900 din - Leto XLI - št. 77 Kranj, petek, 7. oktobra 1988 KvuGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO /Cl ljubljanska banka fcmokratična javnost je najboljše zdravilo proti kršitvam tjovekovih pravic ploško zborovanje Igranju Razstavo Preprečil dež '■^anj, 6. oktobra - Del ekolo-Prireditve, ki sta jo za danes Jok'- alu skupina za varstvo a prosti čas pri občinski konferenci • k2v občinski konterenci Cli(nžaf2e socialistične mladine, je ,nfl zal 1 l^b ff"*^^"'^110 siaoo vreme. £,a rS a<>d .Ur' s0 namrec predvideli la^pj^je razstave, na kateri bi ^f3Vsrn javnosti pestro paleto šnulo s kranJskih ulic. Kot je bi-1 ■ Fazvidno iz obvestila priredi- ij^hj'9 kranjska umetniška sku Zelezteater, je ta manife >^°\ L^e,v ~~ Pri razstavi naj bi sode-i.Ž, (liti"' °dpadla zaradi dežja " narodne enotnosti za krepitev samoupravne socialistične Jugoslavije in za hi- ^JŠi izhod iz krize. »Zbor, na katerem naj bi poleg občanov Kragujevca in Šumadije ^»elovali tudi iz bratskih mest Karlovca, Splita, Foče, Mostarja in Ohrida, bo jutri, v to, ob dvanajstih. j^&njčani so v pismo, ki so ga poslali v j^šujevac, zapisali, da se mitinga ne bo-§ Udeležili, ker mitingi, kjer že so, ne re-v Jejo težavnih razmer, in da podpirajo ® tiste sile v Jugoslaviji, ki se zavzemajo ^socializem po meri ljudi in za demokra-okn* m gospodarski razvoj države. Svojo ^ *!azložitev so pojasnili z ugotovitvami £• ^aviie razširjene seje predsedstva ob-Sonske konference SZDL Kranj, na kateri sj °c.enjevali aktualna dogajanja v Jugo-VlJi. »Rešitve ne vidimo v izenačevanju pj*°cializaciji slabega gospodarjenja, am-o LL_ < o MA! 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 7. oktobra \4 CVETO ZAPLOTNIK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Od razuma k čustvom — in nasilju Tisti, ko so po vroči politični pomladi napovedali jesenski pekel, se vsaj za zdaj niso zmotili. Jugoslavija je kot lonec, v katerem že nekaj časa vre; ljudje, ki le površno spremljajo politiko, pa so ob tem prestrašeni in se sprašujejo, kdaj in kje bo najprej prekipelo. Politika ulice je vse glasnejša, čustva so upognila zdrav razum, ves povojni čas teptane razlike so se spremenile iz okov enotnosti, bratstva... Čeprav sovjetska perestrojka in jugoslovanske triplastne reforme (gospodarskega in političnega sistema ter zveze komunistov) ni mogoče neposredno primerjati, pa se ob ob Gorbačovovem pomlajevanju in čistki prezidija in vlade ruske federacije zastavlja vprašanje, kdaj se bo tudi pri nas začela korenita kadrovska prenova, ki bo pometla s korumpiranimi in s preteklostjo (preveč) obremenjenimi ljudmi, prenova, ki naj bi na njihova mesta postavila mlajše, izobražene in v sodobni svet razgledane ljudi, demokrate najširšega kova, zagovornike tržnega gospodarstva in konkurence na vseh ravneh. Bo morebiti to storila 17. seja CK ZKJ, kot je že to med delovnim obiskom v Bjelem polju napovedal Marko Orlandič, član predsedstva CK ZKJ. Sicer pa kadrovska prenova za vsako ceno še ničesar ne prinaša, pomembna je predvsem vsebina. Zapletene politične razmere v državi očitno vse bolj vplivajo tudi na delo ustavne komisije zvezne skupščine, ki tudi po treh dneh usklajevanja ni dosegla soglasnosti v bistvenih dopolnilih niti v tem, po kakšnem postopku naj bi sprejeli ustavo. Ker pri iskanju skupnih in za vse sprejemljivih rešitev politični argumenti prevladujejo nad ustavno-pravnimi, je tudi bolj malo upanja, da bi dosegli soglasje na naslednji seji, ki bo pred zasedanjem zveznega zbora 20. oktobra. Za Slovenijo, ki skuša tudi pri končnem usklajevanju zadržati pokončno držo, to tudi pomeni, da je vse bližje ustavnemu referendumu. Če smo se na mitinge solidarnosti in »delavska romanja« pred zvezno skupščino že nekoliko navadili, pa je za novosadski shod delavcev in občanov Bačke Palanke, ki so se jim pridružili tudi delavci nekaterih delovnih organizacij iz Novega Sada, značilna velika ostrina v zahtevah po odstopih in močna razjarjenost množice, ki jo je med drugim krotil tudi posebni odred milice. Ali so besede »čez noč bomo zrušili vlado« le grožnja, ali se v razburkano politično življenje v državi »seli« nov element — nasilje ali pa je vse skupaj le dobro zrežirana politična igra, borba za oblast...? Jutri in v nedeljo na Mestni trg! Skofja Loka, 7. oktobra — Zveza društev prijateljev' mladine iz škofjeloške občine tudi v letošnjem tednu otroka pripravlja vrsto zanimivih prireditev za najmlajše in njihove starše. Najbolj živahno bo jutri in v nedeljo od 9. do 13. ure na Mestnem trgu oziroma v avli kina Sora, če bo na trgu motilo slabo vreme. Jutri in v nedeljo bo torej na Mestnem trgu otroški bolšji sejem; otroci ali starši bodo lahko prodajali rabljena oblačila, knjige in drugo, kar sodi v otroška leta. Razen tega bodo mali likovni umetniki svoje ideje lahko prenašali na asfalt, poslušali otroške pesmi, medtem ko si bodo v kinu Sora skupaj s starši lahko zastonj ogledali risani film ter komercialno razstavo Dobra igrača. Razposajenostim ob koncu tedna bo v ponedeljek, 10. oktobra, ob 17. uri v domu zveze borcev sledila še resna debata za starše in vse druge, ki bi za predšolske in šolske otroke radi čim bolj pestre, zabavne, koristne zimske in letne počitnice v prihodnjem letu in so k oblikovanju vsebinskega programa tudi sami pripravljeni kaj prispevati. Danes srečanje škofjeloških aktivistov Skofja Loka, 7. oktobra — Okrožni odbor aktivistov OF za škofjeloško okrožje pri Občinski konferenci socialistične zveze Skofja Loka pripravlja danes, ob 14.30 v prostorih jedilnice Dijaškega doma Šolskega centra Boris Ziherl v Podlubniku, na Podnu, zbor in srečanje aktivistov OF medvojnega okrožja Skofja Loka. Predstavniki skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij bodo zbrane seznanili s političnim in gospodarskim položajem v občini, podano bo poročilo o delu Okrožnega odbora aktivistov v zadnjih dveh letih. Po razpravah o delu in sedanjem političnem trenutku bo izvoljen nov okrožni odbor aktivistov OF Skofja Loka, v kulturnem programu pa bodo nastopili otroci in pevski zbor vzgojiteljic iz Škofje Loke. Zbiranje udeležencev se bo začelo že od 13.30 dalje v avli Šolskega centra Boris Ziherl na Podnu. Ker odbor nima naslovov vseh nekdanjih aktivistov škofjeloškega okrožja, naj tudi vabilo v Gorenjskem glasu velja kot uradno vabilo. D. D. 'liJi.GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košniek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem). Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Akontacija naročnine za 2. polletje 24.000 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-ču n pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredništvo tel. 21860 Sindikat kot zagovornik delavcev v osnovnih šolah Seveda gre za denar Skofja Loka, 6. oktobra — Bolj kot drugje na Gorenjskem so osnovnošolski učitelji iz škofjeloške občine glasni in vztrajni v zahtevah po sprotnem zasledovanju svojih plač za rastjo plač v gospodarstvu. V svojem pravičnem boju imajo podporo občinskega sveta zveze sindikatov, ki je v različna telesa na različnih nivojih naslovil že ničkoliko ugovorov proti vse pogostejšim finančnim igram na področju družbenih dejavnosti; samo letos se vladine igre kažejo v treh zakonskih spremembah, od katerih je vsaka naslednja trša od prejšnje. Nazadnje so Škofjeločani prek svojih delegatov v republiški skupščini terjali popravek tretje, avgustovske intervencije. tkov, s čimer bodo dosegle z zakonom določeno 119-odstotno dovoljeno rast glede na lansko devetmesečno obdobje. Ob tej desetini bodo v šolah pridobili še približno tri odstotke, za kolikor bodo zaradi znižanja prispevnih stopenj (zaradi avgustovske intervencije in ognitve presežkom v sisih) večji osebni dohodki škofjeloških delavcev. Želenega zadovoljstva kljub temu ni; iz šole na Trati smo dobili zahtevo, naj si skupaj s strokovno službo sis bolj prizadevamo in ponudimo šolnikom vizijo financiranja do konca leta.« Vt I »Sindikat ne pristaja na to, da se z družbenimi dejavnostmi, zlasti s tako vitalnima deloma, kot sta zdravstvo in šolstvo, bolnik in otrok, eksperimentira,« pravi predsednik škofjeloškega sveta Sandi Bartol. »V šolstvu resda vsaj nimajo takih materialnih stroškov kot v zdravstvu vendar verjamem, da so šolniki zdaj upravičeno vznemirjeni. Avgustovsko dodatno krčenje porabe napoveduje hude težave, ki jih samo z varčevalnimi ukrepi, za katere smo se v občini dogovorili, pa ne vseh sprejeli, najbrž ne bomo obvladali. V občini imamo domala zvezane roke. Varčevalne ukrepe bo treba uresničiti, čeprav ne pomenijo velikih prihrankov in skrajšujejo le pravice uporabnikom, v šolstvu konkretno učencem. Dogovorili smo se namreč tudi za to, da v plače šolnikov ne bomo zajedali, ampak jim čim bolj sproti prilagajali rasti v gospodrastvu. Septembrske šolske plače bodo obilnejše za deset odsto- V osnovni šoli Petra Kavčiča je sind^ Jrzi napovedal prekinitev dela za 17. oktober. " *zk ne bodo uveljavljene njihove zahteve r *r spremembi normativov za pridobivaj jjih osebnih dohodkov pedagoških debvj J«* Zahtevajo tudi poravnavo razlike za na** e,a in sicer od začetka leta 1986. Kako ste na" J»el; reagirali v občinskem sindikatu? »Ugotovili smo, da so mestne šole, ki n .^jj majo toliko oddelkov razredne stopnje ^ 0|> podeželske centrale s podružnicami, res^i P čno prikrajšane, saj je oddelek predmet"? »No stopnje razumljivo dražji od razrednegM septembrom so zaživeli novi normativi, n M. ko bo z zahtevo po poračunu za nazaj, P*.Peljt bodo morali uskladiti predvsem šolniki * niCo mi za mizo izobraževalne skupnosti. Sin* je s kat je zahteval odgovor do 15. oktobra K* V zbornicah je dvignila veliko prahu televizijska informacija o visokih škofjeloških osnovnošolskih plačah, primerjanih s polovico nižjimi v cerkniški občini. Je bilo razburjenje upravičeno? »Primerjave na kratka časovna obdobja so običajno sporne in bi se jim morali v javnosti ogibati. Televizija je objavila samo junijsko izplačilo v škofjeloških osnovnih šolah s povprečjem 779.403 dinarjev, v katerem je bilo zajeto tudi povišanje oziroma poračun za preteklih šest mesecev. Brez poračuna bi povprečje znašalo 696.766 dinarjev.« kršenkoli bo, pa ne bi smel biti povod * uanj prekinitev dela.« i to s Kljub pomirjujočemu tonu pogovor*.^ Sandijem Bartlom in spoštovanju pn^sedr. delavcev v škofjeloških osnovnih šolah nproi se vendarle ne morem odreči kratkega *jKer mentarja. Ponavljam predsednico njiho*jJstve ga sindikalnega odbora Selly Šubic, k'jVa pred meseci pozvala kolege k večjemu n Predloga Samoupravnega Razuma o združevanju sredic v za izgradnjo ptt objektov in cjne Plavški travnik, KS Hruši-kp1/1 P^tojev projekta Karavan-fed osrednja točka dnevnega $k *na zasedanju obeh zborov p^Pščine Območne sis za ptt L°^et Kranj v torek, 4. okto-V Kranju. $l a je letošnji plan Območne fJj'Phosti sploh prišel na dnevni t^j1 je vzrok v spremenjeni ceni {jonskega impulza, ki se je tičala 1. junija letos. Zaradi t>ep Povečanja se je na območju Qž.°tne gorenjske ptt skupnosti ojj,r.0rna v vseh petih gorenjskih •ijo ah ZDralo za skoraj 229 mi-^ov dinarjev več, kot je bilo prvotno predvideno. Ker pa se zbrana sredstva (teh pa bo zaradi novih telefonskih priključkov v jeseniški in kranjski občini še nekaj več), po samoupravnem sporazumu delijo (30 odstotkov) za skupne investicije na Gorenjskem in (70 odstotkov) za investicije v posameznih občinah, je bil skupščini predložen predlog, da bi jih v večini namenili za adaptacijo poštnega centra v Kranju, za investicije na področju Hrušice (mejni plato), za montažo opreme za preureditev centrale v Škofji Loki, nadalje za klimatizacijo v centrali v Radovljici in za odplačilo, posojila za opremo telefonske centrale Križe. Pripombo, kar zadeva kranjski delež za adaptacijo poštnega centra v Kranju, je imela konferenca delegacij primestnih krajevnih skupnosti v kranjski občini. Predstavnica strokovne službe podjetja ptt je sicer pojasnila, da je mogoča sicer tudi drugačna rešitev oziroma prerazporeditev denarja, vendar so potem delegati obeh zborov (z. dvema glasovoma proti) predlagani rebalans sprejeli Skupščina pa je tudi zadoliža strokovne službe podjetja ptt, da naj te upravičene pripombe konference delegacij primestnih krajevnih skupnosti iz kranjske občine upoštevajo pri sestavi predloga plana Območne skupnosti za prihodnje leto. Drugače povedano to pomeni, naj bi se denar od telefonov v prihodnje namenjal predvsem za razvoj telefonije na Gorenjskem. Brez pripomb pa je skupščina sprejela samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo ptt objektov in naprav v industrijski coni Plavški travnik, KS Hrušica in platojev projekta Karavanke. A. Žalar OD zgodnejši setvi naj-v*Hjeeiših hibridov, medtem ko bi pridelo-zrnja prišlo v poštev na prisojnih le- na Jesenicah financira zanimivo raziskoval-najboljši pridelek, kdaj saditi. Med kmeti je gah do nadmorske višine 680 metrov (Dovje), seveda ob pravočasni setvi. V nižinskem predelu Jesenic morajo biti previdni z izbiro, saj so rodovitnejši hibridi žal prepozni za pridelovanje silažne koruze. Enoletni poskusi v Bohinju opozarjajo na posebnosti V Bohinju večinoma sejejo bohinjsko koruzo, medtem ko se kmetje nikakor ne ogrevajo za hibridno. Navajeni so, pravijo v študiji, na skromen pridelek in na raznobarvno moko iz bohinjske koruze, saj le iz tako odlične moke skuhajo priznano dobre bohinjske žgance s posebnim okusom. V bohinjski dolini nasploh so pri poskusih dozoreli le najranejši hibridi. Zaradi poznih spomladanskih slan bodo v Bohinju ugotavljali predvsem najustreznejši čas setve. Ko so primerjali poskusne hibride, denimo, pri Jožetu Smoleju v Koritnem pri Bledu, Janezu Čopu v Spodnjih Gorjah in pri Stojanu Štefanu na Blejski Dobravi, so ugotovili, da cvetijo najbolje v Gorjah in v Koritnem, medtem ko so enaki hibridi, sejani ob enakem času, na Blejski Dobravi dobro vzklili, zaostajajo pa v rasti. Enako v rasti zaostajajo tudi na bolj hladnih področjih kot na Dovjem, v Mojstrani ali v Podkorenu. Domača bohinjska in gorenjska koruza, rumena gorenjka, bosta še dve leti predmet temeljitih raziskovanj, ob tem, da bodo poskušali tudi z osmimi najbolj zgodnjimi hibridi, med njimi so trije iz Švice in eden iz Francije. Že zdaj pa so ugotovili, da je med kmeti jeseniške in radovljiške občine za take poskuse izredno veliko zanimanje, saj imajo predvsem zaradi slabših vremenskih razmer veliko manjši pridelek kot v drugih slovenskih krajih. D Sedej Nujno zlo ali rešilna bilka? V razmerah, ko se gospodarska kriza poglablja, je tudi vse več delovnih organizacij, ki morajo po zakonu o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela pripraviti sanacijski program ali povedano preprosteje: program ukrepov za izboljšanje gospodarjenja. Večina organizacij jemlje to kot nujno zlo, kar je po svoje tudi razumljivo, saj je mnoge v izgubo in v položaj, ko morajo (po zakonu) snovati sanacijski program, potisnila zgrešena gospodarska politika oz. slabi ukrepi zveznega izvršnega sveta. Kroparski Plamen bi, denimo, posloval vseskozi pozitivno in mu ne bi bilo treba delati sanacijskega programa, če ga novembra lani ne bi »ujela« nepričakovana zamrznitev cen njihovih izdelkov. Isto velja za lesko Verigo in še za katero organizacijo. Za večino sanacijskih programov je zato tudi značilno, da krivdo za »rdeče številke« valijo na pleča zvezne vlade in da tudi izhod iz težav vidijo v novih, boljših ukrepih, za zunanje razloge in vplive (na gospodarjenje) pa ponavadi skrijejo tudi lastne slabosti in pomanjkljivosti. Za zdaj še nisem videl in bral sanacijskega programa, v katerem bi, denimo, tudi vodstvo odkrito priznalo, da je storilo napako, bilo premalo prožno pri prilagajanju tržnim oz. administrativnim razmeram in premalo vztrajno pri uresničevanju razvojnih načrtov... Skoraj vsak sanacijski program pa vsebuje ukrep, ki zadeva delavce in delovno disciplino. Nesporno je, da tudi po disciplini ne moremo biti za zgled gospodarsko razvitim okoljem, vendar nobena še tako »železna« disciplina ne more bistveno izboljšati gospodarjenja, če je organizacija dela, za katero je odgovorno vodstvo, slaba, če razvojna služba spi na doseženem, če nabavna služba kasni z dobavo reprodukcijskega materiala, če je komerciala neučinkovita... Slovenci smo dovolj pridni in delavni, problemi so drugje, je ob neki priložnosti dejal Emil Milan Pintar, namestnik predsednika republiškega komiteja za tehnologijo in znanstveno raziskovalno dejavnost. In velja mu le pritrditi! V delovnih organizacijah, ki so se znašle v izgubi, zelo različno pristopajo k izdelavi sanacijskega programa: večina to stori, ker tako veleva črka zakona, drugi si pogledajo v obraz in se ne zadovoljijo le s takšnimi ukrepi, ki bodo že v kratkem roku omogočili poslovanje s »pozitivno ničlo«, temveč razmislijo tudi o prenovi proizvodnih programov, o možnostih uvajanja novih izdelkov in osvajanju novih trgov, o smotrnejši organizaciji dela... LIP-ov sanacijski program za tozd v Podnartu je že eden takšnih - ne le sanacijski, temveč tudi investicijski, razvojni. C. Zaplotnik Nageljni in neže v Postojni Postojna, 6. oktobra — Letošnja televizijska akcija, v kateri sodeluje vsa slovenska javnost s podeljevanjem turističnih nageljnov in bodečih než se bo zaključila to nedeljo v Postojni. Na javni prireditvi, ki jo bo ljubljanska televizija neposredno prenašala, bodo podelili bodečo nežo irr turistični nagelj za leto 1988. Gotovo se še spominjate lanskih nagrajencev te odmevne novinarske in turistične akcije, ki je lani nagradila TI) Lesce in kamp Sobec ter pograjala mesto Ljubljana za počasnost pri urejanju gradu. Kdo so letošnji dobitniki nageljnov in než, pa boste izvedeli v nedeljo, 9. oktobra, saj bo kar 165 minut televizijskega programa namenjenega prireditvi. Festival turizma in marketinga Portorož, 6. oktobra — Te dni v Portorožu poteka mednarodni festival celovitih propagandnih akcij turističnih storitev ITACA. V okviru festivala je organiziran tudi mednarodni simpozij o marketingu v turistični industriji, na katerem sodelujejo priznani turistični strokovnjaki iz domovine in tujine. Kljub temu da se z besedami že dolgo zavedamo pomena marketinga za razvoj turizma, pa je zanimanje turističnih gospodarstvenikov za festival manjše od pričakovanega. Festival je odprl predsednik zveznega komiteja za turizem Feri Horvat, ki je v uvodnem govoru poudaril, da je razvoj turizma in marketinga zelo pomemben, srečanje pa naj bi k takšnemu razvoju v Jugoslaviji veliko prispevalo. V. S. V DELOVNI HALJI Milan Potočnik, kuhar v Transturistu: Ob prireditvah kuhinja polno zaživi So večeri, ko v lepi, prostorni restavraciji hotela Transturist v Škofji Loki sedi pri večerji le par. Kdo ve, je za to kriv tak dan v tednu, tako vreme, tak datum? Toda Transturistova restavracija na srečo pozna večino polnih dni, ki jih poživlja s številnimi prireditvami. Vsako jesen se znova začno. Pred kratkim so gostili z gobjimi jedrni, znani pa so po svojih dnevih srbske, bosanske kuhinje, po kmečkih pojedinah, lovskih večerih, veselih pustovanjih, maturantskih plesih, ohcetih... Milan Potočnik je mlad kuhar, doma iz Sv. Duha. Za kuharja se je izučil prav tu, v Transturistu, kuhal je pred vojaščino in zdaj pol leta, ko se je vrnil od vojakov. Eden tistih fantov je, ki so že pri mami doma radi prijeli za kuhalnico in se z dušo in srcem lotili kuharskega poklica. Sam zase pravi, da kuha najraje mesne jedi, zagret pa je tudi za vso ostalo kuhinjo. Ob gobarskem večeru so pripravili veliko zanimivih specialitet: dve vrsti gobjih juh, sesekljan gobov zrezek, gobovo musako, gobje pečenice, gobov jajčni namaz, gobe s sirom in še kaj. Tudi vegetarijanska hrana je po svoje zanimiva. Pred dnevi so z njo navdušili skupino Amerikancev, ki se jim je zahotelo vegetarijanskega kosila. Morda bi kazalo popestriti vegetarijanske jedilnike, kajti kaže, da je med gosti vse več takih, ki si žele lažje, brezmesne hrane. Vsekakor pa bo v Transturistu ostala tradicija dobre hotelske kuhinje, saj daleč slove s svojo gurmansko ploščo, ploščo Transturist s po tremi vrstami mesa, z odličnimi sladicami. »Najbolj si vesel, če gost tvojo kuho pohvali. Žal pa se tudi zgodi, da gost naroči jed, ki je ne pozna in na krožniku pričakuje vse kaj drugega, kot tisto, kar dobi. Kljub temu da se v kuhinji potrudiš po vseh svojih močeh, sva na koncu nezadovoljna oba. Sicer pa moram reči, da so naši gostje z nami zadovoljni. Najlepši dokaz je, da se radi vračajo. Če jih je v restavraciji manj, se jim seveda lahko tudi bolj posvetimo, če pa je polno, na primer ob prireditvah, pa nas prevzame posebna ustvarjalnost. Takrat hotelska kuhinja resnično polno zaživi. Vsi smo na delu, z veseljem ostajamo do jutra. Povečini smo mladi kuharji, a mislim, da smo odlična ekipa. Le z osebnimi dohodki nismo zadovoljni. Prav zdaj imamo v pripravi nov pravilnik, po katerem naj bi bili v prihodnje nagrajevani tudi po odstotku od prometa.