so bili sužnji fašističnega italijanskega imperializma. Makedonec Kiro Miljovski je omenil zgodovinski položaj poljskega naroda in jugoslovanskih narodov, ki so jih večno ogražali nemški imperialisti, in je nato poudaril pomen pogodbe s Poljsko republiko, ki je sledila težkim in krvavim, izkušnjam naših narodov. Podpredsednik predsedništva Ljudske skupščine posl. Marko Vujačić je govoril o enotnosti Slovanov, kateri sta postavila temelj ruska revolucija in Rdeča armada. Enotnost in bratstvo južnih Slovanov je bilo pridobljeno z ogromnimi težavami in milijonskimi žrtvami. Minister za informacije v zvezni vladi Sava Kosanovič je poudaril važnost obiska maršala Tita v Poljski in Češkoslovaški in je med drugim dejal: Pot maršala Tita v Poljsko in češkoslovaško je pot, po kateri mora iti politika Balkana in Srednje Evrope in mi bomo pripravljeni in veseli sprejeli v naš krog vse narode, ki so iskreni protifašisti in iskreni demokrati. Razširitev kroga prijateljev, ki so zvesti načelom Združenih narodov, za katera je človeštvo toliko krvavelo, njihova še tesnejša povezava ni grožnja vojne, temveč nasprotno, samo čuvanje miru po krvavi in težki izkušnji, ki smo jo prestali. Zato vas prosim, da glasujete za odobritev zunanje politike in za pogodbo o prijateljstvu s Poljsko republiko. Za ministrom Kosanovičem je govoril monsignor Svetozar Rittig, ki je med drugim dejal: Maršalova pot v Varšavo in v zlato Prago je bila za nas zmagoslavna pot. Naša naslonitev na Sovjetsko Rusijo, na bratsko materinsko Rusijo, naša zmagoslavna obiska v Varšavi in Pragi ne pomenita nevarnosti za svet, temveč veliko zbiranje slovanstva okoli tiste velike zastave, ki pomeni pravico in svobodo. To je bila vodilna misel vseh življenjskih poti maršala Tita, kakor tudi njegove poti v Varšavo in Prago. Ta misel je temelj nove politike FLRJ. Seja je bila ob 15.20 prekinjena in se je nadaljevala ob 15.45. Predsednik Josip Vidmar je dal besedo Milošu Rašoviču, ljudskemu poslancu iz črne gore, ki je v svojem govoru poudaril, da po veliki katastrofi, ki je zadela slovanske narode, ne more biti nikomur čudno, če hočejo danes Poljaki, cehi, Jugoslovani in Bolgari ustvariti trdno obrambno zvezo. Ljudski poslanec Mihajlo Djurovič je dejal, da je enotnost Ljudske skupščine glede vseh vprašanj izraz enotnosti in enoglasnosti naših narodov. Naslednji govornik Tuna Babič je Člen 1. Pogodba o prijateljstvu in vzajemni pomoči med Jugoslavijo in Poljsko, sklenjena v Varšavi 18. marca 1946, leta, ko je stopila tudi v veljavo je odobrena in je dobila zakonsko moč ter se glasi: POGODBA O PRIJATELJSTVU IN VZAJEMNI POMOČI MED FLRJ IN REPUBLIKO POLJSKO Prezidij Ljudske skupščine FLRJ z ene strani in predsednik Krajowe rade Narodove republike Poljske z druge strani, sta sklenila na podlagi izkušenj pretekle vojne, ki je prizadejala zaradi napadalnosti Nemčije in njenih zaveznikov tako Jugoslaviji kakor tudi Poljski ogromno opustošenje, da utrdita vezi stoletfiega prijateljstvo med bratskimi slovanskimi narodi obeh držav, ki sta se posebno okrepili in utrdili med skupno borbo za svobodo, neodvisnost in demokracijo proti Nemčiji in njenim zaveznikom v pretekli vojni. Izhajajoč s stališča, da ustreza utrjevanje in poglabljanje priateljstva m >d Jugoslavio in Poljsko najosnovnejšim interesom obeh dežel in da be najuspešnejše služilo delu kulturnega in gospodarskega razvoja Jugoslavije in Poljske. težeč po utrditvi miru in varnosti Jugoslavije in Poljske ter splošnega m ru in varnosti, sta se odločila skleniti pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči ter sta imenovala v ta nrmen svoja pooblaščenca: Predsedstvo Ljudske skupščine FLRJ predsednika vlade FLRJ maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita, Predsedstvo Krajowe rade narodove republike Poljske predsednika Na. redne enotnosti republike Poljske Edvarda Osubko-Morawskega, ki sta se, ko sta izmenjala svoja pooblastila, ki so bila v dobrem in pravilnem stanju, sporazumela o naslednjem: Čl. 1. Vsaka izmed visokih pogodbenic se obvezuje- da ne bo sklenila nikake zveze niti ne bo sodelovala v kakršni koli akciji, naperjeni proti drugi visoki pogodbenici. Čl. 2. V primeru nevarnosti za mir in varnost ene ali druge dežele, se visoki pogodbenici obvezujeta, da se bosta posvetovali glede svojih postopkov kakor tudi v važnejših primerih, ki se tičejo interesov obeh dežel. Čl. 3. Ako bi se ena izmed visokih pogodbenic zaradi napada zapletla v Trst, 2. aprila V nočj ad 28. na 29. marec je civilna policija zavezniške vojaške uprave vdrla v prostore repatriacij-sike baze Rdečega križa Jugoslavije v ulici Michelangelo Buonarotti štev. 31. Ta vdor so izvršili na način, podoben načinom SS-ovskih in coitot-tijevskih »raetrettsmentov«. Ob 1.10 po polnoči je p:ivozil poln kamijon oboroženih civilistov in civilne policije pred glavni vhod poslopja. Policisti so poskakali s kamiona in poskušali vdreti skozi vrata na vrt. Stanovalci s« čuli .vpitje kolovodje: »Če bi kdo skočil na vrt. streljajte!« Slišali so tudi ukaze, s katerimi je dal obkoliti poslopje in razmeščal policiste. Pol ure za prvin je privozil drugi kamion s podobno pcmd-'ko. Ker vrata niso popustila, so napadalci p:eplezali zid in sklonjeni, z naperjenimi samokresi in puškami počasi prodirali proti hiši- Ker so - tanovalci videli le civiliste, so bili prepričani, da gre za fašističen napad, podobno, kakor ga je doživel sedež SIAU v ulici Fabio Filzi. Zato tudi niso takoj odprli vrat. ampak telefonirali policiji Na veliko začudenje pa so zvedeli od policijskega poveljništva, da gre za policiste, katere naj takoj spustijo v prostore baze. Medtem so policisti odprli vrata od znotraj in je vse moštvo vdrlo na vrt. upravitelj baze pa jim je nato odprl še hišna vrata. Policisti so predvsem zahtevali od upravitelja in drugih, naj jim izroče posebno poudaril, da so Slovani v tej vojni največ pretrpeli in da prav zato ustvarjajo trdne in solidne temelje bodočega miru. Govorili so še Aleksander Ševič, Lovro Kuhar, Kemal Sejfula, Jovan Veselinov, Lajco Jeramazovič, Panto Valezič, Radomir Makič, Mijalko Todorovič, nato pa je dobil besedo podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine Moša Pijade, ki je prečital besedilo zakona o pogodbi o prijateljstvu in medsebojni pomoči med FLRJ in poljsko republiko. vojne operacije proti Nemčiji ali proti drugi državi, ki je bila zaveznica Nemčije v pretekli vojni, ali proti kateri koli drugi državi, ki bi se neposredno ali v kakršni koli obliki zvezala z Nemčijo ali z njenim zaveznikom, ji bo druga visoka pogodbenica v taki napadalnosti takoj nudila vojaško in drugo pomoč in podporo z vsemi sredstvi ki jih bo imela na razpolago. čl. 4. Ta pogodba v ničemer ne krši obveznosti, ki sta jih prevzeli nase obe visoki pogodbenici do tretjih držav. Visoki pogodbenici bosta izvrševali to pogodbo v duhu ustave organizacije Združenih narodov in bosta gojili vsako iniciativo, ki bo stremela odstranitvi napadalnega žarišča ter zagotovitvi miru in varnosti v sve- tu. Čl. 5. Ta pogodba stopa v veljavo z dnem podpisa in velja 20 let. Ako ne bo odpovedana od ene visoke pogodbenice najmanj leto dni pred iztekom vnaprej napovedanega roka. se bo smatralo, da je obnovljena za nadaljnjo dobo 5 let in tako stalno. Pogodbo je treba ratificirati. Izmenjava ratifikacijskih dokumentov se bo izvršila v Beogradu čim prej mogoče. V potrdilo tega sta zgoraj imenovana pooblaščenca podpisala to pogodbo in pritsnila nanjo svoje peča. te. Sklenjeno v Varšavi dne 18. marca 1946. leta v dveh izvodih, vsak v poljskem in srbohrvatskem jeziku, ki sta oba avtentična. Po pooblastilu Prezidija Ljudske skupščine FLRJ J. B. Tito. — 1. r. Po pooblastilu Predsedstva Krajowe rade narodove republike Poljske E. Osubka-Morawski, — L r. člen 2. Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu FLRJ.. Zakon je bil sprejet z aklamacijo in pozdravljen z dolgotrajnim odobravanjem in vzklikanjem republiki Poljski in maršalu Titu. V tem svečanem trenutku so vsi ljudski poslanci soglasno in spontano zapeli »Hej Slovani«. Navdušene ovacije so trajale nekaj minut. Nato je predsednik Vidmar zaključil s čitanjem ukaza Prezidija Ljudske skupščine FLRJ drugo izredno zasedanje in določil naslednjega za 29. aprH. orožje, ki naj bi baje bilo v hiši Po odgovora, da orožja tu ni in da ga tudi nikoli ni bilo, so nočni »gostje« z velikim hrupem tekli v prvo in drugo nadstropje ter Vse stanovalce surovo nagnali v jedilnico. Tu so vse legitimirali, nakar so jih po polurni preiskavi, nagnali spat. Nekega repatriiramca. ki se je šele pred nekaj dnevi vrnil iz Italije, so aretirali 'n izpustili šele drugega dne na zahtevo funkcionarjev Rdečega križa. Medtem so skrbno preiskali vso hišo in vrt, razbili ključavnice zaprtih kovčegov repatriirancev in uslužbencev ter prebrskali vsebin0. Čudno postopanje te' policije bi lahko imelo usodne posledice, saj so jurišali proti poslopju civilisti z naperjenim strelnim orožjem, tako, da se ni dalo iz ničesar sklepati, da bi bila to uradna policija. Sele pozneje so stanovalci videli tudi nekaj po-lieietov v uniformah. Tudi vodja skupine kljub vsem zahtevam upravitelja in drugih ni hotel pokazati dovoljenja za preiskavo. Gospodarski izvedenci medzaveznike komisije v Tržiču Trst, 2. aprila. V soboto zjutraj so obiskali Tržič gospodarski izvedenci medzavezniške razmejitvene komisije. Na glavnem trgu se je takoj zbrala .številna množica, ki je nosila italijanske in slovenske trobojnice z rdečo zvezdo. Na trgu je igrala tudi godba partizanske in delavske pe- Trst, 2. aprila. Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primor je in Trst je glede na fašistične izpade proti ljudstvu označil svoje stališče tudi v pismu, ki ga je poslal 28. marca med-zavezniški komisiji za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo. Pismo se glasi: Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst želi v zvezi s svojim pismom z dne 26. 3. 1946 o postopanju zavezniške vojaške uprave v coni A Julijske krajine še posebej prikazati zavezniški komisiji val fašističnega terorja na dan 27. III., kol tipičen primer, kako se s pomočjo zavezniške vojaške uprave hoče izmaličiti volja ljudstva Julijske krajine pred očmi zavezniške komisije in v kakšnem terorističnenm ozračju mora v tej vojni trdo preizkušeno ljudstvo izražati svojo voljo za priključitev k Jugoslaviji. Zavezniška vojaška uprava je, kakor je Pokrajinski NOO ponovno javil zavezniški komisiji, zavzela odkrito sovražno stališče proti slovenskim in italijanskim demokratičnim množicam, ki so za priključitev Julijske krajine in Trsta k Jugoslaviji. Za včerajšnji fašistični teror širokega obsega pa je zavezniška vojaška uprava neposredno odgovorna; ker je moglo priti do tega le z vednostjo in dopustnostjo zavezniške vojaške uprave. O tem priča ceia vrsta dejstev: Ne glede na zakulisno ozadje pobude za to fašistično demonstracijo je bilo znano vsemu mestu Trstu (odnosno Gorici), da prihajajo že tedne in tedne tisoči demonstrantov iz kraljevine Italije, ki naj bi omogočili to demonstracijo. Objavljeni so bili podatki, da je od decembra 1945 do 10. marca 1946 prišlo iz Italije v Trst 51 tisoč Ijudj več, kakor pa jih je odšlo, a od 10. do 25. marca še nadaljnjih 16.500 ljudi. Kljub temu in kljub dejstvu, da je med vojno število prebivalstva v Trstu, ki je znašalo pirej 250.000 ljudi, poskočilo na skoraj 400.000 jn sicer to na račun beguncev iz južne in srednje Italije, Zadra in Rek©, v ogromni večini tudi fašistov, so v zadnjih treh dneh, 25., 26. in 27. marca, pripeljali iz Italije z vlaki, avtobusi in kaimijoni tisoči fašistov v Trst in Gorico. Zavezniški komisiji je najbrže znano, da je osebni promet med Italijo in Julijsko krajino mogoč le s propustnicami, ki jih izda zavezniška vojaška uprava. Vsi ti ljudje so torej prišli v Trst in Gorico z vednostjo in dovoljenjem zavezniške vojaške uprave. Ob primernih finančnih in transportnih prilikah bi lahko pripeljali iz Italije tudi nekaj milijonov ljudi za potvarjanje resnične volje avtohtonega, domačega prebivalstva Julijske krajine. Da bi omogočila te fašistične demonstracije, j© zavezniška vojaška uprava izdala izredne ukrepe. Že pet ur pred napovedano demonstracijo je hermetično zaprla vse dohode na piazza Unitfä. Tako veliko skrb za uspeh te demonstracije je pokazala kljub temu, da je morala na osnovi prejšnjih dni zanesljivo sklepati, da bo imela povsem fašističen značaj, ker so že vse prejšnje dnj iste tolpe in njih uradni predstavniki sovražno nastopali proti slovenskemu prebivalstvu in že takrat začeli demolirati slovenske lokale. Vse operacije za zaščito fašistične CLN-ovske demonstracije je osebno vodil gospod polkovnik Smuts, višji oficir za mesto Trst, ki — po vseh znakih sodeč — ni naklonjen slovenskim in italijanskim demokratičnim množi-žicam. Poskrbel je za blokado antifašističnih manifestantov ob sami morski obali, češ da njihova manifestacija uradno ni dovoljena, ter je osebno odredil. da se ustavi velika povorka, ki .je prihajala iz via Ghega na via Car-ducei, kljub temu, da je bila vsa via Carducci povsem prazna, in je ukazal, usmeriti jo v via Galati. Zadnji del tega sprevoda so civilni policisti in fašisti z italijanskimi trikolorami okrog vratu, skupno in enako oboroženi z lesenimi kiji, napadli in do krvi pretepli mnogo mirnih manifestantov. Zavezniška vojaška upTava je dopustila ali celo odredila, da je civilna policija kar najostreje nastopala proti antifašističnim manifestantom, medtem ko ni ničesar ukrenila proti fašističnim izzivačem, ki so bili oboroženi z lesenimi kiji. kakršne ima civilna policija, z noži in revolverji. Bili so primeri, ko so cele vrste teh fašistov ob navzočnosti civilne in vojaške policije neovirano z lesenimi kiji do krvi pretepali neoborožene moške in ženske antifašistične manife-stante. srni. Gospodarski izvedenci medzsu vezniške razmejitvene komisije so sprejeli na daljši razgovor razna zastopstva. Zavezniška vojaška uprava je dovolila, da je CLN z zvočniki pozival svoje tolpe na napad na delavski okraj Sv. Jakoba. Ta napad so organizirali povsem po vzgledu prav takih fašističnih napadov v letih 1920—1921. Ta napad, ki ga je izvršilo okrog 1000 oboroženih fašistov v spremstvu civilne policije, bi utegnil imeti hude posledice. čje se ne bi ljudstvo Sv. Jakoba takoj odločno uprlo in napadalcev pregnalo. Zavezniška vojaška uprava je dopustila, da so fašistične tolpe CLN-a v sprevodu nosile sliko maršala Tita na vešalih -z napisom: »Tito mit uns« in »auch© egli vuole un posto al sole«. Ta slika je romala po vsem mestu, tudi pod balkonom vladne palače. To je bila največja fašistična provokacija in podlost. Maršal Tito je najvišji predstavnik zavezniške Jugoslavije, marša! Tito je bil vrhovni komandant tudi slovenskih in itali janskih borcev v Julijski krajini in Trstu. Maršal Tito je za ves svet legendami junak, ki uživa globoko spoštovanje tudi najširših slojev ameriškega in angleškega naroda. Zavezniška vojaška uprava je dopu stila, da so CLN-ovski fašistj ure in ure vzklikali proti slovanski večini prebivalstva Julijske krajine z vzkliki: »fuori i sciavi, abbaso i sciavi, fuori lo straniero, nella patria di Rosetti no se parla ehe Italian«. Ne glede na to, da so Slovenci in Hrvati avtohtono prebivalstvo Julijske krajine in Trsta, med tem, ko so bili ti kričači v ogromni večini importirani iz Italije, je to nova vojna napoved že 27 let nečloveško zatiranemu slovenskemu narodu Julijske krajine in Trsta, ki si je s tolikimi žrtvami priboril svobodo. To je isti vojni klic, s katerim so se pred 25 leti začela strašna preganjanja slovenskega in hrvatskega naroda Julijske krajine in Trsta. Vse to pa je tudi neposreden napad na italijansko in slovensko bratstvo, ki je bilo s tolikimi žrtvami ustvarjeno v tej vojni in ki je osnovfii pogoj za mimo sožitje obeh narodnosti v Julijski krajini. Zavezniška vojaška uprava je dopustila, da so importirami fašisti ure in ure vzklikali: »morte a Tito!« To je naj večja žalitev za vse ono prebivalstvo Julijske krajine jn Trsta, ki se je v tej vojni borilo na strani zaveznikov. Zavezniška vojaška uprava je v polni meri odgovorna, da so v navzočnosti ali namerni odsotnosti civilne policije neovirano napadali in domet' ra' i slovenske trgovine in gostilne, da so vdirali v slovenska in italijanska zasebna stanovanja, grozili z revolverji in noži stanovalcem, ki .so izvesilj slo- Trst, 2. aprila. V zvezi s preiskavo, ki jo je izvršila civilna policija ob sodelovanju vojaških oblasti v noči od 28. na 29. marec 1945 v prostorih reparacijske baze Rdečega križa Jugoslavije v ulici Michelangelo Buonarotti št. 31 in s preiskavo, izvršeno v noči od 29. na 30. marec 1946 v Circolo dj cultura Ri-naldini v Via Capini, smatra Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za potrebno ugotoviti naslednje: 1. Obe preiskavi sta bili izvršeni na način, ki v vseh svojih dejanjih spominja na preiskave fašistov in SS-ov-cev. 2. Preiskavi sta bili izvršeni v odsotnosti odgovornih organov, ustanov ednosno organizacij, ki so v posesti preiskanih prostorov in za te prostore odgovorni. 3. Uslužbeci in druge osebe, ki so bile v času preiskave v prostorih, so bile odstranjene odnosno z orožjem prisiljene, da preiskavi ne prisostvujejo. 4. Postopek organov, ki so preiskavah, je bil po zatrdilu očividcev skrajno surov in brutalen. Medtem ko so v prvem primeru člani civilne policije odnosno agenti streljali iz revolverja, je preiskava v drugem primera pravi vandalizem. 