GDK: 164.4+411.12:176.1 Castanea sativa Mill.(045)=163.6
EVROPSKI PRAVI KOSTANJ - Castanea sativa Mill.
SWEET CHESTNUT - Castanea sativa Mill.
ŽUŽELKE NA POGANJKIH IN LISTIH
INSECTS ON BRANCHES AND LEAVES
Dryocosmus kuriphilus
Maja JURC1
Izvleček:
Jurc, M.: Evropski pravi kostanj. Žuželke na poganjkih in listih. Dryocosmus kuriphilus. Gozdarski vestnik, 67/2009,
št. 4 V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 24. Prevod v angleščino: avtorica. Lektura angleškega besedila:
Breda Misja.
Prikazujemo kostanjevo šiškarico Dryocosmus kuriphilus, novo invazivno azijsko vrsto ose šiškarice na evropskem
pravem kostanju (Castanea sativa), ki je bila leta 2004 zanesena v Slovenijo s sadikami iz Piemonta v Italiji. Prikazan
je karantenski status vrste, geografska razširjenost kostanjeve šiškarice v svetu in pri nas, njena morfologija in
bionomija, opis poškodb, ki se pojavljajo na poganjkih, osrednjih listnih žilah ter klasastih socvetjih na moških
cvetovih, morebitne zamenjave, gostitelji, najpomembnejši naravni sovražniki ter ogroženost sestojev evropskega
pravega kostanja pri nas. Pri nas se je vrsta udomačila in gozdarji leta 2009 beležijo njeno širjenje v sestojih C. sativa
v primorskem območju. Na kratko so opisani tudi predpisi, ki se nanašajo na predstavljeno vrsto, ter posebni ukrepi
preprečevanja njenega širjenja. Domnevamo, da je njeno širjenje nemogoče ustaviti in da je biotična kontrola z
njenimi paraziti edina metoda, ki obeta preprečitev velikih poškodb kostanjevih sestojev in nasadov v Sloveniji.
Ključne besede: kostanjeva šiškarica, Dryocosmus kuriphilus, evropski pravi kostanj, Castanea sativa, zdravje
gozda, Slovenija
Abstract:
Jurc, M.: Sweet chestnut. Insects on branches and leaves. Dryocosmus kuriphilus. Gozdarski vestnik (Professional
Journal of Forestry), Vol. 67/2009, No.4. In Slovenian, with abstract in English, lit. quot. 24. Translated into English
by the author. English language editing by Breda Misja.
We present oriental chestnut gall wasp Dryocosmus kuriphilus, a new invasive Asian species of gall wasp on sweet
chestnut (Castanea sativa), which was imported in 2004 on the chestnut plants from Piedmont in Italy into Slovenia.
Short description of its quarantine status, geographical range of oriental chestnut gall wasp in the world and in
Slovenia, morphology, bionomy, description of damages (on young twigs, on the midrib of the leaves and on the
spiked male flowers), possible misidentifications, hosts, its most important natural enemies and threat for the stands
of sweet chestnut in Slovenia are given. D. kuriphilus is established in our country and in 2009 foresters are registering
its spread in the stands of C. sativa in Primorska region. Short description of regulations concerning presented
species and measures to reduce its spread speed are also presented. It is supposed that its spread is impossible to
stop and that biological suppression with its parasites is the only promising method to prevent serious damages of
sweet chestnut stands and orchards in Slovenia.
Key words: oriental chestnut gall wasp, Dryocosmus kuriphilus, Sweet chestnut, Castanea sativa, forest health,
Slovenia
ŠIFRA:-55-3.01-1.052/G
KOSTANJEVA ŠIŠKARICA Dryocos-
mus kuriphilus Yasumatsu, 1951 (red:
Hymenoptera, druž. Cynipidae - ose
šiškarice)
Imena vrste: kostanjeva šiškarica, kostanjeva
brstna šiškarica, oriental chestnut gall wasp
(angleško), Japanische Esskastanien-Gallwespe
(nemško), chalcide du chataignier (francosko),
kuri-tamabati (japonsko). Opomba glede tak-
sonomije: vrsta je bila znana kot Biorhiza sp.,
veljavno znanstveno ime D. kuriphilus je dobila
po prvem opisu Yasumatsuja leta 1951.
EPPO koda: DRYCKU, fitosanitarna kategori-
zacija: podan je predlog za razvrstitev na seznam
1 Prof. dr. M. J., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive
gozdne vire BF, Univerza v Ljubljani, Večna pot 83,
1000 Ljubljana, SLO
II.A.I karantenskih škodljivih organizmov (ni
uvrščena v priloge direktive 2000/29).
Ukrepe določata: Odločba Komisije
2006/464/ES o začasnih nujnih ukrepih za
preprečevanje vnosa vrste Dryocosmus kurip-
hilus Yasumatsu v Skupnost in njenega širjenja
v Skupnosti in Pravilnik o začasnih nujnih
ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja
kostanjeve šiškarice Dryocosmus kuriphilus
Yasumatsu.
Opis vrste
Samice D. kuriphilus so v povprečju dolge
od 2,5 do 3 mm, imajo svetleče črno telo.
