32. številka.
Ljubljana, vtorek 10. Tebruarja.
VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dnevo po praznikih, ter velja po posti pnjeiuan, za avstro-ogerake dežele za celo leto 16 gold , za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mpaec I gold. 10 kr. Za pošiljanjo na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za čotrt lota. — Za tuje dežele za cel« loto 20 gold., za po! leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejoman za čotrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopno potit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štompelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urodništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa".
, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine,
Slovenci državnemu pravdnistvu in sodnijam.
Novi red kazenske pravde je resultat izpoznanja, da morata biti tožitelj in zato-ženec enakopravne stranko pred nepristranskim „pro et contra" z enako brezstrastnini dubom uvažajočim sodnikom, ako se hoče doseči ideal kazenskega pravosodja; izpo-znanje resnice, karera edina jo temelj za pravo razsodbo pravde. Zarad tega daje tudi obema dovolj pravnih redstev, da varnjeta vsak svoje stališče uže v toku pripravljajo-Čega se preiskavanja, da pokažeta sodniku vse okoliščine dejanja, katere bi po njunih mislih utegnilo razsvitliti čin iu njegove nasledke. l'o končanem preiskavanji pa ima Še obdolženec tehtno pravico ugovora proti zatožnemu pismu, katero je tožitelj vložil zoper njega, da, ako je tožitelj brez pripravljajoče preiskave vložil zatožuo pismo, je ta pravica ugovora edino pravno sredstvo pred glavnim obravnavanjem.
Ugovor gre do višjo deželne sodnije, ki potem spoznava, ali je zatožba opravičena, ali ne, in proti tej višji razsodbi je še ni* čevostna pritožba do kasacijskega sodišča mogoča.
Možje, ki so skrbeli za to, da je novi postopnik zadobil zakonsko moč, gotovo nijso teh določil zato poklicali v življenje, da bi bila le za parado, nego zato, ker so is-poznali, da se mora dati obdolžencu, o katerem nikakor še nij gotovo, da je do-tičnega prestopka zakona kriv, kolikor mogoče mnogo pravni h s re ds te v, da se ubrani, biti junak one žaloigre, kateri se pravi glavno obravnavanje.
Stvaritelji novega kazenskega postopnika gotovo nijso mislili, da tam nek leži dežela
slovenska, kjer se bodo omenjene določbe pač natanko formalno, nikakor pa ne v baš narisanem duhu novega zakona izpolnovalc, ker sicer bi bili gotovo določili, da se mora zatožno pismo, ki je prvi korak do glavne obravnave, in proti kateri je poslednje, mnogokrat ediuo pravno sredstvo mogoče, ki še obdolžencu daje upanje, da se bodo redil zatožbe, — uročiti mu spisano v jeziku, katerega razume. — Seveda, to sc jim je zdelo samo po sebi razdeljivo. A naše državno pravdništvo menda misli drugače , kajti ono vlaga zatožna pisma izključljivo v nemškem jeziku, tako da obdolženec, ako nemščine ne razume, no ve, kaj so mu je vročilo. Tudi sodnijski dopisi , s katerimi se obdolžencu zatožna pisma pošiljajo, so brez izjeme pisani v nemškem jeziku, tako da je poduk o pravnih sredstvih proti zatoženemu pismu, ki je po postavi zadržaj teh dopisov, nerazumljiv človeku, katerega prostost in dobro ime je hotel zakonodajalec čuvati z njimi, kateremu pa sodnijska praksa zakriva ta sredstva z neprevidljivim plaščem nerazumljivega jezika.
V srce nas je zabolelo, ko smo pred kratkim slučajno imeli priliko videti dva taka nesrečneža, ko sta nosila v roci vsak po dva spisa: zatožno pismo državnega pravdništva in sodnijski dopis, pa sta dejala, da ne vesta, kaj je to in kaj se jima naročuje.
Lepa teorija — podlaga novega postop-nika, srčno pozdravljenega od vsacega razumnega človeko- in pravicoljuba — kako si 8 i t a!
Naj premislijo oni, v čijih rokah je iz-polnovanje tega zakona, oni ki imajo sodbo o življenji, osobni svobodi in imenji, kako neopravičljivo in — mirno lehko rečemo — duhu tega zakona naprotno je tako početje.
Za človeka pri nas, ki nij zmožeu nemščine, so najvažnejša pravna sredstva ilu-zorična, ker mu je zatožba naznanjnjoča mu, na podlagi katerih sumljivih okoliščin je tožen, list s sedmimi pečati. Kako bode ugovarjal, ako ne ve, čemu mn je ugovarjati; kako se pripravljal na zagovor, če ne ve, česa ga dol že V
Vsaj zato, da bi zakon spolnovali, morali bi uradi, katerim je zakon vodilo postopanja , uradovovuti s slovenskimi strankami slovensko, —če se jim uže no zdi vredno, ozirati «• na tolikokrat zastonj ponavljani kVc po slovenskem tirado vanj i. Vemo, da je za može, ki so ves čas svojega dolzega službovanja uradovali nemško, jako težavno, ravnati so po naši terjatvi, a mi terjamo to užo leta in leta, možje pa, ki vedo, da znanje ne pride brez truda, vendar se nijso še potrudili, da bi ae bili naučili le nekoliko pravilno pisati svoj — večji del materini jezik. A gospoda, kjer se govori o izpolnitvi zakona, tam bi moral biti največji trud — dolžnost.
Ko bi minister Glaser, ki je obudil uovi postopnik v življenje, vedel, kako se prakticira njegova lepa teorija, morda bi mu bilo vendar malo Žal, da se je nekdaj iz predloga o slovenskem pravoslovnom predavanji z navidezno učenimi frazami „ norca delal."
Sicer so uradniki državnega pravdništva pri nas, — kolikor smo mi imeli priliko sli* dati njihove ustne zatožbe pri končnih obravnavanjih — še precej kos slovenske-m u jeziku, zato smo se tem bolj Čudili, kako da delajo sedaj nemška zatožna pisma.