« D. Dolenc /ureja MARIJA VOLČJAKjp @@S®K^J©JESCa-AS 4. STRAN Priznanja ob prazniku - V zadružnem domu v Cerkljah je bila v torek zvečer skupna slavnostna seja svetov krajevnih skupnosti Brnik, Cerklje, Poženik, Šenturška gora in Zalog ob letošnjem skupnem praznovanju krajevnega praznika. Med drugimi gosti se je seje udeležil tudi predsednik občinske skupščine Kranj Ivan Torkar. Po svečanem nagovoru predsednika svetov vseh krajevnih skupnosti na Cerkljanskem Janeza Martinčiča so podelili tudi priznanja in plakete posameznikom in organizacijam, ter krajevni skupnosti Cerklje. Priznanja so dobili Petrol PE Cerklje, Julka Hrovat in Ivan Lubej; plakete pa KOGP Tozd Gradnje Kranj, Marija Tarman, Anton Grkman, Janez Jerman in Ivan Petrič. V krajevni skupnosti Poženik so priznanja ob prazniku podelili na slovesnosti že minulo soboto. Dobili so jih Anton Preložnik, Miro Štern in Franc Kuralt iz Šmartna, Jože Žlebir iz Poženika in Ivan Kern s Pšate. V krajevni skupnosti Brnik pa bodo podobna priznanja podelili v nedeljo, ko bo ob 14. uri pri spomeniku NOB na Spodnjem Brniku osrednja slovesnost in hkrati zaključek letošnjega skupnega praznovanja na Cerkljanskem. Sicer pa bodo v nedeljo še tri večje praznične prireditve. Ob 8. uri bo ob ribniku v Lahovčah tradicionalno ribiško tekmovanje, ob 8.30 v Poženiku tek na rolkah in ob 9. uri v Cerkljah tradicionalno traktorsko tekmovanje. Na sliki: V torek zvečer je na slavnostni seji svetov KS v Cerkljah med drugim dobila priznanje tudi Julka Hrovat iz Cerkelj za delo na kulturnem področju. V programu sta nastopila tudi moški pevski zbor iz Šenčurja in folklorna skupna Iskra. — A. Ž. Čigav je dom Skoraj ni večjega kraja na Gorenjskem, kjer po vojni s prostovoljnim oziroma udarniškim delom ni zrasel dom. Takrat so bile to velike delovne akcije pod geslom obnove porušene domovine in lepšega jutrišnjega dne. Po začetnem zagonu in bolj ali manj delovni vnemi kasneje, ko se je v domove vselila kultura, ponekod šport, izjemoma morda še gasilci, so začeli ti spomeniki udarniškega dela samevati oziroma so z novimi lastniki povsem spremenili prvotni namen. Marsikje so danes krajevnim skupnostim svojevrstno breme (zaradi vzdrževanja), ponekod pa se na željo krajanov, organizacij in društev, da bi jih dobili nazaj, sedanji lastniki nočejo odreči podarjene pravice za lastništvo. Vendar zaradi tega domovi niso nič bolje vzdrževani. Pred nedavnim pa smo bili na Gorenjsem priča zanimivemu dogovoru. Dolgo časa so se težavami glede vzdrževanja in namembnosti ter urejenosti prostorov ubadali z zadružnim domom v krajevni skupnosti Lancovo. Krajevna skupnost kot edini lastnik, ni imela denarja za vzdrževanje. Trgovina in z njo preskrba v domu je bila neurejena. Potem pa so se odločili. Je mar res tako pomembno lastništvo? so se vprašali. Sklenili so, da del objekta ponudijo v upravljanje samoupravni stanovanjski skupnosti, ta pa se je skupaj s krajevno skupnostjo in trgovsko organizacijo dogovorila in odločila za prenovo. Tako zdaj dobršen del doma spet živi z novim namenom. Pridobili so dve stanovanji, krajevna skupnost lepe prostore za svoje delo in delo organizacij ter društev, hkrati pa imajo sodobno in dovolj veliko trgovino za vrsto let... A. Ž. Pestra gasilska dejavnost Skofja Loka 27. septembra — V škofjeloški občinski gasilski zvezi so že sredi septembra imenovali komisijo, ki bo poskrbela za uresničitev programa v letošnjem mesecu varstva pred požarom. Z njim so si začrtali vrsto nalog tako v zvezi kot v gasilskih društvih. Prireditve so začeli s srečanjem gasilskih veteranov 30. septembra v Sorici. Drugo nedeljo oktobra bodo v Lučinah proslavili 40-letnico tamkajšnjega gasilskega društva. Pionirji bodo svoje znanje o gasilstvu pomerili 22. oktobra na občinskem kvizu; istega dne bo tudi posvet mentorjev za mlade. Pomembna za gasilstvo bo problemska konferenca 27. oktobra v Škofji Loki. Naslednji dan bo še posvet gasilk v Račevi. Delo v gasilskih vrstah bodo oktobra usmerili v strokovno izobraževanje za članstvo, razpisali pa bodo tudi natečaj za inovacije. Izvedli bodo razne vaje, od katerih bodo največja skupna vaja v gašenju gozdnega požara. V načrtu imajo razen tega ustanovitev gasilskih enot v delovnih organizacijah v Železnikih in Žireh. Gasilske domove bodo odprli za prebivalce, ki si bodo v njih in na razstavah drugod po krajih ogledali gasilsko opremo. Gasilci bodo obiskovali tudi vrtce in šole, predavali po krajevnih skupnostih, pregledovali urejenost naselij za zaščito pred požari in med drugim še naprej zagotavljali gasilne aparate za hiše ter vozila, g L DOPISNIKI SPOROČAJO Borci o kriznih razmerah Na prvem septembrskem sestanku, piše Jošt Rolc, so na predsedstvu občinske organizacije Zveze združenj borcev v Radovljici med drugim spregovorili tudi o pozivu odbora za organizacijo protestnih zborovanj kosovskih Srbov in Črnogorcev in odločno odklonili pobudo za organizacijo takšnih zborovanj v Sloveniji. Poudarili so, da bi to še bolj podžgalo strasti in povzročilo še hujša nasprotja med posameznimi nacionalnostmi. Kritično so ocenili tudi osebna obračunavanja med posameznimi vodilnimi funkcionarji v borčevskih organih. Sicer pa po mnenju borcev razdore med nacionalnostmi ne povzročajo delovni ljudje, pač pa politikanti iz vrst funkcionarjev. Zato je treba vse takšne pojave javno obsoditi. Družabna prireditev na Šobcu Jošt Rolc tudi piše, da prireditelji družabne prireditve, ki je bila v soboto, 24. septembra, popoldne v kampu Šobec zaslužijo vse priznanje. Zveza društev upokojencev radovljiške občine je namreč v kampu pripravila sklepno družabno prireditev za svoje člane. Kulturni program so pripravili upokojenci sami skupaj z učenci Osnovne šole F. S. Finžgarja iz Lesc. Udeležence srečanja pa je pozdravil na Šobcu tudi predsednik skupščine občine Radovljica inž. Marko Bezjak. Zastonj so ponujali seno Branko Blenkuš z Jesenic pa nam piše o žičničarjih. Ugotavlja, da jim minula slaba zima ni navrgla kaj prida dohodka in da so v glavnem zaslužili le toliko, da bodo nekako preživeli do letošnje zime. Vseeno pa žičničarji na Kobli niso držali križem rok čez poletje. Pokosili so na primer vsa smučišča ob sedežnicah in ob vlečnici na Ravnah in na ta način utrdili travnato rušo. Najprej so mislili, da bodo travo pokosili živinorejci, vendar niso bili najbolj zagreti za to. Celo več, s težavo so potem seno "šenkali" živinorejcem v Bohinju. ureja ANDREJ ŽALAR PetRk. 7. oktobra 1* Primskovljani letos praznujejo z zmago gasilcev Na hrib vedno vodita dve poti Primskovo, 7. oktobra - Z nocojšnjo proslavo krajevne organizacije Rdečega križa ob 19. uri v zadružnem domu se v krajevni skupnosti Primskovo v kranjski občini začenjajo prireditve in športna tekmovanja ob letošnjem krajevnem prazniku. Letos se prebivalci te primestne krajevne skupnosti že triinštiridesetič spominjajo odhoda prve večje skupine domačinov v partizane. Po nocojšnji proslavi bo jutri pohod od spomenika do spomenika, začel pa se bo tudi namiznoteniški turnir, ki bo potekal tudi v nedeljo, ko bodo tudi gasilci pregledovali v gasilskem domu gasilske aparate. Več prireditev bo tudi v drugi polovici prihodnjega tedna, osrednja pa bo vsekakor prihodnjo soboto, 15. oktobra, ko bodo spet gasilci proslavili delovno zmago z otvoritvijo gasilskega stolpa. Po proslavi pa bo družabno srečanje v zadružnem domu. pete; »Vsako leto poteka naše praznovanje v znamenju nekega osrednjega dogodka,« pravi predsednik sveta krajevne skupnost Tone Zupan. »Lani smo praznovali skupaj z obrtniki, ki so takrat dobili svoj dom. Letos so to gasilci, ki so se zavzeto in odločno lotili najprej zbiranja denarja potem pa gradnje novega stolpa za sušenje cevi. Ta bo kasneje lahko služil tudi za namestitev anten za kabelsko televizijo. To pa letos ni bil edini uspeh gasil- Tone Zupan Prihodnjo soboto bodo gasilci in z njimi vsi, ki so pomagali, proslavili izgradnjo novega gasilskega stolpa... cev, ki so se letos morali spopasti s požarom in kasneje tudi pomagali pri Košnjeko-vih na Jezerski cesti. Sicer pa, če primerjam uspehe in delo v tem letu s programom, bi rekel, da na vsak hrib vedno vodita dve poti. Mi smo morda ubrali tisto, ki je malce lažja, vendar pa zato nič manj zanesljiva.« V vodstvu krajevne skupnosti in v organizacijah namreč ugotavljajo, da ne gre vse tako kot bi si želeli. Problem, ki jih že dolgo žuli je na primer zadružni dom z okolico. Že lep čas ugotavljajo, da bi ga morali urediti in hkrati polepšati kraj. Zdaj so tik pred izdelavo projekta za zunanjo ureditev, upajo pa, da bo prav to potem pospešil^ tudi nadaljnji program sanacije. Da pa se pri urejanju okolja premika, je dokaz že to, da so na območju krajevne skupnosti postavili šest ličnih oglasnih panojev. V načrtu imajo tudi nakup večjih zabojnikov za smeti, komunalno komisijo pa nameravajo pooblastiti (ali pa ustanoviti kar poseben odbor), da se loti akcije obnove nekaterih ostarelih domačij ob Jezerski cesti. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Lojze Malovrh pa ugotavlja, da samoupravni oziroma delegatski sistem v krajevni skupnosti dobro delujeta. »Vendar pa je še vedno premalo pobud in kritik. Vsak dan bolj pa se srečujemo še z enim problemom. Z novim naseljem Planina je krajevna skupnost postala nekako (pre)velika in je zato, zaradi specifičnih problemov, ki jih imajo stanovalci v novem naselju, neke vrste cokla razvoju celotne krajevne skupnosti. Mislim, da bodo na Planini vsi skupaj razmisliti, kako se v prihodnje, ko bo zgrajena, samoupravno organizirati. Nazadnje pa bi rad omenil še eno pomembno pridobitev: to je zasebna tr- Lojze Malovrh Še korak do 100 let Za začetek oglasne table, tem pa bodo ki"1 ^ lu sledili tudi zabojniki za odpadke... ^ torej govina Kašča, ki se ji bosta kmalu pridrU' li še dve podobni. Vendar pa s tem še ve* Ujej ne bo rešen problem osrednje trgovine 1 Njjj, Primskovem.« Precej je bilo zadnje leto narejenega I| di na komunalnem področju, saj jim *ioei uspelo, asfaltirati eno najbolj spornih ce m Nenehno pa je na dnevnem redu komun1 k p ne komisije in organov krajevne skupn0"^ tudi prometna varnost. N »Kar se tiče prometne varnosti, pa je leg signalizacije, cestnih ogledal in neurt nih živih mej vedno večji problem tud« I sta Staneta Žagarja od Jaka do mostu/ Kokro. V kratkem bo izdelan lokaciji načrt in takrat se bomo morali o tem ten4JQlo ljito (pa tudi strpno) pogovoriti. Kar p»fV tiče dela organizacij in društev, ocenjulpii) mo, da domala vsa društva dobro deluj«)?*!* Še posebno zagreti so v nanovo ustanovijo nem šahovskem klubu, v KUDu, ki je let|S prevzel to ime po prejšnji Svobodi, paftit športnem društvu, organizaciji Rdećer^p, križa, da ne govorim o gasilcih. Učinkojtto tejša pa bo morala v prihodnje postati jevna organizacija socialistične zveze, nazadnje pa bi se za sodelovanje, pomoć * |*iji reševanje skupnih problemov in nalog' j krajevni skupnosti rad zahvalil tudi vS^Hj obrtnikom,« je med nedavnim obiskom1 %} razgovoru poudaril sekretar osnovne otf\ nizacije ZK Primskovo Franc Rihtaršič. Wg, A. zJ 5 _ J>t* m Od šestega leta že kleklja Gorenja vas, oktobra - Cez dober mesec, 12. novembra letos bo Frančiška Eržen, ki jo domačini v Gorenji vasi v Poljanski dolini poznajo pod imenom Tinčkova mama, praznovala 100. rojstni dan. Na nedeljskem srečanju nad 75 let starin krajanov, ki ga je tokrat že četrtič pripravila krajevna organizacija Rdečega križa, je sicer ni bilo, vendar pa so se je spomnili... »Veliko slavje bo namreč prihodnji mesec,« je povedala Anka Osredkar, predsednica Rdečega križa v Gorenji vasi. ni vedno veliko letoviščarjev. Hudo pa je bilo med prvo in drugo vojno; še kruha nismo imeli... Pa vendar je teh skoraj 100 let tako hitro minilo...« Rojstnega dneva v novembru se Frančiška že zelo veseli. Na morju sicer še ni bila, rada pa se vozi z avtomobilom, pa nekatere nadaljevanke na televiziji so ji všeč. O sužnji Isauri ni menda nobene zamudila. In ko smo jo slikali in se je zabliskalo, je rekla, da se čez mesec dni vidimo. A. Žalar rusiuvnne vezice v tvomendi - Danes teden so si prebivalci kraj* nih skupnosti Komenda, Križ in Moste v kamniški občini lah* ogledali nanovo zgrajene poslovilne vežice, za katerih gradnjo so odločili že 1981. leta na podlagi samoprispevka. Gradnja z uredit^* okolice je veljala 290 milijonov dinarjev. Poleg ostalih so k izgradi dobro polovico prispevali prebivalci KS Komenda, nekaj več K tretjino KS Moste in dobro desetino prebivalci krajevne skupin Križ. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Napovedali smo se in praznično razpoloženo smo jo našli v Gorenji vasi 118 v torek proti večeru. »Če bi prišli teden dni prej, bi jo prav gotovo našli pri špicah ( klekljan ju ),« sta povedali hčerki Anica in Francka, sin France pa je dodal, da se zdaj nekaj dni ne počuti najbolje, pa še prejšnji dan je padla s klopi. Čeprav ne sliši najbolje, je "ujela" Francetovo pripombo in brž pripomnila: »Saj ni bilo nič, le bolj ustrašila sem se. Bom že še klekljala, tako kot do zdaj, po dva prtička na dan.« Do leta 1900 je Frančiška z bratom, očetom in materjo živela na Gričku, potem pa so se preselili v hišico na Trati. Bajtarji so bili. In tako, kot so se povečini takrat preživljali, je tudi Frančiška pri mami videla prve vbode, kako se delajo čipke. Ko je bila stara šest let, je že sama delala špice in oče je kmalu potegnil namočeno šibo, če ni vsak dan porabila toliko "cvirna", kot je rekel. »Najlepše je bilo, ko sem bila stara 18 let. Takrat so hodili fantje na prejo in muzika je bila. To smo plesali in peli... Med obema vojnama je bilo v Poljanski doli- Škofja Loka, 2. oktobra - Po letu dni premora je Gobarska družina Skofja Loka ponovno pripravila veliko gobarsko prireditev. V soboto in nedeljo je bila namreč v Alpetourovem hotelu razstava gob, ki so si jo z zanimanjem ogledali mnogi prebivalci. Sobotni večer v hotelu je minil ob gobarski pojedini ter družabnem srečanju ljubiteljev gob. (S) — Foto: F. Perdan L PISALI STE NAM 7 Gasilci praznujejo S prispevkom o gasilcih se je tokrat oglasil tudi dopisnik Ivan Petrič iz Kranja. Piše, da oktobra, ko je mesec požarne varnosti, gasilci praznujejo in tudi na Gorenjskem bodo ta mesec po društvih številne gasilske vaje. Gasilci bodo Pre^' kusili vzdržljivost svojih oblek in se merili v raznih veščinah in spretnostih, ki jih morajo poznati in obvladati pri gašenju požarov in ob drugih nesrečah. Prav pa bi bilo, da bi vsi tisti* ki imajo ročne gasilne aparate doma, preizkusili lastno uspO' sobljenost in delovanje aparatov. Tale posnetek je s parkirnega prostora onkraj mostu čez Kokro (Pla-nina,Huje) v Kranju. Obvestilo, naj si ogledamo prodajo ozimnice, smo dobili iz Vodovodnega stolpa. In res smo ugotovili, da sta tokrat Ah -meta j M u harem in D juro Kesič, ki že vrsto let oskrbujeta Kranj (na tržnici in v kiosku v Vodovodnem stolpu) s sadjem in zelenjavo in PIK Vinkovci, kjer so veliki plantažni nasadi in sadovnjaki, tokrat prvič ponudila poceni tudi zimska jabolka. Jonatan in podobne sorte so po 1000 dinarjev kilogram, ajda-red in podobne pa po 1.300. Tudi s krompirjem, česnom, čebulo... se tu lahko preskrbimo čez zimo. Ah-metaj je tudi povedal, da je na občini brez težav in z velikim razumevanjem dobil soglasje za tovrstno prodajo. Ozimnico bodo prodajali do 1. novembra. petek. 7. oktobra 1988 KULTURA 5. STRAN Pregled aktivnosti občinskih Zvez kulturnih organizacij na Gorenjskem NOVA SEZONA AMATERSKE KULTURE Naši tokratni sogovorniki so predstavniki gorenjskih občinskih zvez kulturnih organizacij, ki smo jih povprašali, kako ocenjujejo •"•reditve v poletnem času, ki so se (se niso) odvijale v poletnih mesecih in kakšni so načrti kulturnih dejavnosti v posameznih gorenjskih občinah v jesenskem času. ritok Kuburič, tajnik ZKO 'c: »p0ietnih prireditev letos Jziču ni bilo, z izjemo dejav-Jj'1 ob občinskem prazniku. L i* leti smo sicer pripravljali ' 'Jo »V soboto se dobimo«, za J?r° je med domačini vladal Ult interes, a kaj, ko smo v or-aciji ostali osamljeni. Na r?°č nam niso priskočili ne "ttci ne turistična zveza, ta-J&o vse skupaj opustili. Za smo sicer predvidevali oži-novega prireditvenega pro-'r& Za Virjem, a je bil le-ta Tpozno urejen. Jesenskem času bo imela jj^0 težo pregledna gorenjska b°vna razstava, na kateri vse f^njske ZKO, vključno Z razstave Zlate in Jožeta Volariča v Kranju. — Foto: G. Sinik rU^»\ayy. ". -------' ■ —«»------ j,ju ^ftikom in Domžalami, sode M-s šestimi likovnimi deli. pjevali bomo z akcijo »Od do vasi«, poskušali pripra-j ^' posebne filmske večere. }T imamo v planu sestaviti 51 novo vodstvo našega ZKO, no*^0 tradiciji pa bomo obisko-1 tudi Cankarjev dom, ope- e-*J*e Smolej, tajnik ZKO Ra-j tfra J,Ca: »Naš program je zasno-i ć«:i^a^0, da se odvija pretežno v iis'iph ern> spomladanskem in je m* lol, r'vo?S^em času, časovne termine iajL°^ajo naši strokovni odbori. jUj< ^brrih prireditev mi v polet-J. ^času ne načrtujemo, ker po-ttGzne kulturne skupine zača-J^Prenehajo z delom, vendar s ^e n* receno' da nastane saj se določene skupine pro- tovora edno vključujejo krAkv e turistične ponudbe v naši Ni lik prostor s sedeži, na katerih običajno sede j" slanci, je okusno opremljen z novim pohišt^ ^ Stojim na galeriji in gledam. Na poslanskih i, peh je še nekaj gradiva, kot bi se seja ravfl" končala. ^ Po nekaj minutah ogleda nas paznik op0 g da je obisk končan. (se nadalje ft. 7. oktobra 1988 brr- TELEVIZI1 A, RADIO, KINO 7. STRAN ^>))$W/©ICTOLAS TVSPORED SUM 7. oktobra > *30 .00 -i« iS- ' 30 to flo ■35 •15 ■25 .35 kio OH . s|25 le|°0 :or?