Noge, bazalni del tipalk, vrh čelnega ščita in
zgornja čeljust so rumeno rjave barve, glava
je skulpturirana (razbrazdana). Hrbtni ščiti
oprsja so svetleči, gladki, predprsni hrbtni ščit
ali pronotum je zelo skulpturiran, radialna
celica sprednjih kril je odprta, tipalke imajo
14 členkov (slika 1). Odrasle ose se ne hranijo
in živijo le nekaj dni. Niso dobre letalke in se
zadržujejo v bližini, kjer so se izlegle. Iz šišk
se pojavijo konec maja do konec julija in za
ovipozicijo takoj poiščejo mlade, razvijajoče
se poganjke tekoče vegetacije. Samica lahko
odloži več kot 100 jajčec, navadno po 3 do 5,
včasih tudi po nekaj deset v vsak brst gostitelja
z dolgo leglico (slika 2, slika 3). Samice pri
Slika 2: Jajčece kostanjeve šiškarice Dryocosmus
kuriphilus v brstu evropskega pravega kostanja (foto:
G. Bosio)
Figure 2: Eggs of oriental chestnut gall wasp Dryocosmus
kuriphilus in the bud of Sweet chestnut
odlaganju jajčec naredijo drobne vbode, ki se
hitro zarastejo. Samci kostanjeve šiškarice niso
znani in razmnoževanje, ki poteka z neoplo-
jenimi spolnimi celicami, imenujemo deviška
ploditev. Iz neoplojenih jajčec se razvijejo samo
samice (teliotokija).
Jajčece je mlečno belo, veliko od 0,1 do 0,2
mm opremljeno z dolgim, tankim priveskom
(slika 2). Samice jih odlagajo v skupinah v
bližino rastnega vršička v brstu junija in julija
(slika 3). Na mestu odlaganja jajčec se pozneje
oblikujejo šiške, v katerih poteka razvoj osic.
Slika 1: Samice kostanjeve šiškaricw Dryocosmus kuriphilusso dolge od 2,5 do 3 mm
(foto: M. Jurc)
Figure 1: Females of oriental chestnut gall wasp Dryocosmus kuriphilus are from
2,5 to 3 mm
gg . -	' j '
■ - •
T'	» i. *
Slika 3: V nekaterih popkih je tudi od 20 do 30 jajčec
(foto: G. Bosio)
Figure 3: Some buds contain 20-30 eggs
Slika 5: Bubi kostanjeve šiškarice Dryocosmus
kuriphilus (foto: G. Bosio)
Figure 5: Pupae of oriental chestnut gall wasp
Dryocosmus kuriphilus
Po 30 do 40 dneh se iz jajčec izležejo ličinke
(slika 4).
Jajčna ličinka (L^ kostanjeve šiškarice pre-
zimi v brstih. Brsti so videti popolnoma zdravi,
ni nikakršnih zunanjih znamenj, po katerih
bi lahko sklepali, da je brst napaden. Odrasla
ličinka je ovalna, dolga do 2,5 mm, mlečno
bela (Slika 4).
Buba D. kuriphilus je dolga do 2,5 mm,
sprva je bela, pozneje temnejša in na koncu
razvoja črna. To je pupa libera (prosta buba)
z vidnimi organi bodočega imaga. Razvija se
v šiškah, in sicer od sredine maja do sredine
julija (Slika 5).
Bionomija
D. kuriphilus je univoltina vrsta (ima eno
generacijo na leto). Znane so samo samice
(telotokija), samcev te vrste niso nikoli našli
v naravi. Vrsta se razmnožuje z neoploj enimi
jajčeci, p artenogenetsko. S amice se iz šišk pri-
kažejo konec maja in njihovo izletanje traja
tudi do konca julija, kar je odvisno - tako
kot celotna fenologija kostanjeve šiškarice
- od lokacije (nadmorske višine, ekspozicije),
ekoloških razmer rastišča gostitelja in tudi od
kultivarja kostanja. Samice ležejo 3 do 5 jajčec
v skupinah v gostiteljeve popke; v nekaterih
popkih je lahko tudi od 20 do 30 jajčec (slika
3). Vsaka samica odloži več kot 100 jajčec.
Življenjska doba samic je kratka (okoli 10 dni,
nekaj tega časa samica porabi za grizenje rova
za izhod iz šiške). Iz jajčec se v 30 do 40 dneh
izležejo ličinke. Njihov razvoj je počasen in
poteka v jeseni in pozimi. V brstih kostanja
prezimi drobna ličinka 1. razvojnega stadija
(L1). Ličinka je tako drobna, da je v tem času
nemogoče odkriti napad kostanjeve šiškarice
v rastlinskem tkivu. Ko se začno konec marca
in v začetku aprila odpirati kostanjevi brsti,
se ličinka levi in preide v 2. razvojni stadij
(L2). Takrat se, zaradi izločkov razvijajočih
se ličink in draženja tkiva, začno oblikovati
šiške. V šiškinih kamricah se ličinke prehra-
njujejo 20 do 30 dni. Povsem razvite ličinke
so dolge 2,5 mm, so mlečno bele, brez oči in
nog (slika 4). Šiške so v celoti oblikovane v 2
do 3 tednih; do sredine maja lahko dosežejo
o .
i
Slika 4: Ličinki kostanjeve šiškarice Dryocosmus
kuriphilus (foto: G. Bosio)
Figure 4: Larvae of oriental chestnut gall wasp Dryo-
cosmus kuriphilus
Slika 6: Močan napad kostanjeve šiškarice na gostiteljevih vejicah, 29. 6. 2007, v bližini Sabotina
(foto: M. Jurc)
Figure 6: Strong oriental chestnut gall wasp infestation on the twigs of host tree, 29.7.2007, near Sabotin
končne velikosti. Šiške v premeru merijo od
5 do 20 mm in so zelene ali rožnato zelene
barve, zgrajene so iz ene ali več kamric (slika
6). Nastajajo na novih poganjkih, najdemo
pa jih lahko tudi na listnih žilah ali klasastih
socvetjih - na osnovah moških socvetij (slika
7, slika 8, slika 9, slika 10, slika 11, slika 12).