Saj jih menda vendar zakon ne predpisuje zato, da bi se državno pravdništvo vadilo v nemškem slogu, ampak da se raz-
M&tek.
Speče jezero.
(Norola, francoski spisal Lueiun Biart, posl. Dav. Ilostnik.)
(6. nadaljevanje.)
IV.
Drugo in tretje jutro je bil don Ludo-viko do mraka doma. Imel je dosti opraviti s krasotenjem hacieude. Indijani so morali vsa druga dela popustiti ter snažiti cesto in nezmerno dvorišče, skozi katero se je šlo v stanovališče. Med tem časom je donna Lorenca bila vedno v kojki; videlo se ji je, kakor da bi se ne menila dosti za tisoč skrbi, ki jih je imel njen soprog. Ta pa je komaj skrival svoje veselje, da bo imel pod streho žensko, katere koketerija in neizrečena lepota ste ga mešali.
Tako zaželeni dan pride. Proti eni po-
poludne odide nepotrpežljivi don Ludoviko svojim gostom naproti.
Donna Lorenca je ravno toaleto delala, ko se jo jezdec v sedlo vsejal; ko zasliši znano peketanje njegovega konja, priteče na balkon, pozdravi jezdeca z roko, ter gleda za njim, ko zadirja med skale. Dolgo časa je uže bilo, da je izginil, toda mlada žena je nepremaknena, zamišljena gledala cesto, nad katero so se lovili veliki metulji, in kadar so se ti vseli na tla, je bila pot taka, kakor bi bile potresene po njej cvetice iz samega škrlata in azurja.
Dan je bil lep: hladna sapica je podila po nebu majhne bele oblake, ki so slabili vročino solnca. Sneženo teme Orizave, katero je zakrival kupec oblakov, se je včasih znebilo viharnega venca, ter se v najlepši svit-■lobi pokazalo. Orli so jo menim da vzeli za  cilj svojega smelega letanja.   Tepli so
zrak z mogočnimi perutami, delali dolge spirale ter se hripavo drli.
Ob dveh gre donna Lorenca na teraso, kjer je bila zraven njeno kojke obešena še druga. Iz kaprice, ki je bila morebiti pre-računjena, oblekla se je prav starinski : v priprosto jopico iz rudečega baržuna, obrobljeno s6 srebrom ; črni lasje, okitjeni z zlatimi in škrlatastinii niti so padali, v težke kite spleteni, kreoli daleč doli po hrbtu; krilo iz taistega blaga, kakor jopica, je bilo s6 zlatimi trakovi obrobljeno, ter je mabalo doli do nog, katere so se pa videle. Mehak klobuk, nad katerim se je ponosno vilo pero tiča are , dopolnjeval je to originalno nošo. Donna Lorenca jo bila zavita v svilnato ruto, s katero si je igrala, zavijajoč se v krasno blago gori do očij.
Mahoma spuste Indijani, kateri so pri vhodu gozda postavljeni bili, proti nebu rakete, brez katerih v Mehiki ne prejde nijena
odene ob dolžene n, 8 čem je raz žalil javni red. —
Skrajni, čai je , da se  vsem jezikovim simpatijam in antipatijam slovo »1 ;i, kajti v kri mina!a gre za život, Slo ve nc n ravno tako, kakor Nemca. Čez prag kriminalne hiše sme le  pravica — ona edina!
Upamo, da se bode ta neprilika na ta naš dobrohoteči in pravični opomin odpravila, ker vemo, da so si dotični možje v Bvesti vzvišenega svojega poklica. Vendar opozorujemo gospode zagovornike, ki bodo imeli priliko delati ničevostne pritožbe, na določbo §. 216 r. k. pr., ki pravi, da niče-vostna pritožba na kasacijsko sodišče je pri-puščena, ako se pri vlogi in naznanitvi zatožnega pisma kakor dotična zakonova določba nij spolnila. Jasno pa je, da zakon, ko govori O vlogi in naznanitvi zatožnega pisma (§§. 207—209 r. k. pr.) terja, da se obdolžencu naznani — in naznani se tudi, ako se stori pismeno — zatožno pismo tako, da ga razume, ker sicer bi ne imelo nobene vrednosti; bilo bi vse eno, ako se mu pošlje bel list, ali pa pisan v hijeroglilih ali runah V zadnjih dveb slučajih pa — sam državni pravdnik nam mora pritrditi — bila bi ničevost eklatantna.
Isto velja o sodnijskih dopisih s podukom o pravici ugovora.
Tedaj pozor gospoda, in zakon pred očmi pri pravosodji!
Politični razgled.
Notranje il«»fe«»lc»
V Ljubljani 9. februarja. V državnem ^htn-it je bila postava sprejeta, da se davek od inseratov odpravi. Ta dobrota zadene one, ki po novinah oznanila razglašajo, ali k večjemu le večje rezi-denčne liste. Nas, časnikarje v provinciji, more le odprava novinarskega koleka zado-voliti.
i Vr/ci7«Hf/ — canis anon canendo, se joka , da ,,Avstrija krvoločuih Karlistov noče priznati za bojevalno moč. On pravi, da bi imel Andrassv pač uzrok Karliste kot bojevalno moč priznati, ako se pomislijo sijajne zmage Karlistov zoper Morionesa, popolna organizazija in discipliniranje karli-stičnih čet, (med katerimi je celo en župnik !), petletno trajanje vojske in zadnji prevrat v Madridu. Toda Andrassyu je pruski vpljiv na poti." Petletno pretakanje krvi, katere je kriv edino in le sam zastopnik svete
legitimnosti na Španjskem imeti sa uzrok priznanja, kaj takega se more izcimiti 1 pod slamnato streho   kake „vaterlandove
Čepinje.