° Video strani Mozaik: Tednik Mandela, ameriški dokumentarni film Video strani Video strani Mozaik, ponovitev Tednik Spored za otroke in mlade Dediščina Evrope, dokumentarna serija Risanka Video strani Vreme Obzornik TVokno Zrno Propagandna oddaja TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Propagandna oddaja J. Barthel: Smrt v Kaliforniji, ameriška nadaljevanka Propagandna oddaja Čas negotovosti: Preroki in obeti klasičnega kapitalizma Propagandna oddaja TV dnevnik Sodobni španski film: Moj dragi general Video strani Oddajniki II. TV mreže: Domači ansambli: Beneški fantje in Veseli planšarji TV dnevnik Iz koncertnih dvoran: Koncert zbora Collegium musicum iz Pirana, posnetek En avtor, en film Ciklus švicarskega filma: Ledeno srce Zagreb I. program 40 -S'.10 ah.30 e t00 er. po55 Poročila Otroška serija TV v šoli Poročila TV v šoli Poročila TV v šoli Poročila Program plus, ponovitev Obvarujmo naravo, serija za otroke Poročila Znanost Risanka Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Kriminalistične zgodbe 6/19 Jazz glasba RADIO 21.55 TV dnevnik 22.15 Kulturni magazin 23.45 Program plus 2.15 Poročila SOBOTA 8. oktobra 7.55 Video strani 8.20 Ponovitev otroških oddaj 8.20 Radovedni Taček 8.35 Lonček kuhaj: Riževe palačinke 8.40 Pahljača mladosti, japonska pravljica 8.55 Majhen je poper, madžarska serija za otroke 9.30 Periskop: Črna gora 10.15 Slovenski ljudski plesi. Primorska 10.45 Izbor tedenske programske tvornosti 12.45 Video strani 16.45 Video strani 17.00 Bleščeči svet, sovjetski mladinski film 18.25 Zanimivosti jugozahodne Kitajske, angleški kratki film 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Knjiga 19.13 TVokno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.15 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 S. Alexander: Hrestač, ameriška nadaljevanka 21.15 Studio je vaš. Tatjana in Davor 21.50 Propagandna oddaja 22.55 TV dnevnik 23.10 Skrajna sila, francoski film 23.50 Ex libris: Akt 0.55 Video strani _Oddajniki II. TV mreže: 16.10 Jugoslavija, dober dan 16.40 M Stefanovič-S. Jovanovič: Kakšen dan, komedija 17.40 Zlatar 88 Dnevi kajkavske besede 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Romeo in Julija, angleški film _TV Zagreb I. program 9.00 TV v šoli, ponovitev 10.20 Poročila 10.25 Izobraževalna oddaja 10.55 Sremska Mitrovica: Tradicionalna komemorativna slovesnost, prenos 12.00 Program plus, ponovitev 15.30 Epik, kanadski mladinski film 17.00 Narodna glasba 17.00 Narodna glasba 17.30 Poročila 17.30 TV koledar 17.45 Kritična točka 18.30 Živeti z naravo, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Concertino 20.15 Nikoli dovolj glasbe, ameriški film 22.05 TV dnevnik 22.35 Vikend program 0.35 Poročila 22.05 Športni pregled _TV Zagreb I. program NEDELJA 9. oktobra 8.35 Video strani 9.00 V Postojno po nagelj in nežo, prenos 9.25 Otroška matineja 10.20 OliverTvvist, angleška nadaljevanka 10.50 V Postojno po nagelj in nežo,prenos 11.15 Cagnev in Lacev, ameriška nanizanka 12.00 Kmetijska oddaja TV Zagreb 13.25 Video strani 13.00 Domači ansambli: Ansambel Braneta Klavžarja 13.30 V Postojno po nagelj in nežo, prenos 13.55 G. Zapolska: Leta in dnevi tečejo, poljska nadaljevanka 15.00 V Postojno po nagelj in nežo, prenos, prenos 15.25 Poročnik in njegov sodnik, 2. del nemškega filma 17.20 V Postojno po nagelj in nežo, prenos 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 TV mernik 19.16 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.10 J. Tihec: Vrtnice in kaktusi, TV nadaljevanka 5/7 20.45 EPP 20.50 Zdravo 22.20 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 8.55 9.00 12.00 12.15 15.00 19.30 20.00 21.00 21.15 Poročila Danes za jutri in Kapitan Leši, jugoslovanski film Anglunipe Nomus 88 Športno zabavno popoldne Speedway, reportaža TV Ljubljana TV dnevnik Znanost in človek, poljudnoznanstveni film Včeraj, danes, jutri Rokovnik, mladinska oddaja _ 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 13.30 In tudi letos, izobraževalna oddaja 13.00 Aids,izobraževalna oddaja 14.00 Sen o zahodu, ameriška nadaljevanka 14.50 Dokumenti 88, dokumentarni mozaik 18.55 Risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Vrtnice in kaktusi- TV nadaljevanka 20.50 Ciklus filmov W. VVilerja - Velika dežela, ameriški film 23.25 TV dnevnik 23.45 Nočni program 0.30 Poročila PONEDELJEK 10. oktobra 17.45 Miti in legende 18 00 Nekaj več, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Sopi: Breskov cvet ljubezni, TV drama 21.00 Svetovni izziv, oddaja iz znanosti 22.15 TV dnevnik 22.05 Nočni program 9.50 Video strani 10.00 Mozaik 10.15 Zrcalo tedna 12.15 Video strani 16.50 Video strani 17.10 Mozaik, ponovitev 17.10 Naš utrip 17.25 Zrcalo tedna 17.35 Spored za otroke in mlade 18.15 Brezno skalnih kengurujev, 2. del 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 D. Dunne: Dve gospe Grenvillovi, ameriška nadaljevanka 21.05 EPP 21.05 Aktualno 22.35 TV dnevnik 22.50 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt 19.30 TV dnevnik 20.00 Umetniški večer: Svet Jamesa Jovcea 22.05 Dokumentarna oddaja iz revolucije 22.50 Skica za portret _TV Zagreb I. program 8.25 8.30 8.45 9.00 10.30 10.35 12.30 15.20 15.25 17.25 17.30 Poročila Otroci, pojte z nami Miti in legende TV v šoli Poročila TVvšoli Poročila Poročila Prezrli ste - poglejte nočni program Poročila Otroci, pojte z nami 0.05 Poročila TOREK 11. oktobra 9.50 Video strani 10.00 Mozaik: Šolska TV 11.00 Tuji jeziki: Angleščina 50. lekcija 11.20 Video strani 16.10 Video strani 16.25 Mozaik 17.25 Spored za otroke in mlade 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.22 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.10 T. Storm: Stoji gozd in molči, nemška TV drama 21.35 Propagandna oddaja 21.40 Osmi dan, oddaja o kulturi 22.20 TV dnevnik 22.35 Video strani _Oddajnik II. TV mreže 18.10 Angleščina, 50. lekcija 18.00 Beograjski TV program 19.00 Rezerviran čas 19.30 TV dnevnik 20.00 Kolo sreče 21.05 Žrebanje lota 21.10 Arhitektura slovenskih pokrajin 21.40 G. Mahler: Rueckertove pesmi, koncert resne glasbe _TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Oddaja za otroke 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 14.20 Angleški jezik 14.50 Spopadi in sledovi: turška osvajanja 15.20 Poročila 15.25 Prezrli ste poglejte 17.25 Poročila 17.30 Oddaja za otroke 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Pred novimi dnevi, sovjetska nadaljevanka 21.00 Teme in dileme 22.30 TV dnevnik 22.50 Nočni program 0.50 Poročila SREDA 12. oktobra 9.50 Video strani 10.00 Mozaik 12.25 Video strani 16.15 Video strani 16.30 Mozaik, ponovitev 17.10 Angleščina, 50. lekcija 17.30 Spored za otroke in mlade 17.45 Anton Ingolič: Mladost na stopnicah 18.15 Izgubljena govorica, 6. del izobraževalne oddaje TV Sarajevo 18.45 Risanka 18.45 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TV okno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.10 Jubilej Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dokumentarna oddaja 20.45 EPP 20.50 Film tedna: Ledeno srce, švicarski film 22.30 TV dnevnik 22.45 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 17.25 Varaždin: Mednarodni rokometni turnir (ž) Yassa — Belinka Olimpija : Vanvvands, prenos 18.45 Zagrebška panorama 19.30 TV Dnevnik 20.00 Svet na zaslonu 20.40 Video godba 21.30 Poročila 21.35 Umetniški večer: Shakespeare na TV — Dober konec vse povrne TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Oddaja za otroke 8.55 Risanka 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 14.20 Poštni nabiralnik 14.35 Oddaja o likovni umetnosti 14.50 Mojstri glasbene delavnice na klavirski učni uri 15.20 Poročila 15.25 Prezrli ste - poglejte 17.55 Risanka 18.00 Sodobna medicina: Sladkorna bolezen, izobraževalna oddaja 18.40 Risanka 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 21.35 22.05 22.25 0.25 Številke in črke. kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Nežno usmiljenje, ameriški film Potopisna reportaža TV dnevnik Nočni program Poročila ČETRTEK 13. oktobra 9.50 Video strani 10.00 Mozaik: Šolska TV 11.00 Na vmesnem tiru, nemški film 12.45 Video strani 16.30 Video strani 16.40 Mozaik, Šolska TV 17.40 Spored za otroke 18.15 Naša pesem 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 TV obzornik 19.13 TVokno 19.13 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Tednik 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Mandela, ameriški dokumentarni film 22.25 TV dnevnik 22.35 Retrospektiva jugoslovanskega filma 00.35 Video strani Oddajniki II. TV mreže 17.25 Varaždin: Mednarodni rokometni turnir 18.45 Zagrebška panorama 19.30 TV dnevnik 20.00 S. Tovvnsend: Skrivni dnevnik Jadrana Krta, angleška nadaljevanka 20.50 Dokumentarne iveri: Nina kje si? 21.15 Po sledeh napredka 21.55 Novi ročk 88 _TV Zagreb I. program 8.20 Poročila 8.25 Oddaja za otroke 8.55 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 14.20 Spoznajmo gledališče 14.40 Bela žetev v morju 15.00 Gobe 15.20 Poročila 15.25 Nočni program, ponovitev 17.25 Poročila 17.30 Majske igre, serija za otroke 18.00 Govorimo o zdravju 18.30 TV razstava: Slavko šohaj 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Politični magazin 20.55 Miniature 21.05 Zabavnoglasbena oddaja 21.50 TV dnevnik 22.10 Nočni program ko >(frEK, 7. oktobra: 2P program ^čdO-8.00 Jutranji program -8.05 Radijska šola za jiPba lost . £g,05 Glasbena matineja - 10.05 tali° stopnjo - 8.35 Mladina poje -^•05 Pervirano za... - 12.10 Pod do- }J^Čo marelo - 12.30 Kmetijski llJ«veti - 12.40 Iz glasbene tradi-olj* jugoslovanskih narodov in jo[rodnosti - 13.20 Osmrtnice, j pestila in zabavna glasba -|30 Od melodije do melodije -.! 35-15.25 Popoldanski mozaik nJT5.30 Dogodki in odmevi -00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Jfdio ob 17.00 in glasba - 18.00 — pute z ansamblom Gorenjci -J15 Gremo v kino - 19.00 Radij-W\[ dnevnik - 19.25 Obvestila in foavna glasba - 19.35 Lahko a|K, otroci - 19.45 Pojemo in go-I .po - 20.00 Mladi mostovi -' ,230-23.00 Slovencem po svetu 'f?3.05 Literarni nokturno - Rudi k,'Škot: Pesmi - 00.05-4.30 Nočni retogram °BOTA. 8. oktobra. 3.&0-J program 8.00 Jutranji program 'sba - 8.05 Pionirski tednik 9.05 Pogovor s poslušalci - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom -11.20 Minute za staro glasbo -11.35-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.05 Kulturna panorama - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP -16.30 S poti po Jugoslaviji -17.00 Studio ob 17.00 - zunanjepolitični magazin - 18.30 S knjižnega trga - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Radio na obisku -22.20-24.00 Od tod do polnoči 23.05 Literarni nokturno - Gitica Jakopin: Temne pesmi 00.05.5-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA. 9. oktobra._ Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 905 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja 11 BO-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20-14.15 Za naše kmetovalce - 15.30 Poročila - 17.05 Nedeljska reportaža - 17.30 Pojo amaterski zbori 18.00 Zabavna radijska igra: Glasbena medigra - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05-4.30 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 10. oktobra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Glasbena lepljenka - 8.25 Ringaraja - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Tekoča repriza -11.05 Izbrali smo - Leopolda Mozarta, Krommer-Kramara in Handla - 13.30 Od melodije do melodije - 14.15 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -16.00 Vrtiljak želja in EP - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Enajst zborovskih pesmi različnih slovenskih skladateljev - 21.05 Zaplešite z nami - 22.30-24.00 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK, 11 .oktobra:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Nenavadni pogovori -14.05 V korak z mladimi 14.35-15.25 Popoldanski mozaik 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra - Glasbeni intermezzo - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno: Natalija Budaš: Tihe so rusinske pesmice - 23.15 Vodmat melodij - 00.05-4.30 Nočni program - glasba SREDA, 12. oktobra:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -14.05 Mehurčki - 14.45-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 22.25 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Francois Villon: Pesmi - 00.05-4.30 Nočni program, glasba ČETRTEK. 13. oktobra:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.35 Koncert za mlade poslušalce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za - 12.10 Pojemo in godemo - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Za mlade radovedneže 14.45 15 25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.15 Razmišljamo, ugotavljamo - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Slovenske polemike — X:J. Vidmar in VI. Kralj - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Grezegorz Waqczak: Žalostinke - 00.05-4.30 Nočni program - glasba radio triglav Jesenice Petek, 7. oktobra: 16.00 Pričetek programa - 16.05 Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Kamen spotike: Smrad iz jeseniške klavnice, Zakaj prodajajo na Jesenicah star kruh -18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.20 Povabljeni ste - 18.55 Zaključek programa. Sobota, 8. oktobra: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Šparovček Radia Triglav - zabavno glasbena oddaja - 17.45 Ekonomska propa- ganda in obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev - 18.55 Zaključek programa. Nedelja. 9. oktobra: 11.00 Mi pa nismo se uklonili: Bled med NOB — Strašna noč na Poljščici pri Podnartu - 11.30 Obvestila - 12.00 Nedeljsko popoldne Radia Triglav - vmes čestitke poslušalcev - 14.55 EP in -zaključek programa Ponedeljek, 10. oktober: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.25 Športni pre- gled - 18.35 Minute za resno glasbo - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa Torek, 11. oktobra: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva: Jeseniška stano-vanjskasamouprava - zakaj tako? - 17.45 EP in obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP -18.25 Danes so rekli...- 18.35 Novosti iz zabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa Sreda, 12. oktobra: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Aktualno 18.00 Čestitke poslušalcev ir. P - 18.35 Novosti iz narodnozabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa Četrtek, 13. oktobra: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva: Kruh - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.25 Danes so rekli - 18.35 Vedno zelene melodije - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa KINO .ll__KRANJ CENTER n10ktobra: amer. thriller film "cZ USMILJENJA ob 16., 18. ^. *0. uri, 8. oktobra: amer. thril-"'[film BREZ USMILJENJA ob J1- in 20. uri, amer. drama BAR-, Denarja obi8. uri, premie-a .pmer. komedije ZAUUBUE-zt l^CAS ob 22. uri, 9. oktobra: •JW, risanka DOBROSRČNI 1 *PVEDKI ob 10. uri, amer. di f "er film BREZ USMILJENJA , 17. in 19. uri premiera P ,1*AJ DIVJEGA (ČUDOVITO SV^LE) ob 21. uri, 10. oktobra: komedija ZAUUBUENI do ne literati, ne sodobne a1?logije, ne pragmatična fka, stali ali padli bomo le di lastne moči ali lastne 5sti. Koliko časa bomo še sploh smo, se je retori-rašal. šesih so ostale tudi bese-fUoša Mikelna, ki je dejal, i doslej mislili, da je a besede »privezana« le om 133, zdaj pa vemo, da moč stopiti za vrat tudi z imi členi, tudi v Sloveni-pregovoril je tudi o zlora-svobode javne besede, ki avljajo predvsem pri po- eif^ju nekaterih časnikarjev n£?pdkih v Sloveniji. Gre za JČni spopad, ki je jasno *den, je dejal Mikeln, pri Poudaril, da nas ne sme svti sklepanje, da bo uvedenega gospodarstva sama ebi prinesla tudi politično °kracijo, kajti možni so drugačni modeli in Južno eJo navedel kot primer llno svobodnega tržnega '°darstva in politične dik-fe- Tudi takšen koncept torej argumente. Glede svobode javne besede f sodil, da bi bile najučin-tejše sredstvo zasebne e proti takim časnikar-kajti, kar v demokraciji I za svobodo besede, velja , ža laž in obrekovanja. ?no Taufer se je spomnil i.v^ga primera in dejal, da ;4i društvu slovenskih pisa-J, v Pred leti napak ravnali, ff^3Sca nemogoče klevete ni-^ 2*h\ Sicer pa v ustanovitvi i yidi dokončno legalizacijo tnega načela samoorgani-^Ja slovenskega naroda, q kot dosti drugih razpra-^v Pa Je spregovoril tudi ''i ej!*1' kako naj novoustano-i$ ^l svet deluje oziroma ka-j ,°bodno ter po svoji vesti ifld l uie- Sodil je, da ne mo-i.°bi'- čutljivost vsakega člana tega sveta. To bo torej avtonomni odbor, ki bo delal po svoji lastni strokovni in človeški vesti, takšni odbori pa bi morali zdaj samoiniciativno nastajati vsepovsod. Nekaj razpravljalcev je dalo tudi povsem konkretne predloge in sicer o odpravi zloglasnega 133. člena, pravici do osebne in ne kakor doslej zasebne verske svobode, enakopravnosti glede na politično prepričanje, pravici Rdečega križa, da tudi v miru preverja bivalne razmere zapornikov oziroma pripornikov itd. Posebej pa velja omeniti pobudo, ki jo je dal predstavnik italijanske manjšine v Sloveniji Franco Juri, »naj v pričakovanju korenitih sprememb naše kazenske zakonodaje novoustanovljeni svet in socialistična zveza da pobudo po obči amnestiji za vse politične zapornike v Jugoslaviji, kaznovane po 133. členu, kar velja seveda tudi za znanega pisatelja albanske narodnosti Hadema Lemashi-ja, ki si je s svojimi štiriindvajsetimi leti v zaporu že zaslužil naziv evropskega Nelsona Mandele. »Predlagal je še protest proti pripravi zveznega zakona o uporabi jezika na narodnostno mešanih območjih, ustanovitev posebne komisije za varstvo pravic manjšin vseh vrst in nagnenj, podporo krakovski deklaraciji in čimprejšnjo razjasnitev vseh dvomov in sumničenj, povezanih z ljubljanskim procesom proti četverici. Te in podobne predloge pa bodo sprejemali šele po razpravi v socialistični zvezi, saj so se odločili za dvostopenjski ^MfjK* prerogativ družbeno-5%a°ne organizacije, zanj ne ^wj0 biti obvezni sklepi erenc SZDL na različnih eh. temveč zgolj in samo strokovna vest in ob- postopek pri sprejemanju sklepov in stališč. Za konec velja omeniti še besede Igorja Bavčarja, ki je najbolj natančno opisal pomen novoustanovljenega sveta. »Res je, kar pravite mnogi, da ni nobene države, ki bi bila za vedno obvarovana pred kršitvami človekovih pravic. Res pa je tudi, da živimo v državi, ki ji je dovoljeno, da posega v te pravice na podlagi političnih odločitev, na podlagi odločitev o tem ali imamo opraviti z revolucijo ali s kontrarevolucijo. Obstaja sicer neka varovalka, neki mehanizem, ki se lahko spoprijema tudi s takim samoljubjem in to je demokratična javnost. Javnost je v vseh sistemih sogovornik oblasti, v Sloveniji šele postaja. Svojega mandata ne more zaupati nikomur, ne skupščini kot najvišjemu političnemu in oblastnemu organu, in tudi ne socialistični zvezi kljub njeni najširši frontni zasnovi. Odbor, kjer delujem je institucija nezaupanja javnosti, ki je nezamenljiva v demokratični družbi. Ničesar ni mogoče doseči, če ne obstaja kontrola javnosti, če oblast nima sogovornikov in še zlasti ne, če se z represivnimi intervencijami in zastraševanjem ljudi takšna kontrola duši.