5. Škoda, povzročena med preiskavo v Circolu di Cultura Rinaldini, presega vsoto nad stotisoč lir. Navedena primera spadata po načinu izvedbe v vrste protizakonitih dogodkov in postopanj, povzročenih po organih civilne policije, ki se vrste drug za drugim. V vseh demokratičnih državah sveta se preiskave izvršujejo ob navzočnosti oseb, odgovornih za prostore, ki so predmet preiskave, ali če teh ni, ob navzočnosti meščanov, ki se v to svr-ho pokličejo. Nihče ne more odrekati tukajšnjemu prebivalstvu- pravice, da se enkrat za vselej prenehajo metode, ki jih je 25 let v tej pokrajini uporabljal fašizem. venske in italijanske zastave z rdečo zvezdo, da so razbijali okna, metali kamenje v ljudi in stanovanja. Najbolj kričeča primera fašistične mržnje đo vsega, kar je slovensko, sta trikratni napad na slovensko knjigarno na Korzu v Trstu in dvakratni napad na stanovanje slovenskega pisatel ja in predsednika Pokrajinskega NOO-ja Franceta Bevka v Gorici, izmed kalerih se je prvi končal s pretepom njegove žene, pri drugem pa so razbili vrata. Zavezniška vojaška uprava je odgovorna, da je civilna policija skupno s fašisti CLN-a vdrla v prostore SIAU-ja v via Fabio Filzi št. 10 in popolnoma razdejala opremo po sobah. arhive in knjige pa je zmetala skozi okna na cesto ob huronskem odobravanju fašistične bande. Nemogoče si je zamisliti, da zavezniška vojaška uprava ne bi vedela za nečloveško pretepanje zaprtih antifašistov, zlasti v policijskih zaporih na kvesturi, v via XXX ottobre. To pretepanje je dobilo že prav množični značaj, kljub temu, da so se po porazu nacifašizma narodi vsega sveta oddahnili v prepričanju, da je z njim tudi konec pretepanj in mučenj ljudi. Žene in matere aretiranih antifašistov se dnevno pretresene do solz zatekajo k Pokrajinskemu N00-ju. Nekatere pri našajo celp krvavo perilo pretepenih svojcev in zahtevajo intervencijo, da se konča to nečloveško fašistično ravnanje civilu© policije. Pokrajinski NOO prilaga temu pismu prepise izvirnih pričevanj o zadnjih dogodkiih, zbranih v teku enega dneva, in si dovoljuje naknadno predložiti visoki medzavezniški komisiji še nadaljnja pričevanja. Ko Pokrajinski NOO zaključuj© to pismo s prošnjo, naj ga ugledna med-zavezniška komisija izvoli upoštevati glede na svobodno izražanje volje prebivalstva cone A za časa bivanja komisije v njej. mora ugotovili, da je 27 marec 1946 za ves svet najjasnejši dokaz, da bi pomenila priključitev Trsta ali dela Julijske krajine Italiji za slovensko prebivalstvo in za demokratično italijansko Ljudstvo novo strašno suženjstvo odnosno zatiranje do smrti, prav tako pa je tudi dokaz, da bi vsako podaljševanje sedanjega stanja vzdrževalo resno nevarnost za red in mir na tem ozemlju ter oteževalo ali eelo onemogočilo pravično re-šiteiv problema Julijske krajine. Po zgoraj opisanih dogodkih ponovno naprošamo visoko komisijo, naj s svojim objektivnim poročilom omogoči čim hitrejšo rešitev problema Trsta in Julijske krajine. Dogodki zadnjih tednov so jasno pokazali nenaklonjenost civilne policije odnosno njenh organov do antifašističnega ljudstva. Tak primer je tudi preiskava v prostorih Circolo di cultura Rinanldini, kjer so po končani preiskavi dokazovali na vsakem koraku'skrajno sovražnost. Zaradi tega moramo smatrati izvršene preiskave kot docela protizakonite, ki bijejo v oči vsem demokratičnim načelom, običajnim v demokratičnih in kulturnih zemljah te r smatrati tudi izsledke teh preiskav kot neverodostojne, kajti nobenega dokaza ni. da hi bili ti izsledki rezultat res objektivnega in nepristranskega poslovanja organov, ki so preiskave izvršili. PNOO za Slovensko Primorje in Trst Protest proti razpustu Akcijskega odbora Trst, 2. aprila. Dopisnik Tanjuga poroča: Osvobodilni svet za Trst je poslal zavezniški vojaški uipravi v Trstu protestno pismo zaradi razpustitve Akcijskega odbora. V pismu je poudarjeno, da je bil Akcijski odbor sestavljen iz predstavnikov vseh antifašističnih organizacij. Izvolili so ga predstavniki legalno priznanih organizacij na zborovanju, ki je bilo prijavljeno zavezniški vojaški upravi in je bil njegov cilj, voditi z zakonitimi sredstvi borbo za uveljavljanje demokratičnih pravic. Osvobodilni svet navaja nadalje, da je bil ta odbor razpuščen z neupravičenim odlokom prav v trenutku, ko je nasprotna stranka povedla v Trst veliko število šovinističnih in fašističnih elementov z jasnim namenom, da izzove široke ljudske množice, ki jäh Osvobodilni svet predstavlja in zastopa. Protestno piano zaključuje Mestni osvobodilni svet z besedami: »Osvobodilni svet za Trst smatra odlok o razpustitvi Akcijskega odbora za nezakonit in nasprotujoč načelom prave demokracije, za katero se je ljudstvo v tej krajini toliko borilo, zaradi česar formalno protestira proti temu odloku.« Preöl-cg zakona o pogodbi o prijateljstvu in vzajemni pomoči med FLRJ in Poljsko republiko OftGffoženi civilisti In civilna policija so vdrl! v prostore repatriacij ske komisije RK Jugoslavije v Trstu Protest Pokrajinskega N00 za Primorsko in Trst Kako le bilo izvedeno lludsko ifetie v Istri feta 1945 Jadranski institut je izvedel v oktobru 1945 ljudsko štetje v Istri. Rezultate je objavil mini. ster za informacije Sava Kosa-nović in so jih priobčili vsi naši listi. Novinarji iz Ljubljane smo se obrnili na univ. prof. dr. J o. sipa Rogliča, direktorja Jadranskega instituta, ki je vodil štetje, s prošnjo, naj nam pojasni pomen in delo Jadran skega instituta, način izvajanja štetja in glavne rezultate. Dr. Josip Roglič se je naši prošnji odzval in nam odgovoril na stavljeno vprašanje: Jadranski institut je čisto znanstvena ustanova. Sodelavci so se zbrali prvič že 1. 1937 v Zagrebu, kjer so se dogovorili, da bodo sistematično obdelovali vsa vprašanja Jadrana, zlasti pa tistega našega ozemlja, ki je bilo pod italijansko okupacijo. To pa nam je bilo takrat onemogočeno. Naša čisto znanstvena raziskovanja, kjer je šlo vendar za osnovne nacionalne interese, nam Stojadinovičev režim ni dopustil. Zaradi svojih tendenc je bil takratni režim preveč vezan na mnenje fašistične Italije, da bi nam dovolil naše nacionalno delo. Toda delovna zajednica, ki je bila osnovana v Zagrebu, ni odnehala, temveč je delo nadaljevala in proučevala zlasti ona vprašanja, ki jih je smatrala za najvažnejša. V prvi vrsti si je nadela nalogo, da prouči one kraje Jadranskega -ali bolje Jugoslovanskega primorja, ki bo ostali izven meja Jugoslavije. Posebno skrb je posvetila gospodarskim, etničnim in zgodovinskim razmeram v Istri in sosednih krajih. Na podlagi podatkov, ki jih je na ta način zbrala, je bila sestavljena v francoščini knjiga, natisnjena že leta 1943 v tujini, ki je bila pozneje izpopolnjena in obelodanjena pod naslovom »La Marche Ju-Bene< v založbi Jadranskega instituta na Sušaku meseca septembra 1945 o priliki konference zunanjih ministrov v Londonu. Po osvoboditvi maja 1945 se je Jadranski institut tudi formalno ustanovil s sedežem na Sušaku in sicer 5. junija 1945, delo pa se je fe nadalje razvijalo predvsem v Zagrebu, ker ga je bilo tam lažje ‘organizirati. Glavni problem, s katerim se je bavil Jadranski institut, je bilo proučevanje onega dela Jugoslovanskega primorja, ki ni bilo v Jugoslaviji. Rezultat, do katerega smo prišli v tej dobi, je bila ugoto-• vitev, da na žalost v dotlej obstoječi literaturi in dokumentih nimamo zanesljivih statističnih podatkov, na podlagi katerih bi mogli utemeljiti svoje pravice. Vse dotedanje statistike so bile neresnične, zlasti za Istro. Avstrijske statistike iz dobe od leta 1880 do 1910 so bile sestavljene po napačni metodi fci z določenimi političnimi cilji. Ker avstrijskim oblastem z absolutizmom ter z raznimi političnimi in kulturnimi ukrepi ni uspelo, da bi utemeljili privilegije, ki so jih uživali na tem področju takrat gospodujoči narodi, Nemci na severu in Italijani na jugu, so poskušali ustvariti za to vsaj fiktivno podlago. Zato v svojih statistikah niso upoštevali narodnostne pripadnosti, marveč so uvedli kot merilo tako zvani občevalni jezik (Umgangssprache,, lingua đ’uso), ki so se ga prebivalci morali posluževati na ulicah, v uradih itd. in ki naj bi bil dokaz njihove narodnosti. Mi se seveda s takimi podatki nismo mogli zadovoljiti. Naši ljudje so se takrat morali posluževati italijanskega jezika, ker so bili .k temu prisiljeni in prav zaradi tega izkazujejo av- strijske statistike netočne in za nas krivične številke. Tudi statistika iz leta 1900 ni nič boljša, statistika iz leta 1910 pa je še bolj nepravilna. Šele ljudsko štetje, ki smo ga izvedli leta 1945, daje kolikor toliko jasno sliko. To je edinstveni primer v statistični zgodovini teh krajev, ker je bilo ob tej priliki prvič pravo etnično štetje. Ko smo ustanovili Jadranski institut, smo prišli do prepričanja, da je nujno potrebno, da pridemo za vsako ceno do zanesljivih podatkov o sedanjem dejanskem stanju, predvsem tam, kjer je bil slovanski živelj najbolj zatiran, kjer se je moral najbolj posluževati italijanskega jezika in kjer so bile največje zlorabe s tako zvanim občevalnim . jezikom. Ta naloga je bila težavna in se je zdela v začetku sploh neizvedljiva. Reden popis prebivalstva lahko izvrši samo država, ki lahko v ta namen uporabi vsa sredstva in izvede popis na določen dan in uro. Takega državnega popisa seveda mi v sedanjih razmerah niti nismo mogli izvesti, ker državna pripadnost teh krajev še ni dokončno določena. Zato je to nalogo izvedla znanstvena ustanova, ki daje vse jamstvo, da je metoda čim bolj objektivna in točna. Izdali smo posebne formularje s celo vrsto vprašanj. Glavna vprašanja so bila: družinski jezik, to je jezik, ki se govori doma v družinskem krogu. Posebna rubrika se je nanašala na svobodno izjavo o narodnem čustvovanju, to je, kaj se dotičnik v nacionalnem pogledu čuti. Upoštevati je namreč treba, da zlasti mlajši rod, M je doraščal pod fašistično okupacijo, često pravilno niti ne zna več našega jezika. V Šolah se je izvajalo raznarodovanje in so bili otroci celo kaznovani, če so izpregovorili besedo v domačem jeziku v šoli ali na ulici. Mnogokje se našega jezika tudi doma niso mogli priučiti. Zato smo predvideli v tej rubriki svobodno izjavo o nacionalni pripadnosti rodbine. Mnogo naše mladine ne zna dobro našega jezika, a vendar občuti gorečo pripadnost k Slovanom, dokazano tudi med narodno osvobodilno borbo. Zaradi tega smo uvedli v popis to svobodno izjavo. Razume se, da nismo postavljali nikakega vprašanja glede državne pripadnosti (cit-tadinanza), kajti na tem področju, bivšem ozemlju Italije, je bil vsak italijanski državljan. Naš cilj je bil ugotoviti narodnost, kajti to šo italijanski popisi prikrivali, ker se je fašizem, kakor je znano, enostavno postavil na stališče, da je vsak italijanski državljan ipso facto Italijan. Popis je bil izvršen meseca oktobra lanskega leta. Seveda se ni izvršil v enem dnevu, marveč je trajal dalje časa. Za podlago pa je služilo stanje na dan 1. oktobra 1945. Čeprav morda formalno ne ustreza normalnemu državnemu ljudskemu štetju, je pa zato popolnoma realen. To dokazuje tudi rezultat, ki izkazuje na področju rapallske Istre 27% Italijanov in 73% Slovanov, Hrvatov in Slovencev. To v bistvu ni nič novega. Do enakega rezultata so prišli strokovnjaki že pred 100 leti. To, kar smo mi ugotovili s tem popisom, so priznavali najbolj ugledni avstrijski statisti-čarji. Tako je na primer avstrijski statističar Ficker, ki je 30 let vodil glavni avstrijski statistični urad, že takrat ugotovil, ‘kako se lahko potegne etnična meja. Mesta v zapadni Istri so bolj italijanska, neposredna okolica pa je popolnoma slovanska. Italijani so samo otočki v slovanskem morju. Do istega rezultata smo prišli tudi mi, Italijani so omejeni samo na oaze, vse področje Istre pa je naše. Kako liberalno smo postopali pri tem popisu, se vidi iz naslednjega: Imeli smo primere, da se v nekaterih krajih niso hoteli izjaviti o svoji narodni pripadnosti. Popisovalci so imeli strog nalog, naj v tem pogledu ne izvajajo prav nikakega vpliva. Kjer se niso hoteli izjaviti, tam smo pustili rubriko prazno. V tako zvani Bujštini je na primer 7800 ljudi odklonilo izjavo. Tu so vplivali predvsem socialni razlogi. V okolici Buja in Novigrada so še danes Hrvati koloni, ki žive na italijanskih zasebnih in cerkvenih posestvih. Razumljivo je, da so se leta 1945 bali, da bi jih utegnili preganjati, če bi se izjavili na eno ali drugo stran in bi zaradi tega lahko izgubili svojo eksistenco. Ko pa je sedaj prišla komisija in ko so videli, da bo odločitev ko--misije priznana od vsega sveta, je okrog 5000 teh ljudi iz lastne pobude podalo svojo podpisano izjavo, da se čutijo v nacionalnem oziru Slovane. To je le en dokaz več, da je naša statistika pravilna in popolnoma nepristranska. O tej statistiki nas je zaslišala tudi zavezniška komisija, O podrobnostih tega razgovora seveda ne morem govoriti, povem pa iahko samo enor Niti v celoti, niti v kaki podrobnosti ni bilo niti enega ugovora proti našim podatkom. Naš popis prebivalstva je tako temeljit, da ima komisija vsepovsod in vsak čas priliko prepričati se o njegovi točnosti. Za vsako tudi najmanjše naselje je podan podroben pregled z navedbo vseh imen rodbin in prebivalcev ter njihove narodnosti. Le v coni A na področju okrog Pulja popis ni bil izvršen v celoti. Popisovanje se je v redu pričelo, potem pa je zavezniška zasedbena oblast popisovalce pozaprla in s tem onemogočila izvedbo. Zato je bila izvedena samo anketa, ki nam je dala približne rezultate. Prešteli smo one, za katere zanesljivo vemo, da mso Italijani, vse ostale pa smo vpisali za Italijane, čeprav je tudi med njimi mnogo neitalijanov. Zato lahko mimo trdim, da je v ra-pallski Istri še mnogo več Slovanov, kakor pa. jih izkazuje naša statistika. To dokazuje tudi dejstvo, da je medzavezniška komisija pri svojem potovanju po Istri nasla v nekaterih krajih manj Italijanov, kakor pa jih izkazuje naša statistika. Komisija je osem dni anketirala po Istri, a vsi podatki, ki jih je pri tem zbrala, so za nas nujno pozitivni Število Italijanov ni nikjer večje, kakor ga izkazuje naša statistika. Prav v tem je velik pomen našega ljudskega štetja. Naše podatke lahko kontrolira kdor koli in vsakdo se bo lahko prepričal, da so absolutno točni in nepristranski. Popisovalo je 16 strokovnjakov, na terenu so popisovali v glavnem duhovniki, v italijanskih krajih pa Italijani sand. Popis je bil izveden 'v dobi volivne kampanje, ki se je vodila pod geslom bratstva Slovanov in Italijanov. Vsak incident, ki bi se bil pripetil, bi lahko imel neprijetne posledice in bi bilo naše delo trajno otežkočeno. Ker pa se je popis izvajal strogo objektivno in nepristransko, ni bilo nikjer niti najmanjšega incidenta in niti najmanjše pritožbe. Zato lahko kategorično trdim, da je naš popis iz leta 1945 popolnoma pravilen in liberalen in da pri tem niso bili prav v ničemer prikrajšani interesi Ita- lijanov. Kar se tiče Pulja, je po izjavi Italijanov samih najmanj polovica prebivalstva slovenske odnosno hrvatske narodnosti. Mi v statistiki nismo mogli iti tako daleč, ker nimamo popolnoma zanesljivih številčnih dokazov. To so v glavnem smernice ljudskega štetja iz leta 1945, ki je mnogo pripomoglo k razsvetlitvi nacionalnih odnosov in ki bo brez dvorna zelo olajšalo razpravo in razsodbo o mejah v Istri. Na osnovi tega popisa je izdelan nacionalni kataster Istre. To je bilo ogromno delo, ki se vidi tudi po tem, da je upoštevan vsak najmanjši kraj in da so za vsako najmanjše naselje navedeni tudi vsi podatki za vsa ljudska štetja od leta 1880 dalje. Dodana je tudi za vsak kraj posebej podrobna analiza družinskih imen in ugotovljen njihov slovanski, italijanski ali drugi izvor. Za vsako najmanjšo vas so navedeni tudi podatki o režimu, ki je vladal tam med italijansko okupacijo, navedena pa tudi podrobno udeležba vsakega kraja v narodno osvobodilni borbi. Lahko rečemo, da je v tej statistiki podana mikro-skopična etnična slika Istre. S tem je bilo tudi delo komisije znatno olajšano, kajti pri vsaki hiši posebej se je lahko prepričala o točnosti in zanesljivosti naših podatkov. Naša statistika je v tem pogledu edinstvena, ker daje poleg ugotovitve narodnostne slike naš kataster podatke o gibanju prebivalstva, analizo rodbinskih imen (kar je zelo važno in nujno glede na prisilno poitalijančevanje priimkov pod fašizmom), in v rubriki »splošni podatki« vsebuje tudi vse, kar se je važnejšega zgodilo v vprašanju šolstva, cerkve, gospodarstva, preganjanja, narodne borbe itd. v posameznih krajih. Edinica našega katastra namreč ni upravna, niti davčna občina, marveč vsak posamezni kraj, čegar popis je v avstrijski statistiki iz leta 1910. Nikjer na gvetu ni dežele, ki bi bila etnično tako natanko analizirana, kakor je naša Istra, Prepričan sem, da bodo oni činitelji, ki jim je poverjena naloga ugotoviti dejansko narodnostno mejo, vse to upoštevali in da bo popravljena krivica, ki se je zgodila našemu ljudstvu leta 1918. Predsednik madžarske vlade ni hotel sprejeti zastopstva južnih Slovanov Budimpešta, 30. marca. Last »Svoboda«, glasilo antifašistične fronte Slovanov na Madžarskem je objavil članek pod naslovom: »Doslej so nam obljubljali, —.sedaj nas ne sprejemajo.« V članku je rečeno, da je delegacija Južnih Slovanov hotela 14. marca obiskati predsednika madžarske vlade z namenom, da bi dosegla izpolnitev številnih obljub, ki jih je madžarska vlada dala zastopnikom Slovanov. Ko se je delegacija prijavila za obisk pri predsedniku vlade, so jo odpravili, češ, da je predsednik zaposlen in da je ne more sprejeti. Na vprašanje delegatov, če bo predsednik vlade lahko sprejel delegacijo v naslednjih dneh, je sekretar odgovoril, da ne. Rekel je, naj delegacija pismeno predloži svoje prošnje in pritožbe. V članku je končno med ^rugim rečeno: »Morda je sam ministrski predsednik spoznal, da nima pokazati dovolj dejstev o doslej izpolnjenih obljubah in da je tako sprejemanje delegacij postalo odveč.« Nato pravi pisec, da bi obiski pri predstavnikih madžarskih oblasti postali odveč samo takrat, če bi ir.3d-žarka viala izpolnila obljube, ki jih je dali Slovanom. Sovjetska zveza pošilja Franciji žito. Sovjetska tovorna ladja »Voro-šilov« je Pa poti v Marseille s tovorim • 5334 ten žita. V sovjetskih pristaniščih nakladajo še tri tovorne ladje. Rumuiiski veleposlanik v Beogradu je Izročil svoja poverilna pisma Beograd, 30. marca. Novi rumunski veleposlanik v Jugoslaviji profesor Tudor Vianu je ob 11.30 izročil poverilna pisma predsedniku Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivanu Ribarju. Veleposlanik g. Tudor Vianu je prišel v spremstvu šefa protokola pri ministru za zunanje zadeve Pavla Bijanskega, svetnika pri poslaništvu Aleksadra Georgesca, sekretarja poslaništva Jon Djurka in atašejo za tisk Jon Franeetija. Pred palačo Ljudske skupščine FLRJ je bila postavljena častna četa KNOJ-a. Pri vhodu v palačo je veleposlanika sprejel sekretar Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Mile Peru-nlčič. Izročitvi akreditivnih pisem sta poleg predsednika Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivana Ribarja prisostvovala tudi podpredsednik Mo-ša Pijade in minister Stanoje Simič. Veleposlanik Vianu je pri izročitvi akreditivnih pisem dejal: »Rumunski narod je z največjo simpatijo spremljal borbo narodov Jugoslavije in občuduje njihovo legendarno junaštvo ter neustrašnost maršala Tita.« Vianu je nadalje dejal, da si romunska vlada in rumunski narod želita pdlnega razvoja in napredka Federativne ljudske republike Jugoslavije ter solidarnost z narodi Jugosla- vije v njihovem prizadevanju za splošni mir. »Pri izvrševanju svoje misije,« je dejal veleposlanik Vianu, »bom srečen, če mi bo uspelo še bolj poglobiti tradicionalno prijateljstvo med našimi narodi in ga razviti v demokratičnem duhu, ki je upanje vsega sveta. Izražam zahvalo za zaupanje, ki mi ga bosta izkazali vaša ekscelenca in vaša vlada pri izvrševanju moje naloge.« Ko je predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar sprejel akreditivna pisma, je dejal, da so narodi Jugoslavije z veliko simpatijo spremljali borbo in napore romunskega naroda, ki so Rumunijo ponovno vrnili v vrste svobodoljubnih in miroljubnih narodov. »Narodi Jugoslavije,« je dejal predsednik Ribar, »najprisrčneje želijo blagostanje in napredek nove demokratične Rumunije in želijo skupno z romunskim narodom hitro obnovo in miroljubni razvoj tradicionalnih prijateljskih odnosov med obema državama, ki sta bili v vojni tako težko prizadeti. Naši narodi so prepričani, da bft poglobitev teh odnosov mnogo pripomogla h konsolidaciji trajnega miru v tem predelu Evrope. Bodite prepričani, ekscelenca, da vam bo vlada Federativne Ljudsk« republike Jugoslavije nudila vso pomoč pri izvrševanju vaše misije.