O položji na Oger*1cem pile „Pesti Napio": Mislimo, da je vlada zaslužila, da se ji reče, naj vsaj dotle ostane, da komisija enoindvajsetih svoja dela dovrši. Mi mislimo, da mora večina najprvo Rama soboj na čistem biti z lastno močjo in disciplino stran-karstva. Od tega bi nadaljno ravnanje za-viselo, razpuščenje državnega zbora bi bilo le potlej opravičeno, ko bi se pokazalo, da v hiši nij kompaktne večine. Iu ker vemo, da se to položje in razmerje strank ne da ohraniti, in da nadaljno vzdržanje tega stanja parlamentarizmu žuga, bodemo na to delali, da se to položje konča, in sicer tako, da bo domovini koristno. — ,. I i al o 1 dal' graja poslance, ki pri glasovanji o iztočni železnici nijso navzočni bili. „Magyar Politika" piše: Sč sedanjo poslansko zbornico se ne da močne vlado narediti. Deakova stranka je preslaba, kajti paralizira jo negativno močna Lnnvaveva, nc da bi zadnja mogla misliti, da bo moč pridobila. Ghycyeva stranka je premajhna in premehka, Tiszova se vsak dan bolj staplja in vedno bolj izgublja popularnost, edini Sennyey bi še bil, kateremu se mora priznati zmožnost do vladanja, ki pa je vendar osamljen in nc more krmila v roke dobiti. Parlament nij zmožen vladati. Vlada bi ga morala tedaj zrušiti, in majoriteto zaupno vprašati — o storitvi nove volilne postave. Volitev na podlagi stare postave bi bila za Orersko nesrečna.
Vitanje države.
Spanjstei krvavi pretendent Don Karlo s pravi v neki proklamaciji na prebivalce mesta Bilbao: „Denes vlada v Madridu družba, obstoječa iz zaletelih ljudib, ki nemaj o kredita, niti zastave, niti podpore, niti enega evropskih dvorov zase. Vi ste v Bilbau, zapuščeni, sami, in se bijete za vam neznano stvar. Vsa biskajska mesta oblegajo uže več mesecev moji vojaki, nikogar nijsmo preganjali zaradi njegovega političnega mišljenja. Ako nočete posnemati izgleda dragih mest, ako se mi še naprej upirate, naj se Bilbao v podrtine zruši, kakor Portuga-lete, in vsa kri, ki bo po nepotrebnem tekla, naj pade na vašo vest." Take krvave vrste more pisati le tak izvržek, ki ga Arbuezovi bratje priporočajo.
Organ Fje<iochotv*leefj<*, „Kuryer Poznanski", je izšel v vtorek v dvojnem črnem robu, in je na svojem čelu prinesel bolestni krik: „Zgodilo se je! Kar smo uže več časa vedeli, česar smo se uže dva meseca v enomer bali, to se je zgodilo. Našega ubogega škofa so denes ob 4. zjutraj pobrali in odpeljali." Ljudstvo je zdaj strašno razburjeno.   Več osob je uže zaprtih.   Po ka-
slovesnost, in katerih zamolklo pokanje je vzbujalo po daljavi tisuč jekov. Kmalu se prikaže pevka. Pred njo koraka kot eskorta dvajset jezdecev.
Kakor je navada v Mehiki, donna Lorenca nij vstala prej iz kojke, da se pevka, stopivši na zemljo, dvigne k njej, peljana od don Ludovika. Donna Lorenca obiskovalko na lahko objame z desno roko, potem jo, kar je don Alberta jako veselilo, s prsti potaplja po plečih. Kakor udvorljivost terja, stopi kreola iz svoje kojke, v katero stopi tujka; sama pa se stegne v drugo s tako ročnostjo, da bi je Evropejke ne dosegle, makari, da bi bile dvajset let v Mehiki, kakor bi se tudi ne naučile z rutami tako zavijati se ali s pahalom tako raznovrstno mahati.
Pevka je nosila resnobno obleko iz višnjevega suknja; toda podnebje jo je prisililo, da je tradicijonalni okrogli klobuk nadomestila z  drugačnim, ki pa se je tudi
za njen obraz bolje podal. Bila je lepe po-ptstave, vendar je bilo v vsem njenem obnašanju nekaj one britanske okornosti, katere se Amerikani ne mogo nikdar iznebiti. Nerodni način, na kateri se je pevka usedla na ponuđeno ji kojko, je prouzročil na ustnih donne Lorcnce smehljaj, katerega pa drugi nijso zapazili.
Albert je bil manje zgovoren, kakor po navadi. Dragocena, koketna in zanj Čisto nova obleka kreole ga je osupnila. Čudil se je čarobni ročnosti, s katero se je donna Lorenca zavijala v svilnato ruto in so gibala po mehkih blazinah premikajoče se postelje. VVilson se nij dobro počutila na sedeži, katerega nij bila navajena. Videla je, da je nerodna. Hotela je videti od blizu jezero katerega Čarovna lega jo je opozorovala Donna Lorenca kmalu vstane. Don Ludoviko pelje ženski tja po trati.
(Dajo prih.)
saraah je garnizona konsignirana. V stolni cerkvi je bila črna maša, katere se je demonstrativno udeležilo poljsko plemstvo; pričakuje se interdikta.
Dopisi.