Ličinke se prek vmesne stopnje predbube pre-
obrazijo v bubo, faza bube je od sredine maja
do sredine julija. Buba je prosta (pupa libera),
na začetku razvoja bela, pozneje temnejša in
končno temno rjave ali črne barve, z jasno
vidnimi organi bodočega imaga (glava, tipalke,
oči, ustni aparat, zasnove kril, pecljat zadek)
(slika 5). Če prerežemo šiške, ki so nastale v
tekočem letu, v kamricah opazimo ličinke ali
bube. Eklozija odraslih osic se zgodi, tako kot
smo omenili že na začetku razvojnega kroga,
konec maja do konec julija.
Znamenja napada
Kostanjeva šiškarica povzroča nastanek šišk
ali zoocecidijev na mladih vejicah, in sicer
Slika 7: Šiške v premeru merijo od 5 do 20 mm, so
zelene ali rožnato zelene barve (foto: M. Jurc)
Figure 7: Galls are 5-20 mm in diameter, green or
rose-colored
na osnovi moških cvetov, na brstih ali na
glavnih listnih žilah gostiteljskih rastlin.
Šiške so velike od 0,5 do 2 cm; velikost je
odvisna od števila ličink v šiški. V vsaki šiški
je ena kamrica (unilokularna šiška) do več
z ličinkami (multilokularne šiške), pozneje
z bubami. Sprva so šiške zeleno rdečkaste
Slika 8: Šiška na mladem poganjku (foto: M. Jurc)
Figure 8: Gall on a young twig
Slika 9: Šiška na osrednji listni žili (foto: M. Jurc)
Figure 9: Gall on the midrib of the leaf
Slika 10: V šiškah so pogosto deli razvijajočih se listov, listnih pecljev ali vejic. (foto: M. Jurc)
Figure 10: Galls often contain remnants of developing leaves, petioles and stems
Slika 11: Deformiranost listov zaradi napada kostanjeve
šiškarice (foto: M. Jurc)
Figure 11: Leaves deformation caused by oriental
chestnut gall wasp
barve, poleti se izpraznjene šiške posušijo
in ostanejo na vejah tudi več let. V šiškah so
pogosto deli razvijajočih se listov ali listnih
pecljev (slika 6, slika 7, slika 8, slika 9, slika
10, slika 11, slika 12).
Šiške z lahkoto opazimo in prepoznamo
na rastlinah ali rastlinskih delih, drugače pa
je z jajčeci ali jajčnimi larvami (L1): v popkih
v času mirovanja vegetacije jih je nemogoče
Slika 12: Šiške na klasastih socvetjih na moških
cvetovih (foto: M. Jurc)
Figure 12: Galls on the spiked male flowers
odkriti s preprostim vizualnim pregledom.
Glavno določilo za diagnostiko osic temelji
na najdbi šišk.
Morebitne zamenjave
Samica D. kuriphilus je zelo podobna samici
evropske hrastove šiškarice (Dryocosmus cer-
riphilus Giraud), ki oblikuje šiške le na ceru
(Quercus cerris L.). Slednja se loči od kostanjeve
šiškarice po barvi vzorcev na čelu, ki so rumen-
kasto rdeče barve, tipalke pa so sestavljene iz
15 segmentov.
Šiške, ki jih povzroča kostanjeva šiškarica, so
zelo značilne, zato so skoraj nemogoče zame-
njave z drugimi škodljivci na kostanjih.
Gostitelji
D. kuriphilus je monofagna vrsta (hrani se
samo z eno vrsto hrane - rastline). Napada
evropski pravi kostanj (Castanea sativa Mill.),
japonski pravi kostanj (Castanea crenata Sieb.
et Zucc.), ameriški pravi kostanj (Castanea
dentata (Marsh.) Borkh.)), kitajski pravi kostanj
(Castanea mollissima Bl.) ter križance vrst rodu
Castanea. Na Kitajskem napada tudi vrsto
Castanea seguinii Dode, v Severni Ameriki pa
še nekatere avtohtone severnoameriške vrste
kostanja, ki rastejo v bližini napadenih občut-
ljivih vrst kostanja (razen Castanea pumila Mill.
in Castanea alnifolia Nutt.).
Poti prenosa
Na daljše razdalje kstanjevo šiškarico raznaša
predvsem človek. Prenos z napadenimi sadikami
ali cepiči je pogost, saj je v času mirovanja skoraj
nemogoče ločiti napadene brste od nenapade-
nih. Na taknačin se škodljivec najpogosteje širi
na nova nenapadena območja in v nove države
ali na celine.
Lokalno širjenje kostanjeve šiškarice poteka s
prenosom napadenih vejic (cepičev) ali mladih
Slika 13: Razširjenost Dryocosmus kuriphilus v Sloveniji leta 2005 (vir: MKGP, FURS)
Figure 13: Distribution of Dryocosmus kuriphilus in Slovenia in 2005 (source: MAFF, PARS)
rastlin ali z letenjem samic, kar se dogaja od
konca maja do konca julija. Poročajo, da se je
kostanjeva šiškarica naravno širila 15 do 30
km na leto, iz Italije pa poročajo o razdalji 15
km na leto.