« Češkoslovaški poslanik v Beogradu o obisku maršala Tita v češkoslovaški Beograd, 31. marca .Izredni poslanik in pooblaščeni minister Češkoslovaške republike g. Korbel je dopisniku ČTK izjavil o pomenu obiska v Češkoslovaški: BeogTad je pozdravil maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita z navdušenimi manifestacijami po njegovem povratku z državnega obiska v Češkoslovaški in Poljski. Maršala je sprejela množica 200.000 Beograjčanov pred železniško postajo in z burnim odobravanjem spremljala njegov govor, v katerem je orisal globoke vtise s svojega potovanja po naši de. želi. Jugoslovani so s tem dokazali, kakor so to storili tudi Cehi in Slovaki,, da znajo pravilno ceniti obisk maršala Tita v Češkoslovaški. Maršal Tito m člani njegovega 'spremstva minister Djilas> minister kultur- nega odbora Ribnikar, namestnik ministra za zunanje zadeve Velebit, so se seznanili v Pragi in Bratislavi z vodečimi osebnostmi češkoslovaškega političnega življenja in razpravljali z njimi o vseh zadevah, ki zanimajo prijateljski bratski republiki Jugoslavijo in Češkoslovaško. Pergledali so naše tovarne in obiskali kulturne ustanove. Povsod so jih sprejeli z edinstvenim navdušenjem in v velikem številu. Triumfalna pot skozi Prago je zapustila maršalu — po njegovih besedah — nepozabne vtise. Pomen obiska maršala Tita v češkoslovaški ne bo samo v tem, da bosta naši dve državi podpisali pogodbo, ki jo omenja uradno poročilo, ampak tudi v tem, da se bo sodelovanje narodov Jugoslavije in Češkoslovaške še bolj poglobilo na kulturnem polju. Draža Mihajlovič je v zaporu, njegovi agenti [pa se sprehajajo po Parizu ugotavlja francos ki list »Humanite« Pariz, SL. marca. »Humatute« je objavil članek pod naslovom »Mihailovič je v zaporu, a njegovi agenti v Parizu«. Draža Mihajlovič, Id je ukazal zaklati na tisoče jugoslovanskih rodoljubov, je bil pred nekaj dnevi ujet na neki pečini v Bosni, kjer se je zadnje čase skrivah »Senzacionalne vesti«, ki so bile zadnje mesece objavljene v inozemstvu, so napovedovale, da gospodari Mihajlovič z okoli 70.000 ljudmi po planinah. Aretacija izdajalca je postavila stvari na svoje mesto. Stvarno je imel Mihajlovič s seboj samo 11 zvestih podanikov! Öeprav izdajalec ln njegovi četniki niso pomenili nikake nevarnosti za mir in red v novi Jugoslaviji, so vendar njegovi agenti v inozemstvu resna grožnja mednarodnega miru. Ali nismo zvedeli, da njegovi sodelavci v Londonu premišljajo, da bi se obrnili na organizacijo Združenih narodov! Njihov cinizem ne pozna mej. Za varnost naše dežele m za dobre odnose, ki jih imamo z mlado jugoslovansko republiko, je zelo važno, da odkrijemo spletke Mihajlo-vićevih sodelavcev, ki jih podpirajo francoski reakcionarji. Ne moremo razumeti, zakaj sprejemajo Mladena žujoviča, bivšega izdajalčevega oficirja, gotovi člani pri Orseilleu Kot Mihajlovičevega veleposlanika. V tem svojstvu si dovoljuje izdajati potne liste vojnim zločincem in sodelavcem okupatorja. Istočasno njegov pomočnik Kada-novič neprestano obiskuje uredništva listov »Epoque«, »Mond« ta drug«, kjer ga zelo ljubeznivo sprejemajo. Ne moremo dovoliti, da se takšni ljudje sprehajajo po Franciji neKaz-novano, in kar je še huje, da so »persona grata« pri nekaterih una do poglavarja francoske vichyske vlade — Petaina imenuje Ribbentrop najvišjo naklonjenost. Odgovarjajoč na vprašanje o svojem privatnem bogastvu je »Ribbentrop izjavil: Nedavno je predstavnik britanske obtožnice trdil, da sem imel v začetku samo eno hišo. a pozneje šest Prvo hišo sem zgradil v Berlinu, nato sem kupil nekatera posestva, leta 1924. pa sem podedoval Sannemberg blizu Berlina. Kar se tiče ostalega nepremičnega premoženja. namreč dvorca v Salzburgu, lovišč in hiš v Sudetih kakor tudi v Slovaški in na Renskem področju, je Ribbentrop izjavil, da je vse to pridobil z delom ali kot darilo od Hitlerja. V začetku večernega zasedanja je predsednik lord Lawrence opomnil branilca, da Ribbentrop preveč govori o sporazumih, ki jih je sklenil, namesto o sporazumih, ki jih je Nemčija prekršila kakor tudi cn osebno. Kljub temu je obtoženec še nadalje zelo obširno opisoval stvari, ki nima? jo zveze s procesom. Naravnost neverjetno je lagal, ko jg pojasnjeval zgodovino csvajapja Češkoslovaške. Podobno kakor Goring, je tudi on dal smešno izjavo, da so nemške čete okupirale Češkoslovaško na. trdovratno zahtevo samih Čehov in Slovakov. Pri tem je napačno p:iikazoval znane izdajalce češkega in slovaškega ljudstva Tria, Tuko, Hacho in Hvafoovskega, predstavnike teh dveh narodov. Takšno in podobno brbljanje je prisililo predsednika k pripombi, da pripovedovanje obtoženega nima nobene zveze s procesom. Večerno zasedanje se je zaključilo z običajno opombo predsednika, da se branilec in obtoženec preveč zadržujeta pri podrobnem opisovanju dejstev, ki so vsem znana. Predsednik je poudaril, da bo sodišče potrpežljivo padušalo obširne razlage obtoženega, toda taikšne podrobne razlage dogodkov ne bodo izboljšale obrambe. Oborožen odpor nacistov London, 1. aprila. Načelnik ameriškega obveščevalnega oddelka brigadni general Sibert je izjavil v Frankfurtu, da je bilo v ameriški okupacijski coni Nemčije in Avstrije aretiranih okoli 1000 sumljivih oseb. Pariz, 1. aprila. Agencija France Presse poroča, da je določeno število nacistov o priliki policijske racije v ameriški in britanski okupacijski coni v Nemčiji nudilo resen odpor. Nacisti, ki so bili obkoljeni v hišah, so se branili s puškami in strojnicami. Tokio, 1. aprila. (Tass)- Izgleda, da podvzema Siderharova vlada, ki sanja o maščevanju, vse mogoče ukrepe pod krinko lažnega demokratičnega be.edičenja. da bi ohranila reakcionarni režim na Japonskem in na ta način obnovila moč japonskega imperializma. Ako bi taka vlada še ostala na oblasti, bi resno prišlo v vpiašgnje izpolnitve pogojev brezpogojne predaje. Siderharova vlada hi rada z volitvami, ki jih je razpisala za 10. april, postavila zakonit» temelj sedanjemu položaju na osnovi formalnega spoštovanja klavzule potsdamske deklaracije o demokratizaciji Japonske. — Zaradi tega je v interesu japonskega naroda, da se vo-litve odlože in sestavi prava demokratična vlada, ki bi bila zmožna, da odstrani vse zapreke, td ovirajo preporod in utrditev demokratičnih teženj japonskega ljud stva. Samo pod vodstvom take vlade bi se lahko izdelal volivni zakon, ki bi zagotovil resnično možnost izražanja-volje večine japonskega naroda in le tako bi se ustvarila nova uutava, ki bi naredila konec vladavini protiljudske reakcionarne monarhije.. Vsi svobodoljubni narodi, ki si ne želijo ponovitve napadalnosti na Daljnem vzhodu, so zainteresirani na resnični demokratizaciji Japonske. Hoover odpotoval iz Varšave v Helsinki Varšava, 1. aprila. Bivši predsednik Združenih držav Amerike Hoover je v spremstvu ameriškega veleposlanika v Varšavi napravil poslovilni obisk pri predsedniku poljskega Narodnega sveta Boleslavu Bie-rutu, kateremu ge je ob tej priliki zahvalil za gostoljubnost, ki mu jo je izkazal za časa njegovega bivanja v Varšavi. Hoover je odpotoval z le-talopa v Helsinki. Izredni kongres socialistične stranke Francije Pariz, 1. aprila. (Tass) V predmestju Mont Rouge se je pričel 29. marca izredni kongres socialistične stranke Francije. Kongres je bil sklican zaradi* obravnavanja nujnih vprašanj, zlasti programa in volivne taktike. Konference krajevnih organizacij socialistične stranke, ki so bile pred kongresom, v glavnem niso podpirale namere nekaterih svojih voditeljev, da naj bi socialisti sklenili zvezo z »Demokratično socialistično odporniško zvezo« (UD SR) in z Ljudskim republikanskim gibanjem. številne delegacije stranke, zlasti prestolniška delegacija, so zahtevale odstavitev generalnega sekretarja stranke Daniela Mayerja, ki je pobudnik te politične usmeritve. že prvi dan kogresa se je takoj videlo, da je večina krajevnih organizacij stranke proti zvezi z »Demokratično socialistično odporniško zVe-zd« in Ljudskim republikanskim gibanjem, kakor tudi proti obnovitvi propagande, naperjene proti Komunistični partiji, številne krajevne organizacije so se izrazile za izvajanje politike enotne akcije socialistov in komunistov, ne da bi se dotaknili sicer vprašanja fuzije s Komunistično partijo. Repatriacija poljskih rudarjev iz Francije Pariz, 2. aprila Pred kratkim je zasedala v Parizu mešana poljsko-francoska komisija, ki sta jo poljska in francoska vlada pooblastili, da organizira repatriacijo poljskih rudarjev iz Francije. Komisija je odredila, da se v aprilu repatriira prvi kontin- gent 505 rudarjev iz departementa Pas de Calais. Repatriiranci bodo lahko poslali na Poljsko svoje pri hranke v frankih preko poljske Pošt. ne hranilnice. Poljski rudarji bodo lahko prepeljali iz Francije vso svo. jo premično imovino, in celo avtomobile, v kolikor so si jih pridobili v zadnjih 6 mesecih pred odhodom. Poleg tega so zajamčene tudi vse pravice, ki so si jih pridobili s svojim dosedanjim delom v Franciji. Na zasedanju je bil sprejet sklep, da se ustanovijo mešane zdravniške komisije, ki naj bi imele nalogo ugotoviti odstotek za delo nesposobnih in ki bi izdajala potrdila o zdravstvenem stanju 'rudarjev, ki se vračajo na Poljsko. Bolgarsko-poljska trgovinska pogajanja Lodz, 1. aprila. Bolgarski opolno. močeni minister v Poljski Tagarov, ki se mudi v Lodzu kot voditelj bolgarske trgovinske misije, je v razgovoru z novinarji opisal svoje vtise, ki jih je dobil na Poljskem, ter politično in gospodarsko ter kulturno življenje Bolgarije. V prisrčnem razgovoru z novinarji je minister Taga-rov izrazil upanje, da se bo poljsko-bolgarsko prijateljstvo še okrepilo. Bolgarija bo za poljske industrijske proizvode, zlasti proizvode kemične in fužinarske industrije, dajala v zameno tobak, surove kože, mangan-sko rudo, krom in boksit, predvsem pa suho sadje in vino. Bolgarska trgovinska delegacija si je nato ogledala usnjamo »Saturn« kakor tudi tobačno tovarno in velika tekstilna podjetja. 31. marca je komisija odpotovala, v Šlezijo, Mladina Balkana pri dr. Grozi Bukarešta, 1. aprila. Predsednik rumunske vlade dr. Peter Groza je sprejel delegacije jugoslovanske, bolgarske in albanske mladine, ki so ge udeležile proslave svetovnega mladinskega tedna v Bukarešti. Ob tej priliki je izjavil: Rmnunija želi vzpostaviti bratske odnose z vsemi soseda nimi narodi. Naši narodi go v preteklosti mnogo trpeli zaradi svojih neumnih razprtij s sosedi. Ne smemo dopustiti, da bi se to še nadalje dogajalo. Naši narodi naj bi bratsko sodelovali. Meje nas ne smejo dehti, ampak naj bi nas združevale.« Kongres demokratične fronte Albanije Tirana. 31. marca. Sekretariat demokratične fronte Albanije je sklenil, da bo 7. aprila kongres demokratične fronte, na katerem bodo proučili npve naloge in pripravili nove lokalne volitve za Fronto in ljudske oblasti ter odobril; pravila in statut demokratične fronte. Kongresu bodo prisostvovali elani predsedstva Fronte posameznih okrožij in delegati antifašističnih organizacij. Podržavljenje električnih družb v Albaniji Tirana, 1. aprila. Tass javlja, da je albanski radiq sporočil odobritev zakona o likvidaciji mešane delniške družbe SITA v Tirani in električne družbe v Korci. Delnice teh družb so med drugimi posedovale tudi sestre kralja Zogua. Delničarji niso hoteli več izpolnjevati svojih obveznosti do oblasti in so tako ogrožali preskrbo Tirane in Korce z električno energijo. Po zakonu, ki ga je sprejela ljudska skupščina, pripade celotno imetje teh podjetij državi. Van Acker sestavil novo belgijsko vlado Bruselj, 31. marca. Van Acker Je sestavil novo belgijsko vlado. Predsedstvo in ministrstvo za proizvodnjo premoga je prevzel sam, zunanji minister je Spaak. V vladi je 6 soclau-stov, 6 liberalcev, 4 komunisti in 2 izven strank. Pripadniki Komunistične partije imajo ministrstva za osktdo-vamje, za narodno zdravje; za obnovo in aa javna dela. Preosnova Giralove vlade Pariz, 2. aprila. Tass poroča: Martinez Bario je sporočil predstavnikom tiska, da bo izvedena rekonstrukcija Giralove vlade prihodnjo nedeljo. V novo vlado bodo vstopili predstavniki tako desničarskih kakor levičarskih strank, med njisai tudi predstavniki Komunistične partije, z razliko od sedanje vlade, ki je sestavljena skoro izključno iz predstavnikov strank sredine. Pariz, 31. marca. (Tass) Komunistična partija Španije je sklenila poslati svojega predstavnika v Giralovo vlado. Na temelju pogajanj z Giralom in Martinezom Bariom se je vodstvo komunistične parti je Španije odločilo, da imenuje kot predstavnika komunistične partije v Ojralovi vladi Santi-aga Carinija. Na seji skupine španskih socialistov, ki ie bila pod predsedstvom Ne-grina. je pojasni! Alvarez Del Vavo stališče te skupine do Giralove vlade. Izjavil je, da priznava skupina Giralovo vlado kot zakonito špansko vlado, zahleva pa. 'a se mora Giralova vlada preoanovaiti. Podržavflenle bank v Franciji Pariz, 31. marca. Na seji ministrskega sveta sta bila sprejeta dva zakonska predloga o organizaciji kredjta in o podržavljenju poslovnih hank. Molotov sprejel ameriškega poslanika Moskva, 33. marca. (Tass) Minister za zunanje zadeve Molotov je sprejel izrednega in opoluomočenega veleposlanika Združenih držav Amerike v Sovjetski zvezi Wal terja Smitha v zvezi z bližnjo izročitvijo poverilnih pisem predsedniku Prezidija Vrhovnega sovjeta. Sovjetska zveza plačala prispevek za ZN Newyork, 1. aprila. Sovjetska zveza -je danes obvestila organizacijo Združenih narodov, da je izplačala svoj prispevek organizaciji v višini 1,723.000 doi&rjev. Izmed 51 držav članic Združenih narodov je Sovjetska zveza prva velika sila, ki je v celoti izplačala svoj prispevek za vzdrževanje in delo organizacije Združenih narodov. Razen Sovjetske zveze so svoj prispevek v celoti izplačale še Belgija, Holandija in Norveška. Počastitev sovjetskih oficirjev na Bomholmu Kodanj, 31. marca. (Tass) Po kov-nik Christensen, 'danski vojaški poveljnik otoka Bamholm, je priredi v Rönne ju sprejem na čast generala Jakuševa, poveljnika sovjetskih čet na otoku in oficirjev njegovega glavnega stana. Isti večer so general Jakušev in sovjetski oficirji prisostvovati svečani V&ierji v obč'nskem poslopju. Guverner otoka Bornholm Ste-man je izjavil, da bo dansko p ebi-valsbvo vedno ostalo hvaležno Sovjetski zvezi zaradi njenega ogremne-ga doprinosa za. zmago nad Nemčijo in zaradi njenega sodelovanja pri osvoboditvi Danske. Švicarski poslanik v Kairu. Svic dki Zvezni svet se- je odločil, da ak d:tira švicarskega poslanika v Ka Alfreda Brunnerja tudi pri vlač Iraka, Libanona aa Sirijo. Zadružni vestnik Ljubljanska Naproza napovedala tekmovanje celjski in mariborski ♦ Po sedmih mesecih dela se je ljubljanska Nabavljalna in prodajna zadruga tako razvila, da je danes naj večje detajlno podjetje v državi Ljubljana, 1. aprila Ljubljanska Nabavljalna in prodajna zadruga, ki je bila ustanovljena na občnem zboru v lanskem septembru, je v nedeljo postavila program svojega nadaljnjega razmaha. V zborovalni dvorani Delavske zbornice je imela izredni občni zbor, ki je ob polnoštevilni udeležbi delegatov sprejel za bodoči razvoj važne sklepe. Kakor je predsednik dr. Milan Lemež v svojem poročilu poudaril, je zadruga v dosedanjem delu posvetila največjo pozornost notranji organizaciji, aktivizaciji članstva, organizaciji poslovalnic, zadružni vzgoji in izgraditvi vsega svojega aparata. Skupno z drugimi zadrugami je polagala temelje za dvig ljudske blaginje, katere znaki so vidni. Danes smo že v prvem razdobju padanja cen, kar je ogromen uspeh vsega našega državnega in zadružnega gospodarstva. Zavedati se moramo, da so po prvi svetovni vojni cene naraščale skoro 6 let, od leta 1918 do leta 1924. Zadružništvo je v tem kratkem času doseglo še drug važen uspeh. Po kratkih mesecih dela so nabav-ljalne in prodajne zadruge pritegnile v svoje vrste velike ljudske množice. Danes je nad četrtino prebivalstva Slovenije organiziranega v naprozah. Oskrbujejo pa v celoti polovico vsega prebivalstva Slovenije. Skrbno se pri tem gradi gospodarska povezava mesta in vasi, ki odstranjuje dosedanje nezaupanje med kmeti in delavci in delovnimi izobražena. V preteklosti je bil prepad med vasjo in mestom preširok in preglobok, da bi mogli danes trditi, da smo v tem pogledu dosegli že končne uspehe. Pot bodočega razvoja v tej smeri pa je že krepko začrtana. Ljubljanska Naproza je v prvih treh mesecih letošnjega leta povečala število svojega članstva od 30.690 oskrbovancev na nad 39.000. Deluje že 51 poslovalnic in v razpravi so predlogi za otvoritev novih. Denarni promet se je od oktobra do marca zvišal od 5 na 21 milijonov mesečno. Tako je ljubljanska Nabavljalna in prodajna zadruga postala največje detajlno podjetje v državi Preko nje potrošnik prevzema razdeljevanje blaga, nadzorstvo nad vsem razdeljevalnim aparatom in nad zaslužkom. Trgovina se torej vodi v njegovem interesu. Zadružni aparat ne služi samo Banom, temveč tudi posameznim republikam in državi, ker prevzemajo zadruge v razdeljevanje nekatere vrste blaga, ki se po drugih linijah ne razdeljuje. To dejstvo je nova klica bodočega razvoja našega zadružništva, ki bo služilo tako posameznemu potrošniku kakor celoti. Vse to delo, ki se vanj reakcija selo zaganja, stremi za dvemi cilji: da se vse razpoložljivo blago pravično razdeli in da se z izločitvijo špekulacije čim prej doseže splošno znižanje cen. Pri tem delu sodeluje tudi državni sektor s svojimi trgovinami in sicer na področju vse države. Ljubljanska Naproza je od ustanovitve do danes opravila veliko dela. Nihče ne trdi, da so že odpravljene vse napake in da teče njen voz gladko in brez ovir, bodoči razvoj pa jih bo z gotovostjo odpravil. Zato bodo skrbeli upravni odbor, odbori poslovalnic in članstvo samo s svojo kritiko na članskih sestankih. Zadruga se bo sedaj lotila tudi . organizacije svoje druge važne naloge. Morala se bc pripraviti na zbiranje in vnovčevanje pridelkov svojih članov, kar ve- lja posebno za zadružne člane v ljubljanski kmečki okolici Delegati so z navdušenjem sprejeli ugotovitve tov. predsednika o dosedanjih uspehih in o perspektivah bodočega razvoja. Po kratkem razgovoru je dr. Rupnik poročaj o predlogu za združitev starih zadrug z novo. Ljubljanska Naproza je na ustanovnem občnem zboru nastala iz 12 bivših nabavnih in prodajnih zadrug. Kasneje je ponudila združitev še Nabavna in kreditna zadruga uslužbencev finančne kontrole. Doslej je sedem zadrug sprejelo na svojih občnih zborih sklepe, ki omogočajo združitev. Zborovalci so soglasno odobrili, da se izvrši v roku šestih mesecev združitev z Nabavljahu) zadrugo državnih uslužbencev, z Nabavljalno zadrugo mestnih uslužbencev, z Gospodarsko zadrugo, s Kmetijsko zadrugo, s Konsumnim društvom za Ljublja-no-okolico, s Konsumnim društvom na Viču in Nakupovalnico in vnov-čevalnico v Dravljah. Vse te zadruge imajo premoženjske prebitke. Druge zadruge morajo pogoje za združitev šele urediti. Tako je na primer Nabavljalna in prodajna zadruga železničarjev sklenilä združitev, vendar njen sklep ni sprejemljiv, ker se lahko vključi v ljubljansko zadrugo samo njen Ijübljan-ski del, ne pa tudi mariborski in jeseniški, M se bosta vkl jučila v svoje krajevne zadruge. Podobno je s Prvim delavskim konsumnim društvom, dočim druge zadruge še niso imele svojih občnih zborov. Na ustanovnem občnem zboru je bilo sklenjeno, da se sme zadruga zadolžiti za 10 milijonov din. Ob velikem in naglem razmahu se je pokazalo, da ta kredit v določenih trenutkih, ko je potrebno naenkrat nakupiti velike množine blaga, ne zadostuje. Ob pomanjkanju obratnega kapitala- pa bi delo zadruge zelo trpelo. Upravni odbor je zato predlagal občnemu zboru, da odobri najetje nadaljnjih 20 milijonov din posojila v obratne svrhe. Po kratkem razgovoru je bil predlog so- Vršac, konec marca & Geometer gre od njive do njive Za njim hodijo kmetje iz Žužemberka, iz Rakeka, iz malih slovenskin vasi, ki živijo tam daleč nekje le še v spominih. Geometer deli te ogromne ploskve zemlje pred Vr. scem v majhne kose, ki merijo. po nekaj hektarjev. Ljudje so razogla-vi v toplem pomladnem soncu. Oči ae jim smejejo preko neskončnih razorov. Nimajo razmejitvenih količkov, da bi jih zabijali v zemljo in si postavili meje — do tu je moje. n kar je naprej, se mene ne tiče. Vsi vedo in vsi mislijo eno: to je naše... V ljudeh se je v teh letih vojne in zlasti v mesecih, odkar živijo tu v novem svetu, navezani 1rug na drugega, izvršila velika sprememba. Pridobili so si eno naj dragocenejših spoznanj: da je naša noč le v skupnosti.