Yz PONtoJne 8. febr. [Izv. dopis]. Včeraj so se vršile tukaj občinske volitve. Onih devet občin, ki stvarjajo s postojnsko eno glavno občino, je vsaka po enega zastopnika uže poprej izvolila. Ako se sme trditi, da so izvoljenci, katere je „ nekoliko domačinov" za odbornike priporočalo, zares zavedni narodnjaki, smemo mi z izidom letošnjih občinskih volitev popolnem zadovoljni biti. Izmed vseh devet zastopnikov, katere ima voliti postojnski trg, bilo jih je 7 kandidiranih od domačinov ali narodno stranke in dva sta pripadnika stranke iz rajha, izmed katerih je dr. Deu, voljeni vodja. Kdo bode voljen za župana, to se še denes ne more reči, manjka nam za to skoz in skoz Rpo-Hobnc osobe in zadovoljeni bomo morali biti, ako pride na ta kurulski stol, mož, ki nema navade žaliti naše narodnosti, ki razume in tudi želi kaj storiti za občinsko korist brez sebičnosti in ki pozna zahteve Rcdanjega časa. Toda to imamo zahtevati od gg. odbornikov, da se uradni jezik, ki je bil do zdaj pravilno slovenski, ohrani, da za-morejo vsi občani razumeti občinske akte. Župan, kateri bo zadostoval tem našim zahtevam, bo našel pri nas iskreno podporo, ako bode pa po svoji glavi in na škodo občine delal ali celo žaliti hotel nam od narave dano narodnost, sme od nas ostro kritikovanje svojih del pričakovati.
Iz Knvliiake flolliie 7. febr. Izv. dop.j Ko je leta 1868, v tisti dobi namreč, ko so se ustanovila okrajna glavarstva, od c. kr. okrajnega glavarstva celjskega izšel razpis, naj se vse tiste občine, katere žele z okrajnim glavarstvom občevati v svojem jeziku, oglasijo, storila je to večina občin savinske doline za slovensko u radova nje. Poleg tega se je oglasilo mnoštvo drugih občin, upadajočih pod omenjeno okrajno glavarstvo, k uradovanju v slovenskem jeziku.
Iz konca so se te občine res držale svojega načela, ali prehitro je začela pešati navdušenost za materini jezik, in vsled mnogovrstnih sprememb okrajnih glavarjev celjskih, med katerimi je bil tudi obče znani zatira-telj slovenščine Schunwetter, se je nehalo posebno v konjiškem okraji slovensko ura-dovanje od strani občin. Pri mnozih občinah bo menjali tudi s tajniki, in ker so nastopili pri nekaterih občinah slovenstvu sovražni ali našega jezika nezmožni tajniki, bilo je tudi to uzrok, da so dohajali okrajnemu glavarstvu povsihmal nemški dopisi. Tako n. pr. besed nijso držale občine: Gorenji grad, Vranjsko, Pletrovče, Griže in še mnogo drugih; in v zadnjem času se je tudi izneverila občina Solčava, katera po sredstvu ondotnega tajnika energično zahteva nemške dopise, in tako svoj jezik, katerega ondotni prebivalci edino le govore, zanemarja.
Po gornjegradskem in vranjskem okraji pa so še vendar ostale veljavne občine, kakor: Mozirje, licčica, Ljubno, Luče, Sv. Jurij pod Tabrom, Gomil sko itd., zveste svojemu načelu in v slovenščini raz-umljivejše in natančnejše uradujejo, nego solčavski nemčur.
Okrajni glavar sedanji g. Haas je sicer nasprotnik in bi rad število občin, ki z njim občujejo v slovenskem jeziku, pomanjšal, a on tudi dobro ve, kaj veli §. 19. in mora vsled tega reševati slovenske uloge ravno tako kakor nemške. Uzrok izneverjenja imenovanih občin Be ima torej iskati edino le v tem, da se hočejo ohr. glavarstvu z nemškim uradovanjem prikupiti.
Nadejati se je, da ta dopis, katerega mi v soglasji s slovenskimi občinami pošiljamo ne bo glas vpijočega v pušavi in da bodo naše soobČine vpotrebljevale pravico, katero nam je okr. glavarstvo samo leta 1868 pri-poznalo.
Iz *ili-iij<'vii v Uosni 6. febr. |Izv. dop.j Se pred kakimi desetimi leti nij bilo v celej Bosni in Hercegovini niti pet milj dolge ceste, po katerej bi se bilo moglo v kočiji, ali s količkaj težje naloženim vozom voziti. Popotniki so navadno jahali, Turkinje so se prenašale v nosilnicah, blago se je pa tovo-rilo na tisti način, kakor n. pr. Čič svoj „jesih" tovori. Tako je bilo, kakor sem rekel, še pred kakimi desetimi leti. Denes so pa skor uže vsa večja bosniška in hreego-vinska mesta z velikimi cestami (sošejami) med soboj zvezana. Cesto so po najnovejših c38togradnjih teorijah delane, po obeh straneh imajo odtočne grabo, v sredi so malko napete in na debelo s prodom posipane, potoki so z zidanimi mostovi premo-steni itd. Prve dve, tri leta so ceste dobre, da ne morejo bolje biti , pa ker vilajet t. j. dežela za njihovo uzdržavanje skoro nič nestori zagrezne se nasipaui prod tako v zemljo, da nij nikjer več niti duha niti sluha o njem videti in cesta se tako zablati, da joj popotniku, ki se mora po njej voziti. Taka je z velikimi cestami. Sedaj so se pa uže tudi železnice delati začele. V Sara j c vem je denes vse polno inženerjev, zlasti Italijanov in Francozov in tudi nekoliko Nemcev Viir-tenberžanov, katere pa Italijani in Francozi glede zemljemerskega znanja kaj malo čislajo. Priznati se pa res tudi mora, da so francoski zemljemerski inštrumenti popolnejši in zraven tega enostalnejši nego nemški. Vsi ti inženerji merijo železniške črte križem po deželi. Najglavneja črta je od Sarajeva proti Savi. S prvega se je merila Črta na Samac, in uže se je mislilo, da bo ta črta tudi obveljala in se to spomlad delati začela. Za to črto zanimali so se zlasti Magjari, ker leži najbližje črti Sarajevo-Pešta. Sedaj se pa meri črta Sarajevo-Herbir (turški Brod) in sicer baje na prizadevanje Hrvatov, katerim je ta črta bolje v korist, sicer bi pa rekel, da so tudi bosniške kupčijuke zadeve po tej črti bolje zastopane, nego na Črti Sarajovo-Samac.