« M. Volčjak Anketa: Vine Bešter Slike: Gorazd Šinik Poudarki iz govora prof. dr. Ljuba Bavcona Samo dejstvo, da je Socialistična zveza to vprašanje bolj odločno postavila na dnevni red svojih prizadevanj že jeseni lanskega leta in na dnevni red današnje seje, štejem za znamenje njene odločitve o tem, kam se postavlja v aktualnih spopadih v okvirih svetovnega in našega socializma. Zelo dolgo je torej trajalo v socialističnih državah, da so teme o človekovih pravicah, o demokraciji, o legitimnosti oblasti in prava, o ustanovnosti in zakonitosti, o pravni državi, o javnosti in civilni družbi dobile domovinsko pravico. Toda treba je povedati, da to še ne velja za ves tako imenovani socialistični del sveta. Ljudje morajo še marsikje s kar se le da izbranimi besedami, če sploh smejo, prepričevati nosilce družbene moči in oblasti o neizogibnosti priznanja, uveljavljanja in varstva človekovih pravic, da jim ne bi bila že samo zato odvzeta ali omejena pravica biti in se javno izražati. Ta zbor zastopa tisti del prebivalstva Slovenije, ki mu je in ki mu, upam, pojem socializma še pomeni sinonim za družbo svobodnih in enakopravnih ljudi, v kateri naj se vsaj kot prevladujoča težnja uveljavlja socialna pravičnost in ne pravica močnejšega, v kateri naj se država kot pravna država pojavlja na strani šibkejših, ki naj jim zagotavlja varstvo pred samovoljo in nasiljem, gospodarskim izrabljanjem itd. močnejših. Ni treba pojasnjevati, da v mislih nimam kake idealne, brezkonflikt-ne, harmonične, skratka kake »božje države«. Toda ljudje imajo pravico zahtevati, da bi se omenjene vrednote uveljavljale vsaj kot težnje, da bi, če se smem izraziti s Cankarjem, hlapec Jernej svojo pravico lahko uveljavljal, četudi ne lahko, ne gladko, v konfliktih in v spopadih, a vsaj praviloma vendarle. Toda, in kot sem' to že povedal, varstvo, uveljavljanje in razvoj človekovih pravic, to so v demokratični družbi predvsem civilizacijska, kulturna, vrednostna in zato pravna vprašanja. Če v kaki družbi hudo škriplje v družbenih odnosih, da so razmerja moči v družbi neuravnovešena, da ima ena družbena skupina preveč moči in da zato v družbeni politični in pravni sistem niso vgrajeni mehanizmi institucionalne, formalne in neformalne, se pravi javne kontrole. Treba pa je, menim, povedati, da si Svet za varstvo človekovih pravic nikakor ne lasti kakršnihkoli prvenstev ali zaslug. Njegova ustanovitev je rezultat desetletja trajajočih prizadevanj zelo številnih ljudi v Sloveniji in v Jugoslaviji, med katerimi so bili nekateri samo zato tudi politično in kazensko preganjani. Zato si ne delamo nobenih iluzij o moči strokovnih, znanstvenih, političnih, idejnih ali drugačnih argumentov. Izkušnje so pokazale in letos dokazale, da se brez postopnega nastajanja kritične in avtonomne javnosti, civilne družbe, kot se zdaj reče, ne bi mogel uveljaviti razmeroma hitri proces demokratizacije na Slovenskem. Angažma široke javnosti in zlasti prizadevanja Odbora za varstvo človekovih pravic ob sojenju četverici na ljubljanskem vojaškem sodišču, so v kratkem času nekaj mesecev na dnevni red odločujočih organov postavili vsa bistvena vprašanja o kazenski represiji v demokratični družbi kot temeljnega elementa narodove samobitnosti in suverenosti in za nekatere institucije tudi zelo neprijetna vprašanja kot na primer o pristojnosti in odgovornosti nekaterih dr -žavnih organov, vse tja do jezika, kot temeljnega elementa narodove samobitnosti in suverenosti. To se pravi, če bo Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri SZDL konkretna vprašanja in primere lahko reševal avtonomno, neodvisno od dnevnopolitičnih okoliščin, na ravni standardov sodobne civilizacije in kulture, na ravni načel in določb mednarodnega prava, legitimnosti, ustavnosti in zakonitosti, če se bodo torej resnični konflikti lahko transformirali v pravne, ne pa v dnevnopolitične konflikte, v merjenje politične, prestižne ali kake drugačne, zlasti fizične moči, potem bo to pomenilo, da smo napravili odločilni korak iz prazgodovine v zgodovino, če se smem izraziti s seveda pretirano prispodobo. Svet oz. dosedanji iniciativni odbor in tudi osebno dobivamo pisma nekaterih kolegov pravnikov iz nekaterih drugih republik in rad bi vam prebral dva odstavka iz pisma znanega beograjskega odvetnika Veljka Guberine: »Budite pravi borac za zakonitost, za ljudska prava te proverite situaciju na Kosovu, a ako nemate vremena za stvari, koje su izvan vaše Slovenije, onda omogućite nama, koji to hočemo da uradimo da na osnovu naših podataka za koje glavom garantujemo, sve te slučajeve stavite na dnevni red. Ne budite sebični i ne vodite samo računa o slučajevima, koji se dešavaju u vašoj deželi, več osmotrite sve delove naše zemlje i vidjet ćete koliko se i na koji način krše ljudska prava. Pravi borac tako radi i zato mu savest može biti mirna. Vodite računa, da bi i vaša savest bila mirna jer vi treba da predstavljate borca za istinu, pošto ste se prihvatili, da vodite takav odbor. Nemojte da dozvolite, da padne mrlja na vas kao čovjeka i stručnjaka.« V odgovor na pismo kolega Guberine bi rad povedal tole. Iniciativni odbor in prepričan sem tudi bodoči svet vznemirja in bo vznemirjala vsaka kršitev človekovih pravic in njegovih temeljnih svoboščin kjerkoli v Jugoslaviji se dogaja ali se bo dogajalo. Bodoči svet sporoča kolegom v drugih republikah, da je pripravljen v vsakem konkretnem primeru pomagati tako, da bo zaprosil naše najbolj ugledne strokovnjake s področja prava sploh, pa tudi strokovnjake iz drugih območij kot so kri-minalistika, sodna medicina, sodna psihopatologija in tudi druge, naj proučijo dokumentacijo vsakega konkretnega primera glede katerega obstajajo zadostni argumenti za domnevo, da je prišlo do kršitve človekovih pravic in svoboščin. Lahko zatrdim, da bo svet na vsak takšen primer reagiral tako, da bo nanj opozoril pristojne organe in če se ti ne bodo odzvali, bo o tem obvestil javnost. Glede na to, da je tik pred ustanovitvijo ali že morda ustanovljen forum za varstvo človekovih pravic pri Zvezni konferenci SZDLJ, bomo seveda takšne primere kršitev, ki so se dogodili v drugih republikah ali pokrajinah, odstopili temu forumu in seveda ponudili tudi našo pomoč, da bi se izognili očitku, da se vmešavamo v delo pristojnih organov drugih republik ali pokrajin. Kar pa zadeva splošne probleme na Kosovu in v zvezi z njim je sedaj očitno, da tam obstajata najmanj dve resnici. Obe resnici sta žal politični in nacionalni in obe sta zato nabiti z iracionalnimi čustvi. Zato se noben resnični borec za človekove pravice ne more brez rezerv postaviti na stran ene same resnice. Člani sveta za varstvo človekovih pravic smo zato prepričani, da je mogoče izhod iz protislovij na Kosovu pa tudi v vsej Jugoslaviji najti samo z vzpostavitvijo demokracije, ki ne sloni na prevladi večine, temveč na pravnem in učinkovitem varstvu pravic in svoboščin vsakega človeka ne glede na to, katere narodnosti je in na ozemlju katere republike ali pokrajine živi, samo z učinkovitim in doslednim varstvom vsake nacionalne, verske, nazorske ali drugačne manjšine, skratka z uveljavitvijo načel pravne države. Zaradi tega se pridružujemo mnenjem in stališčem, ki jih ie v svoji odstopni izjavi povedal Franc Šetinc in zlasti s pozivom k razumu, ki ga je te dni objavilo Predsedstvo Zveze socialistične mladine Jugoslavije in ki se mu pridružujejo v vedno večjem številu umirjeni in razumni ljudje po vsej Jugoslaviji. Ce se vrnem k referatu, bi v tej zvezi in v zvezi s tem, kar sem že dosedaj povedal, rad poudaril, da si Svet za varstvo človekovih pravic nikakor ne lasti kakršnihkoli prvenstev, zaslug ali kakršnegakoli statusa, ki bi bil iznad obstoječih institucij, družbenih, legalnih in drugih. Ustanovitev tega sveta je rezultat desetletja trajajočih prizadevanj zelo številnih ljudi v Sloveniji in v Jugoslaviji, ljudi, ki so delali v legalnih institucijah sistema, pa tudi ljudi, ki so delali ali se uveljavljali zunaj tega sistema, med katerimi so bili nekateri samo zato tudi politično in kazensko preganjani. Zato pa si seveda ne delamo nobenih iluzij o moči strokovnih, znanstvenih, političnih, idejnih ali drugačnih argumentov. Izkušnje so pokazale in letos dokazale, da se brez postopnega nastajanja kritične in avtonomne javnosti, civilne družbe, kot se sedaj reče, ne bi mogel uveljaviti razmeroma hitri proces demokratizacije na Slovenskem. Angažma široke javnosti in zlasti prizadevanja Odbora za varstvo človekovih pravic ob sojenju četverici na ljubljanskem vojaškem sodišču, so v kratkem času nekaj mesecev na dnevni red odločujočih organov postavili vsa bistvena in treba je priznati, za nekatere ljudi in institucije zelo neprijetna vprašanja, o kazenski represiji v demokratični družbi in še mnoga druga vprašanja kot npr. o pristojnosti in odgovornosti nekaterih državnih organov, o njihovih medsebojnih odnosih vse tja do jezika kot temeljnega ele- menta narodove samobitnosti in suverenosti. Na podlagi takšnih izhodišč predlaga Iniciativni odbor RK SZDL Slovenije, naj zagotovi Svetu za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin tisti osnovni in odločilni pogoj za njegovo delovanje in to je njegovo verodostojnost. Ljudje na Slovenskem in v Jugoslaviji imajo dovolj in preveč razlogov za nezaupanje, za dvom o besedah, geslih, zagotavljanjih in ukrepih, ki prihajajo iz vladajočih krogov, če si smem dovoliti takšno oznako. To je treba poudariti še zlasti sedaj, ko iste pojme, besedne zveze in gesla uporabljajo za povsem različne in nasprotujoče si vsebine in ko moramo poslušati tudi srhljiva gesla in pozive, zaradi katerih so še pred kratkim in v nekaterih primerih celo legitimno ukrepali organi kazenske represije. Prosil bi, da tega ne bi razumeli kot poziv organom kazenske represije, naj ukrepa- Široko opredeljeno področje delovanja Sveta je razvidno že iz njegovega imena. Nadrobneje pa se očrtujeta dve poglavitni področji njegovega delovanja, in sicer: — strokovno in moralno pomagati posameznim občanom, ki so jim bile v SR Sloveniji kršene njihove pravice in svoboščine, ne glede na njihovo narodnost, pripadnost po rojstvu ali po prepričanju in ne glede na to, kdo je odgovoren za kršitev; — po svojih močeh prispevati k vzpostavitvi takšnega pravnega reda, ki bo že na ustavnopravni in na pravodajni ravni omogočal uveljavljanje človekovih pravic in svoboščin in ki bo imel vgrajene mehanizme za njihovo učinkovito varstvo. Pri tem se bo Svet zavzemal za veljavnost mednarodnopravnih norm za zaščito človekovih pravic. Iniciativni odbor in seveda tudi člani Sveta, ki naj bi ga danes ustanovili, se zavedamo, da ni in ne more biti nikakršne idealne družbene ureditve in ne idealnega pravnega sistema, ki bi mogel avtomatično, sam po sebi varovati in razvijati človekove pravice. Vsaj zdaj, ob trdih izkušnjah, moramo uvideti, da je vsaka družba protisloven, konflikten, mnogovrsten pojav in da so gesla o enotnosti, ki so ali prazna ali prikrivajo pravne cilje, le naivne sanje ali pa pretveza za mobilizacijo množic in za manipulacijo z njimi. Zato je trditev, da je za stabilizacijo naše družbe neizogibno potrebna ravno raznovrstnost, pluralizem, drugačnost, javnost, možnost izražanja različnih vsebin in oblik družbenega samoorganiziranja ali civilne družbe itd., samo navidezen paradoks. Vsak javni, družbeni kontrolni mehanizem je dobrodošel, če omogoča, da ljudstvo vidi in gleda pod prste tistim, ki jim je zaupalo oblast, in še tako je mogoče doseči samo to, da se bo ljudem zgodilo, kar je mogoče malo krivic, ne pa tega, da bi v družbi zavladala absolutna pravičnost. Na koncu, a seveda nikakor ne nazadnje, je tu še vprašanje osebne sestave Sveta. Upam, da je vse, kar sem doslej povedal, hkrati tudi ponazoritev kriterijev, ki jih je imel iniciativni odbor pri izbiri članov Sveta. Ti kriteriji so vnaprej izključili možnost, da bi bil Svet sestavljen po kakem delegatskem načelu, še posebej pa ne tako, da bi bile v njem zastopane tiste institucije, organi ali organizacije, ki sestavljajo oblastveno strukturo naše družbe. Ustanovitev Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin je, ali naj bi vsaj bil, odgovor na prastaro vprašanje »Quis custodet ipsos custodes? (kdo nas bo varoval pred varuhi). Zato sem na podlagi mandata, ki mi ga je zaupalo Predsedstvo Republiške konference SZDL, že za iniciativni odbor predložil vidne osebnosti našega družbenega življenja, ki jih visoko cenim kot avtonomne, osebno poštene in strokovno kvalificirane in ki obenem izražajo nazorsko in generacijsko raznovrstnost naše družbe. Ista izhodišča so vodila iniciativni odbor pri izboru članov Sveta, pri tem pa smo seveda upoštevali dejstvo, da živita v Sloveniji tudi italijanska in madžarska narodnost in tudi to, da Slovenija ni samo Ljubljana. Toda temeljno načelo je ostalo, vsakdo sodeluje v Svetu v osebni lastnosti in ne kot delegat kogarkoli. Težave pri sestavi Sveta so nastale samo zato, ker smo bili omejeni z razumnim in praktičnim številom članov takšnega sveta, medtem ko je osebnosti, ki bi jih ze lo radi videli v tem Svetu, na Slovenskem še mnogo, celo zelo mnogo. V živahnih in sproščenih družbenih vrenjih in spopadih zadnjih let pa hitro rastejo novih idej, znanja, modrosti in energije polni mladi ljudje. Sedanji sestav Sveta ni enkrat za vselej dan in dobro bi bilo, če bi nas iz starejših generacij, ki zdaj še poskušamo vzdrževati kontinuiteto plemenitih idej in vizij izvirnega socializma (in za to se je moja generacija borila v NOB), zamenjali mladi, s svojim videnjem in občutenjem obstoječega sveta in s svojimi vizijami o njegovem izboljšanju. ESMSIGLAS 12. STRAN Rokometašice Kranja jutri prvič pred domačim občinstvom / ŠPORT IN REKREACIJA Petek. 7. oktobra 1! Poziv k športnemu navijanju Kranj, 4. oktobra — Rokometašice Kranja, ki so v prvem kolu druge zvezne lige — zahod na gostovanju v Sarajevu v tekmi novih drugoligašev prepričljivo premagale Igman, se bodo jutri prvič v novem ligaškem tekmovanju predstavile domačemu občinstvu v tekmi proti Podravki iz Koprivnice. Tekma bo v športni dvorani na Planini in se bo začela ob petih popoldne. Gostje sodijo med boljše ekipe v drugi zvezni ligi in se bodo po vsej verjetnosti tudi potegovale za uvrstitev v vrh prvenstvene lestvice, igralke iz Kranja pa so že v prvi tekmi, s katero so si tudi pridobile potrebno samozavest pred jutrišnjim srečanjem, dokazale, da bodo trd oreh za marsikatero ekipo. V prvih štirih kolih kar trikrat gostujejo. Eno oviro so že preskočile, jutri jih čaka Podravka, potem pa tekmi v Puli in Zagrebu. V štirih tekmah naj bi v najboljšem primeru (kot pravi Peter Gradišar) osvojile šest točk. Rokometašice računajo na jutrišnji tekmi s Podravko tudi na pomoč gledalcev, vendar pa v rokometnem klubu Kranj hkrati pozivajo tudi k športnemu navijanju. Kazni so namreč stroge, saj, na primer, sodnik lahko izprazni dvorano že ob tretji zaporedni žalitvi. C. Z. Republiško veslaško prvenstvo Uspeh mladih in sprejem za olimpijce Bled, 4. oktobra — Republiško prvenstvo za vse starostne razrede, ki je bilo minuli konec tedna v Kopru, je kljub okrnjeni udeležbi spet potrdilo, da strokovno delo trenerjev Miloša Janše in Stanka Slivnika in zavzeta vadba dajeta dobre rezultate. Blejski veslači so se s prvenstva vrnili s petimi zmagami: Bere je zmagal v pionirskem enojcu, Ropret med mlajšimi mladinci, Markove med mladinci (drugi je bil Klemenčič), uspešna pa sta bila tudi mladinska dvojna dvojca. Pionirji Bleda so bili ekipno drugi, mlajši mladinci in mladinci pa prvi. Blejski olimpijci Bojan Prešeren, Sadik Mujkič, Milan Janša, Sašo Mirjanič in Janez Ambrožič ter trener Miloš Janša so bili ob sobotnem prvenstvu tudi gostje koprskih veslaških delavcev. Mujkič in Prešeren, ki sta osvojila v SeulU bronasto kolajno v dvojcu brez krmarja, sta prejela umetniško delo slikarja Apolonija Zvesta, vse pa je obdarila koprska klet Vina Koper. C. Z. Vabila in obvestila Konjeniške dirke v Lescah — Konjeniški klub Bled prireja v nedeljo na hipodromu v Lescah konjeniške dirke. Tekmovanje se bo začelo ob 14. uri. Pohod Dupljancev na Kriško goro — TVD Partizan Duplje organizira v nedeljo, 9. oktobra, tradicionalni pohod Dupljancev na Kriško goro. Zbor pohodnikov bo med pol deveto in deveto uro dopoldne pred pošto v Križah. Če bo vreme slabo, bo pohod naslednjo nedeljo. Pohodniki naj prinesejo s sabo kartončke. — J. Kuhar »Suhi tek« Goreniskega odreda — V počastitev praznika petih krajevnih skupnosti pod Krvavcem bo jutri, v soboto, prvi »suhi tek« Gorenjskega odreda na 10. in 21. kilometrov. Start bo ob pol desetih v Cerkljah. Prireditelj sprejema prijave med sedmo in deveto uro. — J. Kuhar Preddvor z Ajdovščino, Alples z Iskro — V republiških rokometnih ligah bodo jutri in v nedeljo srečanja četrtega kola. Pred-dvorčani igrajo v nedeljo ob desetih dopoldne na igrišču za osnovno šolo z ekipo Ajdovščine, igralci Termopola iz Škofje Loke gostujejo v Ribnici pri Inlesu, rokometašice Alplesa pa bodo jutri ob 18.15 igrale v športni dvorani Poden v Škofji Loki z vrsto Iskre. V drugi moški republiški ligi bo jutri ob 19. uri v Tržiču tekma med domačim Pekom in Mokercem z Iga. V mladinski ligi-center bo jutri ob 19. uri tekma Kamnik : Peko, v nedeljo ob 10. uri Besnica : Kolinska Slovan, ob 11.30 Preddvor : Termopol, v Škofji Loki pa bo še srečanje Termopol II : Črnomelj. V ženski mladinski ligi bo jutri ob 16. uri tekma Olimpija : Alples, ob 17.30 Peko : Duplje, ob 17.45 Polje : Ratitovec in v nedeljo ob 8.30 Preddvor : Sava Kranj. Že danes bodo srečanja sedmega kola v gorenjski moški ligi. Ob 16.30 bosta tekmi Radovljica : Stražišče in Preddvor : Gumar, ob 18. uri pa Sava : Krvavec, Alples : Veterani, Žabnica : Britof in Duplje : Besnica. — J. Kuhar