-Zato ne postav, 'jajo mejnikov okoli svdje zemlje. Tri in šestdeset družin ima to zem 'jo. To je prva poljedelsko.vinograd. liška zadruga »Triglav«. Zadruga lajvišjega tipa. Nadaljnjih 50 dru-tin se je združilo v zadrugi »Titan« Samo 17 družin v Vršcu je izrazilo željo, da ostanejo izven zadruge. Kolonisti v Gudurici ?o se združili v dve zadrugi, izmed katerih je ena višjega, druga nižjega tipa. Izven zadružnega življenja je ostalo le par družin. Ob večerih se zbirajo kolonisti v društveni dvorani in vsak ve. čer pride med nje upravnik ljudske movine, ki je izkušen agronom, ali eferent za živinorejo ali geometer. Možje odložijo klobuke In vsi napeto glasno sprejet. Tako bo imel izvršni odbor dovolj sredstev za svoje poslovalnice, katerih vsaka na novo otvorjena zahteva povečanje blaga v skladišču in zalog v trgovini. Zadruga bo v kratkem poleg sedanjih dveh otvorila nove manufakturne poslovalnice, prevzela bo posebno poslovalnico za steklenino in posebno za šolske potrebščine. Po sprejetju nekaterih pravnih oseb v zadružno članstvo je občni zbor soglasno odobril predlog, da napove ljubljanska Naproza delovno tekmovanje celjski in mariborski. Zadruga je že doslej imela svoje interno tekmovanje, katerega cilj je bil, čim bolj ustreči željam terena glede povečanja števila poslovalnic in povečati število oskrbovancev. Tako se je obvezala, da bo do prvega maja imela v obratu najmanj 50 poslovalnic in 50.000 oskrbovancev. Število poslovalnic je že prekoračeno, prav tako pa je upanje, da bo doseženo tudi število oskrbovancev. Predlog za medzadružno tekmovanje s celjsko in mariborsko nabavljalno zadrugo vsebuje sedem tekmovalnih točk. Zadruge bodo tekmovale, katera bo dosegla najvišji odstotek prometa (brezhibno urejeno poslovanje, najboljša in najpopolnejša zaloga blaga, najmanjši kalo in najmanjši odstotek režije, pravočasno obveščanje o potrebah in napakah in dosega čim bolj racionalne razdelitve blaga), v najboljši ureditvi poslovalnic (načrtno otvarjanje poslovalnic, njihova najmodernejša ureditev in primerna reklama), v pridobitvi najvišjega odstotka novega članstva (vpiš novih članov, članski sestanki, aktivizacija članov in vplačilo starih deležev), v vzgoji najboljšega zadružnega kadra (praktikanti, zadružno - politični tečaji, literatura in vzgoja upravnega aparata), v vodstvu upravnih poslov (knjigovodstvo, fakturni oddelek, kalkulacija cen, register članov in druga upravna dela), v opremi poslovalnic s telefoni in končno v zbiranju prostovoljnih prispevkov za sirote. Po treh urah razpravljanja je predsednik tov. dr. Lemež zaključil izredni občni zbor, ki se po svojem pomenu postavlja ob stran ustanovnemu občnemu zboru. in z zanimanjem poslušajo govornika. Tako je večer za večerom na kmetijskem tečaju. In Gudurica se naglo razvija v najboljšo kolonijo vsega vršačkega okraja. V Mariolano in Veliko Gredo so prihajali predavat na kmetijske tečaje tudi strokovnjaki iz Osrednje vinogradniške zadruge v Vršcu. Tudi tu so se kolonisti združili v kmečko delovno zadrugo višjega tipa in niso razmejili svojih njiv Teoretični del kmetijskega tečaja so zaključili ir zdaj se po vuen kolonijah vr& praktično delo, pri katerem zadružnikom pomagajo upravniki ljudske imovine o svojimi strokovnjaki. Preko nabavi Jalnih zadrug ki so že začele redno poslovati, dooivajo kolonisti živilu in druge življenjske potrebščine Tiste družine, ki so orez sredstev, se obvežejo, da bodo Ma. gr. k so s' ga nabavile, odp'ačale eseni, ko bodo spravile prvi pr.de lek. Na njivah v Vojvodini kraljuje raktor. Brez njega sl ne bi mogli namisliti pravočasne obdelave tega v nedogled razprostirajočega «e polja. V zgodnjem jutru, ko leži nad pokrajino še lahna jutranja megla, se že oglaša njegova enolična pesem, ko s svojim dvolemežnim ali 'rolemežnim plugom reže sveže irazde v zemljo. Na okrajno stroj-no-traktorsko postajo prihaja skupina sloyenskih Kolonistov. To bo prva brigada slovenskih kolonistov traktoriste v. V desetih d: eh bodo nov’ traktoristi dobili potrebno znanje, ds se lahko sami lotilo oranja. Ko do najnujnejše spomladansko delo opravljeno, se bodo lahko vsi mlajši kolonisti, ki imajo veselje za motorizacijo, vpisali v enomesečni traktorski tečaj. V zadružnih knjigah so skrbno popisana imena zadružnikov. To so imena bajtarjev in malih .kmetov, ki so se mrzlega zimskega dne poslovili od starega, tegob polnega živ. ljenje v svoji vasi nekje na Slovenskem. Kljub začetnim težavam, kljub najraznovrstnejšemu pomanjkanju in potrebam, ki jim danes še ni mogoče zadostiti, jih preveva tiha zadovoljnost. Zemlja, ki so si jo že dobro ogledali, zadruga, v kateri so se tesno povezali z ostalimi družinami, vse to jim jamči, da so na najboljši poti v lepšo bodočnost. Naročilo okrajna on odkupnim komisijam Osrednja odkupna komisija pri ministrstvu za trgovino in preskrbo naroča okrajnim odkupnim komisijam: 1. Kampanja za odkup semenskega krompirja in ostalih poljskih pridelkov je podaljšana do vključno 10. aprila t 1. 2 Odkupne komisije delujejo v pospešenem tempu dalje, člane, ki so nedelavni je odpustiiti. Kampanjo odkupa ije ob sodelovanju političnega aktjva pojačiti in udarniško izvesti. 3, Takoj je razglasiti, da je svoje-časna prepoved sajenja krompirja preklicana, a pridelovalce je pozvatij, da tiste količine krompirja, ki ostanejo od saditve ponudijo v zamenjavo za koruzo. 4. V nedeljo 7. aprila morajo vse odkupne komisije in pooblaščenci na terenu brzojavno ali telefonično javiti osrednji odkupni komisiji, a podruž- Podrobne določbe, kj se nanašajo na davek po odbitku (I. skupina) so bile v glavnem že izdane v februarju z navodili za pobiranje davka po odbitku. K predpisom zakona, ki s"e nanašajo na davek po oceni brez prijave, pa prinaša pravilnik naslednje podrobne predpise. Kdo velja za kmeta Davek po oceni brez prijave .(II. skupina) plačajo kmetje, ki se bavijo s kmetijstvom sami ali s pomočjo tuje delovne sile. Ti kmetje niso dolžni vlagati davčne prijave o višini letnih dohodkov. Da se kmetje sami bavijo s kmetijstvom se smatra tudi v primeru, kadar oni ali člani njihove, družine (hišne skupnosti) s svojim fizičnim delom sodelujejo pri kmetijstvu. Če pa se pod njihovim upravljanjem, toda brez njihovega fizičnega dela in brez fizičnega dela članov njih rodbine (hišne skupnosti) opravljajo kmetijska dela samo s pomočjo tuje delovne sile. so dolžni vložiti davčno prijavo in se obdavčijo kakor davčnii zavezanci IV skupine. Na davčno obveznost kmeta na vpliva okoliščina, c’a se posamezni člani njegove rodbine bavijo s kakim drugim poslovanjem mimo kmetijstva (če so n. pr. v državni ali zasebni službi ali se bavijo s kakšnim samostojnim pridobitnim poslovanjem), tudi ne tedaj, če živijo v skupnem gospodinjstvu z ostalim; člani rodbine, ki se bavijo s kmetijstvom. Taki člani rod-biine veljajo za samostojne lavčne zavezance. Tudi na njihovo davčno obveznost ne vpliva okoliščina, da pripadajo rodbini, ki se bavi s kmetijstvom Če je kmetijsko posestvo nerazdelna last oseb, ki si deliijo dohodke od kmetijstva in živiio v ločenem gospo linisfvu, veljajo take osebe za posebne lavčne zavezance in ie za vsakega so-'astnika ugotoviti, ali ga ie šteti za kmeta. Pri določanju davčne osnove «e vsaRemu vzame za izhodišče ustrezni del katastrskega čistega dohodka Otroci kmetov pod 18 let starosti in kmetje, ki so trajno nesposobni za fizično delo v kmetijstvu, veljajo za kmete tud; tedaj, če kmetijska- dela opravljalo izključno tuje delovne sile * Glej »Slovenski Poročevalec« z dne 30 marca t. 1. nice Navoda direkciji Navoda točno številko zajetega krompirja. Osrednja odkupna komisija pri ministrstvu za trgovino in preskrbo vlade LRS * Pojasnilo glede zamenjave krompirja za koruzo Da se ne bi napačno tolmačilo objavljeno obvestilo, da se koruza zamenja za krompir v razmerju 1 kilogram koruze za 1 kilogram krompirja pripominjamo. da je razumeti to razmerje količinsko, medtem ko se dčnama raz lika v cenah obračuna. Ta razlika «naša pri enem kilogramu koruze 1.60 din. Kdor torej zamenja krompir za koruzo doplača razliko 1.60 din. za vsak kilogram zamenjane koruze. Višja cena koruzi je razumljiva in upravičena, če upoštevamo večjo hranilno vredost koruze, visoke prevozne stroške in'stroške sušenja. Toliko v pojasnilo, da ne bi kdo osumil člane ljudskih odborov ali koga drugega, češ da samovoljno predpisuje višjo ceno za koruzo. Predstavniki angleškega zadružništva v Beogradu. Pretekli petek so prispeli z letalom v Beograd • predstavniki, angleškega zadružništva. Namen njihovega obiska v Jugoslaviji je, spoznati organizacijo in delo zadrug v naši državi Delegacijo vodi predsednik vrihovne oeganizaci e angleškega 'zadružništva Perkins. V njegovem spremstvu je tudi predsednik škotske vrhovne zveze Peterson. Na aerodromu -o goste pozdravili predstavniki naše Glavne zadružne zveze s predsednikom Milivojem Pavkovičem. Gosja jajca sprejema valilnica v St. Vidu v sredo in četrtek v odkup in valjenje. Na lastnost kmeta po tem zakonu ne vpliva, če se kmetje sami ali člani njihove rodbine bavijo s kakim postranskim poklicem v okviru lastnega gospodarstva (če imajo mlin, kjer meljejo prot; mlinski pristojbini! če od časa do časa opravljajo dninarske posle. tovorništvo, sekanje lesa itd.) Take osebe niso dolžne vlagati davčne prijave temveč jim davčna komisija oceni hkrati z dohodki od kmeitjstva ludi dohodke od takih poslov ob pogo-iu, da jim je kmetijstvo glavni poklic. V vsakem spornem primeru je treba Domisliti, da se za kmeta šteje po tem zakonu vsakdo, ki mu je kmetijstvo glavni poklic. Za ‘glavni poklic Da je šteti tisto, kar označuje davčnega zavezanca v družbi za pripadnika tega ali onega poklica, ki mu po pravilu nrinašg tudi največje dohodke. Davčna osnova Davčno osnovo sestavljajo dohodki od kmetijstva in postranskega pridobitnega dela v kmetijstvu, pridobljenem na ozemlju ene ljudske republike. Med dohodke od kmetijstva je šteti noleg vseh panog poljedelstva, gozdarstva in živinoreje tudi vse vrste poljskega in živinorejskega pridobitnega dela za predelovanje lastnih osnovjiih pridelkov (konzerviranje -~adja, pridelovanje vina, lanu, konoplje, volne itd.), čebelarstvo, pitanje živine in prašičev, prevozništvo in sploh vse vrste postranskih panog kmetijstva, ki se ne opravljajo kot samostojna obrt. Osebe, ki se bavijo s kmetijstvom na posestvih, vzetih v najem, veljajo za krnele, če izpolnjujejo gori navedene pogoje. Tudi pri njih je vzeti za izhodišče katastrske čiste dohodke najetega zeml jišča. Osebe, ki se bavfjo samo s postranskimi panogami kmetijstva izven poljedelstva (čebe-'anji. kravarji, nomadski živinorejci in podobno) se obdavčijo po prijavu na način, kakor zavezanci IV. skupine. Določanje davčne osnove Davčna komisija vzame pri določanju dohodkov od kmetijstva za izhodišče katastrski čisti dohodek. Davčno osnovo lahko določi izpod ali iznad katastrskega čistega dohodka, če so bili po zbranih podatkih dejanski dohodki zavezanca v letu, za katero ce odmerja davek, za najmanj 20% Slovenski kolonisti v Vojvodini so ustanovili prve kmečke delovne zadruge Pravilnik za izvajanje zakona o neposrednih davkih Kako se odmeri davek kmetom (Nadaljevanje*) Življenje in delo v 'Sovjetski zvezi Na plodnih sovjetskih poljih Prva povojna pomlad je letos zgod n ja. V južnih oblasteh ZSSR so pričeli s poljskimi deli prej kakor v preteklih letih. Ze do 25. marca so zasejali v mnogih oblasteh centralne Azije in Trrnskavkazije trikrat več žita kakor preteklo leto. Setev je na Krimu končana, na severnem Kav kazu pa se ugodno razvija, kakor tudi v dolinah Kuhana in' Dona ter v južnih oblasteh Moldavije in Ukrajine. Kakor poroča časopis »Izvestija«. eo kolhozniiki in kolhozmce navdušeno pričeli z deli za letošnjo žetev Zavedajo se, da je to boj za uresničenje in prekoračenje novega petletnega načrta, boj za nadaljnje utrjevanje sovjetske sile. Kolhozniki južnih obla:ti so že ustanovili mnogo «kupim, katerih delo je uspešno. Vozači traktorjev so si zadali nalogo, da izorjejo čim več zemlje na način, ki jim bo omogočil obilno žetev. Posamezni traktoristi so pri tem dosegli rekorde. Pa ne samo to, tj pionirji •o dali vzgled celim skupinam poljedelskih delavcev, ki se trudijo, da b: izpopolnili socialistične metode v po- ljedelstvu. Za dosego boljših rezultatov -;n čim boljšo izvedbo spomladanske setve bo tekmovalo na tisoče traktoristov. Veliko pozornost posvečajo oskrbovanju kmetijstva z umetnimi gnojili. Preteklo leto je kemična industrija v primerjavi s prejšnjim letom dala dvakrat več superfosfata in 750,i več kalijeve soli Proizvodnja kemi kalij za zatiranje bolezenskih klic na rastlinah je bila povečana za 50 °/o Letos bodo proizvodnjo kemikalij še bolj povečali. V predele, kjer sejejo bombaž, bodo poslali šest do sedem krat več gnojil kakor v ! 1944. Vse je pripravljeno za novo povečanje pridelka žita. bombaža, lana, sladkorne pese in za sistematično izboljšanje življenjskega standarda prebivalstva. Leto 1946 — prvo leto četrte stalinske petletke — bo minilo v znamenju obnove kmetijstva v pokrajinah, ki so trpele pod nemško okupacijo, to bo leto povečane proizvod nje ne samo žita, amp3ik tudi mdu sirijskih rastlin. Z njimi bodo posejali zlasti velike površine v Kirgiški sovjetski socialistični republiki. — 47.000 ha zemlje bo obdelane z bombažem. 18.000 ha s sladkorno peso. 5000-ha s tobakom. V načrtu je, da bodo v enem letu povečali pridelek sladkorne pese dvakrat, pridelek bom baza pa dva in polkrat. Devetdese' odstotkov površine, namenjene za pridelavo industrijskih rastlin, bodo obdelali traktorji. Vlada je sklenila izboljšati proizvodnjo bombaža v Uzbekistanu, ki bo postal dežela belega zlata — bombaža. Leta 1950, bodo pridelali uzbe kistanski proizvajalci bombaža dva milijona 400.000 ton oombaža, kar je več, kakor je proizvajala pred vojno v-a Sovjetska zveza. To petnem, da bo oskrbovali Uzbekistan deželo s 6 bilijoni 'metrov platna in z 200.009 tonami rastlinskega olja vsako leto Ker bodo dela za namakanje razširjena, se bo povečala plodna zemlja do .950.000 ha. Poleg tega bodo pričeli graditi na reki Amudarju v prihodnjih letih velik kanal v svrho namakanja. Ta kanali bo omogoči! da .se bodo spremenili milijoni ha n epi od nen stepe v bombažna polja in sadovnjake. Dve ogromni tovarni superfosfata, ki sta v gradnji, bosta proizvajali mineralno gnojilo za bombažna polja. V okviru uzbeške Akademije znanosti oodo ustanovili institut za bombažna raziskovanja. — Mreža cest, ki seka gorski venec, bo vezala bombažno področje s Taškentom, Samarkandcm in B udarom. — Zgradili bodo' tudi nove železniške proge. Napredek ribarske industrije Minister za % ribar-ko industrijo ZSSR Aleksander Iškov je v. zvezi s sprejetjem povojnega petletnega načrta dopisniku Tassa izjavi! da bo sovjetska ribarrlkg industrija v letu 1947. dosegla predvojno proizvodnjo, ob kcncu petletke pa jo bo za 50 % prekoračila. Ribolov v Sibiriji in rekah Daljnega vzhoda se bo 5r do 6kratno poveča! V teku 4 let bo postavljenih 30 hladilnic ter 13 tovarn za konzerviranje rib, ki bodo letmo proizvajale okrog 10 milijonov konzerv. Velika oozornost se bo posvečala ureditvi ribnikov, kjer bodo' gojili ribe po-ebnih vrst. Izgradnja 26 umetnih valilnic za razmnoževanje rib bo zaključena leta 1946. Do konca petletke bo sovjetska ribarska industri'a lahko zadovoljevala potrebe države ter nudila - konzervirane in sveže rib° odlične kakovosti! Kavčukove plantaže V primerjavi s predvojnim stanjem se bodo do konca četrte petletke v Sovjetski zvezi plantaže kavčuka podvojile. Gojenje koksagiza., najvažnejše rastline za proizvodnjo kavčuka, se bo povečalo dva do trikrat. Dandanes v Sovjetski zvezi go. je tri kavčukove rastline: koksagiz, tavsagiz in gvaju! Rastlina koksagiz je najbolj razširjena. Raste v raznih podnebnih razmerah in na različnih vrstah zemlje. Rastlina daje 60—130 stotov pridelka na hektar. Tavsagiz goje v vzhodnih predelih. Sovjetske zveze. Vsebuje dvakrat več kavčuka kakor koksagiz, toda rodi šele štiri leta po saditvi. Znanstveniki so iznašli izboljšan način gojitve tavsagiza, po katerem dobe dvojni pridelek. število plantaž, zasajenih z gva. julom, se zlasti širi v Transkavka-ziji, kamor so pred 13 leti rastlino prinesli iz Mehike. Po štirih letih rasti na umetno namakanem zemljišču daje gvajul pridelek, ki presega 100 kg na hektar. Prva tovarna za proizvodnjo kavčuka iz rastline gvajul je bil zgrajena v Azerbejđžanu. manjši odnosno večji od katastrskega čistega dohodka. Pri tem je treba upošte ve ti, da je katastrski čisti dohodek denarna vrednost srednjega prinosa zemljišča, ki se doseže z navadnim obdelovanjem po odbitku povprečnega zneska rednih proizvajalnih stroškov. Na določitev davčne osnove, manjše odnosno večje od katastrskega čistega dohodka, vpliva torej okoliščina, ali so bili dejansko doseženi čisti dohodki od kmetijstva in postranskih poslov v kmetijstvu manjši odnosno večji od srednjega prinosa, ki je izražen v katastrskem čistem dohodku. Davčna osnova se zniža pod katastrski čisti donos predvsem v primeru elementarnih nesreč (toča. poplava, suša. slaba letina) ali pri odsvojitvi zemljišča, ki še ni bila vpisana v kataster. Zakon ne pozna odpisa davkov zaradi elementarnih škod. ker se davek odmerja po dejanskih dohodkih, ki so bili doseženi v dotičnem davčnem letu. Kot okoliščine, ki vplivajo na določitev davčne osnove nad katastrskim čistim dohodkom, pa prihajajo v poštev: večji prinos v posebno rodovitnih letih, naprednejše obdelovanje zemlje, melioracije, višje cene zaradi bližine tržišča, postranska pridobitvena dela. nakup zemljišča, ki še ni vpisano v kataster itd. Za določitev davčnih osnov, manjših odnosno večjih od katastrskega čistega dohodka, je treba poprej zbrati podatke. Katastrski oddelek pristojnega okrajnega mestnega odbora sestavi razpored vseh davčnih zavezancev po krajevnih odborih v navedbo vsole katastrskega čistega dohodka in ga pošlje davčnemu oddelku. Organ davčnega oddelka si na samem kraju priskrbi mišljenje krajevnega ljudskega odbora za vse primere, v katerih so bili dejanski čisti dohodki davčnega zavezanca za najmanj 20% manjši odnosno večji od katastrskega čistega dohodka. V poseben spisek se vpiše take davčne zavezance z navedbo, kakšni so dejanski čisti dohodki po mišljenju krajevnega ljudskega odbora in vzroke zaradi katerih so dejanski dohodki manjši ali večii. Podatki o tem se sme-io zbrati tudi na zboru prebivalcev dotičnega kraja. Na osnovi tako zbranih podatkov razvrsti finančni odsek davčne zavezance v II. skupino (za davek po ocenf brez prijave) in v IV. skupino (za davek po prijavi). Zavezancem IV. skupine se izdalo posamični pozivi za vložitev davčnih prijav. Referent davčne komisije sestavi nato svoj predlog v obliki spiska onih davčnih zavezane«*7, katerim je treba določiti davčno osnovo manjšo ali večjo od čistega katastrskega dohodka, in sicer po predlogi! krajevnih ljudskih odborov. Za vsak primer mora sestaviti obrazložen nredlog o dejanskih dohodkih. Za vse oslale davčno zavezance velja kot predlog davčna osnova po katastrskem čistem dohodku. V sejni zapisnik je vpisati tisto davčne zavezance, za katere davčna komisija preime poročilo od davčnih komisij drurrih okrajev, kakor tudi tiste, za katere davčna komisija daje svoj» poročilo davčni komisiji druge-da okraja. Če davčna komisija spozna, da je kateremu izmed davčnih zavezancev. ki niso vnesen; v spisku za večjo ali manjšo davčno osnovo, treba določiti davčno osnovo, ki je večja ali manjša od čistega katastrskega dohodka, se tudii taki zavezanci vpišejo r sečni zapisnik. Seje davčne komisije Sejam davčne komisije sme prisostvovati davčni zavezan"« ali njegov zastopnik (mož za ženo, žena za moža, starši za otroke, otroci nad IS let za starše in vsakdo, ki se obrioma ali za plačo ne bavi s takimi posli) ali pa pooblaščenec z veljavnim pooblastilom. Za osebe pod skrbstvom in za mase nastopajo skrbniki odnosno zastopniki. Seji sme po odobritvi davčne komisije prisostvovati tudi vsakdo, ki je dal najkasneje dan pred razpravo kake jjodatke o dohodkih davčnega zavezanca. Pri sami ocenitvi davčne osnove pa ne sme biti navzoč davčni