Pri nas je širitev verjetno odvisna od priso-
tnosti gostitelja (evropskega pravega kostanja) v
naravi, od jakosti in smeri vetra in od prometnih
tokov. Verjeten je tudi prenos kostanjeve šiška-
rice kot slepega potnika, torej s tovori ali vozili,
ki potujejo z območja razširjenosti šiškarice na
nenapadena območja.
še v Francijo (Provansa - skrajni jugovzhod
države). Leta 2004 je bila s pošiljko 1250 sadik
evropskega pravega kostanja iz Italije zanesena
v Slovenijo v drevesnico Bilje. Spomladi 2005 so
po opozorilu fitosanitarne službe iz Piemonta
sledili pošiljko napadenih italijanskih sadik;
zasledili so 47 % uvoženih sadik (450 kostan-
jevih rastlin v 18 nasadih). Na 10 sadikah iz
omenjene pošiljke so odkrili simptome, ki jih
povzroča kostanjeva šiškarica, in sicer na štirih
mestih po Sloveniji. S sledljivostjo pošiljke so
bila ugotovljena tri napadena mesta (Bilje, Zno-
Slika 14: Posek napadenih dreves C. sativa var. marrone v bližini Sabotina,
29. 6. 2007
Figure 14: Felling of the trees C. sativa var. marrone near Sabotin, 29. 6. 2007
Ogroženost sestojev
D. kuriphilus je avtohtona vrsta na Kitajskem,
kjer se že od nekdaj pojavlja na kitajskem pravem
kostanju (Castanea mollissima Bl.). Okoli leta
1940 so jo zanesli na Japonsko, leta 1963 se
je pojavila v Koreji, leta 1974 v zvezni državi
Georgia v ZDA in pozneje še v nekaterih drugih
jugovzhodnih zveznih državah ZDA (Alabama,
Severna Karolina in Tenesi). V Evropi so jo
leta 2002 najprej odkrili v provinci Cuneo v
deželi Piemont v Italiji, pozneje tudi v drugih
območjih srednje in severne Italije (Piemont,
Lombardija, Trento, Lazio, Sardinija). Iz Italije
je bila v naslednjih letih z napadenimi sadikami
evropskega pravega kostanja (C. sativa) zanesena
jile pri Krki, Zgornja Pohanca), eno pa je bilo
odkrito na podlagi prijave imetnika (Merljaki
pri Renčah) (slika 13).
29. junija 2007 je bilo odkrito prvo večje
žarišče napada kostanjeve šiškarice v nasadu
maronov (C. sativa var. marrone) na Sabotinu
v bližini Nove Gorice (slika 14, slika 15).
Napaden nasad in posamezne kostanje
v okoliških sestojih z značilnimi šiškami na
poganjkih so nemudoma posekali in sežgali.
Tako so leta 2007 izkrčili 80 arov velik nasad
maronov, ki ga je lastnik leta 2004 dosadil s
prikrito napadenimi sadikami iz Piemonta v
Italiji. Čeprav je bilo poleg nasada izkrčenih
in sežganih še 26 dreves v gozdnem sestoju in

Slika 15: Napadena so bila posamezna drevesa C.
sativa v sestojih, ki obkrožajo nasad maronov v bližini
Sabotina, 29. 6. 2007.
Figure 15: The trees of C. sativa who surrounded the
plantation of maroons were also attacked by D. ku-
riphilus near Sabotin, 29. 6. 2007
temeljito pregledano območje žarišča v radiju
5 km od nasada, se je D. kuriphilus razširila na
območje, ki je obsegalo skoraj 900 ha gozdov.
Najbolj oddaljena točka najdbe šiškarice je
bila od prvotno napadenega mesta oddaljena
približno 3 km.
Fitosanitarne in gozdarske službe so si v
obdobju od 2005 do 2008 zelo prizadevale,
da bi izkoreninile D. kuriphilus, vendar brez
uspeha.
Maja 2008 so bile najdene nove napadene
lokacije v gozdovih na območju žarišča na
Sabotinu nad Novo Gorico, na 8 km oddaljenem
gozdnem rastišču Ravnica nad Novo Gorico in
20 km oddaljenem gozdnem rastišču na Krasu
pri kraju Lipa ter vzhodno od Kobarida, blizu
kraja Drežnica.
Leta 2009 so sledile nove najdbe kostanjeve
šiškarice: 4. 5. v Spodnji Branici, Prvačini, na
Preserjih ter na Sv. Martinu, 6. 5. 2009 pa v Pod-
nanosu in na Kambreškem. To praktično pomeni,
da je kostanjeva šiškarica razširjena po celotni
Vipavski dolini, po celotnih Brdih in Kanalskem
Kolovratu. Dne 13. 5. 2009 pa so sporočili, da so
D. kuriphilus našli v Cerknem pri bolnici Franja
ter v Baški grapi (Kneža) zunaj razmejenega
območja (informacija Zoran Zavrtanik, Zavod
za gozdove Slovenije, OE Tolmin).
Kostanjeva šiškarica se v Sloveniji neustav-
ljivo širi in le vprašanje časa je, kdaj se bo pojavila
v notranjem, celinskem delu areala evropskaga
pavega kostanja pri nas.