Nogometni spored — V II. slovenski ligi igra Sava v nedeljo ob 10.45 v Stražišču s Primex Adrio, Triglav ob 15. uri proti Primorju, Jesenice gostujejo pri Slaviji, Naklo pa v Dekanih. Mladinci Save gostujejo v Izoli, igralci Britofa pa v Kisovcu. V gorenjskih ligah so na sporedu naslednja srečanja — A liga, sobota ob 15.30 — Britof : LTH, Mavčiče : Alpina, Visoko : Polet, Tržič : Zarica, Creina Primskovo : Lesce, Kokrica : Bitnje, B liga, sobota ob 15.30 — Alples : Podgorje, Hrastje : Grintavec, Velesovo : Trboje, Kondor : Preddvor, Podbrezje : Bohinj. Pionirji igrajo v soboto ob 14. uri, kadeti dopoldne ob 10. uri, mladinci pa v nedeljo ob 9.30 (južna skupina) oz. ob 10. uri (severna skupina). Na igrišču v Olševku se bodo na drugem jesenskem turnirju pomerili učenci podružničnih šol (od prvega do četrtega razreda). — D. Jošt Blejski odboj kar j i in odboj karice pred novo sezono V torek se je začelo državno hokejsko prvenstvo Jeseničani zlahka do prvih točk Jesenice, 4. oktobra — V torek se je začelo tekmovanje v prvi zvezni hokejski ligi. Jeseničani so doma igrali z novosadsko Vojvodino in z lahkoto prišli do prvih točk. Rezultat 11:0 (1:0, 4:0, 6:0) dovolj nazorno kaže, kakšno je bilo razmerje moči na ledeni ploskvi. Dva gola za domačine sta dosegla Horvat in Kanadčan Hicks, ki je bil tudi sicer zanesljiv v obrambi in stalno nevaren v napadu, po enkrat pa so nasprotnikovo mrežo zatresli Raspet, Ščap, Horvat, Razinger, Hafner, Šuvak in Tišler. Tudi v ostalih tekmah prvega kola ni bilo presenečenj: še najtežje delo je imela ljubljanska Kompas Olimpija, ki je s 5 :4 v Beogradu premagala Crveno zvezdo, Medveščak Gortan pa je doma ugnal Partizana s 3 : 1. Danes, v petek, gostujejo Jeseničani v Zagrebu, kjer bo tekma z »medvedi« že pokazala, kako so »železarji« pripravljeni za letošnje tekmovanje. C. Z. uredništvo tel. 21860 Skromne možnosti za vadbo so se letos še poslabšale Bled, 4. oktobra — Blejskim odbojkarskim ekipam se v letošnji sezoni ne obeta nič dobrega, saj so se jim možnosti za vadbo, ki so bile že doslej skromne, še poslabšale. Dvorana TVD Partizana propada, ker ni zadosti denarja niti za najnujnejše vzdrževanje. Osnovno šolo dr. Josipa Plemlja, ki je bila dlje časa »zatočišče« blejskih odbojkarjev in ostalih športnikov, obnavljajo in širijo; za novo športno dvorano, ki bi jo Bled potreboval za razvoj športa in rekreacije in turistične name- Žensko člansko ekipo sestavljajo Mojca Mušič, Saša Ba-ič, Diana Črv, Barbi Mevlja, Karmen Korošec, Simona Škrjanec, Draga Zupan, Nataša Zupane, Nada Dimitro-vič in Petra Kraigher, moško pa Mitja Torkar, ki je tudi trener, Stane Ferjan, Štefan Udrih, Aleš Petriček, Gregor Humerca, Gregor Kozamer-nik, Mitja Zupan, Stane Jagodic, Simon Jan in Blaž Lenček. ne, pa ni ne interesa in ne denarja. Ob takšnem položaju je razumljivo, da tudi poklicni trener Štefan Udrih ni pretiran optimist. Ženska ekipa, ki tekmuje v drugi zvezni ligi-zahod, je v pripravljalnem obdobju trenirala šestkrat na teden; zdaj ko bi morala pospešiti vadbo, pa le še trikrat. Za ekipo, ki je bila lani v tem tekmovanju peta in je letos celo nekoliko močnejša kot lani (spet so začele igrati nekatere starejše igralke), uvrstitev v zgornji del lestvice ni posebno ambiciozen načrt, vendar je prav zaradi skromnih možnosti za vadbo in tudi slabšega treniranja nekaterih igralk to vsekakor realen cilj. Mladinska vrsta, ki tekmuje v drugi slovenski ligi, vse težave blejske odbojke občuti še bolj kot članska ekipa, saj mora trenirati v propadajoči športni dvorani TVD Partizan, sicer pa še išče prostor za vadbo v Begunjah in v Radovljici. Njen cilj je skromen: obstanek v ligi. V moški odbojki je stanje enako kot v ženski, morebiti še nekoliko slabše, ker nima tako širokega in močnega zaledja mladih kot ženska vrsta. Ekipa, ki je kombinacija izkušenosti in Ženske gostujejo v Kočevju, moški v Kamniku Tekmovanje v drugi zvezni odbojkarski ligi - zahod, v kateri igrajo ekipe iz Slovenije, Hrvatske in iz Bosne in Hercegovine, se bo začelo ta konec tedna. Ženska ekipa Bleda bo igrala v Kočevju z istoimenskim moštvom, ki je novinec v ligi; odbojkarji pa bodo gostovali v Kamniku. Blejci bodo letos vse tekme igrali v osnovni šoli v Radovljici. flasb *adU ie re >ena Sink Čas Zaih Vse tatov >jz<; Ki ■vanl >vni la ni Štefan Udrih, trener blejskih odbojkaric: »To je sramota, da Bled nima sodobne športne dvorane. Brez možnosti za vadbo pa tudi ne bo napredka v odbojki.« mladosti, je oslabljena, saj je Aleš Jerala odšel k Brezovici v Ljubljano; trenirati pa je začela šele ob koncu avgusta. Tudi njeni cilji so skromni; obdržati se V drugi zvezni ligi-zahod, kar bo letos vsekakor težje, kot je bilo lani. Enak načrt (obstanek v ligi) pa si je za letošnjo sezono zastavila tudi mladinska ekipa, ki bo igrala v drugi slovenski ligi C. Zaplotnik Tržiško prvenstvo v krosu Prevladovali so mladi Tržič, 5. oktobra — Več kot 250 tekačev in tekačic iz tržiške občine, predvsem šolarjev, je teklo na jesenskem krosu, ki so ga v sredo popoldne na nogometnem igrišču V Tržiču pripravili odbor za rekreacijo TKS Tržič, atletska sekcija TVD Partizan in šolsko športno društvo Stor-žič. Udeleženci, razdeljeni v-sedemnajst kategorij po starosti in spolu, so tekli na progah, dolgih od 400 do 5000 metrov. Pri cicibanih A je zmagal Primož Jur-jevčič (Polet), pri cicibankah A Nataša Tomažin (Polet), pri cicibanih B Andrej Jerman (Polet) in pri cicibankah B Tina Kra- marič (Storžič). Pri mlajših pionirjih A je bil prvi Florjan Jordan (Kokrški odred), pri mlajših pionirkah A sta si prvo mesto razdelili Urška Eržen (Kokrški odred) in Petra Jurjevčič (Polet). Pri mlajših pionirjih B je bil najhitrejši Anže Rener (Kokrški odred) in pri mlajših pionirkah B Sanja Banovič (Polet). Pri starejših pionirjih A je zmagal Se-bastjan Karamet (Polet) in pri enako starih pionirkah Urška Ude, prav tako Polet, pri starejših pionirjih B pa Andrej Šmit (Tržič). V konkurenci mlajših mladincev je prvi pritekel v cilj Tomaž Globočnik (Tržič), med Jutri v Preddvoru strelski dvoboj Slovenije : Hrvatska Med gosti tudi Jasna Šekarić Preddvor, 5. oktobra — Strelska družina Tugo iz Preddvora je prevzela organizacijo 42. strelskega dvoboja med Slovenijo in Hrvatsko, ki bo jutri, v soboto, na avtomatskem strelišču v Dragi, nedaleč od Preddvora. Tekmovanje se bo začelo ob devetih dopoldne in bo potekalo v petih disciplinah - trap, puška MK - trojni položaj, pištola - prosta izbira, pištola -standard ženske in hitrostrelna pištola. Za ekipo Hrvatske bo tekmovala tudi Jasna Šekarić, dobitnica zlate in bronaste kolajne na olimpijskih igrah v Seulu in sicer že dobra znanka preddvorskega strelišča, v ekipi Slovenije pa bo kajpak tudi olimpijec Rajmond Debevc. C. Z. Tina Kramarič iz Loma, učenka 5. razreda OŠ Heroja Grajzerja in zmagovalka pri cicibankah B: »V Lomu je dosti možnosti za tek, tudi navkreber, sicer pa zelo rada plavam in smučam. Letos sem zmagala že na krosu v Seničnem.« Anže Rener s Pristave, učenec 7. razreda OŠ Kokrški odred Križe, je zmagal pri mlajših pionirji B. »V smučarskem klubu Tržič treniram alpsko smučanje, vendar bom ta šport bržčas pustil in se bom raje posvetil atletiki. Spomladi nameravam začeti trenirati v atletskem klubu Triglav. V atletiki sem že dosegel nekaj uspehov: letos sem zmagal na republiškem prvenstvu v teku na šest-sto metrov za mlajše mladince, lani na krosu Dela v Titovem Velenju.« Sebastian Karamet, učenec 8. razreda OS Heroja Bračiča, zmagovalec teka na kilometrski progi v konkurenci starejših pionirjev A: »Zmago na današnjem krosu v Tržiču sem pričakoval, čeprav krosa nisem posebej treniral. Igram rokomet za tržiški Peko, sicer pa sem doslej že dvakrat sodeloval na krosu Dela, kjer sem bil prvič deseti in drugič šesti. Letos računam na uvrstitev okrog desetega mesta.« O Ka telet rnog 'ali lom Pa t OD TEKME DO TEKME • Športno-rekreativni teden tržiških upokojencev —Društvo upokojencev iz Tržiča je v okviru akcije »Razgibajmo življenje« pripravilo šport-no-rekreativni teden, rja katerem seje 118 upokojencev iz Tržiča pomerilo V različnih športnih panogah. Najuspešnejši so na slovesnosti v dvorani Kina Tržič prejeli priznanje. V tenisu je zmagal Janez Kališnik, v namiznem tenisu Slavko Primožič, v streljanju Lado Brejc in Ivanka Kokalj, v balinanju Ivan Novak in Francka Tribušon, v kegljanju Drago Stefe in Silva Zaletel, v kolesarjenju Ivan Kokalj in Iva Knific, v šahu pa Silvo Znidaršič — J. Kikel • Bertoncelj in Tržičani — TVD Partizan Žirovnica je pred nedavnim priredil na 35-metrski skakalnici v Glenci pokriti s plastiko, skakalno tekmo za pokal Gorenjske za mlajše pionirje. Zmagal je Bertoncelj iz kranjskega Triglava, drugi je bil Zupan (Žirovnica), tretji Mohorič in četrti Stegnar (oba Tržič). Ekipno so bili najboljši Tržičani. — MG • Jubilejni teniški turnir pri Filipiču — Na teniških igriščih penziona Filipu' v Radovljici je bil ob koncu septembra tradicionalni že petnajsti turnir dvojic. Sodelovalo je 24 igralcev in igralk. Pri moških sta zmagala Ratar in Slapar, ki sta v finalu premagala par Prosen-Kikel s 4 : 6, 6 : 2,' 7 : 6, pri ženskah pa dvojica Kikel — Slapar, ki je gladko s 6 :0 in 6 :1 ugnala par Japelj-Pikon — M. K. Nova skakalnica v Volči mlajšimi mladinkami Saša Kramarič (Lom), med starejšimi mladinci pa Florjan Požun (Lese). Pri veterankah je bila prva Ana Jerman (WO f. Mokorel), pri veteranih Janez Ambrož (Pe-ko-DSSS) in pri članih Jože Bo- hinc (Peko-Orodjarna). Najboljši so se uvrstili v občinsko reprezentanco, ki bo 15. oktobra nastopila na krosu Dela v Domžalah. C. Zaplotnik Foto: G. Šinik Radovljiško prvenstvo v krosu Volča pri Poljanah, 2. oktobra — Ko je Janez Poljanšek postal poklicni trener v smučarsko skakalnem klubu Alpina v Ži-reh, se je porodila tudi zamisel, da bi skakalni šport razširili iz Žirov tudi v Poljansko dolino. Najprej so ustanovili sekcijo Gorenja vas — Poljane, da pa bi mladim omogočili vadbo, so potrebovali še primerno skakalnico. Strah, da se bo zataknilo pri zemljišču, je bil odveč, saj je kmet Janko Kokalj iz Volče ponudil del svojega zemljišča za izgradnjo 15 in 22-metrske plastične skakalnice. Odbor, ki ga je vodil Bojan Stanonik, je aprila letos začel z delom. Veliko so pomagali starši tekmovalcev, kmetje iz okoliških vasi, ki so prispevali les, pa avtoprevoznik Ciril Potočnik, delovne organizacije in zasebniki. Športni delavci in tekmovalci so skupaj z ljubitelji skakalnega športa opravili 2500 udarniških ur. V nedeljo, 2. oktobra, so na večji skakalnici že pripravili prvo tekmovanje, ki se ga je udeležilo 76 pionirjev iz vse Slovenije. Med pionirji A je zmagal Gorazd Bertoncelj (I. D. Triglav Kranj), med pionirji C Tadej Lenič (Elektrotehna Ilirija) med pionirji B Matija Stegnar (SK Tržič). M. Padovac Prek štiristo tekačev Radovljica, 4. oktobra — Občinskega prvenstva v krosu, ki je bilo v soboto v Ribnem, in prvenstva osnovnih šol, ki je bilo v ponedeljek v Lescah, se je skupno udeležilo prek štiristo tekačev in tekačic — prvega 106 tekmovalcev in drugega 306. Na prvenstvu za telesno-kulturne organizacije so bili najuspešnejši zastopniki smučarskega kluba Bled-Zasip in fpkači iz Mošenj, na šolskem prvenstvu pa so največkrat zmagali učenci in učenke osnovne šole Antona Tomaža Linharta iz Radovljice. Rezultati: Občinsko prvenstvo v Ribnem — pionirke: 1. Saša Potočnik, 2. Špela Pretnar, 3. Tadeja Kotnik (vse SK Bled-Zasip); članice: 1. Eri' ka Kobilica, 2. Petra Race, 3. Nuša Soklič (vse SK Bled-Zasip); pionirji: 1. Matjaž Poklukar, 2. Tomaž Žemva, 3. Jožko Poklukar (vsi Gorje); ml. mladinci: 1. Robi Vereš (SK Bled-Zasip), 2. Ludvik Majcen (Gorje), 3. Andrej Zupan (Mošnje); st. mladinci: 1. Tomaž Novak (Mošnje), 2. Toni Majcen (Gorje), 3. Stanko Hodnik (SK Bled-Zasip); člani: 1. Klemen Dolenc, 2. Tine Zupan, 3. Andrej Hrovat (vsi Mošnje); veterani A: 1. Andrej Cerar (SK Bled-Zasip), 2. Janez Sitar, 3-Slavko Sitar (oba Mošnje); veterani B: 1. Miro Rant, 2. Franc Hrovat, 3. Frido Skumavc (vsi Mošnje); Občinsko osnovnošolsko prvenstvo v Lescah — pionirke, letnik 1977: 1. Anita Jerman (Radovljica), 2. Urška Torkar (Bled), 3. Helena Mohorič (Lipnica); letnik 1976: 1. Jana Demšar, 2. Petra Kokalj (obej Radovljica), 3. Tanja Pikon (Boh. Bistrica); letnik 1975: 1. Lidija Cer; j kovnik (Boh. Bistrica), 2. Bernarda Lenar (Bled), 3. Tanja Kokalj j (Lipnica); letnik 1974: 1. Saša Potočnik (Bled), 2. Tadeja Kotni« (Boh. Bistrica), 3. Tanja Soklič (Bled); pionirji — letnik 1977:1. BenO j Jelene (Gorje), 2. Gorazd Globočnik, 3. Jernej Reberšak (oba Rade j vljica); letnik 1976: 1. Miha Gmajnar, 2. Robert Jagodic (oba Rado' vljica), 3. Grega Vovk (Lesce): letnik 1975: 1. Dražen Gregorič, *i Ivan Maric, 3. Klemen Mohorič (vsi Bled); letnik 1974: 1. Dejan DO' lene (Radovljica), 2. Matej Jan (Bled), 3. Matjaž Šinkovec (Lipnica)- ■ C. M Petek. 7. NARODNOZABAVNE VIŽE RADIA ŽIRI . V ritmu valčka in polke se imenuje oddaja o narodnozabavni la^pii ki bo na sporedu, v sredo, 12. oktobra, ob 17. uri na valovih ^dia Žiri. V okviru te oddaje, ki prinaša novosti in novice z glasbe-® rešetarnice, predstavlja gosta oddaje ter aktualne dogodke in ^snetke domačih viž, bo predstavljena tudi narodnozabavna glas-lestvica Radia Ziri. I §mko moj zaspi — Ansambel Rž ^as ljubezni — Ansambel Lojzeta Slaka vihtela bi od sreče — Stoparji ■ »se moje misli so pri tebi — Ansambel raJpv Avsenik l Očetu - Alpski kvintet oktobra 1988 /RAZVEDRILO; 13. stran mmmssmso^jkB Predlog novih narodnozabavnih melodij: 6. Bohinjska pravljica — Ansambel Jožeta Burnika 7. Spomin na Lipico — Ansambel Marela 8. Mi smo muzikantje — Ansambel Ivana Ruparja 9. Barka, moja barka — Štirje kovači 10. Savinjčani — Celjski instrumentalni kvintet pravilni odgovor na vprašanje, kdo bo gost oktoberske oddaje, je j*J2eSlak, glasbeno kaseto pa dobi Andreja Mihelič, TJ1. 1. avgusta •Kranj. Izmed glasovalcev melodij za lestvico pa smo izžrebali ^anko Gartner, Selca 140, Selca, ki dobi tudi glasbeno kaseto. Glasnico izrežite in jo nalepljeno na dopisnici pošljite do 26. oktobra la naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri 64226. -Kupoiv Ime in priimek Naslov............ Glasujem za... JEZ Kaj pa telefonske javne govorilnice? . Podjetje za ptt promet Kranj gradi v Kranju imenitno poslovno stavbo. '>6Po in prav, kajti primerne prostore potrebuje. Ni pa lepo in prav, da širom Kranja po tekočem traku »crkavajo« javne telefonske govorilnice. Če že so, ne delajo ali pa so v taki okvari, da je nemogoče telefonirati. Zasebnih klicev in zasebnega telefoniranja pa se po hotelih ali drugih prostorih upravičeno branijo. Morda bi bilo res prav, ko bi telefonske govorilnice redneje vzdrže-'a'i vsaj na takih mestih, kjer je »uporaba« velika in potreba za telefo-lQm nujna. Vsaj na kranjski avtobusni postaji bi človek moral vsaj sem Ba tja le najti telefonsko zvezo... Nagradna križanka: Niitev prejšnje križanke: Korosava, oratorij, otok, Nana, Lošinj, os, mir, ta-statiku, Anhovo, kapitulant, tovor, atona, Isar, eč, rs, lata, klima, serak, fe, ponev, var, škis, šareč, avla, očala, Ira, obraba, li, Ivana, ika, sel, Antonij, oltaire, Vadnal, knaak, gn. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada: Manta Gale, Zgornje Jezersko 109; 2. nagrada: Rudi Kozjek, Gorenjska 20, Radovljica; Tri tretje nagrade pa prejmejo: Klara Drekonja, Preddvor 45; Matjaž Zelič, Kovor 110, Tržič; Simona Jerman, Smledniška 41/b, Kranj. Čestitamo! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: 8.000 dinarjev 2. nagrada: 6.000 dinarjev Tri tretje nagrade po 3.000 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 12. oktobra, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, anj (za nagradno križanko). ^000 Rr ob-15. ela nik nik 2-3ri->io-vsi laj-/ak ip)i [oš-', 3. [ro- nik :>n3 obe ;er-caU nik eno ido-ido- :, 2- DO' h f()/rmule prihranka po /Obrestnih merah VELJAVNIH OD 1. 10. 1988 DALJE Dinarska sredstva na vpogled se obrestujejo po 92 % letni obrestni meri PRIMER: Sredstva na hranilni knjižici 1.000.000 din + obresti 77.923 din 1.077.923 din Vloge, vezane nad en mesec, se od oktobra naprej obrestujejo po dnevni revalorizacijski stopnji, ki znaša 0,470829 % PRIMER: glavnica 1.000.000 din + obresti 156.750 din = 1.156.750 din /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj korenje in banka — formula prihranka Predstavljamo vam: META MOČNIK: »POGREŠAM SLOVENSKO POPEVKO« Človek človeku ie popevka, ki je bila nagrajena s prvim mestom strokovne žirije na Slovenski popevki, prav tako pa je dobila nagrado za popevko Jutranje slovo... Jani Golob je napisal uspešnico Disco življenja in po njej je Meta Močnik poimenovala tudi svojo prvo kaseto, ki je izšla pri sarajevskem Diskotonu pred šestimi leti, letos pa je izšla njena druga kaseta z naslovom Mnogo sreče. »Edina "stara" pesem je Čuvaj to ljubezen, ki jo pojeva po tujem hitu Edwardsa v prevodu, v duetu z Načetom Junkarjem. S skladbo Se in še sem sodelovala na letošnjem jugoslovanskem izboru za popevko Evrovizije. Omeniti moram še skladbo Tomaža Kozlevčarja Ti si vse in Čudna noč nad mestom spi. Na kaseti so še Pompetova melodija Naj se le svet vrti, Golobova skladba To je klic na pomoč, Moški mojih sanj in Na ples me povabi. Posnete so bile z novo računalniško studijsko opremo, skladbe sem predstavila tudi v TV oddaji Zdravo, « pravi Meta Močnik, ki pogreša nekdanji festival Slovenska popevka, v Pop delavnici pa prostor prepušča mladim, da se uveljavijo. Mesečno nastopa kar štirikrat z raznimi ansambli - Šokom in skupino Ali baba iz Ljubljane, s posebnim programom ali pa kot gostja Privškovega Big banda RTV Ljubljana. Ob svojem glasbenem delovanju je tudi že enajst let poslo-vodkinja v prodajalni s ploščami in kasetami tovarne Helidon v Gledališki pasaži v Ljubljani. D. Papler • Svobodno življenje Irska igralka Margaret Woffingtonova je živela precej svobodno življenje. Nekoč je morala nastopiti v moški obleki. »Stavim,« je rekla za odrom precej obupano, »da me je komaj polovica gledalcev imela za pravega moškega.« »Nikar se ne vznemirjajte,« jo je pomiril eden izmed navzočih, »druga polovica ima vendar dokaze o nasprotnem.