zavezanec. niti njegov zastopnik ali kdo drugi. Davčna komisija določ) davčno osnovo po svojem prostem prepričanju, upoštevajoč predlog referenta in zbrane podatke. Odmera davka se vsem zavezancem sporoči s tem, da se jim razpored da na vpogled za čas 30 dni. (Nadaljevanje sledi) Načrt za izdajanje znanstvenih del Tass poroča, da je predsedstvi Akademije znanosti ZSSR odobrilo načrt za izdajanje znanstvenih del v letu 1946. m izdelalo načrt za tiskanje del v bodočih petih letih. Predsednik Akademije znanosti Vavjlov je rebel dopisnicu Tass-a, da bo načrt za tiskanje znanstvene literature v letu 1946. dva in polkratno prekosil lanski načrt Po načrt» je predvidena objava več ‘kakor 700 knjig, ki bodo imele 200.000 tisfcänih strani. Načrt obsega dok največ, ih ruskih znanstvenikov Men-deljevega, Cebiševa, Pavlova. Krilova, Komarova in drugih, prav'tako ps tudi klasična dela ruske in Vije literature. Mnoge nove knjige razpravljajo o političnih, socialnih in jezikoslovnih problemih. Prvi zvezek »Zgodovine ruske umetnosti«, v katerem je govora o umetnosti stare Rusije, bo natiskan leta 1946. Zgodovinski institut Akademije znanosti pripmri.a za tisk »Zgodovino raške kultursi pripravljajo pa tudi izdajo zg »dovine angleške, francoske in ameriške književnosti. V letu 1946. bodo izdajali instituti Akademije znanosti za znanstvena raziskovanja 46 časopisov. KULTURNI PREGLED Vprašania naše umetne obrti Po domovini Na Jadranu nastaja novo mesto Tam, kjer se Neretva izliva v morje, se gradi nova luka Ploče. Dan z dnevom vznikajo nove stavbe iz tal in tako nastaja novo mesto na obali Jadrana. Sredi junija 1945 so se na tem mestu izkrcali prvi delavci. Našli so vse pusto in prazno. Lesenjače, ki so nekdaj stale na tem zemljišču, so bile požgane. Na eni strani je bilo odprto morje, na drugi pa peščena močvirnata tla, ki so bila ob izlivu reke v morje pravo kotišče malarije. Graditelji luke in bodočega mesta so preskočili vse zapreke. Zavedali so se, da od nove luke zavisi izvoz blaga iz vse Bosne in Hercegovine. Burja je dvigala cele oblake peska, kakor se dogaja to pri afriških mon-sumih, graditeljev pa to ni oplašilo, Delali so naprej. Pristaniške naprave so bile opustošene, z miniranjem in bombardiranjem so uničili luko do temeljev. Električni žerjavi in kalorična centrala so bili v razvalinah. Prostor, po katerem je bila nekoč speljana proga, je bil spremenjen v ogromne lijake, ki so jih izvrtale bombe. Takšno je bilo stanje, ko so prišli na delo prvi delavci. * Najprej je bilo treba poskrbeti za pristrešje delavcem in popraviti operativni del obale za pristajanje ladij. Nasipavanje se je vršilo z velikimi težavami. Bilo je treba pripeljati 20.000 kub. metrov materiala in ga vgraditi v obalo, s čemer so jo izravnali. V tem medčasu so popravili 22 kilometrov dolgo progo od Metkovića do Ploč. Tako je bila vzpostavljena neposredna zveza med Bosansko hercegovskim zaledjem in morjem. Bil je velik dogodek, ko je po nekaj mesecih dela pristala v luki prva ladja in se ustavila prva železniška kompozicija iž oddaljenih krajev zaledja. Tistega dne se je po zraku orila pesem: »To je delo naših rok, delo naše naj živi!« • Prišli so hladni zimski dnevi z dežjem in burjo. Meseci so minevali, vse je čakalo pomladi. Minil je november in tudi december je šel h kraju. Dne 17. januarja so začeli graditi prvo javno carinsko skladišče, 11. februarja drugo skladiščno poslopje. Delali so dan in noč. Vzporedno s skladišči so pozidali tudi stavbo na razvalinah bivše električne centrale, poslopje za urade, podjetja in ustanove, ki so doslej morali prisilno gostovati v malih lesenjačah. Ko bo luka dograjena, bodo v njej lahko pristajale tudi ladje iz prekomorskih dežel. Očistili smo zapuščene sadovnjake Ntič se rue obotavljamo, hitro škarje Težke naloge smo si zastavili v predkongresnem tekmovanju, toda vestno jih bomo izpolnili. Sklenili srno med drugim, da bomo mladinci, železničarji in sindikalisti očistili že več let zapuščene sadovnjake na Kočevskem. Naših pet kamionov se ustavi pri požgani vasi. Obstopili smo strokovnjaka, ki nas je poučil, kako ravnati z drevjem, da ho naše delo koristno. Urno smo se porazdelili: del mladine na Toplo reber, drugi bomo delali tu. Vas Topla Reber je skoraj zravnana z zemljo, le ogromen vrt se razteza pod njo. To drevje je treba očistiti. Naša umetna obrt je bila v pred-aprii&d Jugoslaviji prepuščena sama sebi. Osrednji zavod za domačo obit je sicer zajel del naše umetne obrti, toda to še zdaleka ni zadoščalo, da bi se vne-el v svet umetnoobrtnega snovanja nek red in dobri rezultati. In vendar je umetna obrt važen či-nilec tako z gospodarskega, kakor tudi z estetskega stališča. Dooro razvita umetna obrt je v stanu nuditi dela in kruha izredno velikemu krogu ljudi. Vzemimo kot primer samo naše čipkarstvo, ki se je razvilo v Idriji, Zireh in Železnikih, pa bcmo videli, da gre število delavk in delavcev v tiscče. Seveda se je ob zaslužku tudi tu ponovila stara pesem stare Jugoslavije. Naše žene in dekleta, ki so poleg gospodinj'ikega dela in dela na polju posebno v zimskih mesecih izdelovale čudovito lepe in nežne čipke, so za te proizvode dobile minimalen zaslužek. Ta pa se je povečal že v žepu domačega pre-kupca, ki si je kaj kmalu postavil košato hišo, še bolj pa se je pomnožil v blagajni trgovcev v Zagrebu in drugod, ki so se bavili s predajo te rofoe na debelo. Ljudje so bili nasproti takemu izkoriščanju skoraj brez moči in so bili prisiljeni prodajati proizvode pod ceno, ker pač ni bilo organiziranega trga niti niso bili sami organizirani. Podobno, kakor našim čipkarcam, se je godilo tudi lončarjem, izdelovalcem lesenih predmetov itd. Drugo nič manj važno vprašanje naše umetne obrti pa je lepotna ra-ven slednje. Umetna obrt. ki živi trdoživo življenje poleg visoke umetnosti, si najde pot skoraj v vsako stanovanje. Ob najrazličnejših prilikah in po lepotnem nagonu si človek kupi lepo keramiko ali šatuljo ali lepo kovan predmet. Seveda nastane vprašanje, če je predmet, M ga je človek kupil, tudi v resnici lep in umetnostno neoporečen. In prav na tem polju se je pri nas mnogo grešilo. Res so nekateri naši umetniki, slikarji, kiparji ter arhtekti vložili mnogo truda, da bi dvignili nivo naših umetnoobrtnih proizvodov. Toda njihov napor je bil le kaplja v morje kiča. ki so ga različni trgovci uvažali iz tujine. Tu so bile srnice z golimi nimfami, živali, ptičke itd., same never,jet-no neokusne stvari v zamisli in izvedbi. In šele, če je človek vprašal za ceno teh »umetnin«! Reklo se je, da '.-o to zato tako drage, ker so bile uvožene z Dunaja in podobno. Potem pa je pri nas nekdo iznašel, da so »srčki« neka samoslovenska oblika. K temu so dodali napačno aplicirane ornamente iz našega narodopisnega gradiva in začelo se je »uiitvarjanje« »edine domače« in pa »edino slovenske« umetne obrti. Zašli smo tako daleč, da je n. pr. nem-čur Grebenc ob denarni podpori oiv-še banske uprave izdal tiskane predloge za našo slovensko umetno obrti Gotovo je, da tako stanje v novi Jugoslaviji -ni mogoče. Z novimi pogledi na delovnega človeka ne moremo depu-titi izkoriščanja naših umetno oo.tnih proizvajalcev, z novimi perspektivami na naše kultu.no življenje pa moramo prav tako za vedno pomesti z umetnostno nepomembnim umetaooobrtnim šundom. V vse te razmere je sedaj odločno poseglo ministrstvo Za prosveto Ljudske republike Slovenije. Odgovorni delavci, ki jim je bila poverjena rešitev te naloge, so sočasno reševali tako vprašanje vzgoje novih kadrov umetnoobrtnih delavcev kakor tudi gospodarsko vpiašanje naše umetne obrti. Za kakovostni dvig umetne obrti pri nas je bila nujno potrebna smotrno organizirana šola. Zato je bila ustanovljena šola za umetno obrt v Ljubljani. Po uredbi je naloga te šole, da vzgaja gojence in jih usposablja »za samostojno izdelovanje izdelkov umetne obrti, da pripravlja kader za umetniško vodstvo naše industrije, da dviga slovensko umetno obrt!« Ze v stari Jugoslaviji smo imeli v okviru tehniške srednje šole nekaj oddelkov umetno obrtne šole. Čeprav se ni na to šolo polagala taka važnost, kakor bi bilo potrebno, je vendar pokazala nekaj dobrih rezultatov. Saj je bila med drugim edina odskočna deska mladih dijakov za Akademije upodabljajočih umetnosti. Novo ustanovljena šola pa bo samostojen zavod, ki bo skušal s pose-meznimi oddelki zajeti vse umetnoobrtno snovanje pri nas. Za enkrat so predvideni oddelki za dekorativno slikarstvo, kiparstvo in rezbarstvo, notranjo opremo, keramiko, umetno kovinarstvo in za žensko umetno obrt. Oddelki se bodo odpirali postopoma, prav tako pa obstoja tudi možnost ureditve novih oddelkov. Pogoj za sprejem v šolo za umetno obrt je 'dovršena nižja srednja šola ali dovršena nižja strokovna šola. Možnost sprejema pa imajo tudi vsi tisti, ki bodo pokazali izredno nadarjenost za nmetno-obrtno oblikovanje. Teža pouka. ki bo trajal tri leta, bo počivala za enkrat na delu v delavnici. Smoter šole pa je, da dobimo kader, ki bo svojo stroko v resnici obvladal. Cez leta se bo vsebina pouka umetnostno teoretizirala, in sicer zato, ker bo dotok na šolo za umetno obrt prihajal predvsem iz strokovnih industrijskih šol, ki že danes rastejo ob naših industrijah. Gojenci industrijskih šol bodo prihajali na šolo že kot ljudje, ki stroko tehnično povsem obvladajo. Umetnoobrtna šola pa jim bo dala splošno višjo izobrazbo in predvsem umetnostno poglobljeno gledanje. Ti ab olventje se bodo nato vračali kot umetnostni vodje na našo industrijo, najbolj nadarjeni pa naprej na Akademijo upodabljajočih umetnosti ati na univerzo. Potreba po strokovnem kadru je narekovala tudi ustanovitev šole za žensko domačo cbrt v Ljubljani Ima- mo nekaj odličnih učnih moči na bivšem Osrednjem zavodu, toda možnost vzgoje novega kadra je bila vse bolj prepuščena naključju kakor pa načrtu. Naše podeželje ima na primer spričo močno razvite obrti čip-karstva desetine delavk, ki svojo s trdi o mojstrsko obvladajo. Manjka pa jim splošna izobrazba in pa umetnostno dovolj razvit okus. Zato je bilo nujno potrebno omogočiti v okviru š°le osvojitev obeh zgaraj navedenih postavk. Absolventke te šole (triletni pouk) bodo odhajale nazaj na podeželje kot strokovne učne moči, najbolj nadarjene pa na oddelek za žensko umetno obrt na umetnoobrtni šoli. Z absolufocijem na tem oddell-u bo preskrbljeno za učni kader šole za žensko domačo obrt samo. Oba novo ustanovljena zavoda prevzameta torej 1. vzgojo novega strokovnega kadra naše umetne obrti ter industrije in 2. dviganje umetnostne ravni naših umetnoobrtnih proizvodov. Manjka torej še tretji člen: postavitev naše umetne obrti na solidno gospodarsko osnovo. Pregled terena in splošno gospodarsko stanje naše umetne obrti so pokazali, da je 1. izpostavljena izkoriščanju po prekup-cih, 2. da prodajno ni dovolj organizirana in 3. da ji preti občutno pomanjkanje surovin. Vse to pa se da zadovoljivo urediti le z ustanovo, ki bo gospodarsko oziroma trgovsko nesebična, ki bo v stanju zajeti ves umetnoobrtni trg in ki bo našla možnosti, da v času pomanjkanja surovin slednje dobavi. K temu je treba prišteti še važno dejstvo, namreč da gre v principu ža zdravo, kvalitetno visoko stoječo sl ovenslro umetno obrt in tu si nesebični gospodarski nagibi podajo roko z umetnostno lepotnimi nagibi. Ministrstvo za prosveto je, da se uredi tudi ta prevažna stran našega umetnoobrtnega oblikovanja., ustanovilo s posebno uredbo Državni prodajni zavod za umetno obrt v Ljubljani. Po uredbi je namen in naloga tega zavoda sledeča: »1. prodaja izdelkov umetne obrti šole za umetno obrt v Ljubljani in šole za žensko domačo obrt v Ljubljani in drugih krajih v Sloveniji, 2. trgovska povezava s posamezniki oziroma z zadrugami in organizacjia prodaje vseh panog umetne obrti, 3. dviganje kvalitete in estetske vrednosti izdelkov umetne obrti, 4. nabavljanje potrebnega materiala za učne zavode, ev. tudi za posameznike in zavode.« Iz navedenega je razvidno, da služi program Državnega prodajnega zavoda v glavnem dvem smotrom: 1. dvigu produkcije umetnoobrtnih proizvodov tn 2. dviganju lepotne kakovosti teh proizvodov. Iz zavoda ne bo izhajala pobuda za povečanje produkcije le v večje umetnoobrtne centre na deželi jn.v mestu, marveč bosta vključeni v produkcijski obrat tudi obe šoli: umetnoobrtna in šola za žensko domačo obrt. Garancijo za umetnostno kakovost umetnoobrtnih predmetov pa bo dal poseben umetniški svet, ki bo sestavljen iz vodilnega osebja vseh treh zavodov in ministrstva za prosveto. Uvedena 'oo posebna zaščitna znamka, ki jo bodo prejeli le tisti izdelki, ki bodo v umetnostnem oziru v resnici neoporečni. Na ta način bcmo dvignili niv-o naših proizvodov doma, v tujini pa bodo naša dela dobila potrebni in zasluženi sloves. To so v glavnenm vprašanja naše umetne obrti in odgovori, kolikor jih je zajela naša ljudska oblati v okviru naše najvišje prosvetne ustanove. Ze bližnja bodočnost bo pokazala pravilnosti, pa tudi event, pomanjkljivosti načrta in realizacije. Dr. S. Mikuž. DELAVCI ZA KMETE V nedeljo dne 17. marca je 12 delavcev, zaposlenih pri strojnem podjetju Pr. Kremžarja, izdelalo tri stroje za rezanje repe. V sporazumu z ministrstvom za kmetijstvo je podjetje podelilo stroje najbolj prizadetim vasem in sicer obnovitvenim zadrugam v Rašici, Kozju in Sodražici. Stroji so cenjeni na 4200 dinarjev. Podjetje je dalo kot svoj prispevek ves material in električni tok v vrednosti 1700 din, dočim so delavci prispevali s svojimi 72 brezplačnimi urami dela vrednost 2500 din. MLADINA TERENA NAPOLEONOV TRG — LJUBLJANA V mali dvorani kina Matice smo imeli 26. marca kultu: ni večer. S tem kulturnim večerom smo združili tudi naš množični sestanek. Zato je bil obisk tako velik, da so komaj mogli vsi udeleženci v dvorano. Uvodno je mladinec podal izčrpno poročilo o našem prostovoljnem delu in o prvomajskem tekmovanju. Iz njegovega poročila smo pameti, da se mladina redno udeležuje izobraževalnih krožkov in da prav uspešno tekmuje z mladino drugih terenov centra. Talko je njen stenčas na razstavi na tehnični srednji šoti dobil prvo mesto. Celoten sporčd večera je bil zelo lep, tako da je kulturni ve-čeT dokazal, da se je naša mladina resno poglobila v delo in dosegla tudi že lep napredek. ŽENE V MOZIRJU Prizadevamo si. da bi čim bolj omilile hude posledice vojne. Dohodke prireditve ob proslavi ženskega dne smo namenile našim siromakom. dečjemu domu in invalidom. V tekmovanju smo se obvezale, da bomo skozi vse leto podpirale bolnišnico v Topolščici. Prvomajsko tekmovanje ni zateklo delavcev nepripravljenih. Že poprej so napravili načrt in so se obvezali, da bodo prekoračili normo za 10 odstotkov izven delovnega časa. Zgradilo bodo Zadružni dom, tržnico, ribamo, pa tudi cesto od naselja do tržnice. Na obali ob pristanišču se grade velika skladišča, ki nastajajo iz votle betonske opeke,' tako zvanih »blöket«, katere vlagajo med armirane betonske stebre. To opeko izgotavlja Dujo Radovnikovič s štirimi tovariši. Ni mogoče reči, di bi bili ti Dalmatinci pred tekmovanjem leno delali, ker so v osmih urah izdelali po 335 kosov opeke. Dujo pa je prekosil samega sebe, kajti s četvorico tovarišev izdela sedaj dnevno že 470 kosov opeke. Vsak večer prešteje število izdelanih opek in vsak dan more ugotoviti, da se število od dneva do dneva množi. »Kako to, da izdelate sedaj več opek kakor prej?« »čisto naravno. Tekmujemo,« odgovarja Dujo na vprašanje jn pokaže pri tem svoje žuljave roke. To je vse, kar pove. Iz njegovih besed se vidi, da je res razumel globok smisel tekmovanja. Na visokem odru je zaposlen Luka Vrdoljak. On vzidava opeke. Prevzet od poleta tekmovanja, opravi danes dvojno mero svojega dela v primeri s prejšnjimi časi.. Toda Luka ni edini, ki tako dela. Tudi njegova tovariša Kesič in Batorina ne zaostajata za njim ter presegata normo srednjega delavca. V kamnolomu so zaposleni večinoma pomožni delavci, ki izkopavajo kamen. Med njimi je tudi 58 letni Mate Rupčič. Kljub svojim letom njegovo delo presega normalno proizvodnjo. A tudi mladina noče zaostajati. 18 letni Hercegovec Mile Re. žič se je spustil v tekmovanje z Rupčićem, kajti Mate je najstarejši, Mile pa najmlajši med delavci. Pri tem sta Režič in Rupčič tako dobra prijatelja, da ju ni mogoče razdvojiti pri delu. Rupčič pravi: »Navadil sem se na tega mladeniča, ki je vražji dečko. Seveda se ne dam prekositi. Moje stare kosti še lahko nekoliko potegnejo ...« Mile udari z vso silo po kamnu. Topi udarec kladiva, kj razbije kamen na tisoč drobcev, potrjuje, da Mate ne pretirava. Preden vzide sonce, oznani sirena s trikratnim žvižgom, da bo ladja skozi divni zaliv izplavala v Jadransko morje. Približno ob istem času, v pr. vem svitu jutra, zapuščajo delavci svoja ležišča in se lotevajo dela za obnovo luke in zgradbo novega mesta na Jadranu. B. K. površina znaša okrog 110 ha ter 56 a, zemljišča samostana Blažene Device milosti z 19 ha 99 a, posestvo dubrovniške škofije z 2471 hektarji ter posestvo semenišča dubrovniške škofije, katerega površina še ni ugotovljena. NARODNO GLEDALIŠČE V NISU SODELUJE PRI TEKMOVANJU V okviru prvomajskega tekmovanja je sklenilo Narodno gledališče v Nišu, da izvede čim več predstav za delavce in kmete. Do sedaj so igralci izvedli dve predstavi za delavce, eno za vojsko, tri pa za bolnike. Zadnja predstava je bila v železničarski delavnici, kateri je prisostvovalo preko 2300 delavcev. Za časa tekmova-nja je priredilo gledališče štiri predstave v podjetjih. V bodoče bo uprizorilo še več predstav. Igralci se trudijo, da bi se za predstavo čim bolj pripravili. To je rodilo tudi večje obiske. USPEHI PROSVETNIH DELAVCEV IZ VINKOVCEV Prosvetni delavci in nameščenci okraja Vinkovci so pokazali pri tekmovanju lepe uspehe. Učitelji in učiteljice so se z navdušenjem vrgli na delo. Imeli so 13 strokovnih In 42 drugih predavanj. Izvedli so 39 prireditev. Otvoriti so tudi 47 analfabet-skih tečajev s 361 obiskovalci. UVEDBA NOVEGA POTNIŠKEGA VLAKA NA PROGI NIŠ—CARI-BROD Od 1. aprila dalje bo uveden na progi Niš—Caribrod nov par potniških vlakov z odhodom iz Niša ob 7.35 ter prihodom v Caribrod oo 11.23. Ta vlak ima v Nišu zvezo z brzovlakom Beograd—Niš. Na povratku iz Caribroda odhaja vlak od 13.41 ter pride v Niš ob 17.52. V POSAVOTAMNAVI SO OTVORILI 9 ŠOLSKIH KUHINJ Na pobudo prosvetnih delavcev m kmetov, ki so včlanjeni v množičnih organizacijah so odprli 9 dijaških kuhinj v Posavotamnavi in v vaseh Svilejevo, Draginje, Jelovik, Kodeljevo, Kamenici, Črnilju, Provu in v Be-lotiču. Na ta način so zagotovili primemo hrano velikemu številu siromašnih učencev osnovnih šol. PRESKRBA PREBIVALSTV A BOSNE IN HERCEGOVINE Z ZDRAVILI Vprašanje preskrbe prebivalstva z zdraviti je predstavljalo resen problem po osvoboditvi. Pomoč, ki jo Je v zdravilih in v sanitetnem materialu nudila prebivalstvu vojaštvo takoj po osvoboditvi, je bila nezadostna in zato je ministrstvo za narodno zdravje pričelo organizirati uprave na nakup in razdelitev zdravil in sanitetnega materiala, ki jih je dosedaj uprava prejela, so prejeli od unre. Takoj ko so te količine prejeli, so jm poslali okrožjem in okrajem. Uprava za razdeljevanje zdravil in sanitetnega materiala je prejela od Unre v teku 1945. leta okoli 20 vagonov zdravil, sanitetnega materiala in dietične hrane. Prejete količine boao zadostovale za določen čas vsem potrebam prebivalstva Bosne in Hercegovine. MLIN ZA MLETJE PAPRIKE V DŽEVDŽELIJI Mlin za mletje paprike v Dževdže-liji, ki ga je lani uničil požar, je obnovljen in ima tudi lastno električno silo, kar je važno posebno zdaj, ko mestna električna centrala ne dela. Za mletje pripravljajo 3 kamne, ki bodo zmleli toliko, kakor je pred požarom zmlelo 5 kamnov. Mlin za mletje paprike je zaradi pridelka v dževdželijski okolici, ki znaša letno do 30.000 kg paprike, velike važnosti» NOV PONTONSKI MOST V ŠABCU V šabcu je bil izročen prometu nov pontonski most. Postavljen je poleg železnega mosta, ki ga je 1944 porušil okupator in pri katerem dela še niso. končana. Po zaslugi delavcev je bil pontonski most postavljen v razmeroma kratkem času. Važen je za promet med žabcem in Sremom in v vsem gospodarskem življenju Podrinja. NOV MOST PRI DOBOJU Na cesti, ki drži iz Zvomika čez Tuzlo v Doboj. so začeli graditi nov most čez reko Borno pri Dobaju. Odobren je kredit 2,5 milijona dinarjev. Most bo dolg 181 m, širok pa 5 m in bo znašala nosilnost do 12 ton. Novi most bo zelo koristen za tamošnje kraje, ker bo vezal vzhodno Bosno z osrednjim delom dežele tar tuzlansko industrijo s progo Brod—> Sarajevo. Zgrajen bo do konca junija. AVTOMOBILISTI, NE PODIRAJTE TELEFONSKIH DROGOV Pogosto se dogaja, da vozači avtomobilov radi prehitre in neprevidne vožnje podirajo ob cestah telefonske droge. S tem ne kvarijo le državne imovine, amjiak često za dalj časa prekinjajo telefonske proge in povzročajo velike nevšečnosti, mimo tega pa ovirajo tudi cestni premet. Opozarjamo avtomobilska vozače, podjetja in druge ustanove. 