Gospodarska škoda
V Aziji in ZDA D. kuriphilus povzroča pre-
cejšnjo škodo na gojenih in samoniklih vrstah
kostanjev, saj z napadom na listne in cvetne brste
in z oblikovanjem šišk moti razvoj in uničuje
poganjke ter znižuje obrod plodov. V tržni vzgoji
kostanjev za plodove lahko pričakujejo zmanjša-
nje obroda tudi za 50 do 70 %. Močnejši napadi
lahko povzročijo slabitev in odmiranje starejših
kostanjevih dreves. Tudi mlajša drevesa lahko
propadejo v sušnih razmerah ali v kombinaciji
z drugimi stresnimi dejavniki. D. kuriphilus je
zato najresnejši škodljivec na celotnem arelu
vrst iz rodu Castanea, ki lahko prepreči obrod
in povzroči sušenje gostiteljev (DIXON et al.,
1986). Na Japonskem je ta škodljivec pomembno
pripomogel, da se je pridelava kostanjevih
plodov zmanjšala za 50 % v 20 letih.
V območjih Evrope, kjer uporabljajo kostanj
za proizvodnjo lesa in utrditev brežin, zaradi
kostanjeve šiškarice pričakujejo resne težave, kot
je npr. zmanjšuje priraščanje lesa ter erozijske
pojave (OEPP/EPPO, 2005).
Pri nasadih (sadovnjakih) za pridelavo
plodov (maronov) je napad osice gospodar-
sko zelo pomemben. Ker so gozdna drevesa
evropskega pravega kostanja občutljiva za
napad, so napadeni sestoji pravega kostanja
v bližini nasadov stalen rezervoar samic, ki
odlagajo jajčeca v gojena drevesa. Zato je ugo-
tovitev žarišč v gozdovih s tega stališča zelo
pomembna, še pomembneje pa je, da v bližini
nasadov maronov za pridelovanje plodov ni
napadenih gozdnih sestojev.
Slika 16: Areal C. sativa v Sloveniji, vir: Zavod za gozdove Slovenije
Figure 16: Area of C. sativa in Slovenia, source: Slovenian Forestry Service
Slika 17: Znamenja poškodb, ki jih povzročata kostanjeva šiškarica D. kuriphilus in kostanjev rak C. parasitica
na maronu v bližini Sabotina, 29. 6. 2007
Figure 17: The symptoms caused by oriental chestnut gall wasp D. kuriphilus and chestnut blight C. parasitica
on maroon, near Sabotin, 29. 6. 2007
Pri pridelavi sadik evropskega pravega kosta-
nja na napadenih območjih so ugotovili, da
sadike lahko zaščitijo pred napadom kosta-
njeve šiškarice z namestitvijo ustrezno goste
mreže v obliki predora, ki je brez kakršnih
koli odprtin med mrežo in tlemi ali z uporabo
fitofarmacevtskih sredstev, kot so sistemični ali
larvicidni insekticidi (npr. dimetoat, vamidotion,
tiametoksam, imidakloprid in drugih). (http://
archives.eppo.org/MEETINGS/2006_meetings/
dryocosmus_presentations/Picciau_contr/Pic-
ciau_contr1.HTM).
V Sloveniji je po oceni Zavoda za gozdove
Slovenije (ZGS) okrog 253.000 ha kostanjevih
gozdov, območja rasti evropskega pravega
kostanja pa so razpršena v večjem delu Slo-
venije. V Sloveniji se med 45 evidentiranimi
drevesnimi vrstami kostanj uvršča na osmo
mesto po lesni zalogi z 1,5 % deležem in lesno
zalogo 3,62 milijonov m3. Zato ocenjujejo,
da bi bile lahko škode zaradi D. kuriphilus
precejšnje, in sicer z vidika pridelave lesa in
tudi čebelarstva, saj je znano, da so cvetovi
evropskega pravega kostanja izredno cenjena
paša za pridobivanje kostanjevega medu ter z
vidika drugih porabnikov v gozdni biocenozi.
Lahko bi našli še druge ekološke, socialne in
ostale funkcije gozda, ki bodo v napadenih
gozdovih zmanjšane (slika 16).
Menimo, da je D. kuriphilus najbolj neva-
ren škodljivec evropskega pravega kostanja in
poleg patogene glive, ki povzroča kostanjevega
raka (Cryphonectriaparasitica (Murrill) Barr),
najbolj ogroža nasade oz. sestoje evropskega
pravega kostanja. Pogosto na C. sativa sočasno
opazimo znamenja napada D. kuriphilus in C.
parasitica (slika 17).
Kontrola gostote populacije in
zatiranje
Predpisi, nadzor
V skladu z določbami zakonodaje EU in Zakona
o zdravstvenem varstvu rastlin je Fitosanitarna
uprava RS 21. junija 2005 izdala Odločbo o
nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in šir-
jenja kostanjeve šiškarice (UL RS, 60/2005) in
Slika 18: Razmejena območja Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu v Sloveniji (vir: FURS, 12. 10. 2008)
Figure 18: Delimitated areas of Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu in Slovenia (source: PARS, 12. 10. 2008)
Slika 19: Razmejena območja Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu na Primorskem (Vir: FURS, 12. 10. 2008)
Figure 19: Delimitated areas of Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu in Primorska region (source: PARS,
12. 10. 2008)
o tem obvestila Evropsko komisijo in države
članice EU.
Evropska komisija je izdala odločbo 2006/464/
ES o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in
širjenja kostanjeve šiškarice v EU. Za izvajanje
odločbe Komisije pa je minister za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano izdal Pravilnik o začas-
nih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa
in širjenja kostanjeve šiškarice Dryocosmus
kuriphilus Yasumatsu (UL RS, št. 111/2006, 27.