V politiki nij pri nas nič novega. Prav za prav se v Bosni tudi nič novega stvoriti ne more in ne sme, ker smo glede tega celo od Carigrada odvisni. PreniešČenje Assim Paše v Azijo vsled Berbirskih homatij, in nameščenjc Akif Paše kot njegovega namestnika nij razmerja med Turki in rajom čisto v ničem spremenilo. Akif Paša je evropsko izobražen mož. On ne nosi turbana, kakor ortodoksi Staroturci ampak samo fes, drugače pa francosko črno opravo, ter tudi navadno samo francoski govori. Največkrat se pri njem vidi neki dr. Kotschet, rojen Švicar, in kakor je javna tajna, agent angleškega konzula, skoz katerega svoj upliv
izvršuje. Resnično Be more reči, da je dr. Kotschet faktični tukajšnji angleški konzul, kajti pravi konzul celi božji dan nič drtizega ne dela, nego a pravo angleško strpljivostjo po bližnjih potocih na trnik postrve lovi. Dr, Kotschet je uže na valijo Assim Paše v angleškem smislu deloval, na Akif Pašo ima pa baje še večji upliv, in to zavoljo tepa, ker je avstro-ogerski konzul vsled berbirskih homatij ob vso veljavo in zaupanje prišel, ter se le malokdaj v Valijevem konaku vidi. Dr. Kotschet je eden tistih Nemcev, ki po slovenskih pokrajinah vse drugo vidijo, 8amo Slovanov ne. Cnje se, da namerava cele trume Švicarjev kot naselniko v Bosno poklicati, ki bi bili za siromašno našo rajo to, kar so iz Kavkaza prišli Čerkezi za Bolgare. Pri Sarajevskih krščanih je dr. Kotschet jako omražena osoba. Naš domaČi poturica je krnt Nemec, v turški službi je pa še desetkrat krutejši.
Domače stvari.
— (Občni zbor „narodne tiskarne") je bil zadnjo nedeljo H. febr. v naših uredništvenih prostorih. Odobrila Re je po dolgi, nekoliko ostri debati bilanca do 31. decembra 1873. Za odobrenje bilance je bilo oddanih 154 glasov (narodno-liberal-nih) proti odobrenju je bilo 35 glasov, vse kolikor klerikalci pri tem narodnem društvu premorejo. Osobno navzočnih je bilo 24 gg. delničarjev. Klnnje zopet po svoje razgrajal, a zopet malo česti nažel. Obširneje poročilo prihodnjič.
— (Za zidanj o mestne šole) na Cojzovem grabnu se je oglasilo več kouku-reutov. Najnižjo ponudbo je dal stavbar Faleschini, za njim ljubljanska stavbena banka. Magistrat bode odločil, kdo bode stavbo šole izvršil. —o—
— (Pri c. k. finančni direkciji) v predzadnjem listu omenjene tatvine mnogo tisočev cigar je baje kriv neki uradniški sluga, katerega je deželna sodnija uže zaprla. —o—
— (P r e d p u s t). Ples ljubljanskih ari-stokratov 8 febr. v zgornjih sobanah Tavčarjevega hotela „Evropa" je bil — ako se jemlje število vse ljubljanske in obližnje aristokracijo — prav obilo obiskan. Plesa'o je namreč 18 parov. Društvo je bilo ekskluzivno, plebejcev poleg tega nij bilo, da si se nijso držali pravila, da se „Človek stoprv pri baronu začenja". — Trgovinski ples na strelišči 7 febr. je bil tudi slabši obiskan, nego dozdanji plesi trgovinskih pomočnikov. Prej je bil ta ples eden najbolje obiskanih. Sploh je letošnji predpust v vseh krogih jako „trezen", v mešanih, narodnih in nemških ali nemškutarskih.
— (Iz Zagorja) se nam piše: Po dolgi prošnji je vendar deželna vlada „Narodno čitalnico" v Zagorji na Notranjskem dovolila. — 8. svečana bode volitev stalnega odbora.
— (Tatvina). Iz Gorice se nam piše : Minolo noč so neznani tatovi ulomili v stoprv pred mesecem otvoreno mesnico necega nepremožucga mesarja v stranski ulici sv. Jaueza. Pobrali ho vse, kar so našli: nekaj čez 30 funt. klobas, več kosov mesa in teletine in okolo 7 for. denarja. Pust je, in o pustu si vsak kaj masnejega privošči, nego suho — polento !
— (Svojo ljubico je ustrelil) nek kmetski fant blizu Šmarja pri Celji. Bil j« zaprt v Šmarji. V ječo je dobil poročilo, da mu je ljubica nezvesta postala in da se na druzega moži. Posreči se mu iz ječe uiti in jetničarjevo pištolo soboj vzeti, s katero ustreli po noči skozi okno svojo bivSo nezvesto nevesto« Dekle jo precej na smrt ranjeno zgrudilo se. Morilec pak se je, kakor graška „T." poroča, 4. febr. sam celjskemu sodišču oglasil.
— (Une sreč en je.) Piše so nam 8. feb. : Včeraj so našli v Soči poleg Standrža mrtvo truplo nepoznate *tarc žene. Ljudje sicer pravijo, ka je bila nekoliko blazna beračica s Krasa. Si je li ncHrečuica prostovoljno ali po neBreČi življenje končala, to nij še znano. Sklepati bi se sicer dalo, ka jc čez strman SoSin breg po nesreči v vodo pala, ker je imela v obeh rocih polno drobnega kamenja, po katerim je menda grabila, hoteča se oteti. Prenesli so jo od tam v kapelo standržkega uiirodvora, kjer jo bodo zakopali, ne da bi se bilo ondašnje županstvo potrudilo na mesto, kjer se je nesreča godila, komisijo zahtevati. Ali se morda slavnemu županstvu ue zdi truda vredno v takih slučajih pravici sporočiti, kali? Ali nij to njegova dolžnost?