3d se ba-vnjo z avtoprevozništvom, da bodo morali povrniti vso povzročeno škodo na telefonskih napravah ki tudi škodo, ki nastane zaradi zastoja v telefonskem prometu. Čut_ odgovornosti in spoštovanje predpisov naših oblasti zahteva od vsakega vozača, da nastalo poškodbo takoj prijavi najbližnji pošti ati Narodni milici, vendar do danes noben vozač, Id je škodo povzroči], tega ni storil. Krajevne ljudske odbore in druge ustanove kakior tudi posameznike naprošamo, da gredo v tem oziru telefonski upravi na roko in pomagajo ugotoviti krivce. Zveza poštnih uslužbence^ podružnica Maribor. Koncert pevskega zbora Tržaškega odreda Jugoslovanske armade Ljubljana, 29. HI. 1946. To pot je stalo na koncertnem odru v veliki Filharmonični dvorani 32 strumnih vojakov — pevcev Tržaškega odreda. Vojaški zbori so nasledniki partizanskih, pridobitev naše osvobodilne borbe. Kakor so bili partizanski zbori glasniki partizanskih borcev, ki so s pesmijo na ustih umirati in zmagovali, tako so vojaški glasniki naše mlade armade in duha, ki vlada v njej. Njih petje dokazuje, da je vzgoja v naši vojski drugačna, kakor smo je bili vajeni in da ne stremi vodstvo le za vojaško, ampak za vsestransko izobrazbo naših fantov. To stremljenje je našlo polno razumevanje, kajti drugače ne bi bilo mogoče, da bi žrtvovali vojaki svoj prosti čas in ga navzlic naporni službi posvetiti pevskim vajam. Vojaškim zborom ni z rožicami postlano, kakor mestnim. Boriti se morajo z raznimi nevšečnostmi (notnim materialom, neprimernim prostorom za vaje, instrumentom i. dr.), zato je treba njih delo toliko više ceniti. Zbor Tržaškega odreda nam je bil še posebno ljub gost. Bil ni le glasnik naše vojske, prinesel nam je tudi pozdrave naših bratov z onstran rapallske meje. Njegov nastop priča, da četrtstoletno zatiranje in raznarodovanje našega življa ni strlo njegovega duha, niti udušilo naše pesmi. Skrbno jo je čuval in negoval in sedaj je udarila na dan z vso silo, kakor kraška ponornica, očiščena in prečiščena ter odmeva mo-gočneje kakor kdaj prej po našem Primorju. Trodelen, pester spored je obsegal 19 pesmi, povečini partizanskih in narodnih. Od partizanskih skladateljev so biti na sporedu: Kozina (Vstani mladina, Partizanska, Hej tovariši), Pahor (Naša nova zastava in Hej brigade), Simoniti (Mile pop Jordovan) in Gobec (Pesem o Gradivo za proslavo 27. aprila in 1. maja Ker se je že ob Prešernovih proslavah izkazalo kot zelo potrebno in uspešno, da se da prosvetnim aktivom gradivo za proslavo, se je tudi za proslave obletnice ustanovitve OF, dne 27. aprila in Praznika dela 1. maja zbralo gradivo za vse panoge udejstvovanja prosvetnih aktivov, t. j. izbor pesmi, deklamacij, recitacij, govornih zborov proze in dramatičnih dei, primernih za ta dva dneva. Roleg uvodnih navodil in pojasnil so ob izboru za posamezne skupine še potrebna navodila za uporabo gradiva. To zbirko gradiva bo izdala Ljudska prh sveta v založbi Slovenskega knjižnega zavoda v Ljubljani. Knjiga, ki bo štela preko 80 strani, bo izšla konec tega tedna v obsegu nad 80 strani za ceno 14 din. Opozarjamo s tem rta knjigo vse prosvetne ljudske aktive, ki naj knjigo takoj naročijo pri podružnicah in ekspoziturah Slovenskega knjižnega zavoda ali Slov. Poročevalca in Ljudske pravice. „Tuje dete“ v Ptuju Ptujsko gledališče ima že lepo tradicijo. CJJb Bratine pa do Žižka in Babiča so uveljavljati ptujski režiserji svoje zamisli in pripomogli ptujskemu občinstvu do dobršne, gledališke kulture in okusa. Ta tradicija se je z vojno prelomila. Po osvoboditvi pa je bilo treba pričeti z vzgojo novih kadrov, kajti stari svobodi). Od prirediteljev in harmo-nizatorjev pa: Foerster (Zvonikarje-va), Dev (Pisemce in Sm’ se rajtov ženiti), Pregelj (Venite rožce moje) ter Mirk (Po gradini in Kolo). Razen teh skladb je obsegal spored še štiri ruske neznanih prirediteljev (Katjuša, Pesem o Volgi, V boj za rodni dom in Vintovačka) in eno harmonizacijo Istrijana Brajše — Rašana (Je U sve istina). Skladbe, nekaj jih je bilo tudi s tenorskim in baritonskim solom, so bile skrbno izbrane z upoštevanjem zmogljivosti zbora, ki je ves program odpel na pamet v izvirnih besedilih. To je za ta mlad pevski ansambl veliko, ker so zahteve na spomin pevcev precejšnje. Njihovo ubrano disciplinirano petje je našlo pri občinstvu, ki je vsako pesem nagradilo z živahnim odobravanjem, topel sprejem. Zdi se mi pa potrebno pripomniti, da je treba koncerte najavljati v časopisju. Za svoje petje bi pevci zaslužili ■ več pozornosti in boljši obisk. Zbor je vodil tudi pri nas dobro znani dirigent Ljubljanskega Zvona, tov. Dore Matul. Kot rutiniranemu zborovodji se mu je posrečilo v najkrajšem času — zbor je bil ustanovljen šele pred šestimi meseci — ustvariti disciplinirano četo pevcev, ki sledi pazljivo njegovemu vodstvu. Pesmi so bile lepo deklamirane in smiselno podane, četudj stavijo nekatere, n. pr. Mirkovo Kolo na fonetične zmožnosti pevcev precejšnje zahteve. Tudi zvočna plat zbora je dobra. Glasovi so pokazali precejšnjo izglajenost in prepričan sem, da bodo malenkostne hrapavosti, ki so pri mladem zboru neizbežne, z vajami izginile. Lep uspeh, ki ga je zbor dosegel v Filharmonični dvorani, naj bo njemu in njegovemu zborovodji v zadoščenje za opravljeno delo in v bodrilo za bodoče. Gg so se razen nekaterih, ki so še danes stebri gledališča, razgubiti, največji med njimi pa, igralec, ki se je razvijal v enega največjih slovenskih igralcev sploh — Vilhelm — je dal v tej vojni svoje življenje, že poklicno gledališče ima danes težave, ker ansambl še ni vigran in še ne more tvoriti celote. Kaj šele gledališče, ki sestoji iz amaterjev, od katerih so večina novinci, ki stopajo prvič v življenju na oder. če vse to upoštevamo, moramo priznati, da si je ptujsko gledališče tokrat priborilo, uspeh. Režiser Hinko Košak je si«er mlad za igralskega pedagoga, vendar mu je uspelo, da je pri vseh igralcih dosegel pravilno izgrajene like, ki morda niso do kraja izdelani, a vendar dajejo dovolj živo predstavo o delu, ki ga igrajo. Izbrali so si škvarrkmovo komedijo »Tuje dete«, igro, ki je polna življenjske vedrine in duhovitega [humorja. Levji delež med igralci sta nosila Samec kot študent Jakov in Gumžer kot Senečka Perčat. kin. Samcu se pozna, da oder zanj ni nekaj tujega, ampak da suvereno obvladuje težave, ki se stavijo amaterju naproti. Velik uspeh si je zagotovil Gunžer kot Senečka Per-čatkin, posebno v sceni »Pred obličjem sovjetske družbe sedi na zatožni klopi Senečka Perčatkin«. Njegova vloga j.e bila zanimiva po zamisli. Simpatična Manja je bila 'Jerjiejčeva. Tudii ostali igralci so uspeli. Posebne omembe vredna je inscenacija, ki sta jo izdelala Fur ’an in Košak. Bila je okusna in de-’u primerna. JD. v roke in ze škrta j o in strižejo zaje-dalke. K višjim .drevesom smo pristavili lestve, z žagicami in kljukci plezamo po drevesih in trebimo nepotrebno vejevje. Na onem koncu so že zakurili. Dračje in vse odpadke mečejo na ogenj, in grmada se razgori v velik kres. Opoldne posedemo okrog ognja in si delimo dobrote. Po jedi pa brž spet na drevje. Spet žagamo, strižemo. vlačimo, kurimo. Nihče nima kislega obraza; po končanem dein Se hitro strpamo na kamijone, ki odbrzijo po cesti proti domu. Blažič Spomnile smo se izseljeniškega pasu Brežice—Krško. Pridno zbiramo semena ter valiina jajca, po katerih je veliko povpraševanje v teh krajih. Tako si bo Obubožano ljudstvo tildi z našo pomočjo odpcmoglo. S prostovoljnim delom joemagamo pri obnovi; v zadnjem času smo uredile zapuščeno pokopališče. LEPA PRIREDITEV V RADOHOVI VASI V nedeljo je priredila mladina iz Radehove vasi v vasici Selu v bivšem Severjevem mlinu s sodelovanjem gojenk državne gospodinjske šole na Mali Loki igro »Mati«. Pri igri se je zbralo nad 400 ljudi. Pred pričetkom igre je pozdravil vse prisotne predsednik krajevnega odbora. Po igri se je mladina poveselila. Ob slovesu smo poželeli gojenkam iz Male Loke. da bi lepo napredovale in nas kmalu spet obiskale. Skoda 'e. da je mladina iz okoliških vasi izostala. Pozivamo jo, naj se pridruži složnemu delu. Pripravimo se na slavnost Mimske in Mokronoske doline, ki bosta na belo nedeljo odkrili v Radohovi vasi spomenik, prvim talcem, padlim pred 4 leti v tej vasi Bližnje Jeraje prosimo, naj na belo nedeljo ne prirejajo drugih prireditev. Letošnja bela nedelja naj bo veličasten praznik dolenjskih krajev! KONFERENCA AGRARNIH INTE. RESENTOV V DUBROVNIKU V Dubrovniku je bil sestanek agrarnih interesentov v zvezi z razpravo o cerkvenih posestvih. Sestanku so poleg interesentov prisostvovali tudi številni prebivala Iz Dubrovnika in okolice, medtem ko je bil s strani cerkvenih ustanov navzoč nek frančiškan. Ob popisovanju agrarnih interesentov je balo ugotovljeno, da je danes v Dubrovniku prijavljenih 60 interesentov. Pod agrarno reformo pride posestvo samostana sv. Dominika v Dubrovniku, čigar 1» / SREDA 3. APRILA 1946. STRAN 7 Vračanje Imovine, Id jo Je odpeljal okupator — Nemec Pričujoči članek je namenjen za vse one, ki so podali svoje prijave, da jim je aku-pator-Nemec odpeljal pohištvo in druge vrednostne predmete. I. Kepanje okupatorja po zasedenih deželah je zavzelo naravnost neza-sluten obseg. Proces v Nümbergu nam odkriva v rejnici le majhen drobec tega, kar se je dogajalo. Okupator je plenil ne satno umetniške, zgodovinske in znanstvene predmete, administrativne arhive, stroje, strojne dele, instalacije, instrumente, industrijske .proizvode in surovine, marveč tudi imovino privatnih oseb, kakor: pohištvo, pisarniške opreme, avtomobile, biciklje, radij ke aparate, blagovne zaloge, živino, nakit, porcelan. posodo, perilo itd. Kako hudo je bila prizadeta naša država, osobito naša ožja domovina Slovenija, ni tieba posebej poudarjati. saj je po dosedanjih podatkih okrog 80 % vseh restitucijskih zahtev, ki jih naša država uveljavlja pri zavezniški komisiji za Avstrijo, iz Slovenije. Po osvoboditvi v maju 1945 so pričele naše oblasti sistematično zbirati vse podatke o odneseni imovini. Na tozadevni poziv v dnevnem časopisju so pričele prihajati neštete prijave o odpeljanem pohištvu in o odpeljanem blagu vsake vrste. Zelo porazna so bila poročila iz področja industrije, gradenj in prometa. Sovražnik pa je plenil tudi arhive naših uradov, s čnner je pač zasledoval namen, da zanese neced v normalizacijo naš-h notranjih prilik. Okupator je odpeljal ne samo matične knjige, krajevne registratore vsaUe vrste, ampak tudi mnogo zemljiških knjig, vse zemljiškoknjižne mape sodišč severne Slovenije, ponekod vse sodne arhive, katastrske operate, vrednostne papirje, bančne poslovne knjige denarnih zavodov itd. S tem nam je okupator povzročil ogromno škodo, ki se jedva mere izraziti s številkami. Za primer naj navedemo, da predstavlja na pr. delo na novi napravi katastrskega operata delo pač ene cele generacije. Zemljiški kataster pa je osnova vse naše statiitične službe. IL Vsaka protipravno povzročena škoda se mora povrniti. To pojmovanje ustreza elementarnemu pravnemu čutu vseh kulturnih narodov. Zato je bilo v deklaracijah združenih narodov to načelo ponovno naglašeno. Okupatorju je bilo s tem naravnost povedano, da bo moral vrniti vse odpeljane predmete, kolikor še obstojajo in je njih identifikacija možna (r e a t i t u c i j e), kolikor pa vrnitev predmetov ne bi bila več možna, bodisi da so ti predmeti uničeni ali so postali drugače nerabni, pa bo mo:al okupator povrniti vso škodo v gotovini ali namesto gotovine v drugih imovinskih predmetih (reparacije). Oba predmeta, restitucije in reparacije, predstavljata skupnost vprašanj, ki neposredno zadevata v zunanjo politiko vsake države. Zato je razumljivo, da restitucije in reparacije naletavajo na izvestne težkoče. Da bi se te težkoče odstranile, je repa-racijska konferenca v Parizu glede restitocijike politike izdala sledeče odločbe; 1. Vprašanje restitucij se mara motriti s stališča deklaracij združenih narodov, osobito s stališča deklaracije od 5. L 1943. v kateri je bilo naglašeno, da mora okupator povrniti vso povzročeno škodo; 2. re:titucrje se omejujejo predvsem na predmete, ki se morejo identificirati in ki jih je odpeljal okupator, pa bodisi da je okupator te predmete plačal ali pa ne. Restitucije se pa nanašajo tudi na predmete, ki so. bili proizvedeni za časa okupacije in so bili vzeti s silo; 3. ako se predmeti, ki so bili odpeljani, ne morejo več identificirati, tedaj restitucije ni. Vprašanje postane reparacijsko, L j. odškodnina za odpeljani predmet se mora povrniti v gotovini, ali pa namesto te drug fcn&kovređen predmet; 4. glede predmetov umetniške, zgodovinske znanstvene, prosvetne in verske nairave se ustanavlja prvenstvena dolžnost, da se ti predmeti, kolikor je mogoče, povrnejo v ekvivalentnih predmetih in šele v drugi vrsti z gotovino ali namesto te z drugimi predmeti; 5. lastnino na blagu, ki je bilo izdelano za časa okupacije, pa se sedaj nahaja v Nemčiji (mišljena je tudi Avstrija), mora dokazati država, ki blago zahteva, sedanji imetnik v Nemčiji pa mora dokazati, da je do predmeta prišel legalnim potem; 6. komandanti okupacijskih ccn bodo dali potrebne olajšave misijam, ki bodo v Nemčiji iskale restitucijske predmete; 7. nemški imetniki predmetov so pod sankcijo o trih kazni obvezani, da prijavijo take predmete. Tako torej izgleda načelna ureditev restitucijskega vprašanja (vprašanje glede vrnitve odpeljane imovine). Praktično tehnična stran pa je bolj komplicirana in zadeva ob nepopisne težkoče. Največ našega materiala se nahaja v goratih predelih gornje Avstrije, Solnograške, Starr trske in Koroške. Po raznih gradovih so shranjene naše matične knjige. Pri sodiščih so shranjene zemljiške knjige, zemljiškoknjižne mape. p° katastrskih upravah se nahajajo ikatastrsfei operati in drugi važni arhivi. Vsa Avstrija je razdeljena v štiri okupacijske cone: vzhodni del z nižjo Avstrijo je v sovjetski okupacijski coni, zgornja Avstrija m Solnograška v ameriški. Zg. Štajerska s Koroško v britanski in Tirol ka v fran-rrdki okupacijski coni. Na seji medzaveznrškega sveta na Dunaju dne K). XI. 1945 je bila mri- puščena Vojna misija FLRJ za Avstrijo. Naša Vojna misija je prispela na Dunaj dne 22. XII. 1945 i.n je takoj pričela z delom. Misija ima poseben odsek za restitucijo. Jugoslovanska misija je takoj navezala zveze z medzavezniško kontrolno komisijo za Avstrijo in le ta je vprašanje restitucij obravnavala na posebni seji. Tu je bilo določeno, da vsaka izmed okupacijskih oblasti za svojo cono določi restitueijäu postopek. IIL Kar se tiče sovjetske okupacij ke cone, je stvair tudi v formalnem oziru lahka. Sovjetske okupacijske oblasti so napotile avstrijsko vitki o, da s svojimi organi pcmaga pri iskanju in identifikaciji našega materiala. Gotovo je ta način iskanja in ugotavljanja naše imovine najbolj £mo-Iren, osobito še. če se pomisli, da so najrazličnejši avstrijski uradi, ki so bili poprej v državnem aparatu Rajha, sami sodelovali pri svoječasni evakuaciji in da imajo podatke o tem, kje se kakršne koli naše stvari nahajajo. Delo pri ugotavljanju našega materiala pa je olajšano tudi s tem, kerr so dokazna sredstva, ki. so jih zbrala naša oblastva. tako popolna. da se do sedaj pri dokazovanju naše lastnine niso pojavile posebne težkoče. Jasno in razumljivo je, da je vsa delavnost restitucijskega odseka pri naši misiji osredotočena prvenstveno na visoko vredne stvari, kakor na industrijske in gradbene predmete, katastrske operate, operate vojno-geografskega instituta, na razne arhive itd. Dokler to delo ni končano, ni misliti na to, da bi se iskala in ugotavljala imovina poedi-nih jugoslovanskih državljanov. Pri tem pa je še posebej treba pomisliti na to, da povzroča vprašanje transporta izredne, včasih nepremagljive težkoče. Avstrijski železniški promet je ohromljen, tovornih kamionov ni dovolj na razpolago. Pogonska sredstva je bilo treba sprva voziti s seboj iz Jugoslavije. Kakor na vseh drugih sektorjih dela, se morajo tudi tu premagovati razne težave, položaj pa se zboljšuje in so bili doseženi že lepi uspehi. Tako so iz sovjetske okupacijske cone Avstrije bili vrnjeni v domovino že visokovredmi predmeti, kakor: razni katastrski operati, arhivi, izvirne katastralne mape vseh dalmatinskih katastralnih občin ,itd. Drugačna pa je stvar v britanski in ameriški zasedbeni coni. obe vladi sta predpisali zelo kompliciran re-stitucijski postopek .Reditucijski zahtevki se morajo uveljavljati preko naših poslaništev neposredno pri vladah v Londonu in Washingtons — Predmeti, katerih vrnitev £e zahteva, se morajo ' natančno popuati, označiti se mora kraj nahajališča, navesti evakuacijska odredba in ponuditi se morajo vsa dokazila, ki se nanašajo na zahtevani predmet. Stvar se izroči nato vojašum komandam v Avstriji na proučitev, da-li se podatki ujemajo. To identifikacijo pa vršijo restitucijski odseki britanskih in ameriških oblasti sami in organi naše misije ne sodelujejo. Tudi avstrijske oblasti niso pritegnjene v sodelovanje. Jasno je. da ob takem postopku doslej ni moglo priti do zadovoljivih uspehov. Zato je tudi razumljivo, da se iz britanske in ameriške zasedbene cone vračanje naše imovine niti ni pričelo. Ogromna večina vseh naših stvari pa se nahaja baš v teh dveh conah. Naša misija si nenehno prizadeva, da hi dosegla Skrajšanje in poenostavljenje tega komplkriraie-ga formalističnega postopka. Čim bo zadovoljivo rešena formalna stran vprašanja, pa bo treba pri vračanju premagati še druge številne težave tehnične narave, kakor transport po železnici in druga tovorna in pogonska sredstva. Tako torej izgleda vsa stvar pri vračanju imovine, ki jo je odpeljal okupator. Delo ni niti majhno niti lahko. Avstrija sama je opustošena dežela. Posebno pereč problem je prehrana. O obnovi še vedno ni sledu in Jugoslavija daleko prednjači v normalizaciji na vseh popriščrh življenja. Z vsemi temi neprilikami v Avstrji pa je treba nujno računati. Nadejamo se, da bodo pričujoče vrstice -lužile kot informacija vsem onim, ki jim je okupator oropal razno imovino. Naša misija ima na programu tudi izsleditev in vrnitev vse zasebne odpeljane imovine, vendar ho gotovo trajalo še dokaj časa, da bo mogla misija pričeti s svojim delam tudi na področju za-ebne imovine. Dr. Jože Juhart PRELOŽITEV AVTOBUSNE POSTAJE S 5. aprilom se preloži avtobusna postaja' z velesejma na Masarykovo cesto, in sicer pred poslopje carinske Pošte, s te 'postaje odnosno na to postajo bodo odhajali in prihajali avtobusi naslednjih avtobusnih prog: Ljubljana—Postojna—Koper—Izola Ljubljana—Vransko—Celje Ljubljana—Kamnik—Vransko Ljubljana—Cerk 1 j e—Kranj Ljubljana—Škofja Let:a—Žiri Ljubljana—Škofja Loka—Železniki Ljubljana—Vel. Lašče—Prezid . Ljubljana—Polhov gradeč Ljubljana—Vevče—Sostro — Ljubljana Ljubljana—Ig Za potnike proge Ljubljana—Polhov gradeč je določeno tudi postajališče na križišču Bleiweisove ki Tržaške cebte, za progo Ljubljana—Sostro pa postajališče pred Mestnim domom. Za progo Ljubljana—Ig pred Mestnim domom na Dolenjski cesti pri ČešnovaTju. Odhodna postaja za te proge pa je seved# glavna avtobusna pristaja na Ma;iarykovi cesti. Za lokalno avtobusno progo Ljubljana—Ježica ostane dosedanja postaja v Tavčarjevi ulici. S L O V E N S K JL ^ P O R O C E V A ,1 „E , C Dnevne vesti Koledttr Sreda, 3. aprila: Ribara Spominski dnevi 3. aprila 1945. Rdeča armaaa prestopi v Prekmurju mejo in stopi na slovenska tla. 3. aprila 1943. Ustanovljen I. Ko. roški bataljon, napad na Mežico. 