« Glas Mete Močnik je že poldrugo desetletje znan na popev-karski estradi slovenske zabavne glasbe. Prepevati je začela pri osemnajstih letih, v sedemdesetih letih pri skupini Delial, od katere je najbolj znana pesem Zvon ljubezni. Potem se je odločila za samostojno pot, kar počne že 13 let, vmes pa je sodelovala z več skupinami. S skupino Pepel in kri pa šest let sodeluje pri nastopih na festivalih in koncertih. Ob tem skupaj s Simono Sila in Zvezdano Strle tvori vokalno spremljevalno zasedbo Strune, ki pomaga pri studijskih snemanjih raznih glasbenih projektov. Kar nekaj skladb je postalo »večno zimzelenih« - njen prvi samostojni posnetek, ki pa je tudi največji hit Nekoga moraš imeti rad, za katerega je glasbo napisal Dečo Žgur, , besedilo pa Elza Budau, kasneje pa so ji popevke pisali naši znani glasbeniki: Soss, Privšek, Golob... # Vikendice za privilegirance O 200 vikendih, ki so jih najvišji funkcionarji BIH zgradili v občinah Neum in Čapljina, se je dvignilo veliko prahu. Zdaj se počasi razkriva ozadje te afere, v katero so vpletene banke in ugledni družbenopolitični delavci, ki so delavstvu iz najvišjih kabinetov pridigali »Več in bolje delati«, sami pa najemali kredite po ugodnostih, o kakšnih se povprečnemu Jugoslovanu niti sanja ne. Samo Privredna banka v Mostarju, Privredna banka, Ljubljanska banka in Jugobanka v Sarajevu so dale 34 kreditov za »reševanje stanovanjskih vprašanj« prosilcev. Ubogi prosilci, med katerimi je bil prvi Milanko Renovica, so dobili: posojilo v današnji revalorizirani vrednosti 10 milijard, na odplačilni rok 23 let in po 10 odstonih obrestih! Na zdravje! MEH ZA SMEH • Pozor, preberite V neki delovni organizaciji so na oglasno desko razobesili naslednje opozorilo kadrovske službe: »Vse zahteve po odsotnosti z dela zaradi bolezni, odhodov na pogrebe, smrtnih primerov v družini in podobno je treba kadrovskemu oddelku sporočiti najmanj teden dni pred naslednjim kolom nogometnega prvenstva. Posebej opozarjamo in vas prosimo, da upoštevate, da lahko stara mama ali drugi sorodniki umrejo samo enkrat na leto.« Dahnili so da: • Na Jesenicah: Tatjana Potočnik in Marko Sonc z Jesenic. •V Škofji Loki: Mateja Košmelj in Franc Potočnik iz Rovt v Selški dolini; Branka Buh in Milan Oblak z Zirovskega vrha nad Zalo; Barbara Giacomini in Miran Kovačič iz Škofje Loke; Anita Krek in Vinko Čerin iz Škofje Loke; Vida Logar ni Štefan Zadra-vec iz Selc. • V Kranju: Anjuta Šnuderl in Dragoslav Lazič iz Ljubljane; Helena Sleme in Mihael Hudobivnik iz Luž; Marija Kmet in Janez Lončar iz Podboršta pri Komendi; Karmen Puljiz in Slavko Kokalj iz Kranja; Irena Tomažič in Matjaž Erbežnik iz Naklega; Irena Jereb in Borut Bogdanovič iz Kranja; Janja Pirš in Uroš Oblak iz Kranja; Marija Globočnik in Pavle Novak iz Jame; Olga Jenko in Branko Rekar iz Jame; Marija Strniša in Jože Kaštrun iz Kranja; Bernarda Hudobivnik in Miran Udovč iz Kranja; Marta Ca-dež in Jak Jaki iz Kranja; Suzana Vehovec in Peter Tršan iz Medvod; Nataša Grošelj in Roman Grabar iz Podrete; Jana Drobnič in Jože Likosar iz Voklega: Martina Petek in Renato Lovrenčič iz Zaloga; Janja Petek in Iztok Vidic iz Podgorja; Nataša Toporš in Zoran Vakaričič s Kokrice; Terezija Lušina in Boštjan Šolar iz Podblice; Barbka Rotar in Bogdan Čirić iz Spodnje Besniee; Andreja Kropar in Jože Verbič iz Zgornjega Brnika; Ljudmila Pa-lovšnik in Gorazd Francelj iz Kranja. Čestitamo! AVTOR KRIŽANKE R N0Ć RDEČKASTA KOVINA, ZNAK Cu SLEPILO SAMO PREVARA LETOVI ŠČE NA BRAČU TINČEK MULEJ BERLIN SKA RADIJ POSTAJA INDIGO KAVIN NADO MESTEK VZDEVEK GOETHE JEVE MATERE ' JjgP 1 ^ ImJH IME VEČ SLOVEN REK IN KRAJEV LAHKA KOVINA, 7NAKAI KOPICA OTOK V VELIKIH ANTILIH OTOŠKA SKUPINA V ALEUTIH POŠKODBA ŽIVOT, POSTAVA RAZJAR JEN0ST. DIVJA JEZA 0LAJŠ ALI SKRAJŠA NJE SMRT NEGA BOJA NORICA BALETKA STRANIC IZAKOV SIN V KRŠČAN SKIMIT0L NEM. ATLETINJA K0CH HENRIK IBSEN UMETNOST (LATIN) ZG000V MESTO V JORDANIJI SLOVEN GLEDAL REŽISER (SLAVKO) OSTRO REZILO ZA BRITJE IGOR TORKAR "pisatelj FLEMING SKUPNO IME ZA EVROPO IN AZIJO NAJVEČJI POLOTOK NA ZEMLJI ŽENSKO IME NIKA JUVAN UMIKI S POLOŽAJA, DEMISIJE VZKLIK NABIK0 BORBAH P0DM0RNI SKI IZ STRELEK NIZOZEM KOLESAR (JAN) RISTO SAVIN MELODIJA MARIBOR BALETNIK UPRAVNI ODBOR PLAHA GOZDNA ŽIVAL SOLI 0LEINSKE KISLINE OSEBNI ZAIMEK TROPSKA PAPIGA POSLEDICA UPADANJA MEDENA ROSA NA LISTJU SOMBOR GLAVNA ŽILA OD VODNICA STANKO ARNOLD RIMSKI BOG LJUBEZNI OBER VRSTA UJEDE ANGLEŠKI GROF MEDNAR KLIC NAPOMOC 0RIENT ŽGANJE FRANC PESNIK ROMUN SKEGA RODU. UTEME UITEU DADAIZMA |TRISTAN| ESTONEC ITAL PEV KA (RITA) VPHEŽNA ŽIVAL PISATEU TAVČAR AM REPUBL POLITIK IHER8ERT) GORIZIA S0VRAŽ NIČA ŽELEZA jftNkO n InaplaCilo ► ZMIKAVT OSEBNI DOHODEK KRAJ V VZNOŽJU FRUŠKE GORE ČOLN ZA REŠEVA NJE V GORAH ureja DARINKA SCDEJ ^3IMyjWJIGLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek. 7. oktobra MERKUR kranj MERKUR - trgovina in storitve, n.sol.o. 64000 KRANJ, Koroška cesta 1 Objavlja prosta dela in naloge IZTERJEVANJE NEPLAČANIH TERJATEV NA TERENU -za področje SR Hrvatske Pogoji: poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — višja strokovna izobrazba - VI. stopnje zahtevnosti, ekonomske, upravne ali pravne smeri — najmanj 3 leta delovnih izkušenj v finančnem poslovanju — trimesečno poskusno delo — šoferski izpit B kategorije — občasna potovanja Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na MERKUR - trgovina in storitve, n.sol.o., kadrovsko socialna služba, Kranj, Koroška c. 1. Kandidate bomo o izboru obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. SLOVENIJALES LPI RADOMLJE 61235 RADOMLJE JUGOSLAVIJA TELEFON: (061) 721-922 OBVEŠČAMO VAS, DA IMAMO OD 1. SEPTEMBRA V NAŠEM RAZSTAVNO-PRODAJNEM SALONU PODALJŠAN DELOVNI ČAS SALON JE ODPRT VSAK DAN od 8. do 16. ure OB SOBOTAH od 8. do 12. ure ALPETOUP alpetour Skofja loka do gostinstvo tozd hoteli bohinj Komisija za delovno razmerje objavlja prosta dela in naloge za potrebe zimske sezone 1988/89: 1. VEČ NATAKARJEV: pogoji: 4. stopnja zahtevnosti - KV natakar, 1 leto delovnih izkušenj, znanje dveh tujih jezikov. 2. VEČ KUHARJEV: Pogoji: 4. stopnja zahtevnosti - KV kuhar, 1 leto delovnih izkušenj 3. VODENJE KUHINJE Pogoji: VKV kuhar s 4 leti delovnih izkušenj ali tehnik kuharstva z 2 leti delovnih izkušenj, pasivno znanje tujega jezika, poskusno delo 3 mesece. 4. VEČ POMOŽNIH DELAVK: za čiščenje, pomivanje, pospravljanje, pranje itd. Pogoji: dokončana osnovna šola Za opravljanje del in nalog bomo s kandidati sklenili delovno razmerje za določen čas, s polnim delovnim časom in eno mesečnim poskusnim delom pod točko 1,2 in 4. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: ALPETOUR, TOZD Hoteli Bohinj, Komisija za delovno razmerje, Ribčev laz 50, 64265 Bohinjsko jezero. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku prijavnega roka. tfch do lth Skofja loka 64220 Skofja loka DO LTH Skofja loka, kadrovska komisija DSSS-ostale službe ponovno objavlja prosta dela in naloge GLAVNI ANALITIK za nedoločen čas POGOJI: visoka izobrazba (VII stopnja) ekonomske smeri znanje enega svetovnega jezika znanje za uporabo računalniških programov - termi' nala 4 leta delovnih izkušenj KUHARICA za nedoločen čas POGOJI: zaključena IV stopnja zahtevnosti gostinske smeri 2 leti delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrov sko socialna služba LTH Skofja Loka, Kidričeva 66. Rok pri' jave je 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po sklepu kadrov ske komisije. IZ NAŠEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA VAM NUDIMO: —stole in mize iz hrasta, bukve in bora —usnjene sedežne garniture —počivalnike, tapecirane v usnju in blagu POSEBNA UGODNOST PRI PLAČILU Z GOTOVINO! KULTURNA SKUPNOST KRANJ Svet za razvoj objavlja razpis za velike in male Prešernove plakete, ki jih podeljujejo kulturnim skupinam in kulturnim delavcem na področju ljubiteljske dejavnosti za posebne zasluge pri razvoju ljubiteljske kulture v občini Kranj ter za izredne ustvarjalne, poustvarjal-ne in organizacijske dosežke na kulturnem področju. Kandidate za Prešernovo plaketo lahko predlagajo Občinska konferenca SZDL, umetniška in kulturna društva, Zveza kulturnih organizacij ter organizacije združenega dela, ki na območju Kranja opravljajo kulturno dejavnost. Predlogi (s splošnimi podatki o kandidatu in s kratko utemeljitvijo predloga) z obrazložitvijo morajo prispeti na Svet za razvoj pri Kulturni skupnosti Kranj najkasneje do 30. oktobra 1988 na naslov: KULTURNA SKUPNOST KRANJ, Poštna 3, Kranj. 7l/C7nA k kranj, Savska cesta Tekstilna tovarna LVCcUA, p. O. telefon (064) 22-651 DIPLOMIRANI EKONOMISTI,EKONOMISTKE! DO Tekstilna tovarna ZVEZDA Kranj vas vabi k sodelovanju za delovno področje VODENJA KOMERCIALNE SLUŽBE Od kandidatov pričakujemo: — VII. ali VI. zahtevnostno stopnjo strokovne izobrazbe eko nomske ali komercialne usmeritve — aktivno znanje enega svetovnega jezika — komercialne sposobnosti — najmanj 3 leta delovnih izkušenj na komercialnih delih oz nalogah Kandidatom nudimo: — stimulativne osebne dohodke — možnost izpopolnjevanja doma in v tujini — rešitev stanovanjskega vprašanja — kreativno in dinamično delo. Informacije vsak dan od 6. do 14. ure v splošni službi osebno ali telefonsko. Pisne prijave pričakujemo v 15. dneh od objave oglasa. KANDIDATI! Prijavite se! Spoznali boste delovni kolektiv, ki je že več kot 10 let po poslovnih uspehih v samem vrhu tekstilne industrije Slovenije! r- OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o., TOZD ZOBNA POLIKLINIKA, b. o. SEZNAM ZOBOZDRAVNIKOV ZA MLADINSKO ZOBOZDRAVSTVO ŠOLA ZOBOZDRAVNIK ORDINACIJA NAMEN ORDINACIJE DELOVNI ČAS Dopoldan Popoldan OŠ STANE ŽAGAR dr. HERLEC Hedvika OŠ BRATSTVA IN ENOTNOST dr. INTIHAR Marija OŠ MATIJA ČOP dr. ČOP Gordana OŠ FRANCE PREŠEREN OŠ KOKRICA OŠ LUCIJAN SELJAK OŠ ŽABNICA, BESNICA, PODBLICA MAVČIČE, PRIMSKOVO, OREHEK OŠ SIMON JENKO OŠ JEZERSKO OŠ GORICE OŠ NAKLO, DUPLJE, PODBREZJE OŠ ŠENČUR, VOKLO OŠ PREDDVOR, OLŠEVEK, KOKRA OŠ CERKLJE, ZALOG dr. KOŠIR Marija dr. KOŠIR Marija dr. GRADIŠAR Franc dr. TACER Dragica dr. TACER Dragica dr. SRAKAR Eva dr. SAJOVIC Zofija dr. BERCE Meta dr. KALAN Milica v prostorih OŠ v prostorih OŠ v prostorih OŠ v prostorih OŠ v Predosljah v prostorih OŠ v prostorih zgradbe zobne polikl., ord. V. v prostorih ZP, ord. III. zobna ambulanta Jezersko v prostorih bol. Golnik v prostorih ZP, ordinacija I. dr. KRANJC-POGAČNIK M. v prostorih OŠ dr. ČOP Gordana 2 x dr. LOMBAR Barbara 2 x dr. RITONJA Jože v prostorih OŠ Preddvor v prostorih OŠ Preddvor v prostorih OŠ Cerklje OŠ PREDOSLJE nadomešča več zdravnikov v prostorih OŠ ISKRA, TEKSTILINDUS IN dr. ŽUPUNSKI Cilka OBUTVENI CENT. - ŠC za blag. prom., študentje v prostorih Dijaškega doma GIMNAZIJE, EKON. ADMIN. CENTER IN ŠTUDENTJE GUMARSKI CENTER SAVA, POKLICNA ŠOLA ŠK. LOKA in KRANJ, MLEKARSKI ŠOLSKI CENTER, TRGOVSKI ŠC OŠ S PRILAGOJENIM PROGRAMOM Helene PUHAR razporedu dr. PIHLAR-STANČIČ Irena v prostorih ZP, ord. V. dr. SUCHY Stanislava v prostorih ZP, ord. II. več zobozdravnikov po v prostorih ZP predšolski in šolski otroci predšolski in šolski otroci predrolski in šolski otroci predšolski in šolski otroci predšolski in šolski otroci predšolski in šolski otroci predšolski in šolski otroci predšolski in šolski otroci predšolski in šolski otroci predšolski in šolski otroci predšolski in šolski otroci predšolski in šolski otroci predšolski in šolski otroci srednješolski in študentje iz šolskega okoliša Šenčur predšolski in šolski otroci srednješolski in študentje iz šolskega okoliša Predvor predšolski in šolski otroci srednješolski in študentje iz šolskega okoliša Cerklje predšolski in šolski otroci srednješolski in študentje iz šolskega okoliša Predoslje dijaki naštetih šol dijaki naštetih šol in štud. dijaki naštetih šel in štud. samo učenci navedene šole ponedeljek torek sreda ponedeljek, torek sreda ponedeljek, četrtek ponedeljek, torek, sreda, Četrtek, petek ponedeljek, sreda, Četrtek, petek ponedeljek, torek, četrtek, petek sreda, četrtek, petek torek, sreda, petek B — tedenska izmena B — tedenska izmena ponedeljek, sreda, petek torek torek, sreda, četrtek ponedeljek, četrtek torek,sreda četrtek, petek A — tedenska izmena sreda ponedeljek sreda, četrtek petek torek, četrtek, petek torek, sreda, petek A — tedenska izmena B — tedenska izmena delovni čas po posebnem razporedu, ki ga bomo posl* v šolo torek, četrtek torek ponedeljek, torek sreda ponedeljek torek ponedeljek ponedeljek, torek sreda ponedeljek, četrtek " petek, 7. oktobra 1988 / OBVESTILA, OGLASI 15. stran C(mvn®&m®MLAB KLIMATIČNO ZDRAVILIŠČE »TONE CUFAR« DVORSKA VAS Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa objavlja prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje — srednjo ekonomsko izobrazbo ali višjo izobrazbo enake ali družboslovne smeri in 4 leta prakse na vodilnih mestih — izpolnjevati mora pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Radovljica Stanovanje ni na razpolago. Rok za vložitev prijave je 15 dni od dneva razpisa. Prijavo s potrebnimi dokazi je treba poslati na naslov Klima-tično zdravilišče »Tone Čufar« Dvorska vas pri Begunjah na Gorenjskem z oznako »razpis za individualnega poslovodnega organa«. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po razpisu. KRANJ salon pohištva Primskovo se priporoča za nakup sedežnih garnitur iz blaga in usnja po izredno ugodnih cenah. Zaradi prehoda na druge barve dekoracijskih preoblek so nekatere sedežne garniture cenejše tudi za več kot 300 starih milijonov dinarjev. Po ugodni ceni dobite v Lesnini tudi JOGI vzmetnice. Zaloge so omejene, zato ne odlašajte. Lesnina vam pri nakupu nudi obročno plačevanje 3 — 6 — 12 mesecev — prevoz do 30 km je brezplačen. NOVO V KINU Angel varuh je domači film z Ljubišo Samardžićem in Nedo Arnerić v glavnih vlogah. Pripoveduje o resnični zgodbi sodobne evropske trgovine z belim blagom. Novinar Dragan gre po sledi dečka Šaina in odkriva življenje Romov v Jugoslaviji. Pot ga vodi tudi v Italijo, kjer so glavni organizatorji trgovine z otroki in zgodi se, da mora Dragan sam izvleči dečka iz rok mafije. Po vrnitvi domov novinarja doleti maščevanje organiziranega kriminala. Kot posameznik ni dovolj močan, da bi se zoperstavil organiziranemu sindikatu zločina. Film je posnel Goran Paskaljević in se bo z njim potegoval za nagrade v Tokiju, Montrealu in Rio de Janeiru. Zaljubljeni Lucas je ameriška najstniška melodrama. To je eden redkih tovrstnih filmov brez nasilja. Govori o življenju gimnazijcev, njihovih šalah, prvih ljubezenskih in športnih doživljajih. V glavnih vlogah igrajo Corev Haim, Kerri Green in Charlie Sheen. Poper iz Miamija pa je ameriški film s trdo erotiko in je osebam mlajšim od 18 let ogled prepovedan. V nedeljo, 9. oktobra, ob 21. uri bo v kinu Center v Kranju premiera ameriške ljubezenske drame Nekaj divjega, ki jo bomo kasneje videli tudi v Filmskem gledališču. Pravi naslov filma naj bi bil Čudovito dekle, govori pa o atraktivni Lulu in vztrajnosti vvallstreetskega šefa Charlieja, ki jo hoče osvojiti. Film je poln svežine, erotike, neposrednosti, pravijo tisti, ki so si ga že ogledali. ALPETOUR HOTEL n CREinn DANES ZVEČER OB 20 URI KRANJ VAS VABIMI0 NA SVEČAN ZAČETEK NOVE SEZONE V DISKOTEKI PINKY PRISRČNO VABLJENI! M MERKUR kranj Približuje se zima in s tem nova kurilna sezona, sedaj je čas da si priskrbite oz. obnovite grelne naprave. MERKURJEV A prodajalna DOM Naklo vam nudi širok izbor peči za centralno kurjavo, ter ostalega inštalacijskega materiala. OKTOBER MESEC BLAGOVNICE HMEZAD - ŽALEC VAŠ NAKUP OD VIJAKA DO TRAKTORJA BLAGO-IZDELKI-ARTIKLI ŠT. OBROKOV ALI POPUST ZA GOTOVINO - TRAKTORJI • TOMO VINK0VIČ« (420, 523) (PRVI OBROK OB NAKUPU - 50 % OD VREDNOSTI) - SIP ŠEMPETER: - MLINI KLEPEC 51 ; KLEPEC MIKS 40 , VIHAR 80, 40 ; TR0SILEC KRPAN 25, 28' - TR0SILEC KRPAN 35 (PRVI OBROK OB NAKUPU -50 % OD VREDNOSTI - NOVI PIONIR 17,20,26; PAJEK 340, 230 ; BRITEV 135, 165; DISK 165 ; OBRAČALNIK FAVORIT 160, 200, 220; - CISTERNE CREINA - TROSILEC TAJFUN - HTG 2500 ; VTG 2500 - SILOREZNIK GRIČ 4000 - PLASTIČNE KADI INA-OKI - DROBNA KMETIJSKA MEHANIZACIJA: - PROGRAM MEGA (STISKALNICE, LIČKALNIKI, VITLE, CEPILCI, REPOREZNICE) - BRZOPARILNIKI KIV - HLADILNI BAZENI ZA MLEKO 200 I - MOLZNI STROJI IN PRIBOR - FECRO - BELA TEHNIKA GORENJE, LTH - AKUSTIKA, DROBNI GOSP. APARATI ISKRA - ELEKTROMOTORJI - BATERIJE, BATERIJSKI VLOŽKI - PEČI ZA CENTRALNO - FERROTERM - RADIATORJI - EMOTERM - JUGOTERM - ELEKTR. ROČNO ORODJE - ISKRA - BLACK & DECKER - KOLESA, ROG - LESENI SODI, KADI - OKNA, VRATA - GORENJE GLIN - AVTOLAKI - ŠID HIŠNA ALARMNA NAPRAVA - BANE SEKULIČ GRADBENI MATERIAL OPEČNI NOSILCI POLNILA MODULI KLINKER ZIDAK POROLITI KLINKER PLOŠČICE TLAK0VCI 10% 20^30 % 20% 10% 5-30 % 15% 15% 15% 10% 15% 15% 15% 20% 20% 20% 20% 20% 20% 10% 10% 10% 10% 10% 10% 20 % 20 % 10% 10% 10% 10% 10% 10% VSAKEMU GOTOVINSKEMU NAKUPU NAD 1,000.000 DIN SLEDI PRESENEČENJE! T - ( \ ® ^ : Hiiiezad AGRINA v blagovnico •fcmezad ŽALEC, TEL: (063) 713211 • POSLUJEMO OD 7. DO 19. URE VSAK DELAVNIK, OB SOBOTAH OD 7. DO 13. URE wssss&msmjis ie. stran KOMPAS HOTEL RIBNO prireja za vas: Od 14. oktobra do 23. oktobra pripravljamo dneve kubanske kuhinje z originalno glasbo in cocktaili. Ob sobotah in nedeljah družinska kosila -4 osebe 59.000. din. Rezervacije po telefonu 78-340, 78-661 ali v recepciji hotela. VLJUDNO VABLJENI TEHNIK 1SKtM& TOZD Komunalne dejavnosti Kidričeva 43/a Obvešča uporabnike komunalnih storitev, da se: 1. S 25.9. za gospodarstvo, za ostale s 1.10.1988, se poveča cena vode do 35% in z deležem za razvoj znaša: 400 din/m3 za gospodinjstva; za industrijo, obrt, trgovino in poslovne prostore v Šk. Loki 579 din/m1, v Železnikih 730 din/m1, v Žireh 650 din/m1; negospodarstvo in ostali porabniki 479 din/m1. 2. S 25.9. za gospodarstvo, za ostale s 1.10.1988, se poveča kanalščina do 35% in znaša: 368 din/m3 za gospodinjstva; za industrijo, obrt, trgovino in poslovne prostore v Škofji Loki 479 din/m1, 568 din/m3 v Železnikih, 761 din/m3 v Žireh; negospodarstvo in ostali porabniki 479 din/m3. 3. S 1.10.1988 se poveča cena smetarin do 35% in znaša; za gospodinjstva v Sk. Loki 65 din/m2, v Železnikih 80 din/m2, v Zireh 87 din/m2; za družbene dejavnosti v Šk. Loki 72 din/ m2, v Železnikih 88 din/m2, v Žireh 95 din/m2, za ostale porabnike pa v Šk. Loki 144 din/m2, v Železnikih 176 din/m2, v Žireh 190 din/m2. 4. S 1.10.1988 se višina pristojbine poveča za 100% za priključitev na javni vodovod ali javno kanalizacijo. 5. S 1.10.1988 se v povprečju povečajo cene za: pogrebne storitve 34,83%, delovno silo 34,7%, vozno strojni park 34,76%, izobešenje zastav 34,53%, odvoz kontejnerjev 34,83%, spo-sojnina kontejnerjev 35,00%, košnja zelenic 34,66% in pobiranje odpadkov s smetarskim vozilom 34,88%. RAZPISNA KOMISIJA PRI SVETU DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV OBČINE RADOVLIICA Na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih delovne skupnosti upravnih organov občine Radovljica objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA UREJANJE PROSTORA 2. PRIPRAVNIKA za usposabljanje na področju urejanja prostora Poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1) da ima visoko izobrazbo VII. stopnje zahtevnosti - smer arhitektura'in 5 let ustreznih delovnih izkušenj s poznavanjem prostorskih značilnosti občine pod 2) da ima visoko izobrazbo VII. stopnje zahtevnosti - smer arhitektura s poznavanjem prostorskih značilnosti občine. Kot poseben pogoj pod 1) je določeno poskusno delo v trajanju 3 mesecev ter pod 1) in 2) znanje slovenskega jezika. Delovno razmerje pod !) bo sklenjeno za nedoločen čas, pod 2) pa za določen čas za dobo 12 mesecev. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v roku 8 dni po objavi pošljejo na naslov: OBČINA RADOVLJICA - SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO IN FINANCE. Nepopolnih in prepozno vloženih prijav razpisna komisija ne bo upoštevala. IS Iskra ISKRA KIBERNETIKA KRANJ Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n.sol.o. Na podlagi zakona o združenem delu in Pravilnika o delovnih razmerjih razpisujemo dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: SEKRETAR V TOZD TOVARNA ŠTEVCEV Poleg splošnih pogojev določenih z Zakonom o združenem delu in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike v občini Kranj, morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje pogoje: —■ visoka ali višja šola ustrezne družboslovne smeri — 5 let uspešnega dela na področju, za katerega se prijavljajo, sposobnost in strokovna usposobljenost za vodenje in organiziranje dela. Mandat traja štiri leta. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: ISKRA KIBERNETIKA KRANJ, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj v 8 dneh po objavi. OBVESTILA, OGLASI Petek, 7. oktobra i! DO GORENJSKA BOLNIŠNICA, o.o. TOZD BOLNICA JESENICE, b.o. 64270 JESENICE Na podlagi sklepa delavskega svesta TOZD Splošna bolnica Jesenice razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge: 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD za 4 letno mandatno dobo Kandidati morajo izpolnjevati poleg ž zakonom določenih pogojev še naslednje pogoje: — da je zdravnik s specialističnim izpitom izmed medicinskih specialnosti TOZD Splošne bolnice Jesenice ali zdravnik z dokončanim postdiplomskim tečajem iz organizacije zdravstvene službe ter da ima 5 let delovnih izkušenj po opravljenem specialističnem izpitu oziroma postdiplom-skem tečaju ali — da ima visoko šolo družboslovne smeri (pravo, organizacija dela, sociologija ali psihologija) in 5 let delovnih izkušenj na delih poslovodnega delavca ali delavca s posebnimi pooblastili, — da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov, — da ni bil kaznovan za kazniva dejanja iz 511. člena ZZD. 2. VODJA FINANČNE SLUŽBE za 4 letno mandatno obdobje Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo ekonomsko komercialne smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj v računovodskih poslih, — da ima sposobnost za organizacijo dela in za vodenje, — da ima pozitiven odnos do uresničevanja in razvijanja samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: TOZD Splošna bolnica Jesenice, Titova 112, 64270 Jesenice v zaprti ovojnici z označbo »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izbiri. /O ljubljanska banka Temelna banka Gorenjske Kranj Delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj objavlja dela in naloge v okviru delovnega področja 1. VODENJA DEL V ODDELKU ORGANIZACIJE ter 2. VODENJA DEL V ODDELKU POSLOV S PREBIVALSTVOM POGOJI: k točki 1) — VII. zahtevnostna stopnja ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne družboslovne smeri — 3 leta delovnih izkušenj k točki 2) — VII. ali VI. zahtevnostna stopnja ekonomske ali druge smeri izobrazbe z ustreznimi delovnimi izkušnjami s področja financ — 4 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje v obeh primerih sklenemo za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1, oddelek kadrov-sko-socialnih poslov. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 30 dneh po zaključenem zbiranju prijav. Spoštovani, dovolite mi, da vam v kratkem predstavim svojo novo trgovino COKLA s cokli in copati, ki se nahaja na Tavčarjevi ulici 7 v KRANJU Vabim vas na obisk in nakup mojih izdelkov po konkurenčnih cenah in zelo veliki izbiri za staro in mlado. Naj naštejem nekaj izdelkov s cenami: — šolski copati od št. 27 do 45 cena od 11.000 do 15.000 din — otroški copatki z vezalkami cena 14.000 din — krzneni copati (ovčja koža) od št. 20 do 41 cena 12.000 do 20.000 din — moški natikači iz blaga in trdimi podplati cena od 12.000 do 15.000 din — ženski natikači iz blaga in trdimi podplati cena od 11.000 do 15.000 din — ženski in moški natikači iz usnja cena od 14.000 do 19.000 din — moški in ženski natikači iz blaga in skaja cena 4.000 din Nudim vam tudi cokle II. kvalitete po izredno ugodni ceni od 10.000 do 20.000 din, otroške pa že od 5.000 do 10.000 din. PRIDITE, VEDNO STE DOBRODOŠLI! KRANJ trgovina s cokli in copati GLOBUS ODPRTO od 9. do 12. ure in od 14.30 do 18. ure sobota od 8. do 12. ure ktgl MODNA KONFEKCIJA »KROJ 64220 SKOFJA LOKA Razpisuje prosta dela in naloge VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Pogoji: visoka ali višja šola ekonomske smeri 4 leta delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Modna konfekcija »KROJ« Skofja Loka, Kidričeva cesta 81. Kandidati bodo obveščani v 10 dneh po sprejemu sklepa o iz biri. -J UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ Razpisujejo prosta dela in naloge V komiteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve 1. SAMOSTOJNI SVETOVALEC ZA KOMUNALNO, VODNO STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN PROMET Pogoji: visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti FAGG gradbene smeri - prometne 5 let delovnih izkušenj 3-mesečno poskusno delo strokovni izpit 2. SAMOSTOJNI SVETOVALEC - PRAVNIK Pogoji: visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti pravne smeri 5 let delovnih izkušenj 3- mesečno poskusno delo strokovni izpit V Upravi za družbene prihodke 3. VODJA ODSEKA ZA INŠPEKCIJO - ponovni razpis Pogoji: visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti pravne, ekonomske ali organizacijske smeri 5 let delovnih izkušenj 3 mesečno poskusno delo strokovni izpit 4. VODJA ODSEKA ZA KNJIGOVODSTVO DRUŽBENIH PRIHODKOV IN IZTERJAVO - ponovni razpis Pogoji: visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti ekonomske smeri 5 let delovnih izkušenj 3-mesečno poskusno delo strokovni izpit H V, V Komiteju za planiranje, gospodarstvo in družbene dejavno- l sti P" 5. UPRAVNI REFERENT ZA KMETIJSTVO Pogoji: višja izobrazba VI/1 stopnje zahtevnosti agronomske* smeri 2 leti delovnih izkušenj 2-mesečno poskusno delo strokovni izpit 6. - 7. PRIPRAVNIK - 2 delavca 1 pripravnik z visoko izobrazbo VII/1 stopnje zahtevnosti agronomske smeri 1 pripravnik z višjo izobrazbo VI/1 stopnje zahtevnosti agronomske smeri V Geodetski upravi 8. STROKOVNI SODELAVEC GEODET I pogoji: višja izobrazba VI/1 stopnje zahtevnosti smer geodezi ja 2 leti delovnih izkušenj 2-mesečno poskusno delo strokovni izpit vozniško dovoljenje B kategorije Strokovni izpit za upravne organe in strokovne službe se lahko opravi v enem letu po namestitvi. Za razpisana dela in naloge pod zaporedno številko 6 in 7 se sklene delovno razmerje za določen čas, za vsa ostala dela in naloge pa za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: Občina Kranj, Splošne službe, kadrovska služba, Trg Revolucije 1, 64000 Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. DO ASTRA ENGINEERING KRANJ PROIZVODNJA, PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING, p.o. -64000 KRANJ - Šuceva ul. 23 Vabi k sodelovanju DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA in DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE Delo v naši delovni organizaciji je pestro, zanimivo in usmerjeno v iskanje novih rešitev. Usmeritve pri našem delu so: hitro prilagajanje spremembam. Računamo na perspektivno računalniško obdelavo podatkov in računalniško projektiranje, visoka strokovnost in ka' kovost dela. Oblika dela v naši delovni organizaciji je timsko delo. Če želite inovativno in kreativno delo, oddajte svojo vlogo v splošno službo DO ASTRA EE Kranj. H i i, 3 ALPETOUR HOTEL Iranslunsl v Skofja Loka začenja v soboto 8. oktobra.s plesi v restavraciji. Ob prijetni plesni glasbi dobrih ansamblov vam bomo pripravili pester izbor jedi in pijač. PRESENEČENJE VEČERA ■ DRUŽABNE IGRE. INFORMACIJE na tel.: Hotel Transturist 61-961 VABI HOTEL TRANSTURIST. AKL LJUBLJANA Letališče Brnik oglaša LICITACIJO DVEH OSEBNIH AVTOMOBILOV z začetno ceno po 1.000.000 din, ki bo 17.10.1988 ob 10. uri na letališču Brnik. 1. osebni avtomobil VW 1200 J ■ 1976 nevozen 2. osebni avtomobil ZASTAVA 101 C -1980 nevozen 10% začetne cene vplačati pred začetkom licitacije. Informacije po tel.: 064-21-943. Samopostrežna pralnica »SAM«, Kebetova24, Kranj, Tel.: 21-386 NUDI: — posameznim in družbenim uporabnikom hitre in kvalitetne usluge — brezplačni prevoz perila nad 30 kg — 40% cenejše samopostrežno pranje I tinta RJI AR J DOZIRNA TEHTNICA je namenjena za polnjenje j* vreč od 30 do 50 kilogramov, — lesenih zabojčkov (gajbic) — in ostalega blaga do 200 kilogramov. Izredno je primerna za polnjenje s krompirjem ali sadjem za industrijsko predelavo. V sestavu stroja je tehtnica (200kg), katera se lahko samostojno uporablja za tehtanje vseh vrst blaga. Transportni trak ima hitrost 70 obratov v minuti, kar omogoča primerno hitrost polnjenja vreč. Izvedba stroja je taka, da je njegova uporabnost vsestranska, zato je zelo primeren za vsako kmečko gospodarstvo. Ugodna cena - kratek dobavni rok. Informacije. TEHTNICA Kranj, tel.: 064/21-534. #€> ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj ANKETA - povejte, kaj mislite o ljubljanski banki, temeljni banki gorenjske kranj, in nagradili vas bomo! 1. Kaj vam je pri poslovanju gorenjske banke všeč? 1 — prijaznost in uslužnost bančnih delavcev 2 — obširne in popolne informacije 3 — hitra postrežba 4 — pisana ponudba bančnih storitev 5 — z gorenjsko banko imam izključno slabe izkušnje 6 — drugo:...................................................................................... 2. Kaj vas pri poslovanju z gorenjsko banko najbolj moti? 1 — bančni delavci so neprijazni 2 — informacije o bančnih zadevah so nepopolne oz. jih je premalo 3 — motijo me vrste pred bančnimi okenci 4 — bančni delavci so nekorektni, nevljudni,... 5 — na bančno poslovanje nimam pripomb 6 — drugo:...................................................................................... 3. Ali denarne zadeve urejate vedno v isti ekspozituri ali jih uporabljate več? 1 — uporabljam vedno isto ekspozituro 2 — tisto, ki mi je slučajno najbližje 3 — drugo:......,............................................................................... 4. V kateri ekspozituri na Gorenjskem, ki jih poznate, je osebje najbolj prijazno, korektno in tudi strokovno podkovano? Katera:............................................................................................. 5. Ali menite, da je katera ekspozitura glede tega še posebej slaba? Katera:............................................................................................. 6. Ali poznate slogan gorenjske banke? Kateri je? 1 — smo banka prijaznih ljudi 2 — pravi ljudje na pravem mestu 3 — Gorenje in banka — formula prihranka 4 — ime, ki zagotavlja zaupnost in varnost 5 — podčrtano z rumeno 6 — dober gospodar — Gorenje in denar 7 — LB, TBG svojega slogana nima 8 — drugo:....................................................................................... 7. Kje ste slogan opazili? 1 - naTV 2 — v pogovoru z ljudmi 3 — v Gorenjskem glasu 4 - na Valu 202 5 — v Delu oz. Dnevniku 6 — na Radiu Žiri, Jesenice in Tržič 7 — nikjer, ker ga ni 8 — drugo:...................................................................................... 8. Ali je akcija »bančni bonton«, v kateri se občane poziva h kulturnejšemu, bolj diskretnemu urejanju denarnih zadev, akcija: celotne Ljubljanske banke LB, TBG Narodne banke Jugoslavije Jugobanke te akcije ni drugo: ................................... 11. Na tem mestu vam ponujamo možnost, da napišete kakršnokoli pripombo, vprašanje, sugestijo ali pohvalo na račun gorenjske banke tudi v daljši obliki: Za vsako kolikor toliko objektivno analizo odgovorov, potrebujemo vsaj še tri podatke: starost, spol in izobrazba. Zato vas prosimo, da odgovorite še na naslednja vprašanja! 1. Letnica rojstva:................................................................ 2. Spol: 1 — moški 2 — ženski 3. Stopnja šolske izobrazbe: 1 — nedokončana osnovna šola 2 — končana osnovna šola 3 — šola za kvalificirane delavce 4 — gimnazija ali druga srednja strokovna šola 5 — šola za visokokvalificirane delavce 6 — šola srednje usmerjenega izobraževanja 7 — višja šola ali I stopnja fakultete 8 — visoka šola, fakulteta, umetniška akademija 9 — drugo:...................................................................................... TAKO! Z »uradnim« delom ankete smo končali. Vaše ime in naslov potrebujemo izključno samo zaradi žrebanja nagrad, saj bo obdelava ankete strogo anonimna. IME IN PRIIMEK: NASLOV:........... HVALA! 9. Kaj je pismo zaupanja? 1 — ne vem 2 — vrednostno pismo 3 — način plačevanja položnic za imetnike TR in ŽR 4 — pozornostno pismo, ki ga prejmejo naključno izžrebani varčevalci ob Novem letu 5 — oblika za naročilo čekovnih blanketov 6 — drugo:...................................................................................... 10. Gorenjska banka želi vpeljati v svoje poslovanje nekaj novosti. Katera bi po vašem mnenju bila najbolj potrebna? 1 — informacije po telefonu 2 — osebni poslovni pogovori za občane 3 — bankomat 4 — pošiljanje čekovnih blanketov na dom 5 — drugo:...................................................................................... 1. KAKŠEN JE CILJ ANKETE, KI JE PRED VAMI? Predvsem želimo ugotoviti, ali poznate naše storitve, naše delo, oz. kaj vam je všeč in kaj vas moti pri našem poslovanju. Vaši odgovori, kot tudi vse vaše pripombe nam bodo koristili pri prizadevanjih, da izboljšamo sodelovanje. 2. KAJ MORATE STORITI? Obkrožite eno (ali več) od možnosti, ki vam jih ponujamo. Če imate o določenem vprašanju mnenje, ki ni navedeno ga napišite v prazen prostor. Na koncu ankete izpolnite kupon s priimkom, imenom in naslovom, ker te podatke potrebujemo zaradi žrebanja. SICER PA JE ANKETA ANONIMNA! Izpolnjene ankete vložite v kuverto, nanjo napišite »ANKETA« in jo do SOBOTE, 22. OKTOBRA 1988 pošljite na naslov: - LJUBLJANSKA BANKA, TEMELJNA BANKA GORENJSKE KRANJ c. JLA 1, 64000 KRANJ - GORENJSKI GLAS, MOŠE PIJADEJA 1, 64000 KRANJ - ali pa jo oddajte na katerikoli šalter v ekspoziturah LB, TBG po Gorenjskem KAJ PA ŽREBANJE? Rezultati žrebanja bodo objavljeni v Gorenjskem glasu, v PETEK, 28. OKTOBRA 1988. NAGRADE SO VABLJIVE: 1. 500.000.- 2. 300.000.- 3. 200.000.- 4. 100.000.- 5. 50.000.- IN ŠE DESET PRAKTIČNIH NAGRAD PA VELIKO SREČE! ^SMi&^JIGLAS 18. STRAN MAU OGLASI tel.:27 960 ceiia J1A16 APARATI STROJI Prodam nov RAČUNALNIK ORIC, VI-DEOREKORDER in barvni TV na da Ijinsko vodenje. Posavec 123 15224 Prodam nov črno-bel TV gorenje 108 ET, daljinsko upravljanje, za 10 odstotkov ceneje. Ravnik, Boh. Bela 140, po 17. uri_15255 Ugodno prodam mizarski rezkar (fre-zar). Hartman Avgust, Ljubljanska 4, Skofja Loka_15324 Ugodno prodam KOMPRESOR 120 litrski. Kepic, Pipanova 62, Šenčur, tel.: 41-135_15327 Ugodno prodam TRAKTOR URSUS G 335, ima 1700 del. ur. Tel.: 78-424, vsak popoldan 15345 Prodam nov motor M 33/T za IMT 539 ali 533 Čebašek, Trboje 72 15350 Ugodno prodam dobro ohranjen KOMBAJNA za krompir Ana Polak Janko Žontar, Sv. Duh 27, Skofja Loka _15376 Prodam črno-belo TV, staro 4 leta. Tel.: 60-039_15383 Prodam pralni STROJ, cena 30 SM. Peskar, C. revolucije 16, Jesenice, tel.: 82-534_15404 Prodam barvno TV, ugodno. Tel..: 82-457_15417 MOTOKULTIVATOR nov honda 420 s plugom za oranje, kultivatorjem in kosilnico, prodam. Jože Pretnar, Žiganja vas 28, Tržič, tel.: 51-038_15424 Prodam TV radiokasetofon, z deklaracijo. Tel..: 79-589_15435 TRAKTOR deutz 4506 s kabino, 1700 del. ur, prodam. Struževo 9, Kranj _15437 Prodam izsesalni brezšumni klima ventilator 1900 kub. m zraka/uro. Ana Markič, Podbrezje 246, Duplje 15471 Ugodno prodam TV gorenje, starejši letnik. Tel: 79-601, zvečer 15472 Prodam novo motorno ŽAGO JONSE REDES 930. Tel.: 27-520_15480 Nov in deklariran HI-FI stolp prodam za 95 SM. Tel.: 28-436, v petek od 16. do 18. ure 15482 Prodam VIDEOREKORDER SUNG. Tel : 48-640 SAM-15499 Prodam VIDEO vetamax-sony, star eno leto in 40 kaset, ugodno. Rajko Berce, Dežmanova 4, Lesce 15504 SINGER 251-13 šivalni industrijski stroj, komplet, prodam. Tel.: 36-640, popoldan 15510 Ugodno prodam OJAČEVALEC fisc-her 4 x 50 W in kasetofon sunsui ter doma izdelane bokse 60 W. Vse carin-sko deklarirano Tel: 51-707 15519 Prodam dobro ohranjen pralni STROJ gorenje exklusiv. Tel.: 27-853 15614 Prodam pralni STROJ gorenje. Bugari Musli, Jjaka Platiša 1, Kranj 15617 Prodam pletilni STROJ Brother. Tel.: 34-385_15633 VIDEO PLAYER orion, ugodno pro dam. Tel.: 60-352_15674 Prodam VIDEOREKORDER beta sistem za 50 SM in skoraj novo sadno prešo 25 litrsko za 15 SM. Tel.: 61-716 _15682 Prodam enoosno prikolico za manjši traktor. Milan Pokljukar, Poljšica 5/a, Zg Gorje 15689 GRADBENI MATERIAL Prodam nova BALKONSKA VRATA JELEBOR SU 220 x 100 za 30 SM. Po-hleven, tel.. 66-858_ Smrekov OPAŽ, suh, širina 7 cm, prodam. Tel.: 25-526 Ugodno prodam rabljen LES (špire), primeren za gradbene barake. Tel.: 33-297 15310 Prodam cca 2500 kosov cementne opeke "folc", rabljena Jenko, C. na Brdo 10, Kokrica, tel 24-421 15315 Prodam več strešne OPEKE kikinda- rabljena. Tel: 24-220_15339 Ugodno prodam 61 kg 0,8 aluminijaste pločevine. Tel. 83-481 15348 Prodam 1 kub. m HRASTOVIH PLO-HOV. Senično8_15374 Prodam obrezan les za ostrešje. Suha 31_15375 Po polovični ceni prodam dve novi strešni OKNI z žaluzijami, dim. 106 x 77 cm. Tel.: 61 -724_15402 Prodam dve plošči pocinkane in dve bakrene pločevine za žlebove Tel.: 24-703_15430 Prodam 1550 kosov malo rabljene strešne OPEKE vesna Novo mesto. Janko Dolenc, Stara Loka 130, tel.: 61-621_15436 Prodam 800 kosov modularne opeke Košaki. Tel.: 78-424_15441 Prodam rabljena balkonska dvojna VRATA, 210 x 80, ter dva okna 140x140, vse z roletami. Zg. Gorje 64/a _15453 Prodam 25 kvad. m hrastovega PARKETA. Tel : 68-579_15457 Prodam 100 kvad. m smrekovega opaža širine 80 mm, debeline 20 mm. Krč, Galetova 7, Kokrica 15483 Prodam 11 kosov armaturne mreže fi 10 ter cca 500 kosov strešne opeke-Rajgelj, možnost plačila z kreditom. Tel.: 77-996_15488 Ugodno prodam baker za žlebove 0,55 mm. Zupanec, Retljeva 10, Kranj Čirče __15491 Prodam betonski mešalec. Tel.: 68-763 _15531 Ugodno prodam hrastove hlode in smrekov OPAŽ, širine 10 cm. Kline, Velesovo 59, ogled dopoldan do 12. ure_15542 Oljni gorilec rabljen in sončni kolektor IMP nov, ugodno prodam Tel : 68-521 __15568 Prodam malo rabljena OKNA termo-ton Jelovica, dim. 140x140,120x140,100x140. Nikolaj Tavčar, Poljanska 61, Skofja Loka 15573 Prodam rabljeno BETONSKO STRE-ŠNO OPEKO(folc). Zupanova 7, Šenčur^_15578 Prodam 40 kvad. m smrekovega opaža z možnostjo montaže. Bajt, Krajevna pot 1 (za pošto) Stražišče Kranj 15583 25 odstotkov ceneje prodam nova tro-slojna balkonska vrata 80/210, okno 100/140 in kletno okno 90/100. Tel.: 22-564, dopoldan_15597 Poceni prodam stara vrata in okna 80x100 svetlobe. Franc Katrašnik, Jamnik 2, Kropa, tel: 40-644 15619 Prodam hrastove plohe, deb. 5 cm. Tel.: 28-475, ogled od četrtka dalje _15658 Cisterno za kurilno olje 186 x 65 x 130 (4 mm) in tri sončne kolektorje 105 x 205, vse popolnoma novo prodam ceneje. Delno lahko za gradbeno posojilo. Ivan Zupane, Gregoričeva 8, Čirče _15666 Ugodno prodam 9 kosov rabljenih dvokrilnih oken. Eržen, Kokrškega odreda 22, Kranj 15676 RAZNO PRODAM Prodam ZELJE v glavah in JABOLKA za ozimnico. Jeglič Jernej, Podbrezje 192, Duplje Prodam strojeno GOVEJO KOŽO 6 kvad. m. Hrastje 230, tel.: 34-326 15183 Prodam otroško posteljico z jogijem, kombiniran otroški voziček, črno-beli TV gorenje, moško dirkalno kolo personal, motor BT 50. Janez Stenovec, Praše 44, Mavčiče_15229 Prodam obrana neškropljena JABOL-KA-voščenko in jonatan po 1000.