!r*<>Mi«ivio.
Vnem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalescičre du Barry
Izvrstno zdravilo Revalescičre du I$arry odstrani vso bolezni, ki se leku zoperstavlj ujo, namreč bolezen v želodci, v živcih, v prsih, na pijučah, jetrah, žlezah, na sliznici,  v dusnjaku,   v mehurji   in na ledvicah,
tuberkole, lušioo, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, uiedlico, in bljuvanje krvi tudi ob času nosečosti, spalno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 7f).000 spričeval o ozdravljenji, ki bo vsem lekuui kljubovala:
Spričevalo št. »8.471.
P r u n e 11 o pri Mondovi, 26. oktobru 1869. Moj gospođi Morem vas zagotoviti, da odkar čudovito Revalescičre du Harry rabim, to je od dveh let, niti nadležnosti svoje starosti, niti teže svojih 84 let več ne čutim. Moje noge so zopet šibko postale, moj pogled je tuko dober, da ne potrebujem očal; moj Želodec je močen, kakor bi bil 30 let star, — a kratku, čutim se pomlajen; jaz pridigiijem, Bpovedu-jein, obiskujem bolnike, potujem precej daleč peš, čMitiui svoj um jasen in svoj spomin očvrsten. Prosim Vus, to izpoved objaviti, kjer in kakor hočete. Vam zelo udani
Abbe I* e t e r C u s t c 11 i, Bach-es-Theol. in župnik v Prunettu,
(»krog Mondovi. Spričevalo št. 75.705.
Dunaj, Pratcrstrasse 22. muja 1871.
Jaz sem Vam hvalo dolžen za prospeh, katerega je VaŠu Revalescičre pri meni napravila. Trpel sem namreč na želodčnem krču, kašlju in driski, od kojega me je Vale izvrstno zdravilo odrešilo.
L. G r o s m a n n.
Tecnejši kot meso, prihrani Roval^sciere pri odrašeenih in pri otrocih 5i »krat svojo ceno za zdravila.
V pl^hastih pušicuh po pol funta 1 gold. 50 kr., I funt 2 pold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun-io\ 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Revalesciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 2-1 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodajo: Barry du Barrv & C o m p. na Da-tiu|f, W»llllH«liK'iHHe št. 8, v IJnblJnul Ed. '']•.!:■. v Uradni bratje O b e r a nz inoy r, v Ina-bruku Diechtl & Frank, v Celo vel P. Birn-bacher, v Lonel L u dvig Miillor, v Nurlborn P. Kol etnik & AL Morič, v Meraaa J. B. Stockluustiu, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in Bpecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vbo kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
I.oterijue Hrečke: V Trstu: 1. feb. 75. 81. 90. 6. G2.
Deželno gledališče v Ljubljani.
V vtorek 10. iVbniarja 1874. Prvikrat i
©lct"b papir
a I i
bankovćarji v razvalinah.
ljudska igra s petjem v     dejanjih, DO l'r. Kaiser-ji poBlovenil l'r. Končan  Godba K. Kleiberjeva.
Prihodnja slovenska predstava bo v M#f?«&0 I'k februarja 1874.
nmh\min
R. Mayr-jev vesoljni čaj
zoper
piitiko in čiscViijc Uv\ i.
Priznano izvrstno pomaga ta čaj zoper putlko, protiu in trganje« zoper kronična Munlmila na koži. odprte rano itd., in je zarad izvanreduih vspebov kakor tudi zbog uiHke ecue vhc enake predmete daleč prekosil, tako da jc v kratkem času ne le na Štajerskem, ampak tudi v sosednjih deželah na posebno dobrem glasu.
B. Mayr-jev
za ude mazali.
Hitro potolaži Beftto jako hude protina-ste, revmatične in nervozne bolečine, za trganje v sklepih in mišicah navadno znano pod imeni : bol v križu, zvinenje sklepnih kosti, trganje po udih, bolečina v bedru, tresenje, splošna slabost živcev, hromota, jc imenovani balzam kot mazilo poseben pripomoček, ki se je že mnogokrat skazal in se ne da dovolj ceniti.
Cena enega zavitka čaja z navodom je *M> kr. in kr.; sklenica balzama za ude mazati HO kr. a. v. Manj nego en veliki zavitek čaja ali 2 sklenici balzama se po pošti ne pošilja.
Med mnogimi stotinami priznalnih pisem, ki mi v teku časa dohajajo, naj tu samo tole dvoje prostor najde:
Vaše blagorodje!
.....s tem, da ste te dve zdravili v
javnost spravili, pridobili ste si mnogih zahvalnost. Prosto naznanilo je vzbudilo moje zaupanje in od tedaj nijsem samo jaz, nego tudi mnogi drugi so rabili Vaš čaj in balzam in zagotavljam Vas, da je učinek v vseh slučajih bil ugoden in izvrsten. Zdi se mi torej dolžnost, izreči Vam nas vseh srčno zahvalo in rad bi opozoril vse, ki za protin in revmatizem trpijo, na to dobro zdravilo.
Končno Še prosim za 0 velikih paketov čaja in 6 steklenic balzama in ostajam Vašemu blagorodju mnogo zahvale dolžni
Wildalpe, 6. avgusta 1872.
JfMih, Schneehuber, sen. posestnik.
Gospodoma P e z o 1 d & S U s s na Dunaji!
Ker mi je moj doktor v mojem hudem protinu in bolečinah v sklepih resno nasve-toval, naj brž sloveči K. Mayr-jev vesoljni čaj za putiko in čiščenje krvi in balzam za ude rabim, prošeni ste uljudno, da mi pošljete imenovanega čaja 2 velika paketa in 3 steklenice balzama za poštni povzetek kar najhitreje mogoče — gotovo pu še v tem tednu.
Judenau, 2. julija 1872. (886—5) ./<*/*.   II 4t^l. župnik.