3.—4. aprila 19^4. Enote XV. divizije uničijo nemško postojanko Dole pri Litiji. Dežurne lekarne Danes: Lekarna Leustek, Resljeva cesta 1; lekarna Komotar, Vič, Tržaška cesta. KAIODNO GLEDALIŠČE Drama Sreda, 3. aprila ob 20. uri: Shakespeare: Zimska pravljica. Red Sreda. Četrtek, 4. aprila ob 20. uri: Simonov: In tako tudi bo. Premiera. Red Premierski. Petek, 5. aprila ob 20. uri: Nušič: Pokojnik. Sindikalni abonma, red SC. Sobota, 6. aprila ob 20. uri: Simonov: In tako tudi bo. Sindikalni abonma, red SB. Nedelja, 7. aprila ob 15. uri: Shakespeare: Zimska pravljica. Izven. Ob 20. uri: Simonov: In tako tudi bo. Izven. Ponedeljek, 8. aprila ob 20. uri: Nu-šičl Pokojnik, Red B. V sredo bo uprizorila Dram« ob 20. uri Shakespearejevo »Zimsko pravljico« v prepesnitvi Otona Župančiča. Delo, plod zrele pesnikove dobe, je bilo skrbno pripravljeno im je doživelo lep uspeh. Režira Slavko Jan. glasbo je prispeval Bojan Adamič, ples je postavil Pino Mlakar, sceno pa je napravil Bojan Stupica. Sodelujeta radijski orkester in del opernega baletnega zbora. Predstava danes je za red Sredo. Nova premiera v Drami. V četrtek 4. t. m. bo uprizorila Drama premiero odrskega dela Konstantina Simonova »In tako tudi bo«. Dejanje se dogaja v Moskvi za časa domovinske vojne, je polno intimnih razpoloženj, kakor jih poznamo pri Čehovu ,ter prikazuje psihološko na-strojenje frontnega vojaka, ki se vrne na dopust v zaledje. Zasedba vlog: Fjodor Aleksandrovi e Voron-cov, prof. arhitekture — Fran Lipah; teta Saša, njegova sestra — Ruša Bojčeva; Olga, njegova hčerka — Ivanka Mežanova; Dimitrij Ivanovič Saveljev, inženir, polkovnik tehničnih čet — Slavko Jan; Vasja Karetnikov, njegov adjutant, poročnik — Branko Miklavc; polkovnik Ivanov, artiljerec — Lojze Potokar; Ana Grigorjevna Greč, major, zdravnica — Elvira Kraljeva; Stjepan Stjepanoyiö Cižov, bivši upravitelj — Bojan Peček; Sergej Nikolajevič Sinicin, arhitekt — Anton Potušek; Nadja, narednik protiavionske artilerije — Mila Ka. čičeva; Marija Sergejevna — Marija Vera; Vanja špoljanski, gardni desetnik — Branko Starič. Delo režira prof. Osip šest. Predstava bo za red Premierski. Opera Sreda, 3. aprila ob 19.30 uri: J. Offenbach: Hoffmannove pripovedke. Red C. Petek, 5. aprila ob 19.30 uri: Mlakar. Lhotka: Vrag na vasi. Premiera. Izven. Sobota, 6. aprila ob 19.30 uri: J. Offenbach: Hoffmannove pripovedke. Sindikalni abonma, red SA. Nedelja, 7. aprila ob 19.30 uri: Mla-kar-Lhotka: Vrag na vasi. Izven. J. Offenbach: »Hoffmannove pripovedke«. Opera v treh dejanjih s prologom in epilogom, po drami J. Banbderja in M. Carreja, prevedel N. Štritof. Dirigent: D. Žebre. Režiser: H. Leskovšek. Koreograf: ing. P. Golovin. Vodja zbora: J. Hanc. Scenograf: A. Gerlovičeva. Osnutki kostumov: D. Kačerjeva. »Vrag na vasi«, plesna kompozicija Pina Mlakarja na glasbo Frana Lhotke bo imel premiero v Operi v petek 5. aprila, na kar opozarjamo naše občinstvo. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Sobota, 6. aprila ob 20.15 f »Gospa ministrica«. Nedelja, 7. aprila ob 20.15: »Gospa ministrica«. V Šentjakobskem gledališču bodo ponovili v soboto 6. in nedeljo dne 7. aprila obakrat ob 20.15 duhovito Nušičevo veseloigro »Gospa ministrica«, ki je dosegla velik uspeh in so bile vse predstave razprodane. Ker je odšlo tudi pri zadnji predstavi mnogo obiskovalcev brez vstopnic, jih kupite že v predprodaji v poslovalnici Putnika, hotel Slon, in eno uro pred začetkom predstave pri dnevni blagajni v Mestnem domu. HMariborsko gledališče Sreda 3. aprila ob 20 uri: O’Neill: »Strast pod bresti«. Predstava za Sindikate. Četrtek 4. aprila ob 19. uri: Collalto: »Beneški trojčki«. — Predstava za ZMS. Petek 5. aprila: Zaprto. (Generalka.) Sobota 6. aprila ob 15. uri: Šestakov-Smasek; »Velik« potovanje«. Mladinska igra. Premiera. Izven. Ob_ 20. uri: Cajkovskij: »Jevgenij Onjegin«. Predstava za Sindikate. Nedelja 7. aprila ob 15. uri: Še.=tak<>v-Smasek: »Veliko potovanje«. Mladinska igra. Izven. Ob 20. uri: O’Neill: »Strast pod bresti«. Izven. KINEMATOGRAFI LJUBLJANA Kodeljevo: Sovjetski film »Vdor«, tednik. Ob 20. uri. Matica: Sovjetski film »Visoka nagrada«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15. Sloga: Sovjetska doku- mentarna filma »Dunaj« in »V Po-meraniji«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15. Union: Ameriški film »Deževje prihaja«, _ tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15. CELJE Dom: Sovjetski film »Otroci kapitana Granta«, tednik. Metropol: Sovjetski film »čeveljci«, tednik. MARIBOR Esplanade: Sovjetski film »Dnevi in noči«, tednik. Grajski: Francoski film »Rudnik gori«, tednik. JESENICE: Ameriški ’ film »človek v sivem«, tednik. KRANJ: češki film »Po krivem obsojena«, tednik. PTUJ: češki film »Gabrijela«, tednik. ★ LJUDSKA MLADINSKA UNI. VERZA. V sredo 3. aprila ob 19. uri bo predaval v Ljudski mladinski univerzi v Frančiškanski dvorani tov. Marolt: »Od železne rude do materijala.« Predavanje bo spremljal film. Pred predavanjem kratek kulturni spored. Vsi terenski, ulični in sindikalni ljudskj tožilci četrti Center, se pozivajo. da se sigurno udeleže seje v s. edö 3. t. m. ob 18 v prizemni dvorani ministrstva za kmetijstvo in gozdove v Knafljevi ulici (palača bivše Hranilnice dravske banovine). Udeležba obvezna za vse! Uprava Doma Titove mladine v Mostah se najlepše zahvaljuje učiteljstvu III. meš. osn. šole Moste in tovarišicam doma Titove mladine za znesek 400 din, katerega so poklonili namesto cvetja na grob umrle hčerke tov. šolskega upravitelja Dolenca. — Uprava Doma Titove mladine v Mostah se v imenu otrok-sirot najlepše zahvaljuje delavcem in nameščencem tovarne Hrovat za 14 kg jedilnega olj.a Pojasnilo. Od Združenja vojnih invalidov, okrajni odbor Ljubljana, smo prejeli v objavo: V pojasnilo vojnim invalidom in vdovam, katerim je bila priznana invalidska podpora (renta) za časa okupacije in pred kratkim ukinjena, dajemo naslednje: Odločbe zakonske uredbe iz 1. 1938. prvostopnega sodišča bi morale biti potrjene od Vrhovnega invalidskega sodišča v Beogradu, ker pa je vsled razsula bivše Jugoslvaije bilo to ukinjeno, je izdala bivša Pokrajinska uprava neko uredbo, katera je sedaj razveljavljena, kot vsi ostali odloki, izdani za časa okupacije. Ure#itev vprašanja je sedaj v teku in bo v najkrajšem času rešena. Priporočamo prizadetim, da se osebno za to zanimajo. Karikaturist Kondor bo razstavlja! od 7. do 14. aprila v Biranju v mladinskem domu. Esperantske društvo Ljubljana vabi svoje člane in' esperantiste Ljubljane na redni občni zbor društva, ki bo v četrtek 4. aprila. 1946 ob 20. v društvenem prostoru, Cankarjevo nabrežje 7-1. 763-n V*em mlekarnam, našim članom zadruge, sporočamo in jih vabimo, da se udeleže sestanka, ki bo namesto v ponedeljek v četrtek dne 4. t. m. ob pol 8. zvečer v palači Združenja trgovcev v Gregorčičevi ulici. Mlekotrg. 760-n Angleško predavanje. V sredo 3. t. m. bo predaval ob 18. uri v zbor- nici univerze mr. Anthony Robin- • son o angleški književnosti za časa vojne 1939—1945. Vstop svoboden- 759-n Maša zadušnica se bo brala za Setnikarja Antona dne 6. aprila ob 7. zjutnaj na Viču. 761-n Vrsta naših najboljših glasbenih umetnikov: Betetto, Janko Ravnik, šlais, Trost in Ljubljanski godalni kvartet: Pfeifer, Dermelj, Šušteršič, Šedlbauer, izvajajo solistični koncert v petek 5. aprila ob 20. v Filharmonični dvorani. Na sporedu so dela skladateljev: Dvorak, Glinka, Rahmaninov, Janko Ravnik, Simonitti, Smetana in Suk. Koncert priredi naša Akademija za glasbo. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. 762-n živinski in kramarski sejmi v Braslovčah bodo naslednje dneve: v ponedeljek pred sv. Matijem, na cvetni petek, ponedeljek pred sv. Matevžem in ponedeljek pred sv. Martinom. Natančnih datumov ni mogoče javiti, ker so ti sejmski dnevi premakljivi. Prvi sejem v Braslovčah bo na cvetni petek dne 12. t. m. Verdenik Ivana, vojna vdova po pokojnem Verdeniku Krištofu, ki je stanovala leta 1941 v Trbonju, Sv. Danijel 19, bivša občina Ribnica na Pohorju, naj javi svoj sedanji natančni naslov ministrstvu za socialno skrbstvo, invalidski referat v Ljubljani, sklicujoč se na II. št. 1573-2-46, zaradR dostave odločbe višjega invalidskega sodišča o priznanju invalidnine. Radio Ljubljana SPORED ZA SREDO S JO—7: Poskočne in vesele. 7—7.1.'): Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda. 7.15—8: Nadaljevanje jutranjega koncerta. 12.30—12.40: Celesta. 12.40— 12.55: Napoved časa. vesti objave m pregled sporeda. 12.55—13.30: Violinist Nikola Petrovič in Bojan Adamič izvajata zabavno glasbo. 13.30—13.45: Napoved časa, pregled tiska, objave in pregled sporeda. 13.45—14: Iz Mendeisohnove muzike k »Senu kresne noči«. 14—14.30: Koncert Radijskega orkestra, vodi: Rudolf Starič. 14.30—14.45: Napoved časa in poročila. 14.45—15: 15 minut Debussy-a. 15: Poizvedbe. 18—18.30: Plesni orkester RL. dir. Bojan Adamič. 18.30—18.50: Poučna oddaja za mladino ln pionirje: Opanin: O nastanku življenja na zemlji. 18.50—19: Ouvertura k operi »Auberc Norma lz Portocijl; Verdi: Preludij iz I. dejanja »Traviate«. 19—19.15: Zdravstvena ura. Dr. Mastenova: Kako' oskrbimo poškodovanca v primitivnih razmerah. 19.15— 19.30: Skladbe M. Kozina, P. Šturma. R. Simonittl-a. poj e Ruša Bojčeva, spremlja Samo Hubad. 19.30—19.45: Oddaja »Ljudske prosvete«. 2agar-Iztok: O mladinskem gledališču. 19.45—20: Vojaška godba na ploščah. 20—21: Pester koncertni spored. Izvajajo člani Radijskih ansamblov. 21— 21.15: Napoved časa. poročila, objave ln pregled sporeda. 21.15—22: Iz znanih oper Rossinija. Verdija In Puccinija. 22: Iz naših jutrišnjih časopisov. 22—23: Orkestralna glasba na ploščah. SICILIJANSKA OBRAMBA Ragozin—V eresov Moskva 1945 1. e4, c5. 2. Sf3, Sc6. 3. d4, cd4. 4. SXd4 Sf6. 5. Sc3, d6 6. Le2, ^6. [Pre-zkušen in najbolj pogoslen začetek te obrambe; nazivamo jo z zmaj.ko varijanto. Pred 20 leti in prej so na tem mestu, ali po zanemarjenem . vrstnem redu potez, izključno igrali e7—e6 ter tako upo-labijali »ševen-inško« obrambo, ki ji dandanes ne dajemo več čisto neoporečne »karakteristike«.] 7. O—O, Lg7. 8. Le3, 0—0. 9. Sb3 [tudi vse to še ustreza »klasičnemu« bojnemu načrtu; z zadnjo potezo zasleduje beli najprej strateške cilje, ker preprečuje nasprotniku olajšanje z d6—d5 (prej bi bilo zaradi vezave Lb5 pogubno). na drugi strani pa pripravlja 14 ter s tem'običajni ici.va6.ii napad in preprečenje na takojšnje SL f4 izgledne taktične zaplete, ki bi se črnemu odprli z Db6]. 9. . .. Le6 (igra te tudi Ld7). 10.14, Dc8 [priljubljeno nadaljevanje sovjetskega mojstra Vere ova, ki preprečuje f5 in s Sg4 grozi zamenjati enega izmed belih lovcev]. 11. Del! [to je izvrstna novost, ki mu jo je doma »skuhal« mojster Ragozin; odločil se je, z vsemi silami- napadati črnega kralja, še preden bi mogel črni izvesti močnejšo nasprotno akcijo na damskem krilu]. 11. ... Sg4. 12. LXg4. LXg4. 13. f51, gf5 [črni mora oslabiti rclkadno krilo, da reši lovca]. 14. h3, f4. [Na Lh5. 15. ef5 bi bil črni prisiljen z f6 zapreti lovca, obdržal bi pa trdno pozicijo.] 15. TXf4, Lh5. ,16.. Sd5T, Dd7. [Kakor navadno, bi si tudi sedaj braneča se stran ne smela dovoliti požrešnega udara na b2: LXb2? 17. Ld4!. LXal. 18. LXal, Dd7. 19. Dg3+, Lg6. 20. h4, h5. 21. Tf5 in črna polja v sovražnem taboru so tako oslabljena, da ne bi'bilo več prave obrambe.] 17. Dh4, Lg6. 18. Tafl, Tac8 (L:b2? 19. c3) 19. c3, Tfe8. 20. Tg4. b5. 21. Sd4 [bel] čisti ter pripravlja strahovi* udar], SXd4, 22. LXd4. Tc4. [Cmi ne sluti nevarnosti, sicer bi umaknil damo na o7, da bi odprl kralju polje d7; Ragozin bi najbrž nadaljeval s potezo 23. LXg7, KXg7 ter 24. Tf5 grozeč Th5.] 23. LXg7, KXg7. 24. TXg6 + l, fg6 [K:g6 vodi d'o mata: 25. Tf6+!, Kg7! 26. TXf7+l, KXf7. 27. D:h7 + , Kf8 28. Sf4]. 25. TT7-H, KXf7. 26. DXh7 + , Ke6. 27. DXg6+, Ke5. 28. Dg7-H, KXe4. 29. Sf6+, ef6. 30. DXd7. [Beli je pravilno ocenil, da je č.ni zaradi izpostavljenega kralja in slabotnih kmetov izgubljen.] 30. ... Te5. 31. DXd6, Kf5. 32. Dd7-K. Kg6. 33. DXa7. Te2. 34. Da3, Tf4. 35. Dd6! Tu je črni prekoračil čas zä razmišljanje ter s tem seveda partijo izgubil. Toda položaj je izgubljen, ne samo ker ima beli tri kmete več, temveč tudi trdnjavi ne moreta do igre: na T4f2 odloči 36. Dg3 + , na Tf5 ali Tfe4 36, Dd3. na Kg5! bi se pa odločitev še zavlekla; zdi se. da bi 36. Dc5+, Tf5 (iicer 37. DXÖ5) 37. Db4 najhitreje vodilo k cilju. Zanimiva partija z letošnjih finalnih, prvenstvenih tekmovanj sindkal-nih moštev v Moskvi, kjer 'je Ragozin dosegel najboljši individualen rezultat; zatem je postal še prvak Leningrada. (Glose po mojstru Ragozinu A. Preinfalk.) IZ BEŽIGRAJSKE ŠAHOVSKE SEKCIJE Dokončali smo turnir 1. razreda, ikjer je sodelovalo 14 igralcev, ki so se za ta turnir kvalificirali Zmagal je Orehek z 11 točkami, slede Udovič 10 točk. Samobor 9 'X, Kocjan 8/4, Gjergjek in Mihelič 8 točk itd. Prav tgko je končal tudi turnir 2. razreda, kjer je sodelovalo 18‘ ig:al-cev. Zmagal je Langus s 15hi točke; slede: Bučar m Dobovšek 12)4, Caj-hen in Bras ll!4, Danev 11 točk itd. Brzoturniirski prvak za mesec februar je postal Slokan VI. z 9 točkami, slede: Kumelj 7. Samobor 6, Žužek 5)4 točke itd. Zanimanje za naše turnirje nam PRESKRBA DELITEV SALAM Potrošniki okrožnega mesta Ljubljane bodo prejeli v sredo 3. t. m. od 7. do 12. ure pri svojih stalnih mesarjih od črke š do ž na odrezek »1-24 marec« ali »HI-24 marec« živilskih nakaznic, izdanih za mesec marec, od MLO, odseka za preskrbo, Ljubljana, po 10 dkg salam. Ostali potrošniki prejmejo salame pri prihodnjih delitvah. Obračunavanje odrezkov bo javljeno naknadno. DELITEV KONJSKEGA MESA Potrošniki okrožnega mesta Ljubljane, ki eo upravičeni prejemr.fi sveže meso, lahko prejmejo do nadaljnjega na odrezek »1-21 marec« 'ali »IH-41 marec« živilske nakaznice, izdane od MLO, odseka za preskrbo, Ljubljana, v sredo dne 3. aprila 1946, po 15 dkg konjskega mesa. Konjsko meso bodo delili kot do-sedaj določeni mesarji. Prodajna cena konjskemu mesu je 12 din za 1 kg. Nadaljnje delitve konjskega mesa ne bodo stalno objavljene v časopisju, će bo blago na razpolago, bodo mesarji, ki prodajajo konjsko meso, izobesili razglas, kdaj bodo prodajali meso.* CEPLJENJE PROTI DAVICI Obvezno zažjflltno cepljenje proti davici je v Ljubljani v teku. Vsi otroci v starosti dveh od vključno sedmih let morajo biti cepljeni, šolo-obvezna mladina bo cepljena v šoli, ako to ni krajevnim prilikam primemo drugače odrejena dokazuje, da se šah vedno bolj širi med Bežigrajčani, posebno še med mladino. V načrtu imamo prijateljsko s eča-nje s Kranjem. Za popularizacijo šaha nameravamo prirediti množično srečanje na 30 deskah, če pa to ne bo mogoče, bccn° pa nastopili proti 3 različnim nasprotnikom na 10 deskah istočasno. Vabimo vse šahovake sekcije, da Se pomeuijo v plemeniti borbi z nemi. * Prvenstvo Matičnega krožka. Že v prvih štirih kolih so se deloma razvile ostre borbe z nekaj presenečenji. Inž. Milan Vidmar ml. je Omladiča, Kumlja in Požarja gladko odpravil, Longer pa odlične pozicije ni izrabil in končno tudi izgubil. Konič in dr. Valentinčič sta dober položaj proti. Preinfalku v časovni stiski pokvarila s hudo napako. Preinfalk je premagal še inž. M. Slokana, proti Mlinarju se je pa v srednji igri nepazljivo branil, tako da ga je ta v odločnem rokadnem napadu matiral. Longer je z ostro igro premagal Kumlja, š. Cisarja in dr. Valentinčiča. Vlado Slokan je dobil proti Kumlju, remiziral pa s Cisarjem, dr. Valentinčičem in Koničem. Prof. Gabrovšek je proti Omladiču prezrl figuro, proti Požarju tik pred zmago mat, dobil pa je s Poljanškom. Gcr-mek je čisarju vzel sicer celo točko, dobro se branečemu dr. Valentinčiču pa samo polovičko. Majcenovič je izgubil zaradi popuščanja v prednji igri proti Koniču, Mlinarju in inž. M. Slokanu, slednji pa še s Požarjem in Poljanškom; Čisar je potolkel Kumlja. Nekaj partij je prekinjenih ali preloženih. Stanje po četrtem kolu je trenutno: inž. M. Vid- mar ml. 4, Longer in Preinfalk po 3, V. Slokan 2 in pol, Mlinar 2 (2) itd. Igralci Matičnega krožka iz vseh predtekmovanj so razvrščeni v rang-listo. Da bodo lahko nadalje tekmovali za boljša mesta, so predvideni manjši turnirji približno enako močnih skupin in dvoboji s predniki. Za, to pozivamo vse igralce, ki bi imeli za to veselje, da se čim hitreje oglasijo ob igralnih večerih, ki so v ponedeljkih in četrtkih od pol 20. dalje. šah v Radovljici. 22. marca se je vršil dvoboj med dijaki omladinske in državne gimnazije. Izid je bil 5:2 za omladince. Za omladinsko gimnazijo so dobili partijo: Barsukov, Fi-strič, Cvetić, Pavičevič in Djurdje-vič; za državno gimnazijo pa Gaspari in Mlakar. Pripravljamo se za velikonočni turnir, o katerem bomo poročali. Šahovska sekcija pri sindikalni podružnici Kemične tovarne v Mostah šteje 22 članov in uspešno napreduje. Na prvem turnirju je zmagal inž. Poženel pred Zelenkom, Kramarjem in drugimi. V sklopu prvomajskega tekmovanja je v teku nov turnir. Pomerili so se že z drugimi sekcijami. ffeprav so v prvem dvoboju 9 Cestnimi železničarji pogoreli z 1:10, se niso dali oplašiti ter so v povratni tekmi igrali neodločeno 5:5. Pripravljajo se za nove tekme. Poleg tega se bodo posvetili teoretični izpopolnitvi, tako da bo sekcija ob požrtvovalnosti in discipliniranosti članov gotovo še dobro napredovala in se bo jeseni lahko z nadami v uspeh spustila v tekmovanje sindikalnih in sploh ljubljanskih šahovskih moštev. Upati je, da bo Slovenska šahovska zveza mogla kmalu priskočiti igralcem na pomoč s šahovskimi potrebščinami, ki jih sekciji na splošno zelo pogrešajo. Sah v Starem Vodmatu. 20. t m. je bil v prostorih ZMS pri Mencingerju na Smartinski cesti redni občni zbor, kateremu sta prisostvovala tudi zastopnika Slovenske šahovske zveze tovariša Hreščak in Požar. Tov. Hreščak je lepo orisal pomen šaha. Po poročilih dosedanjih odbornikov so bile volitve novega, večjega odbora. Nato je tov. Požar odigral simultanko proti trinajstim igralcem. Rezultat 7,5:5,5 zg tov. Požara. V soboto 30. t. m. ob 20. uri bo klubski brzopotezni turnir za marec. Odigrali bodo semifinale in finale. Cepljeni ne bodo otroci, ki ao da- vico preboleli leta 1943, 1944, 1945 ■ali 1946 in oni, ki so bili zaščitno cepljeni v letu 1946. Opravičeni bodo le oni, ki prinesejo na kraj cepljenja zdravniško potrdilo, da so akutno ali sicer težko bolni. Druge vzroke, ki onemogočajo cepljenje, je treba izpričati. Navedbe potrdil in opravičil bodo preverjene. V primeru kake nejasnosti se dobe informacije na epidemiološkem referatu zdravstvenega odseka MLO, Mestni dam, Krekov trg 2, II. nadstropje, vhod iz Streliške ulice. Otroke je treba praviloma privesti k cepljenju na kraj cepljenja dotične četrti. Le v primerih, kjer je mesto cepljenja sosedne četrti znatno bližje, se smejo otroci privesti k cepljenju na mesto cepljenja sosedne četrti. To velja zlasti za dele četrti Rakovnik, del šentjakobskega okraja. Trnovo in Ceste dveh cesarjev. V četrtek 4. aprila bo prvo cepljenje ob 14. uri'na osnovni šoli na Barju, ob 16. uri isti dan pa na osnovni šoli na Rudniku. Isti dan bo cepljenje ob 15. uri v Domu Titove mladine v Zeleni jami, ob 16. un pa v bivšem Sokolskem domu v Stepanji vasi. Ob pol 14. uri isti dan bo cepljenje tudi na osnovni šoli na Ježici. Starši otrok iz četrti Center in delov četrti Rakovnik, ki niso mogli privesti otrok k cepljenju dne 2. euprila popoldne, naj jih privedejo v četrtek 4. aprila ob 8. uri ▼ Mestni dom. StarS se naprošajo, da prihajajo točno ob uri, ker odhaja cepilna ekipa po gotovi dobi že na drugo mesto in ne more čakati na zamudnike. Telesna vzgoja Včeraj smo poročali o izredno lepo uspelem teku čez dm in strn, ki ga je organiziral teles no vzgojni odsek Dorna IV. armade. Gornja slika je bila posneta tik pred startom 83 tekmovalcev, ki so zastopali posamezne edinice IV. arm ari e. Na cilj je prvi prispel v iz redno lepem stilu poročnik Bojan Polovina. Za 6 km dolgo progo je potreboval 24 minut in 17 sekund. Zmagovalec teka je doma iz vasi Kmjeuši pri Bosanskem Petrovcu. Po poklicu je bil sezonski delavec. V borbo proti okupatorju je šel že takoj 1. 