10. 2006). Ta določa posebne zahteve za vnos in
premeščanje kostanjevih rastlin, uradne letne
sistematične raziskave, razmejitve območij
napada, fitosanitarne ukrepe na napadenem,
žariščnem in varnostnem območju, ukrepe za
rastline iz napadene partije, obveznosti imet-
nika rastlin, naloge, pooblastila in obveznosti
obveščanja ter poročanja.
Od leta 2006 na celotnem ozemlju Slovenije
potekajo posebni pregledi glede kostanjeve
šiškarice po sprejetem programu, ki ga vodi
Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica, sode-
lujejo pa še drugi območni zavodi, Zavod za
gozdove Slovenije in drugi izvajalci gozdarske
javne službe ter inšpekcijske službe Inšpektorata
RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano.
Na podlagi Pravilnika o začasnih nujnih
ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja
kostanjeve šiškarice Dryocosmus kuriphilus
Yasumatsu (2006) potekajo nove razmejitve
območij napada, saj obseg napada še ugotavljajo.
Zadnje stanje razmejitve je razvidno iz kart o
razmejitvi območij (vir: FURS, 4. 5. 2009) (slika
18, slika 19).
Posebne zahteve
Z izdajo rastlinskega potnega lista (RPL) je
podana izjava, da so rastline pravega kostanja
(Castanea):
-	v njihovi celotni življenjski dobi ali od vnosa
v Skupnost na mesto pridelave rasle v državi
članici, v kateri pojav kostanjeve šiškarice ni
znan ali
-	v njihovi celotni življenjski dobi ali od vnosa
v Skupnost na mesto pridelave so rastline
rasle na nenapadenem območju, ki ga je
vzpostavila nacionalna služba za varstvo
rastlin v državi članici v skladu z ustreznimi
mednarodnimi standardi za fitosanitarne
ukrepe.
Premeščanje gostiteljskih rastlin
Pridelovalci in distributerji sadik kostanja
morajo:
-	voditi evidenco prejemnikov, ki mora vse-
bovati podatke o količinah kostanjevih sadik,
ki so bile vzgojene, nabavljene, prodane, ter
o prejemnikih kostanjevih sadik in datumu
prejema sadik ter
-	podatke iz evidence prejemnikov kostanje-
vih sadik posredovati Fitosanitarni upravi
Republike Slovenije najpozneje do 30. aprila
tekočega leta (za obdobje od 1. aprila minu-
lega leta do 31. marca tekočega leta).
Obveznosti imetnikov evropskega
pravega kostanja
-	Imetniki kostanj a morajo Fitosanitarni upravi
Republike Slovenije pisno posredovati poda-
tke iz evidence prejemnikov kostanjevih
sadik najpozneje do 30. aprila tekočega leta,
in sicer za obdobje od 1. aprila minulega leta
do 31. marca tekočega leta.
- Vsi imetniki kostanja morajo hraniti ras-
tlinski potni list najmanj eno leto po sajenju
evropskega pravega kostanja.
Zatiranje
V	manjših drevesnicah napade kostanjeve
šiškarice lahko zmanjšamo z obrezovanjem in
uničevanjem napadenih poganjkov, pri večji
proizvodnji je to drag ukrep. Perzistentni insek-
ticidi, ki jih v tujini uporabljajo v drevesnicah,
so lahko učinkoviti le za zatiranje samic in
mladih larv, vendar menijo, da je vpliv na okolje
neraziskan in je lahko izredno škodljiv. Trenutno
na tržišču ni učinkovitega sredstva za zaščito
kostanjev pred kostanjevo šiškarico. Po drugi
svetovni vojni so na Japonskem selekcionirali
nov kultivar japonskega kostanja z nekaterimi
lastnostmi odpornosti proti kostanjevi šiškarici,
vendar je osica kmalu razvila odporne osebke,
ki so premagali odpornost novega kultivarja.
V	novejšem času so na Japonskem in v Koreji
razvili še en nov kultivar kostanja, ki je odporen
proti kostanjevi šiškarici (ANAGNOSTAKIS,
1999).
V	sestojih je zgodnje odstranjevanje in unič-
evanje napadenih delov kostanja uspešno le na
samem začetku pojava in na mlajših rastlinah,
kjer dobro vidimo znamenja napada. V okviru
posebnega nadzora nad kostanjevo brstno
šiškarico največ pozornosti namenjamo prav
mladim nasadom evropskega pravega kosta-
nja, ki so bili posajeni po letu 2002. Nasade je
treba pregledati aprila in maja, odkrite šiške pa
uničimo (šiške uničimo pred izletom osic, naj-
pozneje do sredine junija). Kemično zatiranje je
neučinkovito in v sestojih prepovedano (Zakon
o gozdovih, 1993).
Biotično zatiranje z uporabo naravnih sovraž-
nikov kostanjeve brstne šiškarice se je pokazalo
kot učinkovito. V novo domovino kostanjeve
šiškarice njene naravne sovražnike vnašajo iz
Azije - iz Kitajske in Koreje, taka je npr. vrsta
Torymussinensis (druž. Torymidae), iz vzhod-
nega Palearktika pa vrsto Sycophila variegata
(druž. Eurytomidae) idr.