Glavna zaloga in razpoisiljatev za oba predmeta pri
Richardu Mayr-ji, lekarničarju v Gleichsdorfu pri Gradcu.
Zaloga za Maribor: J. \V. Konig, lekaruičar v Tegetthoil-ovih ulicah, in liaukalari's Eiben; Celje: Baumbach - ova lekarnica; Gradec: Bratje Oberranzmever Drog. iu J. Purglotner, lekarn. „Pri Jelenu"; Dunaj: Pczold & Suss; Celovec: A. Beinitz, lekarna na starem trgu, in Frc. Ervvein, lekar; Ptuj: Kari Girod, lekar; Ljubljana: Peter Lassnik, trgovec.
Dunajska borza 9. februarja.
(Izvirno telegraflčno poročilo.)
Knotni drž. dolg v bankovcih .   88 gld. 40 Enotni drž. dolg v srebru 1880 drž. posojilo ....
kr.
74
108
40
Akcije nirodne banke   .   .     9^0 n —
Kreditne akcije ...       .     235 , 75
London........112 n 55
Napol..........9 ■ 1
C. k. cekini.......— n —
Srebro.........106 „25
Dežni plašči.
trni Luc
lopa <lol>ni eou«.
Najnovejšo petrolejske varnostne sve- 1 viseč« svetilnica 1a obednice s Škripcem, Potovalcem, gospodarjem ln lelezniiklm
tilnlce i najboljša konstruiranim metulje- preflna gld 6, 8.                                     uradnikom in sploh  vsem tistim ,  ki so
»im   hranilnim  lučnikom (1 plamen daje 1 viseća svetilnica sa obediucn, najfinejša, .
vim  nraniinim iui,ui»uui ^ *^ ,,    ,       j t.„.„ „„.i.,;..,,. „i   .r,   Qn   ar.         doiu izpostavljeni, priporoča se prav an-
6 svečnih luui), neprepirno najlepia sve- sorta, bron pozlačen gl. 15, Att, JO.                   r         j     i *■  i *■
čava  In vendar 60  percentov prihranbe (>ne SVPtilni«* .NO razumevajo kom- «Io*k' «l*«nl piano, I* novozboljianoga,
proti vsakemu drugemu svetilu. Da se ne i,lgtnO S Sll'llji'lll i II NtckloUt vred n e razd r lji vog a, neprernočljivega blaga. iif^SSSSSf^ ZfffitoSt.   i -vetilničin zastor, majhen, srednje J« l*« presegajo v eleganci In trpočno-
kr, 6, fin kr, 10, najfinejši kr. lit. sti vso drugo do  mlaj izdelovane. Opo-
1 svetilničin sastor srednjo velik, srednje mn|ti ,e ,ll0TB   da ao t, ,,Tel Tiega ilv.
tln kr. 25, fin kr. M, najfinejši kr. 46. ...        .   M   . ,
1 vatel svetilničnega stenja kr. 4, 6, 8.    tor°J n«8° Popravljanju podvrienl, In so
liteto se garantira.
1 kuhinjska svetilnica s steklom in stenjem (doht) vred kr. 46, 60.
1 kuhinjska, stenska ali viseča svetilnica, kompletna kr. 86, gld. 1.20, 1.60.
1 čedna sobanska svetilnica, celo kompletna gld. 1, 1.20, 1.60, 1.80.
1 najlopie opravo, celo kompletna gld. 3, 3.60, S.
1 Balonska svetilnica, bogato dekorirana, suporfina gld. 4, 6, 6, 8, 10.
1 svotllnica sa studiranjo ali delo s zastorom gld. 1, 1,60, 3.
1 stenska svotllnica za hlevo, prednjo sobo itd. kr. BO, gld 130.
1 viseča svetilnica za hleve, prednje sobo itd. kr. 90, gld. 1.60, 3.
1 visoča svetilnica za fabrike, detavico, poslovnice gld. 3, 3.60, 8.60.
Kupci en gro h dobijo rabat.
1 škarje za svetilnico, jeklo kr. 86. tako narejeni, da so dajo tudi pri 1 o-
1 zaatorodrieo (branič, da zastor no zgori) pem Tromonu nn drugi strani kot olo
1 cilindrobraneo (brani, da steklo no poči) ffantna vrlina suknja rabiti.
kr. 10. 1 kos v navadni velikosti 43 palcev dolg
1 mehaničen cilindročistoo kr. 30. 1 podstava  za  svetilnico ,   najlepia kr
30, 30
\ l svetilnična čepica , v najlopiih oblikah kr. 16, 36, 86. 1 Akripoc za visečo  svetilnico gld. 1.40,
1.80, 3.20. 1 steklen cilinder kr. 4, 5, 6. 1 steklena krogla kr. 20, 25, 80. I plehasta posoda za 1 funt petToleja kr. 30, za 2 funtu 60 kr.
velja 10 gld., vsaku duljia 2 palca veljata 1 gld. več. Knpucu valjajo kos 1 gld.
Cslla\ na zaloga
fabrike
G o f # iv m s o ti i\
V  .U'UK'lH'sf NI.
Bazar Friedman, llHen, JHatcrJlrufjc 2G.
Pred mrazom je in bo varovala
zim s hit oMeUa.
Zimsko blago
iz čiste ovčje volne, katera kakor znano telo varuje pred vsakim škodljivim vremenom, in je torej neogibno potrebna, da se zdravje v mrzlem jesenskem in zimskem vremenu vzdrži.
Rokovtce Iz najboljega angleskoga volnenega Iluxklnga par za gospode kr. 60, 70, 00. „    „       „       podložone kr. 70, 90, gl. 1.20. „    „       „       dvojne, najfinejše tambur, gl. 1, 1.30, 1.40. „    „  gospo kr. 40, U0, 80. ■    >     s     nn0 podložene kr. 00, 80, gl. 1. „    „     „    dvojne, najfinejie tambur, kr. 80, gl. 1.30. „    „  otroke, po velikosti kr. 80, 40, 60. „    „      „     podložene kr. 60, 00, 70.