1941. v mesecu juliju. Preživel je vse ofenzive ustašev, četnikov, Nem cev, Italijanov in domobrancev, šestkrat je bil ranjen in to dvakrat težko. Po vsem telesu se mu poznajo sle dovi ran.- Dvakrat je bil odlikovan za hrabrost. Poročnik Polovina se prej ni udejstvoval v telesni vzgoji, šele v svoji brigadi in nato v diviziji se je posvetil teku in bil je vedno prvi. V nedeljo je postal prvak IV. armade. Prav tako kakor on, imajo tudi ostali tekmovalci po večini za sabo težke napore v borbah. Na prsih m nogih se svetijo odlikovanja hrabrosti. To je kader naše vojske, ki bo kakor v telesni vzgoji žel uspehe tudi pri svojem vsakodnevnem delu. fimiiiiiiuuiMiiiiiimininiutiii nimiimmumiiiiiiuiiuiimiiiiimimiiiiiniinmiimmmmuuiiiunmiimimimniuiiiiiiimiiiiiiiminiiKiiiiiuiimiiuimmniiuniiiiiiiminimniiiiiitumiiiiiiiiiiuniiimimmnnnain Državna prvenstvo v namiznem tenisu Subotica, 29. marca Poročali amo že, da se je p: ejšn.o sredo v Subotici začelo državno prvenstvo v namiznem -tenisu. O tekmovanju prvega dne -me prejeli od našega posebnega dopisnika naslednje poročilo: Prireditev se je začela s svečan0 otvoritvijo. Pri nastopu vseh sodelujočih io šli prvi Slovenci, nato Hrvati, Bosna in Hercegovina, Srbija in Vojvodina. Svečanost je bila v »Nep-kerju«. Državno prvenstvo igrajo v treh dvoranah, moški (Nepker), ženske (Grand), juniiorji (Spartak). Med 12 prepuščenimi moštvi so tri slovenska: Udarnik, Borec in Železničar, vsi iz Ljubljane. S-cupkie so razdeljene takole: 1. skupina »Akademičar« (Zagreb) prvak Hrvatske, »Jedinstvo« (Subotica) pivak Srbije, »Sloboda« (Sarajevo) prvak Besne in Hercegovine ter »Borec« (Ljubljana). Ta skupina je najmočnejša. Pred tekmovanjem je bilo zaradi tega več protestov, toda žreb je odločil tako. V drugi skupini so »Grafičar« (Zagreb), »železničar« (Ljubljana), »Milicionar« (Beograd) in »SpartaL« (Subotica). ki je favorit turnirja. V tretji skupini su »Crvena zvezda« in »Ko;-maj« (oba iz Beograda), »Vojvodina« (Novi Sad) in »Udarnik« (Ljubljana). Tekmovanje se vrši vsak dan od 8. zjutraj do 12 in od 14 do 17. Spored je določen tako, da vsak igralec in igralka točno ve uro kdaj in s kom igra, tako da ni prenaporno. Organizacija turnirja je dobra, manj zadovoljivi pa so ostali pogoji. Prvi dan odigrane igre Slovencev so dale' raa lednje rezultate: Moška moštva 1. skupina: »Bo- rec« : »Akademičar« 2:5. Za Borca so igrali Krečič, Recek in Koch, za Akademičarja pa Dolinar, Kosi in H-crvat. Presenečenje je bila zmaga Krečiča nad Horvatom 2 :0 in Recka nad Kosijem 2 :0. Srečanje med »Borcem «in »Jedinstvom« (Konc, Roža, Dulić) se je končalo 1 :5. Točko je debil Krečič proti Duliču. Igra med »Bo.cern« m »Slooodo« (Salom, Vu&čevič, Vrebac) iz Sarajeva se je končala s 5 :1. Krečič in Recek sta dosegla vsak dve zmagi, Kooh pa eno. Prvak skupine je postal »Akademičar«, ki je tesno premagal »Jedinstvo« 5 : 4. V drugi skupini so igrali: »Železničar« (Bogataj. Razboršek, Scag-netti) : »Grafičar« 5:1. Uspeh je bil deber in sta se odlikovala zlasti Razboršek in Scagnetti. »Železničar : »Milicionar« (Gibič, Dknitrijevič, Milosavljevič) 2 :5. Več ali manj nesrečno izgubljena partija, »Železničar : »Spartak« (Harangozo I., Ha-rangozo H., Herman) 0 : 5. Slovenci so bili v tej igri zelo slabi. Prvak skupine je brez resne konkurence postal »Spartak«. V tretji skupini so se igre končale: »Udarnik« (Lazar, Kamenšek, Dular) : »Crvena zvezda« (Djordjevič, Stankovič. Nesič) 5 ; 2. Slovenci so bili v izredni formi. »Udarnik« : »Kosmaj« 5:2, m »Udarnik« : »Vojvodina« 1:5. V tej igri Udarniki niso imeli svojega dneva. Prvak skupine je postala Vojvodina, mogel pa bi biti tudi Udarnik, če bi bila Kamenšek in Dular bolje razpoložena. S tem nam je ušlo tretje mesto v državi! Med ženskimi moštvi je Storžič dokaj nesrečno odigral svoje tri igre. Urbarjeva, kj igra sijajno, nima sebi enake nasprotnice. Bedenkova I. in Zuibaličeva nista mogli prinesti zmagovite točke. Taiko so se srečanja končala s »Spartakcm« (Pauk, Čovič, državni reprezentantki) 0:3, z »Akademičar]«n« 2:3 in »Jedinstvom« iz Gsjeka 2:3. Pri juniorski^ moštvih je bilo približno enako. Storžič je padel v težko skupino in igral z »Lokomotivo« 0 : 5, z »Mladostjo« (obema iz Zagreba) 2:5, in »Jedinstvom« (Sub°tica) 5 : 3. Zasedli so tretje mesto v svoji skupini. Prvak juniorskih moštev je postal »Spartak« z zmago nad »Lokomotivo« 5 :4. Za Spartaka so igrali Baič, Gabrič, Sekulič. Dekleta posamezno so izpadla iz nadaljnjega tekmovanja im sicer: Urbar : Romanič l : 2, Zubalič : Žab-čič (Zagreb) 0 : 2, Bedenk : Čovič 9 :2. Žensk igra 32. in je bila naša velika smola, da so naletele na najboljše igralke Jugoslavije. Juniarjev igra 31. Naša dva Podobnik Sandi in Modrijan Jože sta prišla med najboljših 8 v državi, Ahačič I. in II. pa med šestnajsterico. Podobnik je izgubil z Uzorin-cem 0:2, iki bo verjetno prvak države, tako da bo Podobnik nasedel peto mesto. ' Med moškimi posamezno jih igra 50 in je med njimi 11 Slovencev. Izpadli so Strumbl s Harangozcm II. 0 : 3, Dular z Duličem 0 : 3, Potočnik s Harangozom I. 1:3, medtem ko je Lazar Milan premagal Kosija 3:0! Zmagala sta še Bogataj in Scagnetti, ki poleg Kamenska im Recka igrata jutri v drugem kolu. Med 13 juniorstem pari sta bila pripuščena tudi Podcbnik : Ahačič Mile, ki sta se plasirala med prve štiri in igrata nocoj finalno partijo proti paru Uzorinec — Vinek. Vsplošnem se pozna vsem Slovencem, da premalo trenirajo in igrajo premalo remih turnirjev. Kljub temu vsi priznavajo, da so v danih prilikah boljši uspehi nemogoči in da smo prav za prav veliko dosegli. Pripomniti je treba, da v Subotici in Vojvodini trenirajo dnevno vsak vsaj po dve uri. Uspehi zato niso izostali. Juniorsko moštvo »Spartaka« e prvak države za leto 1946. To je prava šola bratov Harangozov, Konca in drugih. O tem bomo ob priliki pisali posebej. Tekma v košarki Danes bosta odigrali tekmo v košarki trenutno najmočnejše moštvo v Ljubljani TD Svoboda in moštvo II. div. KNOJ-a, ki bo tokrat prvič nastopilo v tej igri. Tekma bo gotovo zanimiva in enakovredna, saj bodo imeli KNOJ-evci v svoji postavi tov. Vlahoviča, M igra v moštvu KNOJ-a, katero je preteklo leto zmagalo na državnem prvenstvu. Tekmovanje bo v telovadnici na Taboru ob 20. uri. DROBNE ZANIMIVOSTI V nogometnem prvenstvu ljubljanskega okrožja vrstni red v tabeli, ki smo jo objavili včeraj, ni pravilen, ker so biti po pomoti upoštevani rezultati tekem, kakor so bili doseženi na igrišču. V resnici pa je bila tekma med »Borcem «in »Krimom« razveljavljena in prisojena v dobro »Krimu«, ker je »Borec« nastopil z igralcem, ki ni imel pravice nastopa. To je močno spremenilo vrstni red, ki je v resnici Železničar 4 naslednji: 3 10 26:6 7 Krim 4 3 0 1 17:5 6 Svoboda 4 1 2 1 7:7 - 4 Borec 4 1 1 2 10:7 3 Edinost 4 0 0 4 0:35 0 Telovadni dvoboj Zagreb - Beograd. V nedeljo popoldne so bile v šoli za telesno vzgojo v Beogradu prve povojne telovadne tekme med Zagrebom in Beogradom. Tekmovali so na orodju in v prostih vajah. Ka- kor je bilo pričakovati, so bili Zagrebčani boljši, ker beograjska vrsta ni bila dovolj pripravljena zaradi pomanjkanja telovadnih naprav. Končno stanje po točkah je bilo 251:210 za Zagreb. Prvo mesto v skupnem placementu je imel Bolti-žar, drugo Jelič Drago, tretje Jelič Ivo. vsi iz Zagreba. Med Beograjčani pa so bili najboljši Belčič, Jud-man in Nikolič. TeieSna vzgoja v .Slovenjgradcu. 40% prebivalstva to je prijavilo za tek čez drn in strn. Slovenjgrajčani nečejo zaostajati za drugimi mesti. Med sindikati je napeta borba, kateri bo postavil več tekačev. Prijave se od dneva v dan večajo. Sreda je poslednji dan za prijavo, športniki Slo-venjgradca so .sklenili urediti dom in pričeli z intenzivnim delom. V ta namen se pripravlja turnir v odbojki, namiznem tenisu in nogometu za prvenstvo okraja. Novi svetovni rekordi. Mednarodna atletska federacija je priznala naslednje nove svetovne rekorde: tek na 1 miljo Haegg (Švedska) 4:01.4, tek na 10 milj Haino (Finska) 49:41.6 enourni tek Haino 19.339 m, štafeta 4X1500 m Malmö (Jacobson, Strindberg, Strand. Haegg) 15:38.6. Prvenstvo Južne Amerike \ nogometu je doživelo veliko senzacijo, ko je Brazilija premagala Argentinijp z 2:0 (1:0). Tekmi je prisostvovalo 90,000 ljudi Srečanje med starima rivaloma Argentino in Urugvajem se je končal z zmago Argentine s 3 :1 (1:1). • Motoristom mesta Ljubljane! v srtedo, dne 3. aprila t. 1. ob 19. uri strogo obvezen sestanek v klubski sobi kavarne Union. Uprava igrišča na Rakovniku poziva vse pripadnike društva ,da se zaradi ureditve igrišča zberejo danes ob 15. na igrišču. S seboj naj prinesejo orodje, predvsem lopate in železne grablje. TD Partizan. Danes zvečer ob 20. bo seja uprave v prostorih tajništva društva. TD Partizan (nogometni odsek). Danes ob 18. važen sestanek vseh nogometašev v telovadnici bežigrajske ženske gimnazije ob Vodovodni cesti. Po sestanku vež-be. — Načelnik. Fizkultumo okrožje Ljubljana. Pozivamo zastopnike ljubljanskih društev na sestanek, ki bo v sredo 3 .t. m. ob 8. uri zvečer na Taboru, da se dogovorimo glede telesnovzgojnih manifestacij v okviru proslave 1. maja. Po možnosti naj pride, jo tudi tov. Gregorka. Šavnik, Srpanj, Papež. Nuša. — Tajnik. <>OOOCXXXXXXXXXyjOf>-«nfyxyx3tyy-infyvvvv>ywv^-uTryyw- Tvrdka A. Šarabon & Co. Ljubljana, ZALOŠKA CESTA ŠTEV. 3, poziva vse cenjene odjemalce, da najkasneje do 10. t. m. vrnejo prazne steklenice, zaboje In vreče, ker jih po tem roku ne bo mogla več sprejemati. V. ZVEZEK RUSKEGA TEČAJA je izšel. Vsi naročniki izven Ljubljane, ki so že plačali naročnino, ga bodo prejeli te dni po pošti. Zamudnike prosimo, da naročnino za prvi, drugi, tretji ln četrti obrok poravnajo takoj, da ga moremo tudi njim poslati. Ljubljanski naročniki pa ga lahko dvignejo osebno v upravi »Slov. poročevalca«. Službo iščejo STAREJŠA ŽENSKA, dobra moč, želi službo kot samostojna gospodinja. Na. slov v Javni borza dela. 7250-1 Službo dobe IŠČEMO SPOSOBNEGA INŽENIRJA KEMIJE. ki ima voljo baviti se z opleme-njevanjem slovenskih premogov. Javiti se je čimpreje pismeno na Javno borzo dela pod »Inženir kemije«. 7270-2 SAMOSTOJNO GOSPODINJO, ki bi znala opravljati tudi poljska dela sprejmem takoj Naslov v Javni borzi dela. 7253-2 KUHARICA-GOSPODINJA se takoj sprej. me v večjo trgovsko hišo. Naslov v Javni borzi dela. Ljubljana. 7247-2 Vajenci FANT star 16 let. s 3 razredi meščanske šole." bi se rad izučil za strojnika, radio, tehnika ali knjigoveza. Naslov v Javni borzi dela pod »Priden in pošten 16«. 7241-3 Zaslužek KROJE PO MERI in vsaki sliki za deco in ženske izdeluje »Model Salon«. Zagreb, Dalmatinova 12. Na deželo se kroji pošiljajo po pošti. 6528-4 RUSKE INSTRUKCIJE daje starejši tovariš z dolgo učno prakso. Ponudbe na ogl odd. »Sl. por.« pod »Vesten«. 7262-4 NEMŠČINO IN KLAVIR poučujem. Vprašati od 2.-5. pop. Novi trg 1/1.. desno, Lavrenčič. 7259-4 PRVOVRSTNA RETUŠERKA prevzame delo na dom. Ponudbe na ogl. oddelek »Sl. poroč.« pod »Retušerka«. 7195-4 Prodam, ŽARNICO ZA RADIO EK2 prodam. Fran-kopanska 23-11. 7223-5 HARMONIKO, klavirsko, 80 basov, 1 register, takoj prodam. Švara, Tavčarjeva ulica 4. 7188-5 ŽENSKO OBLEKO, delovne hlače, drap sandale št. 41 prodam. M. Zupančič, Povšetova 33. 7187-5 AVTO prodam. Naslov v ogl. oddelku »Sl. poročevalca«. 7185-5 KOBILO, 8 let staro, težko, prodam. Gosposvetska cesta. Novi svet. 7184-5 JEDILNICA IZ TRDEGA LESA in drugo pohištvo naprodaj. Ogled v četrtek od 10.—12. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalsca«. 7214-5 MOTOR NA PLIN prodamo. Pogon na oglje, koks adi premog, znamke Deutz-Köln. fabrikat Langen & Wolf, 60 ks, z generatorjem ter kompletnim priborom. Motor je v dobrem stanju ter ta. koj uporabljiv. Cena po dogovoru. Naslov iz usluge pri tt. Avtomontaža, Ljubljana. 6809-5 USNJENO KLUBSKO GARNITURO, dobro ohranjeno, prodam. Tapetnik Zakrajšek, Miklošičeva cesta. 6873-5 AVTOGUME 7.00—18 in 5.50—16 kupim; 16X50 (20 eolske) prodam. Ponudbe na podružnico »Sl. poroč.« v Mariboru pod »Avtogume«. 7138-5 PUH PERJE, prodajamo. Trgovina »Julijana«, Frančiškanska ulica štev. 3, hotel »Slon«. S. P. 15-5 MOŠKI ŠKORNJI št. 43, moder kostim, predvojno blago; siv®, volneno, predvojno blago, nov dežni ženski plašč, nekaj krasnih komadov keramike, električni gramofon ter 1.5 kg bele volne angora naprodaj. Legat, Dunajska cesta št. 6-HI. Ogled od 9. do 11. in od 2. do 5. 7210-5 MODERNO PISALNO MIZO, pleteno vrtno garnituro in moške čevlje, semiš, štev. 43, prodam. Ogled od 12. do 5. Streliška ulica 37, pritličje. 7203-5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, predvojni, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 7208-5 VITRINA, igralna mizica servirna mizica, vse v empirskem slogu, mahagonl. poceni naprodaj. Pogledati pri Srečku Zupanu. Rožna ulica 35. 7207-5 KLAVIRSKO HARMONIKO Frontallni, 80 basov, čisto novo. prodam. Vprašati na Bogišičejd 4. 7206-5 PLAŠČ ZA KOLO in otroško posteljo prodam. Galetova 26. 7204-5 2 OTROŠKI POSTELJICI ln stolček pro- dam. Bajželj, Koroška štev. 18/1., Stadion. 7202-5 PISALNI STROJ, pisarniški, amerikanske znamke, poceni naprodaj. Ogled pri Igliču. Miklošičeva c. 4 tu a ANTIKVARIAT IN KNJIGARNA Cankarjeve založbe. Miklošičeva c. 16 (Kleinmayer & Bamberg) kupuje leposlovne in znanstvene knjige v vseh jezikih. Telefon 31-33. 3804-6 OTROŠKO KOLO kupim za 10 let .stars1:1: a fantka. Ponudbe na: Polde Habicht. Miklošičeva cesta 4 . 7275-6 ELEKTRIČNI RAČUNSKI IN SEŠTEVAL-NI STROJ kupimo. Ponudbe na Jugosl. tekstilne tovarne Mautner d. d.. Sv. Pavel pri Preboldu. 7257-6 Zamenjam MODRO MOŠKO BLAGO zamenjam za isto sivo. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 7213-7 DOBRO OHRANJENE ŠPORTNE ČEVLJB, močne št. 43—44, zamenjam za istotake ženske št. 37—38. Gale, Medvedova uli. ca 14-11. 7212-7 OGRODJE ZA ŽENSKO KOLO zamenjam za ogrodje za moško kolo. Verstovško-va 25-n. 7211-7 KUPUJTE in NAROČAJTE SREČKE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE. Možnost zadeti večje in številne dobitke je največja od 9. do 27. aprila. Vse dobitke vam »VRELEC SREČE« takoj brez odbitka izplača. -— Priporoča se vam, da se sedaj polnoštevilno udeležite glavnega žrebanja. AL. PLANINŠEK „VRELEC SREČE“ Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 5 RADIOAPARATE vseh vrst po maksimirani ceni prodaja »RADIOCENTRALA« A. Tassotti, Zagreb, Ilica 146, lokal, telefon 41-26. OTROŠKE NIZKE ČEVLJE št. 26. zamenjam za št. 28. Velinšek, Parmova ulica 4P. 7266-7 USNJENE NASLANJAČE dam za gojzarje ali usnje. Naslov v ogl- oddelku »Slov. poročevalca«. 7242-7 Posest VEČJE ŠTEVILO HIŠ IN PARCEL prodamo in zamenjamo. »Realiteta«. Prešernova 54-1. 7001-3 VILO ZA BEŽIGRADOM, visoko pritlično hišo v šiški in Kranju, etažno dvosobno stanovanje za Bežigradom in več parcel prodam. Andrej Zajec. Reaiitetna pisarna, Ljubljana. Tavčarjeva 10. 7114-8 PARCELO V ŠT. VIDU. 900 m-. 10 minut od tramvaja, ob glavni cesti, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Slov. poročevalca«. 7196-8 Razno IZLETNIKI S KRVAVCA V NEDELJO! 31. marca je bila izgubljena usnjena motorska kapa s Krvavca do Cerkelj. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne na naslov: Franc Jager, Vodnikova 65. proti nagradi. 7133-14 SELITVE in druge prevoze prevzame avtoprevoznik Jakomin. Ljubljana. Krjž_ na ulica 22. pri Sv. Križu. 6779-14 PERJE, kemično čiščeno, pri »Obnovi*, Maribor, Jurčičeva ulica 6. 6407-14 NAJDENA JE BILA DENARNICA na Tyr-ševi cesti. Dobi se pri tvrdki Jelačin, v trgovini, Napoleonov trg. 7209-14 ZAPESTNICO, ki mi je drag spomin, sem izgubila 1. aprila po 21. uri na poti od Pod trančo, čevljarski most, židovska ulica. Kongresni trg, šelenburgova ul., Aleksandrova cesta. Gajeva ulica. Gledališka, Celovška cesta do pivovarne Union. Prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi v ogl. odd. -Slov. poročevalca«. 7267-14 LISTINE IN DENAR sem izgubila. Vrnil mi jih je tov. Jože Bufolin. Obrtniška ulica 5. Poštenemu najditelju prisrčna hvala. Kaiser. Bleiweisova 43. 7136-14 V LETOVIŠKEM KRAJU na Gorenjskem išče tovarišica popolno oskrbo. Ponudbe na ogl. oddelek »Slov. poroč.« pod »Dobro plačam«. 7258-14 MOŠKA ČEPICA je bila najdena v nedeljo na Katarini. Dobi se v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 7222 14 IZGUBILA SEM PRSTAN z velikim rumenim kamnom v Prešernovi ulici. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja, da ga odda proti nagradi v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 7201-14 GREZNICO izpraznim na svoje stroške. Ponudbe pod »Setev« na ogl. oddelek »Slov. poročevalca«. 7252-14 PREKLIC! Preklicujem in obžalujem, kar sem rekla napram Antonu Tomazinu, stanujočem v Ljubljani, da je ubijalec. Po prestani kazni tega ne smem govoriti. Fani Simončič. Gmajna štev. 23, Raka. 7249-14 PROSIM OSEBO, ki je v nedeljo odpelja. la kolo znamke »Junior« izpred železničarske zadruge v šiški, naj ga vrne v št. Vidu nad Ljubljano 18 . 7205-14 DOLGO, SVETLOMODRO JOPICO z rjavimi prečnimi črtami sem izgubila od slalona do Jezerc na Krvavcu. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagra. di 500 din pošlje ali odda na naslov: »Jugoslavija«, zavarovalnica. Ljubljana. Gosposvetska cesta 4-1. 7226-14 ZAPESTNO URO na svetiorjavem pasu sem izgubil od kavarne Emone do Drame. Ker mi je drag spomin na padlega sina, prosim najditelja, da jo vrne proti nagradi. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 7224-14 Danes so nam. umrli naša dobra zlata mama Marija, rojena Daniele - Skušek POSESTNICA V ZABUKOVJU Pokapali jo bomo v četrtek 4. t. m. dopoldne na farnem pokopališču na Trebelnem. Zabukovje, Novo mesto, Stična dne 2. aprila 1946. Žalujoče družine: DEBEVC, SKUŠEK, PODBEVŠEK, KAFOL Po dolgi mučni bolezni, spravljena z Bogom, je 24. aprila 1946 preminula naša nadvse ljubljena žena, mati, stara mati in tašča ANA ŠKERLAVAJ roj. STAŠNIŠIĆ SOPROGA SODNEGA URADNIKA Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 4. t. m. ob 5. popoldne z Žal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo 5. t. m. ob l/>7. v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, Kotor, Opčine 2. aprila 1946. Žalujoči: JOŽE, mož; ing. DRAGO, ing. CIRIL, MIRKO, MILAN, BOGO, sinovi; JOŽA in MAKIJA, hčeri; JOŽA in MICI, sinahi; SANDI, NIKO in PETER, vnuki; MARJANCA, vnukinja, ter ostalo sorodstvo. Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5/IL Telefon uredništva in uprave št 31-22 do 31-26. ■£> Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. Glavni urednik Dev Modic,