V	Slovenji je kostanjeva šiškarica v začetni
fazi širjenja. Postavlja se vprašanje, koliko so
poskusi njenega zatiranja, upočasnjevanja
širjenja ali celo izkoreninjenja (eradikacije)
smiselni, izvedljivi in ekonomsko upravi-
čeni. Hitro širjenje in namnožitev kostanjeve
šiškarice dokazujeta, da je pri nas ta vrsta
našla ustrezne razmere za razvoj, tu ni njenih
naravnih sovražnikov, ki preprečujejo namno-
žitev, gostitelj, evropski pravi kostanj, nima
razvitih obrambnih mehanizmov proti njej.
Zato se bo neustavljivo širila. Poskusi njenega
zatiranja niso smiselni, niso izvedljivi in niso
ekonomsko upravičeni.
Slovensko gozdarstvo ima bridko izkušnjo,
ki je neposredno primerljiva s sedanjim doga-
janjem. Taka izkušnja je širjenje kostanjevega
raka (Cryphonectria parasitica) in izjemno
ostri in obsežni karantenski ukrepi države,
ki je skušala zaustaviti epifitocijo v 50. letih
prejšnjega stoletja (JURC, 2002). Z zdajšnjim
poznavanjem epifitocije kostanjevega raka
lahko trdimo, da so bili tedanji ukrepi napačni,
njihovo izvajanje ni preprečilo širjenja kosta-
njevega raka in zaradi njih je bilo posekanih
ogromno dreves, ki bi zaradi pojava hipoviru-
lence preživela okužbo. Pri nas je zmanjšanje
vpliva kostanjeve šiškarice na pravi kostanj
mogoče doseči le z njenimi naravnimi sov-
ražniki in delo bi bilo treba usmeriti v njihovo
poznavanje in uporabo.
Naravni sovražniki
V naravnem arealu na Kitajskem popula-
cijo D. kuriphilus uspešno uravnavajo njeni
naravni sovražniki, predvsem parazitoidi iz
reda kožekrilcev (Hymenoptera). Na Kitaj-
skem, v Koreji in na Japonskem intenzivno
raziskujejo parazitoide v šiškah D. kuriphilus.
Tako so opisali tudi več novih vrst iz skupine
Chalcidoidea, kot so npr. Torymus sinensis,
Torymus beneficus, Megastigmus maculipen-
nis, Megastigmus nipponicus (Chalcidoidea:
Torymidae), Ormyrus flavitibialis (Ornyridae)
in drugih. Intenzivno so raziskovali njihove
bionomije ter pomen odpornosti kostanjev v
jakosti napada kostanjeve šiškarice (TORII,
1958, YASUMATSU / KAMIJO, 1979, KATO
/ HIJII, 1993, KATO / HIJII, 1999). Nekateri
od omenjenih parazitoidov zelo uspešno urav-
navajo populacije kostanjeve šiškarice. Vrsta
T. sinensis je bila že vnesena kot uporaben
organizem v biotičnem zatiranju kostanjeve
šiškarice na Japonsko in v Korejo in se je
izkazala kot izredno učinkovita v programu
množičnega spuščanja vrste v novo okolje s
ciljem zatiranja D. kuriphilus (MORIYA et
al., 2002).
Nekatere transpalearktične vrste parazitoidov,
kot so Torymus geranii, Ormyrus pomaceus,
Eurytoma brunniventris in druge, ki so prav
tako zelo učinkoviti parazitoidi D. kuriphilus
na Japonskem (YASUMATSU / KAMIJO,
1979), so pogoste in široko razširjene vrste
v hipertrofijah, ki jih povzročajo cinipide na
hrastih v Evropi in bi morda lahko zamenjale
gostitelje in začele zajedati D. kuriphilus. Vrsto
O. pomaceus so že izolirali iz šišk kostanjeve
šiškarice v Italiji (Piemont). Preskok avtohtonih
zahodnih palearktičnih parazitoidnih vrst na
nove gostitelje, npr. na D. kuriphilus, lahko v
prihodnosti pričakujemo z veliko verjetnostjo.
To se je že zgodilo v Georgiji (ZDA), ko sta se
avtohtoni vrsti parazitoidov Torymus tubi-cola
in T. advenus preselili na šiške alohtone, vnesene
vrste D. kuriphilus.
Vendar raziskovalci menijo, da se domači
parazitoidi na Japonskem in v ZDA (in ver-
jetno tudi v Evropi) ne bodo uveljavili kot
dobri regulatorji in reducenti vnesene osice
D. kuriphilus, dokler ne bodo postali ozko
specializirani ali dobro sinhronizirani z njenim
razvojnim krogom.
Novejša raziskave poudarjajo veliko neraz-
iskanih problemov, kot so, npr., endo- in
ektoparazitizem parazitoidov, pri definiranju
parazitoidov uvajajo nov termin »kompleks
kriptičnih vrst«, ki je kompleks parazitoidnih
vrst v šiškah gostiteljev. Posamične vrste sicer
ustrezajo definiciji vrste - da so v okviru vrste
osebki reproduktivno izolirani od osebkov
druge vrste - kompleksi kriptičnih vrst pa so
anatomsko nerazpoznavni in jih lahko ločimo
le z molekularnimi tehnikami, z analizo DNA
(AEBI et al., 2006).
ZAHVALA
Fotografije mlajših razvojnih stadijev kostanjeve
šiškarice je posredoval dr. Giovanni Bosio,
Phytosanitary Service of Piemonte Region, Via
Livorno 60, 10148 Torino, Italija, za kar se mu
zahvaljujemo.