Potni in drugi šali
lz najčistejšo volno, najlopie nacrtani. 1 ial za gospode kr. 70, 00, gl. 1.20, 1.60. 1   „   „        „      dvakrat tako dolg gl. 1.60, 1.80, 3. 1   „   „ otroke kr. jn, UO, 80.
Žilni grelci, najbolje vrste.
1 par za gospodo kr. 36, 80, 40, 60. 1    „     ,   gOSpe kr. 25, 36, 46. 1   „    n otroke kr. 15, 36.
/.tlruvilui i»rt»nilii iz naj^iMtcjHe tlreveaue
•11 ovčje volne. Taki varujejo po zimi premrazenja, torej ao zelo priporočljivi.
1 za gospode kr. 00, gl. 1.20, 1.40. 1  „        „       najfinejii gl. 1.60, 2, 3.60. 1   „  gospe gl. 1.20, 1.40. 1  „      „    najfinejši gl. 1.80, 3.60. 1  „ otroke kr. 70, 86, gl. 1. 1  „      „      najfinejii gl. 1.20, 1.60, 1.80.
Zclrtvviliie »podnje lili«!?«.
1 par za gospode gl. 1, 1.60, 3. 1   „    „        n      najfinejie gl. 1.60, 3, 3.60. 1    p    „  gospe gl. 1.20, 1.80, 3.60.
Dolge in kratke zdravilne nogovice
iz ('iste volne.
1 par za goBpodo kr. 30, 40, 60, 80. 1   „   visokih za gospe kr. 70, 80, 90, gl. 1. 1    „   za otroke kr. 35, 36, 46, 60.
Zimske srajce iz iiajtiiiej.se volne,
nove šego in lepo, prsa s svilo montirane.
1 za gospodo gl. 3.60, 3, 3.60.
1 z bogato ulj »i i mi uaprsnikom gl. 4.60, 6.60.
Nli]»M za Ko»I»o«le in goNpe, jako lep.
1 volja kr. 20, 36, 46, 06.
1    „    iz svile kr. 60, 00, gl. 1.
Velika izbirka ovratnic za gospode in gospe
iz lijoiinke svile, male, belo gl. 1. „ „     vezane gl. 1.60.
n n     veliko, raznobarvno gl. 2, 2.50 3.60.
Mitlmini jnn 4>/i $0 «#!<;><' volne.
Kdou 60 kr.
Cepiče za gospe in deklice.
Po najnovejii legi in najlopie. 1 za gospa gl. 1.80, 2.60, 3, 3.50.
., deklico kr. 60, 80, gl. 1.20, 1.60.
Prcdzaznamovano obilno založeno
Bašliki iz najboljega sukna.
1 lop z vrvcami gl. 1, 1.60, 1.80.
1 najfinejii s svilo vezan gl. 2, 3.60, 3.
1 za otroke kr. »0, gl. 1.20, 1.60. _
Mtif za gospe iti otroke*
1 za gospe, Jako lop gl. 1.60, 3, 3.60.
Cela garnitura, niuf in ovratnik gl. 8.60, 4.60, 6.
1 za deklice gl. 1.60, 2.
Olo novo za to iilzoiio.
Ogrinjala za gospe in deklice: bela, vijolasta, radeča, modra.
So vsa iz borolinsko volne z najlepiimi načrti, za gospe gl. 1.20, 1.80, 3.30, 8.80. največje, za ogrniti gl. 3.60, 4, 4.60, 6. za deklice kr. 00, 80, BO, gl. 1.30.
Ku i/v u ie-čepice
iz najfinejšo berlinsko volne, s svilo podloženo in bngato ■ penkljami oliipano. Ena gl. 4.60, a vratnim delom gl. 6.60.
Posebno za gospode.
Jako lep predsrajčnik sa gospodo iz najbolje volne s fino proiitimi prsmi, ovratnikom in luknjami ss rokave, tako da se lebko nad vsako srajco nosi, kinča in greje.
Eden 60 kr.
Lovske nogavice, visoke.
1 par, velikih, najboljih gl. 1.80. 1   „    največjih in najboljih gl. 1.B0, 1.90, 3.80.
Kaiiiašiije i-ajfiuej.se.
1 par, visokih za gospe gl. 1.30, 1.60, 1.B0. 1   n    sa otroke kr. 60, 70, 80, BO.
Kosmati ovratniki za gospe.
Silno lopi, sa na plese in vhodu. Eden gl. 2.50, 3.60, 4.60, 6.
Otročja oblačilen iz ovčje volne.
1 kr. CO do 80.
1 z rokavi, lepo napravljona gl. 1.30, 1.60, 1.90.
l*o4pl%ati
kot vloga za vsakovrstno obuvalo, vzdriujo nogo suho in tople, so toduj zdravju posebno ugodni. 1 par za gospo in otroke 25 kr. i    .,    p gospodo 80 kr.
Najnovejše za zimo.
■      5 KOl€lili«al'j«l'V
velja popolno angleška zdruvtliia obleku. Jo
iz amerikanske naturne koštrunske volne in kot kavčuk raztezljiva, ki telo hitro ogreva in je v vedno lebkem lzparjanji vzdržuje. Ta obleka varuje po tem premrazonja, kakor tudi drugih bolezni.
Taka obleka za gospodo ali gospo obstoji iz: srajce, hlač, 2 parov kratkih aH dolgih nogovic, 1 pura žilnih grelcev, 1 para vlog za čevlje. To vso skupaj velja lo S gi«l. blago se tako vrste dobiva edino le pri
Saznr Frlediuaiiii, £6 Pratcrstrasse
Kupcem ulit dobolo so cena zniža. (294—24)
Izdatelj in za aredmštvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tiak „Narodne tiskarne".
3506