-din. Janko Kalan, Zg. Besnica 74, tel.: 40 537 15280 Sadno prešo 25 kg in sedežne prevle-ke za Z 750, prodam. Tel : 62-263 15304 Prodajamo ZELJE v glavah. Tel.: 39 379, od 13. do 16. ure 15305 Prodam silažno KORUZO ali menjam za goved. Tel: 42-332_15311 JABOLKA za ozimnico, prodam. Cena 600-din/kg. Veli Špiler, Sp. Gorje 61/a _15320 Prodam drobni KROMPIR Markovič, Žeje 15, Duplje_15333 Prodam domača JABOLKA. Tel.: 45-371__15341 Keson z ogrodjem in cerado, dolžine 5 m z vozila TAM 5000, prodam za 1 Mio. Zevnik, Ivan, Mavčiče 7, tel.: 40-180 15351 Prodam GAJBICE za krompir in sadje. Starman, Pungert 17, Skofja Loka _15359 Prodam termoakumulacijsko PEC 6 KW in kupim avto CADY. Tel.: 50-863 15361 BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD Turizem in rekreacija Cesta svobode 13. BLED, razpisuje zaradi pričetka obnove Festivalne dvorane na Bledu po sklepu delavskega sveta, ODPRODAJO RABLJENE OPREME lesene stenske obloge, aluminijaste profile, svetlobna telesa, fotelje, klubske mize, stekla, retropult, stole, točilni pult ter barske stolčke in drugo drobno opremo, vse po seznamu in s cenami, s katerimi razpolaga komisija za odprodajo. Odprodaja bo v torek, dne 11.10.1988 od 9. ure dalje v veliki športni dvorani (vhod pri TVD Partizan). Ogled stvari bo možen eno uro pred pričetkom odprodaje. Pri nakupu imajo prednost družbeno pravne osebe, ki morajo predložiti veljavne in zakonske plačilne dokumente, fizične osebe pa so dolžne kupnino poravnati v gotovini na blagajni. Odprodaja bo po principu videno-kupljeno brez kasnejših reklamacij. Vsi kupci morajo odkupljeno opremo odpeljati takoj po prevzemu z lastnim prevoznim sredstvom. Prodam trajnožarečo peč, štedilnik kuppersbusch in rezervne dele za NSU 1200 C. Ogled v popoldanskem času. Janez Dornik, Ročevnica 17, Tržič, tel: 51-135 15357 Poceni prodam 20 kvad. m ladijskega poda in več rezervnih delov za VW 1200, letnik 1974. Tel.. 79-779 15364 Prodam: večjo prešo in mlin za sadje, otroško posteljico z jogijem, sončni kolektor 2 kvad. m in sončni bojler 80 litrski. Rabič, Prezrenje 4, Podnart, tel.: 70 384_15365 Prodam mešana in kostanjeva DRVA in 14 dni starega BIKCA. Urbane, Gori-če 24_15366 Prodam 1500 kg krmilnega KROMPIRJA. Marija Rakovec, Sp. Duplje 1 _15380 Prodam GAJBICE za jabolka. Janez Frelih, Posavec 64, Podnart 15381 Prodam zimska JABOLKA. Hlebce 26, Lesce 15394 Prodam hlevski gnoj. Naslov v oglasnem oddelku. 15395 Ugodni prodam oljni GORILEC za centralno peč in PRIKOLICO adria 450 S z vso dodatno opremo in predprosto-rom. Tel: Stern, tel: 35-618 15397 Prodam obrana JABOLKA. Grogova ul. 2, Naklo_15400 Prodam motorno žago STIHEL 051 in dele za Z 101 GTL 55, zadnja D vrata, pokrov prtljažnika, polosovine, platišča z gumami, amortizerje in pesta z le- žaji. Voglje 52/b_15401 Prodam bukova drva ob cesti po 5 SM.Polda Eržen, Žirovski vrh 8, Gor. vas_15408 Prodam COMMODORE 64 z opremo in MOPED kolibri. Tel: 45-069 15409 Prodam jesenova DRVA. Naslov v oglasnem oddelku. 15418 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Za-log 55 15425 Prodam KROMPIR za krmo in semenski krompir Igor. Košnik, Jezerska c. 65, Kranj_15432 Prodam 8 kubikov mehkih DRV po 30.000 din. Kopač, Kokrica 15444 Prodam JABOLKA, neškropljena. Tel.: 70-089_15445 Prodam sode za nafto. Hladnik, Pot v Bitnje 16, Kranj 15449 Prodam neškropljena zimska JABOLKA in sladki mošt. Vrbnje 3 pri Radovljici 15455 Prodam večjo količino drobnega KROMPIRJA, hafner, Žabnica 21, tel.: 44-679_15459 Prodam CICCO STAJICO. Tel.. 60-918 _15523 Prodam AUDI 80, letnik 1977, TV OR-BITER nov. ŠTROS, Gorenjesavska 13 od 13 do 16 ure_15528 Poceni prodam siv veLr plašč in jakno iz blaga št. 40, nerabljeno. Tel.: 24-700 _15530 Šivalni stroj Ruža selectronic in podol-govato otroško stajico, prodam. Tel.: 39-231_15538 Prodam trde mešane DRVA in drobni krompir. Podbrezje 233, Duplje 15546 Prodam belo dolgo poročno OBLEKO št. 40. Mohorič, Jelovška 9, Bled, tel.: 78-351_15551 Prodam okrasne žive meje tuja-Holm-strupim Smaragd, Alumi. Tel.: 39 760 _15566 Prodam ŠTEDILNIK zanussi (3 plin, 2 elek.) in dobro ohranjene salonitke 70 x 40 cm. Tel: 48-543_15569 Prodam obrana JABOLKA. Franc Fabi-jan, Zg. Besnica 50 15582 Prodam JABOLKA neškropljena, velika izbira od 800 do 1000 din. Mohorič, Žiganja vas 59 15600 Prodam krmilno PESO. Visoko 99, Šenčur, tel.:43-069_15604 Prodam zimska JABOLKA. Bogataj Pavle, Log 5, Skofja Loka 15609 Zimska JABOLKA in mačehe, prodam. Sr. Bela 6, Preddvor, tel.: 45-223 15615 Prodam neškropljena JABOLKA. Skrk Angelca, C. JLA 25, Kranj_15628 Prodam drobni krompir. Prebačevo 36, Kranj_15657 Prodam večjo količino drobnega krompirja. Tel.: 57-730, Oranič, Križe Vt_15659 Prodam JABOLKA, zlata reneta. Sobota, nedelja, Arh, Sp Gorje 83, Zg. Gorje_15660 Prodam 10 kub. m bukovih DRV. Tel.: 70-401__15661 Prodam JABOLKA za mošt, cena 150.-din/kg. Veli Špiler, Sp.Gorje 61/a _15671 Prodam zelje v glavah. Strahinj 7, Naklo_15675 Prodam več vrst lepih zimskih JABOLK na drevju, po polovični ceni. Jo-že Bohinc, Zg. Brnik 60_15681 Prodam ČEBELJNAK za 15 panjev. Tel: 23-441 15685 Prodam avto ŠKODA S 100, letnik 1976, brako prikolico in otroški športni vozičekLavtar Helena, ZABUKOVJE 6, ZG. BESNICA_15465 Prodam dobro ohranjen italijanski kombiniran VOZIČEK in Chicco stol ček Zadružna 2, Kranj 15469 Prodam neškropljena zimska JABOL KA, obrane ali na drevesu. Hraše 1, pri spodnji Beli, tel: 45-760 15495 Prodam GAJBE in eno leto rabljen 80 litrski bojler. Tel: 48-092 15508 Prodam mizarsko MIZO, novo. Partizanska 49, Kranj 15511 Prodam 250 kg drobnega in 100 kg se menskega krompirja Igor ter prevozni molzni stroj (dobro ohranjen) in traktorski šrotar za mletje koruznih stor-žev in zrnja. Prodam tudi slamoreznico Ultra 2. Lahovče63 15512 POSESTI KOŠNJO travnika na Bledu- pol hek-tarja- oddam v najem. Šifra: BLED _15204 V najem oddamo nogometno igrišče s pomožnim objektom. Informacije od 18. do 20. ure, tel.: (064) 60-712 ali (061)611410 15317 Gospodarska poslopja, dvorišče, delavnico primerno za obrt in dvonadstropno staro hišo v Selški dolini, pro damo. Tel.. (061)342-742 15423 Na lepem kraju v Poljanah nad Šk. Lo-ko prodam parcelo (zazidljivo v bližnji prihodnosti) 750 kvad. m in OPEL RE KORD KARAVAN, letnik 1979. Tel.: 69-200_15532 V Kranju pri letnem kopališču v eno-nadstropni hiši prodam takoj vseljivo komfortno stanovanje 75 kvad m, brez centralne kurjave v pritličju in kletno stanovanje 72 kvad. m ter samostojno garažo. Tel.: (061) 574-477 _15612 Ugodno prodam zidano GARAŽO na Jesenicah (plavž). Tel.: 50-739 15629 Zelo ugodno prodam premično OKREPČEVALNICO z vso opremo. Okrepčevalnica obratuje, možen ogled v obratovanju. Vse informacije tel.: 51-522_15630 Prodam garažni boks. Cankarjeva 23, Radovljica. Ponudbe z navedbo cene na Šifra: GARAŽA 15678 STANOVANJA Prodam novo takoj vseljivo STANOVANJE 63 kvad. m- za gotovino. Tel.. 38-005_15584 Oddam stanovanje na deželi. Šifra: NOVEMBER_15591 Mamica z dvema otrokoma išče sebi primerno STANOVANJE v Kranju. Ši-fra: REDNI PLAČNIK_15625 Mlad par išče stanovanje ali sobo Ši-fra: PREDPLAČILO ZA ENO LETO 15683 Ugodno prodam rabljeno, ohranjeno spalnico z jogijem in novo garderobno omaro. Tel.: 25-920_15354 4 KW termoakumulacijsko peč, prodam. Jože Bukovnik, Virje 1, Tržič, tel.: 51-496 _15370 Poceni prodam dvodelno OMARO in pisalno mizo. Nova vas 8, Radovljica _15377 Prodam ohranjeno kotno sedežno garnituro. Tel.: 74-431, dopoldan 15399 Prodam rabljeno termoakumulacijsko PEČ 2 KW, cena 300.000din. Tel.: 79 585_15403 Ugodno prodam litoželezno kopalno kad (160 cm) in bojler 80 litrski, oboje staro tri leta. Radovljica, S. Žagarja 18, tel.: 74-501_15413 Prodam sedežno garnituro na dva obroka. Tel.: 25 946, Sorlijeva 4, 7. nad, št. 29_15420 Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO Tel.: 79-820 15443 Ugodno prodam kavč, dva fotelja in otroško posteljico z jogijem. Šifrer, c. talcev 61, Kranj, tel: 35 275 15447 Ugodno prodam termoakumulacijsko peč 2,5 KW. Tel: 78-786_15454 Nov kuppersbusch rjav s pečico, pro dam 25 odstotkov ceneje. Žnidar, Gregorčičeva 18/b, Radovljica, tel.: 75-502 _15460 Prodam dobro ohranjeno sedežno garnituro (raztegljiv kavč, dva fotelja, tabure v zlatorumeni barvni). Tel.: 34 794 _15463 Prodam nov DIVAN. Lahovče 6, tel.: 42-577_15468 Prodam regal za dnevno sobo in nov MULTIPRAKTIC. Tg. Brnik 127, tel. 42 722 _15470 Prodam termoakumulacijsko PEČ 4 KW. Rogelj, Britof 396_ 15475 Prodam HLADILNIK. Kresovič, Šorlije va 5, Kranj 15490 Poceni prodam rabljen ŠTEDILNIK kuppersbusch in 3 KW termoakumula cijsko peč. Markuta, Žanova 32, Kranj _15501 Prodam mizo ter 4 stole. Žarko Lepa nja, Ročevnica 29, Tržič 15502 Prodam spalnico, starejši pralni stroj in trajnožarečo peč. Jenšterle, Kidri čeva 19, Kranj 15529 Štedilnik gorenje (2 elek, 4 plin) in de-kliški plašč št. 38, skoraj nov, ugodno rodam. Angela Kadivec, Čirče, Stare tova 24, Kranj 15535 Prodam centralno etažno peč 12000 Kcal. Igor Šuštar, Titov trg 11, Skofja Loka, tel: 61-171,dopoldan 15540 Prodam nov kuppersbusch. Sp. trg 15, Skofja Loka_15557 Prodam starejši kavč, s foteljema in omaro, vse skupaj za 40 SM. Brezar, Britof 112/a, tel.: 36-092_15564 Prodam 210 litrsko zamrzovalno SKRI-NJO, stara 4 leta. Tel: 24-211 15570 Prodam novo PEC FERROTHERM z bojlerjem, 30.000 Kcal, 10 odstotkov ceneje. Delavska c. 17, Kranj Stražišče 15579 UGODNA PRODAJA Ugodna prodaja vrtalnih strojev 16 mm. Cena 2.350 ATS. Nudimo tudi bakreno pločevino. Odprto od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure, razen sobote. Govorimo slovensko. FERROIMPEX tel.:9943-4227-388000 Strau 72 — nasproti trgovine Šparovec Kontrolorja letenja iščeta STANOVA NJE. Tel. 21-422_15384 Zakonski par brez otrok išče garsonjero ali enosobno stanovanje. Šifra: ENOLETNO PREDPLAČILO DEVIZE ___15396 SOBO v Kranju išče študent. Tel.: (067) 81-502, po 14. uri_15456 V privatni hiši oddam stanovanje poštenemu od 40-50 let staremu slovenskemu zakonskemu paru, ki bi dosmrtno skrbel za starejšega moškega in pomagal pri hišnih opravilih. Šifra: GORENJSKA_15467 Zidar z družino nujno išče stanovanje, možnost pomoči pri hiši. Kos, Milene Korbarjeve 2, Kranj_ 15477 Najboljšemu ponudniku oddam enosobno stanovanje-predplačilo. Tel.: 34 406, sobota od 10. ure dalje 15514 Zamenjam lastniško dovsobno komfortno stanovanje za manjše z doplačilom. Tel. 33-386, od 20. do 21. ure _15537 Zakonski par išče manjše STANOVANJE. Šifra: KRANJ-OKOLICA 15580 STAN. OPREMA Nerabljen kuppersbusch ITPP Ribnica, poceni prodam. Blas, Langusova 57, Radovljica, tel.: 81-441, int. 32-53, dopoldan_15202 Ugodno prodam 4 KVV AEG termoaku-mualacijsko peč in barvni TV iskra pa- norama. Tel.: 60-885_15222 Prodam trajnožarečo PEČ za 300.000 din. Tel.: 79-532_15303 Prodam trajnožarečo PEČ, sobno peč na drva in oljno peč. Rozman, tel.: 48-761_ 15316 Ugodno prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2+2). Tel: 42-130_15321 Prodam termoakumulacijsko PEC, kavč, zakonsko posteljo, jogi. Planina 58, Kranj 15352 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 + 2) s plinsko pečico, po zelo ugodni ceni Tel.: 66-710_15594 Ugodno prodam REGAL DNEVNE SO-BE- Alples. Ficko Sonja, Križe 95/a, tel.: 57-646_15595 DIVAN in dva dobro ohranjena jogija, prodam Tel: 48 721 15596 Poceni prodam novo SPALNICO, eno leto star Gorenje pralni stroj in sedežno garnituro. Tel.: 38-005 15605 Prodam ŠTEDILNIK (2+ 3 +pečica). Tel.: 23-418_15636 Ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ 2 KW Tel: 78-032_15647 Prodam trajnožarečo PEČ MAGMA, rabljeno 6 mesecev. Tel.: 70-408, po 15. uri_15650 Sedežno kotno garnituro prodam po zelo ugodni ceni Tel:: 37-133 15653 Prodam kavč in dva fotelja ter črno-beli TV. Naslov v oglasnem oddelku. _15665 Prodam hladilno SKRINJO 380 litrsko in nov hladilnik, vse v garanciji. Tel.: 39-885_15679 Ugodno prodam nov kuppersbusch rjave barve in 100 GRADI. Ziherl, Vir-maše 123, Skofja Loka 15686 VOZILA Prodam odlično ohranjeno Z 101, prva registracija 1976, prevoženih samo 58.000 km, prvi lastnik. Tel.: 67-056 14953 Prodam Z 750, letnik 1978, pravkar registriran. Kristan, Gor. vas, Reteče 27, Skofja Loka_15284 Prodam JUGO 55, letnik 1984, 28.000 km za 800 SM. Ogled vsak dan. Stojan Sfiligoj, Delavska 9, Mojstrana 15302 Prodam Z 101, letnik 1975, obnovljena. Šutna 46, tel.:44-534 15306 OD 10. D015.10 VAM NA ODDELKU POSEBNE PRODAJE NUDIMO^ moške flanelne srajce moške nogavice ženske volnene hlačne nogavice PO UGODNI CENI VELEBLAGOVNICA nama SKOFJA LOKA Prodam ŠKODO 110 R, letnik 1974, gistracija do junija 1989 Tel.: 26-912 Jdar 15' Dobro ohranjeno DIANO, letnik 18 J^3E prodam Ogled v soboto popoldan^ nedeljo Silvo Bauer, Stan. Rozmpo|, Prodam 20 mesecev staro Z 128, rdfloj barve, garažirano, zaščiteno. Rudi man, Sorlijeva 21, Kranj, tel.: 25-41 Prodam novo GUMO za Z 101. 79-931 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985. 23-582 1 Prodam osebni avto VVARTBURG tnik 1978, v voznem stanju, nereg ran. Jarc, Sr. vas 50, Šenčur FORD GRANADA, letnik 1978, 96^1^, km, odlično ohranjen, prodam ali njam za manjši avto. Hafner, Zasavi 2, Orehek Kranj_1f Prodam LADO starejši letnik. Sajofol' Jože, Predoslje 80_153 ^ JUGO 45/A, letnik 1986, prevožene 26000 km, prodam. Stroj Zvone, Be{ nje 36/a_l5j Prodam APN 6 in pony expres Sr vi 14, Golnik 153fc-- -———.__f Od Prodam osebni avto R 4, letnik 1978*77 VRTNO KOSILNICO. Pavlovčič Mir feu Korzika 6, Gozd Martuljek 15j \- uri Z 750, letnik 1980, ugodno proda* \j Sušnik Tončka, Zg Besnica 2 153^ Prodam JUGO 55, letnik 1985, regisi * ran do marca 1989, cena 9 Mio. Vlad JJJJd Zupančičeva 37, Kranj I53ff0c MERCEDES 220 D, letnik 1975, dam. Zupan, Pajerjeva 2, Šenčur, ti_ 41 087_153lek( DIANO, letnik 1977, registrirano ('8[ maja, prodam za 130 SM. Jeraš'ič, Stražiška 15, Kranj_153 Nujno prodam Z 128 1,1 GX, staro, mesecev. Štular, C. na Brdo 42, Krafll 1BT Prodamo gasilski orodni avto MERC^n DES, registriran za leto 1988. og" vsak dan na dvorišču gasilskega do<* Mlino. Gasilsko društvo Mlino, 642 Bled__m Prodam VW 1302, prva registra^ 1976. Ogled od 15. do 19. ure. KarupS^ vič, T. Dežmana 10, Kranj, tel.: 34-9f 15 Prodam CX 2200, možnost dveh ob kov. Tel : 25-448 II Prodam avto Z 101, letnik 1983. Vrf J3j vac, Gorenjska 20, Radovljica 15J Prodam FIAT 125 P, letnik 1976. 2<>S Jože Savska loka 9, tel.: 28-767 153j ^ FORD ESCORT, prodam. Tel.: 41 -06« N I53fe 91 Z 750 SL, letnik 1979, motor 1981, rej striran celo leto, dobro ohranjen kič, Šutna 62, Žabnica t Prodam Z 750, letnik 1979. Lomt. Ročevnica 17, Tržič 153 ^ ig1 h Ugodno prodam 126 P, letnik 19 Tel.: 74 254 JUGO 45/AX, letnik februar/88, L dam. Tel.. 36-491_1H Ugodno prodam R 4 GTL, bele banj letnik 1983, zelo dobro ohranjen TAH 50-545, od 16. do 18. ure 153^ J5*I Z 101 po delih, dva notranja in en nanji blatnik ter prage za Z 101, w dam. Tel.:83-281, dopoldan, 81-41U 19. uri 153] Ugodno prodam Z 101, letnik 1976, novljen in registriran do aprila 1' cena 3 Mio. Ivanka Smolej, Krnica Zg. Gorje 53j Prodam dve zimski GUMI na platiš* za WV 1200 hrošč. Janša, Zasip S*\ nje 63, Bled, tel.: 77-755_W Prodam Z 750 LE, letnik 1985. Mar Voglje 65/b, Šenčur_Hh Prodam R 4, letnik 1979, ugodno. 53 Janki, Sp. Gorje 92/b_ 1&5 Prodam Z 101, letnik 1977. Tel. od 17. ure dalje 163J Z 101, letnik 1977, 96000 km, delno «J novljen, z dodatno opremo, prodaj 350 SM. Marko Avguštin, RetečeJJ Skofja Loka__ Prodam nov JUGO coral 45. Ji 66-970_Ji Prodam VW PASSAT, cena 380 1 Uroš Plemelj, Boh. Bela 137 J8^ fctek, 7. oktobra 1988 letnik 1985. Tel..: _15393 BSf JUGO 45/A, julij 1986. Tel.: *!___15398 ^am 10 mesecev star BMW 316/4. lllgVovke 2, Cerklje_15405 Nam z 101 skala, stara tri mesece, J terrrioakumulacijske peči 3,5 KW !Sg^. Pantelič, Predoslje 129 15411 lQ° 55/L, letnik junij 1985, garaži- /10 lil 19. STRAN i'^o))5Jl^JlgIiO{GLAS »m jugo 55, • u9odno prodam. Tel. uri 42-035, po 15415 J^l, letnik 1976, dobro ohranjen, žg^jv Tel: 65-058_15419 ^•rn karamboliran CITROEN GSX, Iggaali po delih. Tel.: 51-018 15421 "•km Z 101, stara eno leto. Ilirska niče_15422 •^no prodam Z 101 GT, letnik 1983. žogčevo 70_15426 avto SKODA ugodno prodam gu-'s platišči, svečke, platine, prednje *!oin drugo. Tel.: 80-186 15427 AUDI 100, letnik 1978. Biser-vončka Dežmana 10, Kranj 15428 poceni prodam Z 1300, letnik neregistriran lahko tudi za rezer-'dele. Grzetič Alojz, Hrušica 10, Je-!|^e__15429 °?am JUGO 55, letnik 1985, prevo-•J'h 22000 km, v odličnem stanju, pr jetnik, registriran do marca 1989. Čigava 2/a, Tržič _15431 ^»m Z 750 LE, letnik 1984. Mlakar, " ovo 74, ogled 8. oktobra popol-__15433 —^am 126 P, letnik 1978 december 15438 ^jaloše 11, Podnart 174 °LF diesel, letnik 1983, 73.000 km, -9l2$gam.Tel.: 35-160_15439 J^fodam R 4, letnik 1977, registriran. ; 19 "^35-900, od 15. do 17. ure 15440 a""'0dam ALFO SUD 1,3 TI/82, 44000 151 Hočevar, Križe 25_15442 karambolirano Z 750 LE, letnik iHai ' 35000 km. Rozmanič Janez, ,£v°rska vas 19, Begunje, tel.: 73-356, 3 Jpoldan_15446 rAi r°b Savi 64_15451 ^!°ulacijsko peč 3 KW in dva fotelja. lis'/6 dobro ohranjeno Tel.: 75-735, do-ad $|dan in popoldan_15479 5J >r°dam R 4 TLS, star 5 let. Trstenik 34 p<^___15484 cti l50' letnik 1983 september, prodam sloveč, Žiganja vas 68, Duplje 15485 850, letnik 1985, prodam Kurbego raj J^Jončka Dežmana 2, Planina 15486 J9odno prodam Z 101, letnik 1977, ne-ir • 9'striran. Nezirevič, Savska 4, Lesce 8 k- 15487 53 S Z 101, letnik 1978, odlično u ranjena. Gradišar, Pristava 79, Tržič 9'!^_____15489 °dam BMW 316, letnik 1984, dobro ganjen, registriran do 19. septembra 889. Podlubnik 228, Skofja Loka _15492 ^>dam VESPO PX 200 E, letnik 1987, e*alno sive barve, prevoženih 3800 '• Zalokar, Sp. Gorje 26 15493 53 SamVVV 1200, letnik 1976 in CITRO -fj ^ furgon. letnik 1976 Zavrl, Predoslje 15494 jtj?6. letnik 1987, 11000 km, zaščiten, :? )^1no ugodno prodam. Lesce, Savska 15496 I^am TAM 2000. Tel : 62-581 15498 Z 101 '3Jfoor,H-Z-s-" «Gti Prodam garazirano