LITERATURA
AEBI, A. / SCHONROGGE, K. / MELIKA, G. /
ALMA, A. / BOSIO, G. / QUACCHIA, A. /
PICCIAU, L. / ABE, Y. / MORIYA, S. / YARA,
K. / SELJAK, G. / STONE, G. 2006. Parasitoid
recruitment to the globally invasive chestnut
gallwasp Dryocosmus kuriphilus.- V: Ozaki, K.,
(ed.) Galling arthropods and their associates:
ecology and evolution. Springer, s. 103-122.
AEBI, A. / MELIKA, G. / SCHÖNROGGE, K.
/ STONE, G., 2006. Generalist widespread
parasitoides attacking Dryocosmus kuriphilus and
oak galls.- Workshop on Dryocosmus kuriphilus
- Cuneo, 2006.
ANAGNOSTAKIS, SL., 1999. Chestnut research in
Connecticut: breeding and biological control.-
Acta Horticulturae, 494, s. 391-394.
BRUS, R., 2005. Dendrologija za gozdarje.- Univerza
v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za
gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana,
408 s.
BRUSSINO, G. / BOSIO, G. / BAUDINO, M. /
GIORDANO, R. / RAMELLO, F. E. / MELIKA,
G., 2002. Pericoloso insetto esotico per il castagno
europeo.- L'Informatore Agrario, 37: s. 59-61
(in Italian).
BUKOVEC, M. / JURC, M. / JURC, D. / TRDAN, S.
/ UREK, G. / VIRŠČEK MARN, M. / KNAPIČ, V.
(ur.). 2008. Zdravstveno varstvo rastlin: registracija
in rastlinski potni list: [gradivo za usposabljanje].-
Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano, Fitosanitarna uprava Republike
Slovenije, 2008. 219 s. ISBN 978-961-92549-
0-5.
DIXON, WN. / BURNS, RE. / STANGE, LA.,
1986. Oriental chestnut gall wasp. Dryocosmus
kuriphilus.- Entomology Circular no. 287, 1-2.
Division of Plant Industry. Florida Department
of Agriculture & Consumer Services, Gainsville
(US).
OEPP/EPPO, Data sheets on quarantine pest.
Dryocosmus kuriphilus, Bulletin OEPP/EPPO
Bulletin, 35, s. 422-424.
JURC, D., 2002. An overview of the history of the
chestnut blight epidemic in Slovenia. - Zb. gozd.
lesar., 68, s. 33-59.
JURC, D. / JURC, M., 2006. Priročnik za ugotavljanje
povzročiteljev poškodb : delovna različica. -
Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 2006,
30 s.
KATO, K. / HIJII, N., 1993. Optimal Clutch Size of
the Chestnut Gall-wasp, Dryocosmus kuriphilus
Yasumatsu (Hymenoptera: Cynipidae).- Res.
Popul. Ecol., 35, s. 1-14.
KATO, K. / HIJII, N., 1999. Mortality Factors of
the Chestnut Gall-wasp, Dryocosmus kuriphilus
Yasumatsu (Hymenoptera: Cynipidae) after
Gall Formation.- Entomological Science, 2,4:
s. 483-491.
MORIYA, S. / SHIGA, M. / ADACHI, I., 2002.
Classical biological control of the chestnut gall
wasp in Japan.- Proceedings ofthe 1st International
Sympodium on Biological Control of Arthropods.
University of Hawaii, Waikiki (US), s. 407-415.
Odločba Komisije 2006/464/ES o začasnih nujnih
ukrepih za preprečevanje vnosa vrste Dryocosmus
kuriphilus Yasumatsu v Skupnost in njegovega
širjenja v Skupnosti (Uradni list RS, št. 60/05).
PELLIZZARI, G. / MONTR, L.D., 1997. 1945-1995:
Fifty years of incidental insect pest introduction
to Italy.- Acta Phytopathologica et Entomologica
Hungarica, 32, s. 171-183.
PICCIAU, L., 2006. Research on insecticide efficacy
and on the protection of young chestnut with
nets.- (http://archives.eppo.org/MEETINGS/
2006_meetings/dryocosmus_presentations/
Picciau_contr/Picciau_contr1.HTM).
Pravilnik o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje
vnosa in širjenja kostanjeve šiškarice Dryocosmus
kuriphilus Yasumatsu (Uradni list RS, št. 111/06).
Program posebnega nadzora kostanjeva šiškarica
(Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu) za leto 2008.-
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 18 s.,
tipkopis.
SELJAK, G., Kostanjeva šiškarica Dryocosmus
kuriphilus.- KGZS - Zavod GO, Pri hrastu 18,
5000 Nova Gorica, http://www.furs.si/svn/zvr/
present_drycku/drycku/Dryocosmus_zlozenka.
pdf
TORII, T., 1958. Studies on the Biological Control of
the Chestnut Gall Wasp, Dryocosmus kuriphilus
Yasumatsu (Hymenoptera: Cynipidae), with
Particular Reference to the Utilization of Its
Indigenous Natural Enemies.- 73-149. http://hdl.
handle.net/10091/2200, 21. 4. 2009
Zakon o gozdovih, Uradni list RS, št. 30-1299/1993,
stran 1677.
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list
RS, št. 45/2001, 45/2004-ZdZPKG, 86/2004,
61/2006-ZDru-1 in 40/2007).
YASUMATSU, K., 1951. A new Dryocosmus injurious
to chestnut trees in Japan.- Mushi 22, s. 89-92.
YASUMATSU, K. / KAMIJO, K., 1979. Chalcidoid
parasites of Dryocosmus kuriphilus in Japan, with
descriptions of five new species (Hymenoptera).-
Esakia 14, s. 93-111.